Otrok obžaluje svoj pregrešek
Viljem je bil sicer dober otrok, a vendar je enkrat nekaj storil, kar nij bilo prav. Primerilo se je namreč v ioli, ko nij bilo učitelja poleg, da je sose-dov Blaže prelil tinto po njegovej lepej knjigi. To je Viljema tako razjezilo, da potegne nožic iz žepa ter hoče planiti nad Blažeta. Da si ravno se Blažetu nij še nič hudega zgodilo, vendar zavpije na vsa usta, skoči pri vratih iz šolske izbe in preti Viljemu, da ga bode njegovim starišem zatožil.
Viljem si zdaj ne ve pomagati. Dom6v si ne upa, ker se boji starišev, v šoli mu pa tudi ne kaže ostati.   Pobriše jo tedaj v bližnjo cerkev.
Po poludne je bil Viljem pervi v šoli. Učitelj, ki so v šoli sedeli in ča-kali otrok, takoj zapazijo, da je Viljem denes nekako zmeden in preplašen. ,,Nu ViJjem, kaj ti je, da si tako pobit in žalosten? Tudi ne vem, kako je to, da si denes pervi v šoli," vprašajo učitelj. Viljem odkritoserčno pove učitelju vse, kar se je zgodilo, ter pristavi, da nij prišel iz doma nego iz cerkve. ,,Kaj ? iz cerkve si prišel?" začudijo se učitelj, ,,ali si pa tudi lepo in pobožno molil?" — ,,Ne,'1 odgovori Viljem, ,,ker ne morem moliti, dokler ne vem, kaj bodo moji stariši rekli."
,,Kaj si pa delal v cerkvi?" vprašajo ga dalje učitelj.
,,Svoj pregrešek sem obžaloval, ter terdno sklenil, da ue bom nikoli več kaj tacega storil, gotovo nikoli vec," odgovori Viljem.
,,Ali pa nisi pri svojem obžalovanji nič na Boga mislil," vprašajo ga učitelj.
,,Da, da, mislil sem, mislil," odgovori Viljem, ,,in sem ga tudi prosil, naj mi samo zdaj še odpusti, ker nikoli ga nečem več razžaliti!" —
,,To je najlepša molitev" rečejo učitelj ,,ako ked<5 greši, da takdj obžaluje pred Bogom svoj pregrešek ter mu obljubi, nikoli več grešiti. Bodi brez skerbi, jaz te hočem po šoli sam doraov peljati in stariše zate prositi. Gotovo ti ne bodo nič žalega storili." — Učitelj se z Viljemom razgovarjajo tako dolgo, da drugi otroci pridejo v šolo, ter mu naposled še to rek<5: ,,Moli vselej, k°dar se kaj pregrešiš in prosi Boga, uaj bi ti odpustil.   Bog je dober oče, in želi, da bi mi
— 186 —
svoje pregreške spoznali, je obžalovali in se poboljšali. Tudi to, kar nas eajbolj skerbi, oberne Bog mnogokrat takn, da nam je dobro in koristno, ako snrno elo-vek terdno sklene, da bode vpvihodnje pvevidnpjši iu se bode varoval nove in se večje nesreče. Ako ked6 v gveh pade, čuvati se raora vprihodnje tembolj, da zopet v novo iif greši; tako stori tudi ti in vsake priložnosti v greb. se izogiblji. Prosi pa tudi Boga; da bodo vedno s taboj in ti pomaga, kedar si v skušujavah in Desreči."
Tako so gosp. nčitelj Viljema podučili:  Viljem si je vse to zapomnil, bil je odsihdob dober in prijazen otrok, ter ni nikomur nič žalega storil.
T