Año (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 15
“E S'L. OVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES. 14. aprila (abril) 1960
I
Triumf In solze De Ganila v Parizu
Preteli tcrek je v London priletel na konferenco z Macmillanom francoski predsednik De Gaulle .Britanska v’ada s kraljico Elizabeto na čelu je priredila De Gaullu nadvse veličasten in triumfalen sprejem.
De Gaulle je nosil uniformo. br'gadne-ga generala. London je bil ves okrašen s francoskimi in z angleškimi zastavami. Na cestah ga je čakala nad 100.000 glava množica.
Dvakrat so se 69 letnemu De Gaullu pojavile solze v očeh: ko je vojaška godba zaigrala francosko Marseillaiso in ko je po’agal venec na vznožje kipa maršala Ferdinanda Focha.
De Gaulle je bil po letu 1944 zopet prvič v Ang'iji.
Na postaji ga je pričakala kraljica Elizabeta, ki se je za to priliko prvič pojavila v javnosti po rojstvu novega britanskega princa Andreja, 19. februarja t. 1. Z njo je bila princesa Margareta, ki se bo poroč'la prihodnji mesec ter vojvodnja Kentska.
Kraljica je dodelia De Gaullu in njegovi gospe za stanovanje prostore v Buckinghamski palači prav tam, kjer jc bil 19. februarja rojen princ Andrej. Prvi, ki je obiskal De Gsulla je bil britanski predsednik Maenvllan. Govorila sta francosko, ker Macmllan francosko gladko govori. Govorila sta o vseh mogočih problemih, za katere menijo, da se bodo pojavi'i na bližajoči se vrhunski konferenci v Parizu. Eden drugega sta informirala o svojih razgovorih z drugimi državniki, Macmillan o tem, kar je govoril z Eisenhowerjem in De Gaulle s Hruš“evom.
Kakor znano, je Hruščev komaj prejšnji teden odpotoval iz Pariza nazaj v Moskvo, med em ko se je Macmillan prejšnji teden vrnil % razgovorov z Ei-
senhovverjem v Čamp Davidu v USA.
Macmillan je skušal pridobiti De Gau-lla za prožno stališče do berlinskega problema, ki naj ga zavzamejo zahodnjaki na vrhunski konferenci. Prav tako je Macmillan poskušal pridobiti Ei-senhowerja za večjo podporo Ang'iji v njen‘h težavah z evropskimi državami, povezanimi v Skupnem evropskem trgu. De Gaulle in Macmillan sta na dolgo in široko razpravljala o tem problemu. Prav tako sta konferirala o razvoju ra-zorožitvene konference v Parizu, ki je medtem priš’a v popoln zastoj.
Po konferenci je De Gaulle odšel z avtomobilom na kosilo, ki mu ga je priredi' londonski župan. Prav tako je imel prijateljski sestanek s svojim nekdanjim medvojnim rivalom Churchillom.
V četrtek, zadnji dan svojega b'vanja v Londonu, je De Gaulle govoril pred obema zbornicama britanskega par’a-manta, kjer je izjavil, da bo Francija prenehala z atomskimi poskusi, če bodo to storile tudi druge velesile. “Mir bo mogoče doseči samo, če in kadar bedo odpravili vsesplošen strah pred popolnim uničenjem”, je poudaril De Gaulle. “Francija si želi, da bi uničili vse zaloge atomskega orožja, da bi tovarne tega orožja uporabili za druge namene itd.” Hvalil je britansko s^abTnost in resnost v “času, ko nevarnost iznenad-nega uničenja visi nad človeštvom” in trdil, da se francoski narod zato nagonsko obrača k Angliji. Trdno je prepričan, da se prijateljstvo, ustvarjeno z včerajšniim sovražnikom Nemčijo ne bo več omaja’o in da bo želja za napredkom in svobodo ohranila Frane'jo in Nemčijo v trdnem zavezništvu skupno z ostalimi zahodnimi zavezniki v nera-zvezljivi celoti v obrambnem bloku proti nevarnostim današnje dobe.
V Afriki vre
OB VELIKI NOČI
Velika noč. Kdor jo je doživljal v domovini, mu vsako leto v teh dneh misli še posebno uhajajo v tiste Čase v Sloveniji. Vse prihaja v spomin: Cvetna nedelja, nepozabni obredi velikega tedna, molitev, božjih grobov, “bogek”, svečana tesnoba velikega petka in — Vstajenje. To je bila lepota doživetja, trpljenja in vera v vstajenje. Bila je mirna in trdna vera, ki je prevevala vse in se je odražala prav posebno iz obraza moža, ki je s svečano mirnostjo pred velikonočno procesijo nosil kip vstalega Zvehčarja.
Ob teh spominih se nehote zamislimo kako danes doživlja slovenski narod veliki teden. Slika ni razveseljva.
V	domovini ni več tiste prelepe Velike noči, ki smo jo doživljali mi, ki je zajela vsakega posameznika, vse družine, katere skrivnostna sila je šla preko polj :n travnikov in segla do zadnje savanske hiše. Nihče se ji ni mogel zoperstavljati. Veren ali manj veren, sleherni je bil obsijan od žarka veličine tega praznika. Bilo je res lepo: Vera v božje vstajenje, vera v božjo resnico, vera v življenje in lepoto življenja.
V	to lepoto je udarila nova vera: vera v nevero; nova duhovnost: duhovnost materializma; nova enakost: enakost hlapčevanja večine manjšini, nova pravičnost: udobje izbrancev; nova demokracija sile; nova svoboda vere: resnični oznanjevalci vere so z eno nogo stalno v ječi.
Ko so nosilci novega reda pred pet-' najsfmi leti hoteli spraviti v življenje svojo teorijo, jim ni uspelo. Izkazala se je kot jalova in neplodna. Zato iščejo, eksperimentirajo in štorkljajo po svetinjah naroda že petnajst let. Mladino so najbolj udarili: znali so ji vzeti vse. Dati ji niso mogli nič, ker so prazni. Hamlet bi jim zabrusil: “Hoteli ste igrati na dušo naroda, pa ne znate zapiskati na navadno leseno piščal”.
Velik del mlad'ne tava razočaran ali je razdvojen. Nekateri menijo, da je škoda nepopravljiva in da iz teh razvalin vsega duhovnega ne bo vstajenja.
Tako pod srpom in kladivom. In drugod?	'	! 1
Pred skoro 400 leti je znameniti Francoz Bodm zapisal v svoji knjigi: “Koroški knežji obred nima tekmeca v svetu”. Drugi pa so poudarjal, da noben narod nima takšnega primera državnega simbolizma, kakor Slovenci v ustoličevanju koroških vojvod na Gosposvetskem polju. Nosilec tega obreda je bil svoboden slovenski kmet. Koroški tudi pravijo, da je zibel slovenstva. Pa se že dolgo na vso moč trudijo sovraž-n:ki Slovencev, da bi fa Koroška postala grob. Peščica kljubuje vztrajno: Hoče, da bi na rodn; zemlu govorili m molili v materinem jeziku in da bi otroci govori i jez‘k svojih staršev, da bi imeli šolo v materinem jeziku.
V	Južni Afriki se črne' borijo za e-nakopravnost. V osrčiu ku'tume in civilizirane Evrope se Slovenc’ borijo, da bi smeli živeti na rodni zemlji kot Slovenci.
SPvensko Pr;morje: Naj zadostuje ugotovitev, da celo z zakonom priznane pravice delijo Slovencem' kot miloščino. Miloščina na je grenak kruh.
In končno, dasi bi morali storiti to na‘prej, poglejmo slovenske izse'jenCe v Evropi, Kanadi, Amerikah, Avstraliji. Al' ni med nj:mi preveč pojavov, ki povzročalo zaskrbljenost? Ali ni blagostanj, ali ce’o bogastvo, kjer se pojavi, nevarno, da kot, slana mori cvetje idealizma in požrtvova’nosti ? Ali nimajo prav morda tisti posamezniki, ki prav-jo, da so n. nr. slovenski tečaji za otroke nepofrebni, ker le časovno odmikajo tisto, kar bo z gotovestjo prišlo prej a-li s ej?
Ko bi se v teh razmišljanjih predali ma-lod”šiu, bi bil poraz neizbežen. Toda kljub vsemu za malodušje ni osnove. Zgodov na našega naroda dokazuje, da je preživlja1 težke in bridke čase. Večkrat je bilo na kocki, ali bo ostal narod živ ali ne. Reš:la sta ga neizmerno požrtvovalno delo naših prednikov in neuničljiva vera v uspeh in življenje. Ali ni imel veliki Slomšek mnogo razlogov za malodušje v č^sih, ko je deloval? Ali ni rodila ustanovitve skrem-
V Južnoafriški Uniji se je napetost med črnci in belim prebivalstvom pretekli teden nadaljevala, ker je v'ada prepovedala obe črnski poktični organizaciji: Panafriški in Afriški narodni kongres. Začasno je vlada sicer ukinila zapoved o nošenju posebnih črnskih izkaznic, toda pozneje je zopet uvedla to zahtevo. Večina črncev je ob prvem obvestilu o ukinitvi izkaznic svoje izkaznice zažga’a.
Zaradi ponovne uvedbe izkaznic je prišlo do novih nemirov, pri katerih je. b i ubit en beli policist.	\
Od vseh strani v Afriki in praktično 'z vseh ostalih držav sveta prihajajo ves čas od nedavnih težkih izgredov, pri katerih je b’lo več desetin črncev pobitih, najresnejše pritožbe proti južnoafri-šk’ vladi. Toda v'ada, ki jo vodi skrajni nacionalist Verwoerd, se je postavila po robu tudi svetovnemu javnemu mnenju
ne Mohorjeve dražbe neizmerna vera v uspeh kljub silnim oviram in težavam? Tiste Mohorjeve družbe, ki je dala potem Slovencem nad dvajset milijonov knjig in pri tem odigrala pomembno vlogo, da je slovenski narod kljub oko'no-stim, v katerih je živel, vstopil v družbo najbolj kulturnih narodov Evrope. Ali ni imel Evangelist Krek zadosti osnove, da bi obupa1, ko je pisal črne bukve slovenskega kmeta? Ali ni imel dovolj osnove, vda bi se umakn'1, ko je snoval zadruge spričo si nega nasprotovanja? Pa je veroval v uspeh in je zadružništvo preobrazilo gospodarsko strukturo Slovenije, csvobodilo in osamosvojilo kmeta. In tako bi lahko naštevali še in še!
Petnajsto Veliko noč obhajamo v izseljenstvu .Po vsem, kar smo videli in doživeli, po vsem, kar vdimo okrog sebe, moremo in moramo priznati neizpodbitno resničnost dveh ugotovitev: Človek, ki izgubi vero v Boga, je podoben tavajočemu siromaku, ki nima cilja. Narod pa, ki ohrani vero v svejo bodočnost, bo živel in dosegel tsti način življenja in vrednotenja dobrin kot si ga želi.
Kje so naše osnove za vero v bodoč-nbst s ovenskega naroda? V domovini so te osnove trdne. V petnajstih letih niso uspeli zmaterializirati vse mladine, dasi so jo veliko sprav.li na napač-
ter nadaljuje s svojo rasistično politiko.
Atentat na Verwoerda
Ker je ta politika zaradi nevarndsti, ki jo predstavlja ne samo za belo prebivalstvo v Afriki, temveč tudi za črnce, ki se zaradi tega 'n zaradi podobnega postopanja krlonia'nih veles! močno nagibajo proti komunizmu, zače'a iti na ž:vce tudi belemu prebivalstvu južne Afrike ,se je preteklo seboto naše1 eden izmed njih ter je na predsednika Ver-vvoerda oddal dva strela, tako da sta o-be krogli obtičali v njegovi glavi. Ver-vvoerda so težko ranjenega prepeljali v boln‘šnico, atentatorja Davida Partta je policija zagrabila in ga zaslišuje.
Reso’ucija v Ghani
Medtem je v glavnem mestu Ghane, v Accri, zasedala konferenca tkzv. Pozitivne akcije za mir in varnost v Af-
no pot. Ostala je še mladina, ki raste v tem divjem, strašnem okolju iz korenin slovenske duhovne tradicije. Naj bo to število tudi majhno, zavest imamo, da je uničili ne bodo. In ta mladina bo v domovini nositeljica narodovega vstajenja.
Kljub silnim težavam ni obupati nad borbo Slovencev na Koroškem in Primorskem. V dosedanji borbi so dokazali, da so nezmagljivi. Trpijo, borijo se, «ničiti jih ne morejo.
V slovenski emigraciji je kljub mnogem nerazveseljivim pojavom na stotine in stotine požrtvovalnih in idealnih javnih de’avcev na najrazličnejših področjih udejstvovanja. Tiscči in tisoči temu delu sledijo. Oboji dajejo upanje, da se emigracija ne bo utopila.
Na razvoj dogodkov v domovini izseljenci ne morejo bistveno vplivati. Ni pa brez pomena, kaj sodi svet o našem narodu. In to sodbo si ustvarja po izseljencih, s katerimi pride v neposredni stik. Veliko odgovornost nosimo zato izseljenci z.a sodbo, kakršno imajo tujci o našem narodu.
Petnajsto Veliko noč smo v izseljenstvu. Ne omahujmo! Delajmo! Delajmo s podvojeno silo! V trdni veri, da bomo uspela, zapojmo tudi letos:
Zveličar naš je vstal iz groba.
M. S.
riki, ki jo sestavljajo številne delegacije različnih afriških držav. Glavni govornik in vodja konference je bil predsednik Ghane Kwame Nkrumah. Na konferenci so sprejeli resolucijo s tremi točkami:
1) Neodvisne afriške države, ki so članica ZN, naj dosežejo od te organizacije, da bo doioč la postopno osamosvojitev vseh ostalih afriških držav; 2) Panafriško gibanje se mora raztegniti po vseh afriških deželah'; 3) Po vseh afriških deželah se bodo ustanovila središča, na katerih se bodo vadi i črnci za izvedbo osvobodilnega gibanja Afrike.
Na konferenci so tudi predlagal; naj bi poostrili diplomatske in gospodarske odnose z Južnoafriško Unijo zaradi tamkajšnjega preganjanja ter bojkotirali izvoz iz te dežele in iz Francije, iz te zaradi atomskih poskusov, ki jih izvaja v Sahari. Pozdravili so alžirske u-pornike, pozvali Francijo, naj se z njimi začne pogajati, Nkrumah pa je še objavil, da je Ghana podarila alžirskim upornikom vsoto 10.000 funtov za nadaljevanje borbe proti Franciji.
SOVJETSKI MANEVER NA ŽENEVSKI KONFERENCI
Na razorožitveni konferenci med Vzhodom in Zahodom v Ženevi so zahodnjaki izgubili sleherno upanje, da bi
mog’i premakniti zastoj še pred vrhunsko konferenco.
Do popolnega zastoja je prišlo pretekli petek.
Obe strani sedaj samo še iščeta formulo, po kateri bi mogli prenesti ves problem častno v okvir vrhunske konference, ki se bo predvidoma začela 16. maja t. 1. v Parizu. Na konferenci v štirih tednih niso prišli niti do sporazuma, kako naj razpravljajo o svetovni razorožitvi.
Zahodnjaki trdijo, da so sedaj popolnoma prepričani, da je sovjetski delegat Zorin prišel na konferenco z naročilom iz Moskve, naj zadržuje konferenco v negotovosti vse do vrhunske konference. Menijo sicer, da se bo konferenca kdaj pozneje še nadaljevala, vendar je vprašanje časa, kdaj bodo mog i najti dovclj pretkano formulo za razloge začasne prekinitve.
Ruska solata
Po štirih tednh besedičenj zahodne velesile USA, Anglija, Francija, Kanada in Italija nikakor niso več hotele slediti Zorinovim razlagam nesprejemljivega načrta Hruščeva za popolno svetovno razožitev v štirih' letih. Britanski delegat je ta načrt označ 1 za navadno propagando, francoski delegat pa ža rusko so ato.
Pretekli četrtek so Zahodnjaki že računal na spremembo sovjetske razo-r-ežitvene politike, ko je Zorin objavil: Ker že ne moremo priti do sporazuma glede sovjetskih in zahodnih razorožiti vehih načrtov, opustimo te in se spora-zumimo samo glede splošn h načel o razorožitvi.
Zahodnjaki so na to pristali in so proučevali med vrstami načrt Hruščeva, v katerem naj bi bila zapisana ta splošna načela o razorožitvi, o katerih je govor.1 Zorin.
Sovjetska neresnost
Ker jih niso našli, so od Zor’na zahtevali pojasni o, ki so ga tudi dobili. Zorin je izjavil, da si pod sp ošnimi na-
VE SELO IN SREČNO ALELUJO
vsem naročnikom, oglaševalcem, bralcem, in vsem Slovencem v Argentini, po svetu in doma Svobodna Slovenija
čeli predstavlja: razpustitev vseh vojačkih oporišč v prihodnjh štirih letih in uničenje vsega orožja, toda brez posebne določene kontrole. Ta tkzv. splošna načela se v ničemer niso razlikovala od že odklonjenega načrta Hruščeva o splošni razorožitvi.
Zato so zahodnjaki objavili, da te Zo-rinove izjave dokazujejo, da sovjeti nikakor ne mislijo resno razpravljati o prob’emu razorož tve in da je zato treba za sedaj opustiti sleherno resno razpravljanje o razorožitvi za poznejši čas.
Konferenca je nerealistična
Prav tako zahodnjaki poudarjajo naslednja dejstva:
Baltske države in Vzhodna Evropa o-stajajo sužnje ZSSR. Nemčija, Koreja in Vietnam ostajajo po sovjetski, krivdi razdeljene. Prebivalstvo cel'nske K:taj-ske vztrajno protestira proti svoj'm rdečim tlačiteljem. Pekinški rdeči vodje vedno bolj in bolj kažejo svoje sovražno razpoloženje do vsega nekomunističnega sveta.
Nekomunistični svet, ki ga vodijo zahodne velesile, jč mnenja, da tako stanje,postaja nevzdržno in da ga ni'mogoče ustaliti. Mednarodni komunizem na dragi strani ne samo, da je mnenja, da je tako stanje mogoče začasno ustaliti, pač pa je ce o prepričan, da je treba ta razvoj še pospešiti, vse v njegov« korist.
ZSSR je zaradi svojih koristi mnenja, da je to mogoče izvesti brez vojne. Ko-munist čni Peking pa je nasprotno ponovno 'zjavil, da vojne ni mogoče povsem izk jučiti. Dejansko upa, da bo do nove vojne prišlo in da bo ta samo pomagala nadaljnemu razmahu konra-nizmnizma.
Zaradi teh dejstev postaja razoroži-tvena konferenca navadna propagandna konferenca, na kateri hi mogoče priti do sp c razuma, ker je bila že od vsega začetka nerealistična.
IZ TEDNA V TEDEN
V Braziliji bodo 21. aprila začel: vsi vladni uradi poslovati v novi prestolnici Brasilia. V ta namen bodo velike slavnosti v novi presto niči. Za prevoz
3.500	gostov je vlada najela 33 privatnih potniških letal. S prenosom brazilske prestolnice iz Ria de Janeira v Bra-silio pa niso vsi zadovoljni. Nekateri listi so vedeli celo povedati o zaroti v neki vojaški leta ski skupin1. Vlada je izjavila, da bo z vsemi sredstvi izvedla svoje načrte. G ede bodočega položaja dosedanje brazilske prestolnice Ria de Janeira pa nekateri predlagajo, da bi jo preglasili za novo brazilsko državo.
Izjave bolivijske vlade, da opoz cio-nalna Falanga pripravlja atentat na predsednika Sileza Zuaza, predsedniškega kandidata dr. Paz Estensora in kemu-nis ičnega prvaka Lechina, opozicija o-značuje za povsem neosnovane. Po zatrjevanju opozicije hoče v ada dobiti
samo povod za še hujše nastopanje proti opozicij'.
Italijanska vlada predsednika Ferdinanda Tembrcnija je padla v krizo takoj po izg asovanf zaupnici v parlamentu prejšnji petek. Za vlado je glasovalo 300 poslancev, proti pa 293. Vlado je pred padcem reš lo 24 neofašističnih poslancev. Zaradi tega so se pa obnovila trenja med tremi skupinam' v stranki: med desnico, sredino n evico. Večina poslancev odločno odklanja podporo neofašistov in zah eva, da je treba napraviti vse poskuse, da bi krščansko-demokratska stranka sestavila vlado z demokratskimi po it čnimi skupinami, da ne bi bila navezana na pomoč fašistov. Prejšnji predsednik Segni je zahteval nujno sklicanje seje izvršnega odbora stranke, z nalogo, da reši najnovejšo krizo v stranki.
(Nadaljevanje na 2. strani)
TA SLOVENSKI DAN
Velik je Buenos Aires, še večji je Veliki Buenos Aires; v velikem Buenos Airesu je manj Slovencev, pač pa so tam osrednje ustanove vseh Slovencev iz vse Argentine, tam je sedež vseh najvažnejših organizacij in ustanov, v Velikem Buenos Airesu pa so kraji s slovenskimi domovi, so slovenske vasi, so krajevni šolski odbori in so prostori za našo mladino. Vsi se poznamo, vsi vemo, kje smo v Buenos Airesu in v Velikem Buenos Airesu — na Belo nedeljo vsako leto pa nas vse Slovenski dan privabi na slovensko pristavo v Moron.
Bela nedelja je praznik slovenske skupnosti v Argentini. Daši imamo 'domove v vseh večjih slovenskih središčih, v njih redne prireditve in zborovanja, vsako nedeljo se zbiramo po farnih občestvih k slovenskim službam božjim, vendar je nedelja po Veliki noči naš skupni praznik. Ta dan se spomnimo vseh tistih nalog in dolžnosti, ki nas vežejo. Tudi tisti, ki iz raznih okolnosti ne morejo ta dan na skupno prireditev, vedo, da je Slovenski dan namenjen vsem Slovencem.
Letošnji praznik pa ima še poseben značaj. Posvečen je spominu Antona Martina Slomška, vzgojitelja in preporo-ditelja vsega slovenskega naroda. Lansko leto je poteklo sto let, odkar je Anton Slomšek, škof lavantinske škofije, prenesel sedež škofije iz St. Andraža na Koroškem v Maribor, v prestolnico štajerskih Slovencev. S tem dejanjem je vse štajerske Slovence združil v škofiji, kjer je bilo vse prebivalstvo slovensko. V letu 1859 Maribor še ni bil prestolnica štajer-\ skih Slovencev, njegovo slovensko ime se je le redko slišalo, mnogi že niso več vedeli za njegovo slovensko ime — s severa se je že desetletja širil val ponemčevanja in rušil severno mejo slovenstva. V uradih je vladala samo nemščina, krajevna imena na železnici in po poštah so morala biti samo nemška. Izglodalo je, da bije Slovencem na štajerskem plat zvona in ko se je valu raznarodovanja pridružila še gospodarska ofenziva bogatih nemških zavodov iz. Gradca, Maribora in Ptuja, je začela slovenska zemlja po južnem štajerskem kar kopneti. Edino v cerkvi je bil slovenski jezik še spoštovan — oholo nemško meščanstvo v cerkve sploh ni hodilo, ali pa ustanavljalo nemške protestantske verske občine —• protestantizem je bila vera nemštva, katolicizem je bil last revnega kmečkega slovenskega podeželja. Ko je Slomšek prenesel sedež lavantinske škofije v Maribor je napravil iz njega najprej prestolnico svoje škofije, kmalu pa je tam začela rasti tudi prestolnica vseh Slovencev na južnem štajerskem. V, nekaj letih Se je začel položaj spreminjati. Maribor je dobil prve slovenske liste, poleg okrepljene verske delavnosti se je začela širiti narodnostna samozavest Slovencev, cela škofija je postajala resnično samo slovenska dežela, kar je vedno bila, le brez svojih lastnih narodnih ustanov
in organizacij, škofija je postala najvišja ustanova za Slovence na Štajerskem.
Toda Slomšek ni bil samo cerkveni knez in verski preporoditelj Slovencev. Bil je tudi učitelj, pesnik in voditelj svojega naroda. Prenos škofije v Maribor ne bi bil tako lahak in najbrž tudi izvedljiv, če ne bi bil svojih Slovencev na to pripravljal. Njegove knjige, pesmi, pastirski listi in spisi so klicali Slovence k samozavesti, prebujenju in v boj za svoje božje in narodne pravice, štajerske Slovence in s tem vse Slovence je rešil, ker jim je v Mariboru ustvaril središče, okoli katerega so se mogli zbirati kot okoli svoje najmočnejše trdnjave.
Trdnjava pa pade, ako ni v njej dovolj vojščakov, dovolj orožja in dovolj borbenega duha. Slomšek je v Mariboru vse to ustvaril, utrdil in dobro opremil in to tako učinkovito, da je njegovo delo obstalo, raslo in napredovalo, dasi je sam že tri leta za tem umrl.
Sami se v tujini ne moremo ohraniti,
če se ne bomo znali povezati okoli trdnega središča, ki nam bo vsem kot močna trdnjava. V trdnjavi pa mora biti dovolj požrtvovalnih delavcev in njim je treba poskrbeti za sredstva. Trdnjava se tudi ne bo ohranila, če ne bo zaledja, dovolj šol okoli Buenos Airesa, dovolj slovenskih ustanov in organizacij po vsej Argentini, kjer žive Slovenci.
Slovenski dan nas vsako leto spominja na naloge, dolžnosti, potrebe in tudi težave. Za vse je treba imeti srce, na nič pozabiti. Kadar nam slika pokaže našega velikega Slomška, takrat nam ga podaja ožarjenega sredi med Blažekom in Nežico. Mladim srcem je treba polagati ljubezen do slovenstva, do slovenske knjige, pesmi in kulture v srca in to z ljubeznijo, kakor jo kaže Slomškov obraz na platnicah knjige. Slovenski dan naj bo praznik zlasti mladine, ki ji njeni starši, skrbniki, prijatelji in sodelavci z ljubeznijo posredujejo lepote slovenstva in to zato, da bi jih vsi iz vsega srca ljubili, cenili in jih ohranili.
BRALI SMO...
KOMUNISTI
Pod tem naslovom muenchenska “Iskra” poroča, da je prof. J. Mati napisal v januarski številki revije “Ost-europa” oceno o Slodnjakovi knjigi v nemškem jeziku “Die Geschichte der slo-venischen Literatur”. List navaja, da je iz Matlove ocene razvidno, da je tu govor o “resnem delu” ter da je pisatelj izpričal svojo sposobnost že leta 1934 s svojim “Pregledom slovenskega slovstva”. Dalje pravi, da je bila potreba po taki knjigi na področju slavistike že davno ter da je “pisatelj obdeal razne probleme, ki so v zvezi s slovensko literaturo”.
Končno “Iskra” navaja zadnji odstavek Matlove ocene, iz katere je razvid-
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vodstvo stranke je odklonilo pomoč neofašistov in Tembronija pozvalo naj z vso vlado odstopi. Tembroni je to tudi storil.
Komunisti v Italiji so pri volitvah delavskih zaupnikov v veliki turinski avtomobilski tovarni FIAT doživeli strahoten poraz. Njihova Glavna konfederacija za delo je dobila od 207 delegatov samo 31 zastopnikov. Vse ostale so pobrale protikomunistične delavske sindikalne organizacije.
Indonezijski Sukamo je bil 4 dni pri Titu na Brionskih otokih. V skupni izjavi se Tito in indonezijski predsednik zavzemata za to, naj bi bil na vrhunskem sestanku v Parizu tudi predstavnik majhnih narodov, da bi se tako čul glas tudi majhnih držav. Tito je s svojo Jovanko spremil indonezijski predsedniški par vse doletališča v Zagrebu, odkoder je Sukamo s svojim spremstvom odpotoval v Sofijo.
IN ZNANOST
no kako komunisti ocenjujejo znanstvena dela ter pravi:
“Profesor Mati navaja, da je v zadnjem zvezku dunajskega lista “Der Do-nauraum” prečital novico, da sta dnevni tisk v Ljubljani ter samo vseučilišče napadla profesorja Slodnjaka in njegovo “Zgodovino slovenske književnosti” zaradi “pomanjkanja marksistične interpretacije”, zaradi dajanja religioznega značaja Cankarjevi povesti Hlapec Jernej, kakor tudi zaradi “pozitivnega ocenjevanja del slovenskih pisateljev, ki žive v emigraciji”. Ta napad samo potrjuje, da je Slodnjakovo delo napisano znanstveno, in ne po načelih “dialektičnega materializma”, katerega se danes drže samo sužnji komunističnih diktatur. “Za nas”, naglasa prof. Mati, “ki se že desetletja svobodno bavimo s slovensko književnostjo in kulturo, in ki smo stvaritve slovenske literature in znanosti zelo visoko cenili, je ta napad dokument časa, žalosten dokument pa tudi vseučilišča, na katerem so de'ovale tako velike mednarodno priznane znanstvene osebnosti kot so Fr. Ramovš, R. Nachtigal, Jakob Kelemina, Oštir in dr. Na drugi strani je pa za nas svobodne slaviste ta napad še en dokaz več za veliko mednarodno znanstveno vrednost Slodnjakovega dela”.
KOMUNISTIČNI "PROSTOVOLJCI" ZA ALŽIR
" Glavno poveljstvo alžirskih upornikov in “začasna vlada alžirske republike” sta objavila, da bosta začela spre-jemti inozemske prostovoljce za boj proti Franciji. Istočasno so bila objavljena sporočfa, da so prostovoljski oddelki na čehos’ovaskem in v komunistični Kitajski že pripravljeni, v Kairu so pa tudi odprli urad za prijavljanje arab-
JOŽE KRIVEC
V U T E M N I C A*>
To delo je pisatelj Jože Krivec napisal že spomladi leta 1943'za Mohorjeve Večernice za leto 1944, katere so namenili izdati v Ljubljani. Nanaša se na pisateljevo rojstiio okolje na štajerskem, ki so jo tedaj imeli okupirano Nemci, kateri so z rodne grude odvajali zavedne slovenske ljudi. Stroga laška cenzura v Ljubljani je opazila v tem delu vidno ost ter zato prepovedala, da bi bilo neokrnjeno izšlo. Na tem mestu ga objavljamo takega, kakor ga je bil v tistih trpkih dneh pisatelj napisal. (Uredništvo).
Zagrmelo je pet možnarjev: stresla se je zemlja, vzdrhtelo je ozračje nad njo, vztrepetali so ljudje. Zdelo se je, da so ti streli odtrgali dan od noči.
Čisto droben plamen se je zasvetil prav na dnu velikega stožastega kupa suhega rožja, vejevja, suhljadi in bukovih polen. Zvijal se je med drobnimi šibami, jih oblizoval, vedno močneje, silneje, dok’er ni pognal prvih zubljev iznad kupa. Vuzemnica! Vuzemnica, ki oznanja vsem Vstajenje Gospoda našega Jezusa Kristusa. Na najvišji hrib, z goricami obdan, so ga postavili, da bi sikali plameni čim više pod nebo in bi ljudem, ki ga bodo od blizu in daleč gledali, vlival vero Vstajenja v srca.
Množica ljudi je stala okrog, mladih in starih, viničarjev, kočarjev in kmetov, z veselimi obrazi in radostjo v srcu. čim bolj je žarel in opletal z zublji okrog stožastega kupa, tem bolj se je množica odmikala. Vročina ji je pal la lica.
Sinji mrak je ogrinjal hrib. Razlezel se je čez zemljo in božal utrujene zemljane. Prvo življenje se je dramilo vsepovsod: v sleherni šibici je zaplala
sladka pomlad, zemlja je rodila novo življenje.
Obrazi so strmeli v ogenj. Po njih so se spreletavale sence, rdečkaste, ožarjene kaker od večerne zarje, oči so jim sijale; v njih je odseval blesk žarečega kresa.
Oglasila se je pesem, sprva nekoliko boječe, poltiho, nato pa je zajela vse, ves hrib je pre ila s svojo mehkobo in oglušila prasketanje ognja. Peli so pomlajeni, z dobro voljo v srcu, ker so praznovali Vstajenje. Veliki teden, tih in miren, se je končeval s pesmijo in radostjo. Še zvonovi, ki so morali obmolkniti spričo trpljenja Gospodovega, so se zamajali, segli mogočno čez vinograde in se razli'i dalje čez polje. Pri vseh cerkvah je zvonilo, pritrkavalo, tudi pri najbolj zapuščenih, drobnih in samotnih. Povsod je Kristus vstal, strl svoje sovražnike in poveličan pokazal svetu, zaradi katerega je trpel, da je res močan in da je vse premagal. Povsod so prerojena in z radostjo prežeta srca praznovala Vstajenje, po katerem so tako hrepenela. Povsod, na vseh straneh sveta...
bilo, ki bi se bil zanje žrtvoval in jim pomagal, vsaj z besedo, če že drugega ne bi mogel storiti. Pa se je našel tuj človekov sin, ki se je dal razpeti na križ, da je odrešil grešni človeški rod. Tudi te ljudi iz vinskih goric! In potem, ko so vsi mislili, da je za vedno konec z njim in se iz groba njegovo razbičano telo ne bo več prikazalo, glejte, vstal je poveličan, kakor je bilo napovedano.
Praznik Vstajenja! Zdaj veš, da so sovraštvo in krivice zrušene v prah in prihaja resnica in pravica v vsem zma-gos avju in veličastvu. Srca krvolokov so razdejana, njihovo delo je bilo zaman, vsa prizadevanja brez uspeha. Vstal je Gospod, ker je bil pravičen in vstal bo vedno in povsod vsakdo, ki bo po njem uravnaval svoje poti. Srca, ki trpe v Gospodovem imenu, niso zavržena, ampak poveličana.
Npnadoma se je zrušila grmada, visok steber je zrojil proti nebu. Razkla’a se je v dvoje in močneje osvetila ljudi. Pesem je še vedno lila iz grl. zvonovi so še peli, kakor bi ne mogli nehati, mrak pa se je gostih Fantje so z drogovi popravili razpadlo vuzemnTco, da je znova lepo zagorela. Nizka je že bila, počasi je dogorevala.
Spet je vzdrhtela zemlja in nebo od peterih strelov iz možnarjev...
Tedaj so se prerili naprej trije drobni fantički, šolarji, otroci iz Rotarjevega doma, ki je ždel spodaj na hribu.
Ljudje so se nehote zazrli v tri brate, ki so merili z očmi kres, ga ogledovali od vseh strani in se pomenkovali med sabo.
Nenadoma je švignil kot blisk mimo množice prvi, Marko; švistnil je skozi li-žoče plamene in kriknil: “Rad bi bil kaplan!...” — Te besede je izgovoril, ko
SLOVENSKI ŠOLSKI TEČAJI V ARGENTINI
Z novim šolskim letom v Argentini se je začel reden tedenski pouk tudi v slovenskih šolskih tečajih v samem Buenos Airesu ter v posameznih mestih na področju Vel. Buenos Airesu.
V	Buenos Airesu se je začel pouk v slov. šolskem tečaju nadškofa Jegliča v prostorih Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158, v soboto dne 9. aprila od devetih dopoldne. V tečaj se je letos vpisalo 30 otrok, ki so razdeljeni v višjo in nižjo skupino. Vse predmete poučuje v tečaju ga Marijana Bagatelj, verouk pa g. župnik Gregor Mali.
Obema vzgojiteljema slovenske mladine v tem tečaju stoji sedaj ob strani šolski odbor, ki mu predseduje Božo Stariha, v njem so pa še ga Sonja Vir-nik, Venceslav Dolenc in Alojzij Mehle. Šolski odbor si je nadel nalogo ,da bo za otroke preskrbel šolske klopi, za u-čiteljico pa kateder.
V	mestu Ramos Mejia deluje šolski tečaj škofa Antona Martina Slomška. Obiskuje ga veliko slov. otrok. Lani je bilo vpisanih v višji tečaj 42, v nižji pa 51 otrok. Letos se je priglasilo za višjo skupino 49 otrok, za nižjo pa 44 otrok. Skupno je torej v tem tečaju 93 slovenskih otrok. V tečaju poučuje vsa leta gdč. Ainca Šemrov, verouk pa g. župnik Matija Lamovšek. V tem tečaju obstoja tudi mladinski pevski zbor, ki nastopa redno na slovenskih prireditvah, razen tega pa poje tudi vsak prvi petek pri slovenski maši v ramoški župni cerkvi.
Vodstvu šolskega tečaja pomaga pri napornem delu šolski odbor, ki je sestavljen takole: predsednik Gabriel Prešeren podpreds. Matevž Potočnik, tajnik Franc Pergar, blagajnik Janez Brula, odbornik Vajentin Pintar.
Da bi slovenska mladina v tem mestu imela stalno na razpolago svoje prostore, ki bi obenem lahko služili tudi za ostale slovenske prireditve v tem kraju, je v teku akcija za postavitev Slomškovega doma. Teren, na katerem naj bi dom stal, je že kupljen. Dne 27. marca je Društvo za postavitev Slomškovega doma imelo občni zbor, na katerem je bil izvoljen tridesetčlanski odbor z Janezom Brulo na čelu.
V	San Justu deluje slovenski šolski tečaj, ki ima ime po padlem slovenskem protikomunističnem borcu mladem pesniku Francetu Balantiču: Vodi ga vse od ustanovitve naprej gdč. Angelca Klanšek. Zaradi velikega števila otrok ji sedaj pomaga gdč. Francka Tomazi-nova, verouk pa poučuje župnik g. Franc Novak.
Otroci tega tečaja imajo tudi močan pevski zbor, ki ga vodi pravtako gdč. Klanškova. Nastopa redno na vseh slovenskih prireditvah v San Justu,, prav tako pa tudi na ostalih slovenskih prireditvah ali v Slovenski hiši ali pa na pristavi v Moronu. Člani otroškega pevskega zbora so imeli 20. marca t. 1. skupni izlet na pristavo k Markeževim v Merlo, ter so v veselem razpoloženju preživeli dan v prosti naravi.
Pouk otrok v tem tečaju je v prostorih Našega doma. Odborniki zadruge Naš dom nudilo vodstvu šolskega tečaja vso pomoč in podporo.
Pouk v tečaju se je letos začel 7. marca.
(Poročila o ostalih tečajih prihodnjič)
skih prostovoljcev. Z “inozemskimi” prostovoljci hočejo komunisti še bolj zaplesti alžirsko vprašanje in Franciji napraviti še večje težave.
je plaval prav v sredi med zublji, kakor bi bil hotel vreči vanje ,da bi jih ti prečistili.
Za njim je zaplaval drugi, Lojzek: “Rad bi bil učenjak!” — In že ga je objel plamen, se strnil spet za njim, kakor da ga je pogoltnil. A Lojzek se je že veselo zasmejal na drugi strani.
Množica je pridržala dih. Kaj takega si upajo ti drobni fantički? Brž nato pa so se že spogledovali in pristavljali: “Kaplan — učenjak! Ha-ha-ha-ha-ha! Kmet — kaplan, kmet — učenjak! še kra’ji bi menda radi bili, zarobljeni kmetje! Mi nismo za to rojeni. Glave sta jim zmešala oče in mati!”
Tretji sin se ni pognal. Ljudje so pričakovali, da bo tudi ta skočil skozi plamen in jim razodel svoje želje.
“Si ne upa?” so stikali in obračali glave. “Ha-ha! Nima poguma, strahopetec!” je nekdo zaklical.
“Martin! Martin!” je klicala mati, ki se je prikradla od zadaj.
“Martin! Ne skači čez kres!” je zakričal oče.
V tem hipu je osupnila vsa množica. Razmršeno kočarsko dekle, Tilika, se je pognalo proti plamenom. Lasje so frfotali za njo, kiklica se ji je zvijala okrog tenkih nožič.
“Bom skečila jaz namesto Martina, ki bo kmet!” je zakričala s tem g'asom. — že je ni bilo več videti, plameni so se spet sklenili in švignili proti nebu. Le nekoliko so se zvrtinčili in upognili. Množica se je zarežala.
“Jaz bi bil rad kmet!” je že presunilo okrog stoječe. Martin je švignil mimo njih, najmlajši sin iz Rotarjeve kmetije sredi hriba.
Zublji so se mu izogni’i, se razklali, nenadoma pa je izza njih švignil roj
*) Vuzemnica v vzhodno-štajerskem narečju pomeni velikonočni kres, ki ga po vsej štajerski kurijo na ve ikonočno soboto zvečer .Beseda “vuzemnica” prihaja od besede Vuzem, kakor se tam imenuje Velika noč.
Kaka radost je plala iz pesmi veselih ljudi! Kako ne bi! Gospod je odrešil tudi nje, ki so večno trpeli in niso nikjer naš i božje pravice, nikjer tolažbe, ki bi I jim lajšala trpljenje. Med njimi ga ni
ARGENTINA
Predsednik republike dr. Frondizi bo
13.	junija odpotoval na obisk v Evropo. V Italijo bo prišel naslednjega dne. Med bivanjem v Rimu bo sprejet tudi pri papežu. Iz Italije bo odpotoval na obisk v Švico, Nemčijo, Španijo in Anglijo. Skoro gotovo bo obiskal tudi Francijo, Belgijo in Nizozemsko.
Teroristi v Argentini so prejšnji teden v sredo povzročili nov zločin. V ulici Cangallo sredi Buenos Airesa so v veži visoke palače postavili močno bombo, ki je ob eksploziji ranila štiri delavce, zaposlene pri čiščenju stopnišča in poslovnih prostorov v palači. Poškodbe enega so bile tako hude, da jim je kmalu podlegel. Vojska je po tem atentatu objavila, da bo še z večjo odločnostjo nastopala proti terorizmu ter ga bo za vsako ceno uničila.
V	Buenos Airesu sta ob otvoritvi novega šolskega leta na Državni vojaški akademiji govorila drž. tajnik za vojsko gen. Larcher in poveljnik omenjene akademije gen. Alvarado. Oba vojaška funkcionarja sta poudarjajo iste cilje, ki jih zasledujejo argentinske oborožene sile, t. j. popolno podporo oboroženih sil naporom civLnih oblasti za ustalitev u-stavnosti, ki jo je državi povrnila osvobodilna revolucija ter neizprosen boj proti komunizmu kot del obrambe “notranje fronte”. General Alvarado je cilje argentinskih oboroženih sil strnil v geslo: Bog-domovina-dom.
Na velike slavnosti, ki bodo 25. maja t. 1. v Buenos Airesu ob 150 obletnici majske revolucije, bo prišlo tudi več predsednikov južnoameriških držav. Tega dne bo v Buenos Aires tudi velika vojaška parada, na kateri bodo poleg oddelkov argentinskih oboroženih sil sodelovali tudi vojaški oddelki vseh a-meriških držav.
V	palači Narodnega kongresa zaseda glavna volilna komisija ter šteje in pregleduje glasove, ki so bili oddani dne 27. marca za posamezne politične skupine. Predstavniki kršeanskodemokrat-ske, konservativne ter progresivno demokratske stranke so ta odbor zapustili, ker so stali na stališču, da mora komisija postopati strogo po zakonu in ga ne sme tolmačiti preveč širokogrudno, ali pa celo proti duhu zakona. Do različnega tolmačenja zakona je prišlo v primerih, ko še število glasov v volilnem aktu, ki je bil izdan takoj po volitvah, ni strinjalo s številom glasov, ki jih je v volilni žari ugotovila volilna komisija, ali pa če volilne listine niso bile izdane povsem tako, kakor predpisuje zakon. Povsod, kjer je več kot 5 takih priinerov, volilni zakon predpisuje ponoven razpis volitev, proti temu so pa bili zlasti opozicionalni ljudski radikali. Predstavnik krščansko-demo-kratske stranke je stal na stališču, da je treba zakon izpolnjevati, četudi je slab, ker je to vedno bolje, kakor pa delati proti zakonu.
žarečih isker v nebo. Zamolklo je čofnilo, plamen se je znižal, iskre so se spet razpršile.
“Križani Bog! Jezus Marija!” je zavpila neka ženska. Ljudem je zastal dih. Še smeh, ki se jim je pred trenutkom porodil na licih, je ostal kakor okame-nel. Srca so se jim tresla.
“Jezus!” je š’o skozi množico. Več si ni upal nihče izreči.
“Martin! Martin! Moj ubogi Martin!” je zavpila mati in se pognala proti o-gnju. In oče je bil takoj za njo, čeprav se še ni zavedel, kaj se je bilo zgodilo.
“Potrpi, Martin! Vse bo spet dobro!” ga je tolažila, ko ga je nesla v naročju po bregu navzdol proti hiši in so ji solze polzele po zaskrbljenih licih.
Vsi so šli kakor v procesiji za njo, kres je ostal pozabljen, sam je dogoreval na tihem hribu in s pojemajočim plamenom oznanjal ljudem Vstajenje...
* * *
Vrsta let je šla mimo. Zdi se človeku, da je bil še včeraj mlad ,v resnici pa so ga pokrili že sivi lasje in hrbet se mu je ukrivil. Lica preprežejo gube, mehka in voljna postane koža po njem. Srce se mehča in postane dobro kakor otrokovo...
Vsako leto je gorel kres na hribu med goricami, nad Rotarjevo domačijo. Vsako leto, saj bi drugače ne moglo biti. Če bi ga ne bilo, bi ljudje mislili, da je hiša prazna in da je smrt do poslednjega pobrala ljudi iz nje. Možnarji so pokali, fantje so se veselili, če so ljudje vztrepetavali ob vsakem strelu.
Vel.konočna sobota je bila praznična, Vse se je nateplo na hrib: otroci in starci, žene in dekleta, fantje in možje, še tisti, ki so prišli iz mest domov obiskat svoje domače. Kakor eden so bili ta ve-
Stran 3.
^ilovice vz SCooenije^
V	Republiškem zboru v Ljubljani so sprejeli in uzakonili predlog za ukinitev občin Maribor-Košaki in Ruše. Ukinjeni občini so vključili v občino Maribor Center, odnosno v Maribor-Tezno.
Slovenski alpinisti so se že več let pripravljali na odhod v Himalajsko gorov-je. Njihova želja, da bi svojo srečo poskusili v njem, se je uresničila šele letos. Himalajska odprava je pod pokroviteljstvom Planinske zveze Jugoslavije, pripravila jo je pa organizacijsko, finančno in materialno Planinska zveza Slovenije. Za odpravo na Himalajo pod vodstvom Staneta Kersnika so bili določeni Ciril Debeljak, Marjan Keršič-Belač, Aleš Kunaver, Ante Mahkota in zdravnik dr. Andrej ■ Robič. V odpravi je tudi časnikar Zoran Jerin. Odhod slovenskih planincev na Himalajoje je bil napovedan za sredo marca.
iše o Slovenskem oktetu. V Slovenskem oktetu, o katerem smo poroča.i v zadnl'i številki, je prišlo po najnovejših poročilih do precejšnjih sprememb. Pred dobrim mesecem (6. marca t. 1.) je med pogrebom na pokopališču nenadoma umrl oktetov basist šulc. Postalo mu je slabo in ^ se je zgrudil ter na mestu umrl. Težko bolan je tudi basist Tone Petrovčič (ne Pavlovčič), boleha pa tu-di njegov brat, baritonist Roman. Zato sta oba imenovana iz okteta izstopila. Oktet je torej sedaj preosnovan. že dalj časa je baje “višja oblast” priporoča-*a’	se °ktet izpopolni z mlajšimi
močmi, da bi “ostal na reprezentančni višini”, da bo lahko gibljiv in da ga vsak trenutek lahko angažirajo za kak važen nastop. Zbor Filharmonije je namreč prevelik, zato za potovanja neokreten in drag. — Na avdicijo za izpopolnitev okteta se je prijavilo 16 basistov in baritonistov. Na mesto umrlega Sulca in bolnega Toneta Petrovčiča sta bila izbrana Marjan Stefančič in neki Črnogorec Ognjanovič, baje zelo dober basist. Mesto Romana Petrovčiča pa je vstopil štrukelj.
Y	Planici so bile 25. marca velike mednarodne tekme v skokih. Nastopilo je 43 tekmovalcev iz raznih držav na svetu. Najdaljši skok — 127 m — je napravil Helmut Rechnagel ter s tem postavil nov rekord za skakalnico v
SREČNO IN BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ VSEM ROJAKOM! HLADILNIK
BLED
JE NAJFINEJSI IN NAJCENEJSI.
Ako ga še nimaš, si ga nabavi sedaj z malim predplačilom pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Poleg vseh hišnih potrebščin, nudim prvovrtna kolesa za odrasle in otroke, primerna za darila. Po naročilu tudi motorna kolesa.
Planici. Ob areni je bila postavljena velika slika ing. Bloudeka, graditelja skakalnice, ki je letos proslavljala svojo 2f» letnico in je tretja največja skakalnica ha svetu in tudi najtrdnejša. Med slovenskimi tekmovalci se je posebno odlikoval 23 letni Marijan Pečar.
Med ladjami piranske Splošne plovbe je tudi moderna čezocenska ladja Bohinj. Pred odhodom te ladje iz Kopra v New York jo je v koprskem pristanišču obiskala skupina ljudi iz Bohinja. Ob tej priložnosti je predsednik bohinjske občine Stane Logar izročil poveljniku ladje Milanu Mahniču umetniško podobo Bohinjskega jezera, delo akademskega slikarja Polajnarja ter še 11 drugih podob naravnih lepot Gorenjske, zlasti Bohinjskega kota, za ladijsko restavracijo. Poleg poveljnika ladje Mahniča sta Bohinjce na ladijskem krovu pozdravila tudi direktor Splošne plovbe Boris Žnuderl in njegov pomočnik zvezni poslanec Tone Šturm.
Med raznimi drugimi ladjami ima piranska Splošna plovba tudi veliki ladji Bled in Trbovlje.
V ljubljanski Drami so prejšnji mesec z uspehom uprizorili Molierovo komedijo Dcn Juan.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Obredi velikega tedna v slovenski kapeli Ramón Falcón 4158, Capital
Véliki četrtek, 14. aprila: od 19 sv.
obredi, maša in sveto obhajilo. Nato če-
ščenje svetega Rešnjega Telesa: 20 _
21 žene, 21 — 22 dekleta, 22 — 23 možje, 23 — 24 fantje.
Véliki petek: 15. aprila: ob 19 pridiga, sv. obredi s petjem slovenskega pasijona po Janezu, počastitev sv. križa in sv._ obhajilo. Nato sveti križev pot.
Velika sobota, 16, aprila: ob 23. pričetek sv. obredov z blagoslovitvijo velikonočnega ognja; ponovitev krstnih obljub; sv. maša velikonočne vigilije. Po sv. maši blagoslov jedil.
Velikonočna nedelja, 17 aprila: ob 9.30 sv. maša s petjem velikonočnih pesmi.
Maša zadušnica za rajnega dr. Ivana Ahčina je bila v soboto 9. aprila t. 1. v Slovenski kapeli na Ramón Falconu. Po naročilu Društva Slovencev jo je imel župnik g. Gregor Mali, ki je po končani sv. maši za rajnega izmolil tudi molitve Reši me.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini dr. Franca Miheliča in njegove žene ge Elise, voj. Carmelo, so dobili sina. Pri krstu bo dobil ime Aleksander. Družino dr. Petra Ranta in njegove žene ge Regine, roj. Lesar v mestu Bahia Blanca je razveselila hčerka; v družini Antona Pavlič, in njegove žene ge Zdenke, roj. Dacar v San Martinu se je rodila tudi hčerka. Pri krstu je dobila ime Cecilija Irena. Botrovala sta Drago in Mihaela Bujas, otroka je pa krstil g. Jože Jurak. Srečnim družinam naše čestitke,
RAMOS MEJIA
Občni zbor Društva za postavitev Slomškovega doma
V nedelja 27. marca je >bil v župnijski
Umrli šo. V Ljubljani: Josip Urbanc, Marija Sušelj, uradnica v p., Frančiška Petrič, upok., Frane Verhovnik, upok., Rudi Rudo f, tajnik Višje šole za telesno vzgojo, Mar.ja Schweiger, Alojzija Bitenc, upok., Alma Gravnar, roj. Dru-fovka, Ljudmila Erjavec, Neža Sajevic, roj. Podlipnik, Frančiška Trošt, upok., Apo’onija Goltes, roj. Petek, Berta Šturm, roj. Buda, Metka Zupanc, upok. Anton Arko, upok. in Mirko Brkljačič v Senožečah, Melhijor Zibler, pos. v Tržiču, Johana Krumpestar, roj. Rozman v Dupljah, ing. Ivica Lalevič, roj. Tomšič v Adis Abebi (postala žrtev nesreče), Marija Korbe v Dravljah, Marija Trtnik, roj. Kralič v Podlipoglavu, Ivana Kobal, roj. Trpin na Kalvariji pri Kranju, Antonija Kren, učit. v p. v Koroški Beli, Uršula Turšič, roj. Petre na Vrhniki, Franc Burnik, žel. upok. na Jesenicah, Ana Kramperšek v Braslovčah, Janez Oblak v Škofji Loki, Milka Pšeničnik, roj. Osrajnik v Celju, Franjo Jež, predstavnik Turistične zveze Jugoslavije na Dunaju, Jožefa štefu-Ija, roj. Iglič v Proprečah, Ivanka Kavčič v Borovnici, Antonija Lebez, roj. Petrič v Borovnici, Neža Eržen v Kropi, Štefka Vrhnjak, učit. v p. v Pamečah pri Slovenj Gradcu, Lojze Majdič v št. Jakobu ob Savi in Jerica štrekelj v Škofji Loki.
ARGENTINI
dvorani občni zbor Društva za postavitev Slomškovega doma v mestu Ramos Mejia. Udeležba na njem je bila zelo velika ter so vsi udeleženci kazali veliko navdušenje in zanimanje za akcijo za postavitev Slomškovega doma. Odborniki pripravljalnega odbora so poročali o dosedanjem delu, nato so pa izvolili naslednji odbor: Predsednik, Janez Brula, podpredsednik Franc Wester, tajnik gdč. Ana Breznik, njen namestnik Anton Marin, blagajnik Vinko Tomazin, njegov namestnik Jože Javoršek, zapisnikar Franc Pergar. Pregledniki računov so: Avgust Jeločnik, Hatevž Potočnik, Herman Zupan, gdč. Anica Šemrov, Hotimir Gorazd, E. Blejec. Duhovni vodja g. Janez Kalan. V odboru so pa še Dušan Pip, Karel Svetlin, Lado Telič, Franc Miklavc, Gabriel čamomik, Jože Poznič, Janez Jakoš, gdč. Lenčka Zupan, Valentin Pintar, Jože Šeme, Pavle Novak, gdč. Vida Bedenčič in Ivan Makovec.
N d prvi seji je širši odbor napravil podroben načrt za zbiranje prispevkov. Po prvih poročilih rana ta akcija že lepe uspehe. Nekaj rojakov se je obvezalo prispevati po S 1.000.— na mesec, malo več po $ 500.-4-; naivec jih je pa po $ 300.—- in $ 200.—. Tako je kazno, da bo akcija za postavitev Slomškovega doma lepo napredovala.
SAN JUSTO
Občni zbor Našega doma
Dne 3 aprila je bil občni zbor zadruge “Naš dom” v San Justu. Iz odbora so letošnje leto po pravilih izpadli odborniki Janežič Janez, Indihar Matko in Goršič Vinko. Na njihovo mesto so bili za dobo treh let izvoljeni Cestnik Jože, Hren Ludvik in Keršič Rudi. V širši odbor so bili izvoljeni Jenko Tone, Tomc Niko, Polanc Ivan, Indihar Marjan in Boh Vinko, v nadzorni obdor pa Miklič
V SKUPNEM IN SLOŽNEM DELU JE USPEH
Cilj: Zgradba osrednje slovenske dvorane v Buenos Airesu.
Dne 26. marca 1960 se je v dvorani Slovenske hiše, Ramon Falcon 4158 zbralo nad 40 zastopnikov iz Capitala, Ramos Mejia, San Justo, Lanus, F-orida in San Martin, razpravljalo o gradbi Slovenske hiše in končalo s sklepom: Začnimo z zgradbo osrednje slovenske dvorane v Capitalu.
Odbor za Slovensko hišo z veseljem sprejema oporo tolikih zastopnikov iz vseh krajev, ki so poudarili potrebo zgradbe dvorane v Capitalu.
v Potrebna nam je ta dvorana v središču, ki je od vseh krajev lahko dostopno n more utrditi še bolj skupne povezanosti vseh krajev, kjer so Slovenci naseljeni. Tako more biti zbirna točka ne samo rojakom, ki živijo v Velikem Buenos Airesu, ampak tudi tistim ki živijo v notranjosti države od Jujuya in Salte preko Cordobe, Mendoze in San Lui-sa do Rio Negra, Mar del Plate, Bari-loche ter Comodoro Rivadavia. Bodisi, da bodo prišli k važnim prireditvam o-sebno, ali po opravkih v pisarne, na uprave listov, v kapelo k bogos’užnim opravilom, in na različne organizacijske sestanke, ki so osrednjega pomena za slovensko skupno življenje. Bodisi, da se bodo obračali pismeno, ali morda s parkratnim obiskom po svojih zastopnikih na osrednje urade za ureditev svojih zahtev, ki jih iz provinc ne morejo urediti. Prišli bodo vsi tja, kot pridejo otroci v domačo hišo in nihče ne bo mogel reči, da ni poskrbljeno za vsak kraj. Zato je prav, da so ti osrednji prostori v Capita’u.
Kako je ganljivo gledati sirote, ki prihajajo že danes v Slovensko hišo v svo-ii stiski iskat pomoči, ker so prepuščeni samim sebi, pa sami tega ne morejo urediti, ker ne poznajo načina poslovanja no uradih, niti ne poznajo vsega postopka, ali iščejo priporočil oseb, ki jih tudi argentinske ustanove poznajo in u-poštevajo. Pridejo iskat dokumentov,
Jože in Bidovec Anton. Na prvi seji o-žjega odbora so odborniki sprejeli sledeča mesta: Lojze Zakrajšek, predsednik; Ludvik Hren, podpredsednik; Srečko Belič »tajnik; Keršič Rudi, namestnik; Tone Krajnik, blagajnik; Jože Cestnik, namestnik in Franc Trpin, gospodar.
Zanimanje članov za občni zbor je bilo veliko in je bila udeležba zadovoljiva. Predsednik Lojze Zakrajšek je podal kratko poročilo o delu v letu 1959, ki je na materialnem področju zelo u-spešno, saj je odbor uredil in izboljšal prostore, zgradil prenosljivi leseni oder, ki je na razpolago igralskim družinam,, ki hočejo prirejati igre na prostem in poplačal vse dolgove, tako da lahko mirno gleda v bodočnost. Ni tako lepega uspeha na kulturnem polju, kjer se delo kar ne more razživeti. Je pa Dom dal na razpolago svoje prostore slovenskemu šolskemu tečaju, pa tudi vsem odsekom raznih organizacij, ki so prostore rabili. Proti koncu leta je prosti^ re Našega Doma poživila tudi mladina, ki je začela z resnim športnim delom. Za bodoče pa je predvsem v načrtu gradnja novih prostorov z dvorano, ureditev mladinskih odsekov, ustanovitev šolskega pododbora in sploh delo na kulturnem polju. Zahvalil se je tudi vsem članom za res požrtvovalno delo, ki ga opravljajo v Domu, z željo, da bi mu tudi v bodoče svoje pomoči nikoli ne odklonili.
PESEM VSTAJENJA Ivan Cankar
Luč je in Bog je, radost in življenje! Svetlejši iz moči zasije dan, življenje mlado vre iz starih ran in iz trohnobe se rodi vstajenje.
V'nečisto noč, v sramoto in ihtenje zapel je glas od angelskih poljan — en zarek je iz večnosti posian, svetlobe večne slavno oznanjenje.
Vsi vi, skoz mrak pod križem
vzdihujoči,
vsi vi, strmeči nemi v črna tla — prišlo je znamenje! V tej zadnji noči zablisnilo se je od vrh nebčt — vstanite, vriskujoči in pojoči, pozdravljena, nebeška glorija!
katerih drugod ne morejo dobiti, zatečejo se mladoletniki, ki sedaj prihajajo iz domovine, pa nimajo tukaj staršev, pa bi padli pod vse določbe zakonov, kateri tukaj niso prizanesljivi; v tej hiši najdejo pomoč in zaslombo. Reveži pridejo iskat podpore, poti k zdravnikom, advokatom, ali se pridejo samo pogovorit s človekoni, ki jih bo razumel in potolažil ter jim pomagal. Pridejo k sestankom iz različnih krajev, ker bi jim bilo predaleč v posamezne kraje, pa še ni mogoče takih prireditev povsod prirediti. Nekoliko plaho pridejo ljudje, ki skozi 12 let niso Iskali skupnosti, ker je niso potrebovali, pa pride dan, ko jim tudi nabran denar ne more pomagati, potrebna jim je moralna in civilna opora skupnosti. Tudi ti niso nikdar zavrnjeni, dobijo pomoč in takrat so za skupnost pridobljeni. Kaj bi storili vsi ti, če ne bi imeli osrednjih prostorov.
V načrtu imamo zidavo dvorane, kape^, društvenih in pisarniških prostorov. Ne bomo mogli zgraditi vsega hkrati, pač pa postopoma in sicer najprej dvorano, za njo vse drugo. Izpraznitev prostorov v hiši na Ramon Falconu je tako v teku, da bomo mogli zidati dvorano prav na mestu Ramon Falcon 4158, če kaj posebnega ne pride vmes.
Z gradnjo teh osrednjih prostorov ne mislimo prav nič ovirati načrtov, ki jih imajo po posameznih krajih, da si zgradijo svoje manjše prostore, katere rabijo za šolo in krajevno zbiranje. Prosimo in pričakujemo pa tudi rojake po posameznih krajih, da ne postavljajo prav nobenih ovir za uresničenje teh osrednjih načrtov. Ne pustimo se izrabiti posameznikom, ki z nemodrimi besedami ustvarjajo ozračje, ki tej gradnji ni naklonjeno, zraven pa nimajo prav nobenega namena resno pomagati posameznim krajem, temveč vedno bolj razkrajati na ta način skupnost rojakov; ti ljudje niso naši prijatelji in ne prijatelji pozitivnega dela v slovenski skupnosti. Takim ljudem bi bilo najbo'j všeč, da bi se rojaki razdelili v razprte male krajevne skupinice, katere ne bi imele nobene medsebojno povezanosti ter tako postali žrtev z’obnih načrtov, kateri niso v prid verskega in narodnega zdravja slovenske skupnosti v Argentini. Vse one, ki v posameznih krajih vodijo to delo, prosimo, da to upoštevajo in se ne dajo zavesti zlobnim nergačem.
Vse rojake naš odbor- prosi, da molijo za to zadevo ter naklonijo pomoč, ko bodo naprošeni.
Odbor za Slovensko hišo
čer: gospod se ni razlikoval od kmeta, revež ne od bogatina .Ogenj, ki je oznanjal Vstajenje božje, jih je pričistil. Kdo bi nosil sovraštvo do svojega bližnjega, ko pa je tudi Kristus odpustil svojim nasprotnikom in rabljem!
Nekdanji Marko je že zrastel v gospoda kaplana Marka, ki je pasel svoje ovčice v sosednji fari. Kako so ga ljudje radi imeli! Z njimi je bil vse dni, ži-\lel in delal je zanje, jim lajšal težave, z besedo jim je vzbujal pogum, otrnil marsikatero solzo iz objokanega očesa, da so odhajali potolaženi od njega. Služil je Bogu in ljudem, kakor je to tudi sam hotel.
Bledolični Lojzek je doštudiral v profesorja Lojzeta Kotarja. Profesor Lojze Kotar. To ni kar tako. Dom med goricami je rodil profesorja, ki je njegovo kri in govorico zanesel v svet, učenjak med učenjaki. Ljudje so bili upravičeno ponosni nanj. Hvaležni so mu bili, njihova srca so . ga spremeljala ‘ še kot študenta, še bolj, ko je stopil pred mladino in jim začel razlagati učenost. O, profesor Kotar je bil vsega spoštovanja vreden človek!
Martin, najmlajši iz Rotarjeve družine, je ostal doma. Na obrazu so mu o-stale sledi opeklin, ki jih je bil nekoč dobil na velikonočnem kresu. Tedaj je prečula mati ob njem toliko noči, ubogo srce ji je prejokalo vrsto dni in molitev za molitvijo je šla k trpečemu in dobrotljivemu Kristusu v kotu. Njegovo mlado življenje je viselo na niti, ljudje so z domačimi zdravili že obupali. A vendar se je vse obrnilo na bolje. Zdaj je korenjak, z ogromnimi pestmi in kremenitimi mišicami. Dela na domači zemlji, koplje v gorici, kjer raste dišeče vino, kosi na lazu in travniku, da redi ži-
vino, vozi, seka, nosi, vse, da imajo vsakdanji kruhek. Edini je ostal doma in vodi kmetijo ter leto za letom prižiga vuzemnico. Brata sta odšla, kamor ju je klicalo življenje. Oče in mati pa sta že osivela, trpljenje jima je pritisnilo glavi k tlom, le dobri srci sta ohranila. Kodrava Tilika, ki je nekoč na velikonočno soboto preskočila kres namesto Martina, je v hiši gospodinja in dobra mati trem otrokom.
Prav lepo je bilo, ko so se zbrali za Veliko noč doma vsi, ki jim je ta domek dal življenje in jim nudil varno zavetje. Striček Lojze je prišel že kak dan poprej, prinesel otrokom vedno kaj lepega, da so se ga oklenili ter ga vlekli zdaj na breg nad gorico, zdaj h križu, kjer so blagoslavljali na Veliko noč jedila, ali pa ga pejjali za roko v gozd in mu razkazovali gnezda kosov, srak, vran, penic in ščinkaveev. Z njimi je moral na hrib gledat, kako bodo pripravljali kres. Tudi sam je vesel vlačil in nalagal.
V nedeljo popoldne je prišel še kaplan Marko in tako je bil dom spet poln življenja in smeha kakor nekoč. Dobro je storilo starima dvema, ko sta se lahko radovala nad otroki: prinašali so jima življenje in radost v dom! Srečna sta bila, ko so se vračali k njima in hudo jima je bilo, ko so se spet poslavljali.
Velike noči v Rotarjevem domu! A tudi po hišah okrog njega!
Spremenilo pa se je vreme, oblaki so se nagrmadili tudi nad mirnimi vinskimi goricami. Čisto nizko so se podili, polni groze, črni, nakopičeni ter grozeče poljubljali zemljo pod seboj. Bliski so jih zdaj pa zdaj razklali, njihove scefrane ostrine so puščale smrt za seboj... Zamolklo je udarjalo ,bobnelo, kakor bi
se svet podiral. Stresala se je zemlja v zgodnji pomladi, ječala pod ognjenimi udarci, ko so cvetele črešnje in je plalo mlado živ. jen je v sleherni vejici. Takrat so otrcci že nosili rožje in vejevje na hrib za kres. Srčno so se veselili obeh stričkov, ki bosta prišla in jim prinesla sladkorčkov, rumenih žemelj in prijaznih besed. Tako vse drugače bo ta čas pri njih, so sanjarili. Zijali so neprenehoma po cesti navzdol, odkoder so pričakovali profesorja in kaplana. A bila je tiha in prazna, željni pogledi so zaman iskali stričkov na njej.. .
Zdelo se je, kakor da se je v tistih dneh razklalo nebo in, deževalo samo trpljenje in žalost. Kaj bo jutri, pojutrišnjem — ne, pripatelj, kaj bo čez kako uro? — Pri cerkvah je malo zvonilo, skoraj nič. Kakor na veliki petek. Srca ljudi so se krčila, di'hte'a in se stresala. Zag-rizli so se v svojo ljubo zemljo in se tesneje oklenili večno dobre, nikoli nezveste, Češ s te nas nihče ne more od-poditi.
Kolikor jih je še bilo, so si komaj še upali prižgati na velikonočno soboto kresove. Srca so prav dobro čutila težo, ki jih bije k tlom. živeli so kot priči v k’etki, še po ozkih in razvoženih cestah si skoraj niso upali hoditi.
Na pol v strahu so pritaknili iskrico k možnarjem, da so zagrmeli. Z bojaznijo in tesnoho v srcu so se ozirali naokrog; zdelo se jim je, da preži od vsepovsod groza nanje.
A vuzemnico je prižgal kljub temu tudi Kotarjev Martin, kajti Kristus je vstal. Vsako leto. je gorela nad njihovim domom, na najvišjem vrhu, obdanem od prebujajočih se goric. Bi naj mar prav.to leto bil temen, brez luči?
A Velika noč je prešla brez stričkov, sladkorčkov, žemeljc in lepih besed. Vso zemljo je zagrnila žalost, moreče pričakovanje, tihota. Nekateri domovi so bili že prazni, zapuščeni. Ali bo še kje udarilo, razdejalo dom, poteptalo srečo žuljavih rok in uničilo hrepenenje ubogih src? Petja ni bilo na ustih ljudi. Nekje iz daljave je odmevalo le kot spomin nanj. V vsaki hiši se je kaj spremenilo: tu je manjkal oče, tam sin, drugje brat. Nihče ni vedel za njihovo usodo. Ali so še kje, se vračajo ali pa so jih pobrale ognjene strele iz oblakov?
V mnoge domove se je zaganjal vihar, silen in neukrotljiv, jih majal v temeljih, da so ječali, jih trgal, ponekod popolnoma razdeval. Stare domačije, ki so desetletja kljubovale vsemu, so ostale čez noč prazne, oropane, ognjišča brez žerjavice, božja znamenja v kotu brez luči in brez molitve. Razneslo je ljudi na vse strani,, nebo jim je bilo zavetje in dobra streha, stisnjena cula njihova dota. Ubogi kjudje !
Bila je zadnja vuzemnica, ki so jo Rotarjevi zažgali. Neko zgodnje jutro so zabobneli udarci na vrata sanjajoče domačije.
“Ste vi oče kaplana Marka Kotarja in profesorja Kotarja?” je zadonelo.
Sk’jučeni oče je klecnil in komaj pogledal proti materi, ki se je stisnila pod odejo.
“Jaz sem, kaj bi želeli?”
“Vsi se oblecite Z nami pojdete!”
Vstati so morali in oditi. Stari oče in mati, ki sta bila že sključena in osivela brez moči in brez zle misli v srcu, a sta kljub temu morala povezati culo, se okleniti pa’ice ter prestopiti prag svojega domačega svetišča. Samo oče-našek so izmolili vsi skupaj, preden so
prestopili prag dobre hiše. Z božjim znamenjem na čelu in z molitvijo v srcu so šli. Drobne grudice domače prsti so stisnili v cule...
Razkropili so jih na vse strani. Očeta in mater na eno, Martina, Tiliko in otroke na drugo stran. Kakor burja, ki raznese seme žlahtne rože in ne gleda, ali bo vzklila iz zemlje, kamor bo padlo. * * *
Spet bo Velika noč in Vstajenje. Gorele bodo vuzemnice in ga naznanjale ljudem. Ali jih bo kaj tudi na hribih med goricami? Ali bo hlapec Anton, ki je ostal edini v Rotarjevi hiš;, izpolnil naročilo starega očeta, naj prižge vuzemnico za Veliko1 noč, če jih še ne bi bilo nazaj? Kje bodo gore'e vuzemnice tem Ijudeih, jim vlivale upanje v potrta srca ter jim prižigale luč Vstajenja? Ali naj mar umrejo v hrepenenju, razkropljeni kakor pohlevne ovce, ko se lačni volkovi zakade mednje?
Prešel bo vihar, ki je udaril med revne ljudi, viničarje, kočarje »kmete, te-..žake in gospodarje, jih razmetal po svetu in pogasil njihova ognjišča in kresove. Od vsega so jim ostala le dobra srca: v njih bodo prižgali zase drobno lučko, ki jim bo svetila namesto vuzemnic.
Dobra ' misel in velika vera bo prilivala olja temu plamenčku, da bo gorel neprenehoma iz dneva v dan, skozi noči v jutra .Če jih bo dobri Bog prištel k vrednim bodo z njim lahko spet nekoč prižgali vuzemnice med goricami, nad svojimi domovi, da bodo oznanjale ljudem blizu in da’eč okrog Vstajenje. Vsi jih bodo prižgali: kaplan Marko, profesor Lojze Kotar, Martin in Tilika in o-troci ki se bodo tedaj spet oklepali stričkov. Tudi stari oče in mati Rotarjeva... in tudi drugi, ki bodo ostali dobrih misli in zvestega srca...
Nekaj iz gospodarskega življenja
. V Piranu je sedež slovenske pomoi’-ske družbe “Splošna plovba”, ki ima že kar lepo število ladij. Nedavno pa je prišlo med slovensko družbo in med re-ško “Jugolinijo” do spora. Splošna plovba je namreč uvedla zvezo Koper - Trst -Keka - Severna Amerika. Na tej progi je Jugolinija že več let uspešno obratovala in seveda delala mastne zaslužke. Samo lani je prepeljala Jugolinija v ZDA 200.000 ton blaga, od tega 60.000 inozemskega ter zaslužila nad 2.700.000 dolarjev. Zato je seveda reška družba skušala ohraniti monopol za blagovni in potniški promet z ZDA. Že pri usta-
OBILO VELIKONOČNEGA BLAGOSLOVA
želi
vsem članom in prijateljem
Društvo
slovenskih protikomunističnih borcev v Argentini.
navijanju slovenske Splošne plovbe so bili hrvaški pomorski krogi nezadovoljni, ker so se upali tudi Slovenci posvetiti pomorstvu. Sedaj pa je prišlo še do hujšega. Reški tisk je očital slovenskemu podjetju nelojalnost, nepošteno konkurenco in celo sabotažo. Vmes je posegla tudi zvezna vlada. Po pisanju beograjske “Politike” je oči vidno prišlo do preobrata v korist reške družbe in bo najbrž proga Koper - ZDA odpravljena, ko je komaj pričela obratovati.
Pri Novem sadu v Vojvodini bodo v kratkem otvorili nov most čez Donavo, ki bo eden največjih v Evropi. Dolg do 446 metrov, širok pa 18 m. služil bo za cestni in železniški promet. Most je iz železobetona in ga grade že štiri leta.
FOT© MAYO
LOJZE ERJAVEC ^Avda. de Mayo 2482 - Don Bosco Ramos Mejía
vošči vsem rojakom BLAGOSLOVLJENE IN
SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
BLAGOSLOVLJENE, SREČNE IN VESELE PRAZNIKE
KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
želi vsem svojim članom, prijateljem, vsem rojakom v Argentini, po svetu in pod komunizmom trpeči mladini doma
Slovenska lantovska zveza v Argentini
JADRAN s. r. 1. je izdala dve novi plošči v h'trosti 45 rpm VASOVALCI
V-407 FANTJE SE ZBIRAJO:
Oja, oja, oj ti dekle moja Bog je ustvaril zemljo Na nebu zvezde sevajo Polje
M’je pa krajčič posvava Oj Triglav moj dom SPZ GALLUS
V - 408 KRISTUS JE VSTAL Uvod
Skalovje groba Zveličar naš je vstal Jezus premagavec groba Velikonočna
Navedeni plošči dobite pri: Dušno-pastirska pisarna —• Ramón Falcon: F. Fajfar — Florida: P. Homan — Carapachay F. Hribovšek — Ramos Mejia; A. Koritnik — Tinogasta; S. Lipušček
—	San Justo; L. Novak — Ramos Mejia: O Pavlovčič — San Martin; S. Reven — Lanus; S. Troha — Hurlingham;
P.	Arnšek — Bariloche; E. Stumberger
—	Mendoza: V. Mirt — Brasil; C. Bar-
tol — Cai-acas — Venezuela; pri članih kvarteta VASOVALCI in SPZ GALLUSA.	- ■ 1
Pismena naročila sprejema JADRAN
s.	r. 1. — 25 de Mayo 533/3 of. Promet
—	Buenos Aires, kjer se dobe vedno vse doslej izdane plošče.
Ozvestila
Slovenski dan ima dobrode ni namen, zbrati sredstev za pomoč slovenskim revežem. Da bi prav v tem dosegli čim večji uspeh, prosimo za pomoč tudi naše gospodinje. Te nam velikodušno pomagajo, če nam za prireditev darujejo nekaj dobrega peciva. Če je katera vredna te podpore, je gotovo Slovenski dan, saj Begu posojuje, kdor revežu daruje. Pecivo naj oddajo na Belo nede.jo ali pa v soboto na Pristavi.
Društvo Slovencev
Naš dom v San Justo pripravlja za nedeljo 8. maja veselo slovensko trgatev, na katero že sedaj vabi vse Slovence iz Buenos Airesa in okolice.
N a š d o m v San «last
u
želi vsem svojim članom, prijateljem in vsem slovenskim rojakom BLAGOSLOVLJENE. SREČNE IN VESELE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA.
LOJZE NOVAK
izključno zastopstvo
B U M A R , SRL
Ramos Mejia
T. E. 658 - 7083
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Av. de Mayo 302
želi svojim cenjenim odjemalcem in Slovencem BLAGOSLOVLJENE IN VESELE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA
ter Vam svetuje, da se pred nakupom hladilnikov, TV aparatov, pralnih ^ in šivalnih strojev, radio combinadov in vseh drugih potrebščm za dom, 'f, posvetujete pri LOJZETU NOVAKU, ki Vam nudi prvovrstno kakovost £ in dolgoročno odplačevanje. Prepričajte se pri znancih, ki so že odjemalci. 5 Pokličite po telefonu in pridem na dom.	S
IV. ŠPORTNI DNEVI
ODBOJKA: SENZACIONALNA ZMAGA MOŠTVA IZ ADROGUE NAD FAVORITOM SFZ MORONOM
Igre v odbojki so v nedeljo privabile na igrišče Našega doma v San Justo lepo število gledalcev, ki n:so bili razočarani. šest moštev se je borilo za na- 1 slov prvaka IV. slovenskih športnih dni, pa bodo morali počakati še do samega Slovenskega dne. Tekmovanje samo se je tudi pričelo od napovedani uri, kar je uspeh v organizaciji in športni disciplini nastopajočih. Vrhovno vodstvo turnirja je imel g. Miloš Prelog; tekmovalo pa je šest moštev: Adrogué, SFZ Morón, Naš dom, SFZ Lanús, San Martin in Mladinski dom.	1
Kljub nepričakovani, toda zasluženi zmagi Adroguéja nad lahskim prvakom tekmovanje še ni zaključeno in imata obe moštvi enako možnost zaseti prvo mesto. Po dvojnem izpadalnem sistemu se namreč morata še enkrat pomeriti Adrogué kot prvi v kolu zmagovalcev in SFZ Morón, prvi v kolu premagancev. če zmaga v naslednji igri SFZ Morón, bo treba odigrati še drugo tekmo za prvo mesto. Vsekakor bo borha obeh moštev za prvo mesto vredna obiska. Gledalci bodo mogli videti Knapa iz Morona in novo odboikarsko “zvezdo”: mladega Jureta Skvarča iz Adrogué.ia.
Za Ad ogué so nastopali: J. Skvarča, Vivod. Poglajen, Boltežar, Troha,’ žakeli, Sušnik; SFZ Morón: Knap, Prirafelj, Mag:ster B., Mehle, Selan, Mežnar. Malovrh, Benedičič: San Mart'n: Havelka Jože in Danilo, Hren, Petkovšek, Osterc, Smersu; Naš dom: Grabnar, Žurga, Modic, Bprgant, Intihar Lado in M. Keršič, Urbanija: Mladinski dom: Mehle J., Avguštin, Fajfar, Zupanc, Draksler, Skvarča. Kovač in Bergant; SFZ Lanús: černak Fra^c in Lo’ze, Mehle S., Šmalc, Urbanra, Haler in Župančič.
V najvažnejši tekmi med SFZ Moro-nom in Adrriguéiem so Morončani še po prvem setu mislili, da bodo imeli razmeroma lahek posel in da imaio zmago že v žepu, posebno, ker so tudi v drugem setu vod'li že z 12:8, pa so izgubili 14:16, tretjo tekmo pa 11:15. Vidno je bile. da so Adroguejevri leno vigra-ni, odlikovala pa sta se med dobrimi in gibčnimi igralc; Skvarča in Vivod. Mo-rončanom pa se je poznalo, da so sedeli na lovorikah: precej nesporazumov med igrale' je bilo krivih napak: manjka üm treninga za skupno ig-o. Knap in Prijatelj pa sta pokazala kljub porazu moštva, da še nis*-a za staro šaro. Med o-
stalimi moštvi so prijetno presenetili Sanmartinčani, med katerimi je precej igralcev, ki so zrasli na moronskem zelniku, pa žive v San Martinu. Morončani so prav tako “posodili“ mlademu moštvu Našega doma prav dobrega igralca. Tako moštvo Našega doma kot San Martina bosta z vztrajno vadbo prav lahko odločno kljubovali obema najmočnejšima moštvoma. Mladinski dom kot SFZ Lanús sta postavila na polje že več ali manj poznane borce, ki jim je odbojka le postranska panoga, bolj se udejstvujejo v drugih športih. Vendar so pokazali s svojim nastopom, da bi s treningom tudi tu mogli doseči lepe u-spehe. Zato pa je seveda potrebnih več stvari: predvsem čas pa tudi prilika, ki ni vsem na razpolago.
Za zaključek pa še posamezni rezultati tekem: SFŽ Morón: Naš dom 2:0 115:5, 15:8); San Martin: Mladinski dom 2:0 (15:13. 16:14); Adrogué: SFZ Lanús 2:0 (15:7, 15:4); Naš dom: Mladinski dom 2:1 (15:9. 12:15, 15:11); SFZ Morón: San Martin 2:0 (15:8, 15:3); San Mariin: SFZ Lamas 2:1 (15:8, 7:15, 15:3); Adrogué: SFZ Morón 2:1 (8:15, 1.8:6, 1.1:15): SFZ Morón: San Martin 2:0 (15:6, 15:13).
Manjka torej še zakltuček za prvo mesto: Kdo bo zmagal, bomo videli na Slovenskem dnevu; borba pa bo brez dvoma huda in napeta.
* * *
Namizni tenis: V tej panogi so se pomerili preišnjo soboto naraščajniki in mladmci do 18 leta. Tpkmovali so na Pristavi v urostorih SFZ Morona. Med naraščajniki je zmagal Kosančič Bogdan, pri mladincih pa je osvojil prvo mesto Bergant (oba Naš dom). Podrobno poročilo, prav tako tudi zaključek o šahovskem turnirju bomo zaradi po-manjkania prostora objavili v eni naslednjih številk.
* * *
V poročilu o namiznem tenisu je naš poročevalec napravil napako: Izid tekme med Mladinskim domom B in SFZ Mo^onom je bil 5:1 in ne 5:0. T”šek fSFZ Morón) je namreč premagal Drakslerja in ne narobe, kot je bilo objav-liero, pač pa je v naslednji igri Toma-ževič p"emagal V. Tomazina 2:0 (21:8, 91-16). Na vrstni red nastopajočih moštev pa ta napaka ni nič vplivala.
Frizerski salon "VENA”
Pedro Goyeiia 1702 Capital Federal
želi
vsem rojakom VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
Srečno, blagoslovljeno in veselo
VELIKO NOČ
želi vsem rojakom
J o ž e V o d n i U\
GRADBENI TEHNIK Hilario Ballesteros 1129
jjHAEDO, FCDFS, Prov. Bs. Ais.j
SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ
želi vsem rojakom
Franci Prošek|
uradni prevajalec	S
Tucuman 2222, 3. nadstr. Dpto. F, $ 'i T. E. 47-5965	Capital >-
VESELE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA želi
Simon Raj er
uradni prevajalec
Alsina 1418. VI. nadstropje pisarna 3 (privado)
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
v Buenos Aires
želi vsem svojim članom in prijateljem planin
SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
SLOMŠKOV DOM V RAMOS MEJIA
želi
vsem Slovencem VESELO VSTAJENJE.
Okrajni ljudski odbor mesta Ljubljane bo najel posojilo 2,6 milijarde dinarjev za izsušitev Ljubljanskega barja. Dela naj bi bila izvršena v 10 letih. Na tem področju bi potem lahko redili^ 45 tisoč glav živine, dočim jo je sedaj le 7 tisoč. Zaradi izsušitve bo popolnoma izginila znana ljubljanska megla.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star a Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158. Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? b775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 613.742	
Naročnina Svobodne Slovenije sa leto
1960 za Argentino $ 340.—.
NAROČAJTE I N ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
DELIKATESA
VESTE n & MAČEK
Mercado San Esteban Rivadavia 11576, Puesto 33-34-35-Liniers T. E. 64 - 1063
ŽELI SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE, SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
3t)i5fJtSiN)tNNN3iXJtJt3iitNJiN3iN3iSt5tN3fSiSiNitJiJtSt3tJtN3tStJtStJCJSXXJt3<3tStJtJtJSStS£StS{JCSI
Brata France in Janez Krištof
družabnika tvrdke PROMET SRL voščita vsem rojakom
VESELO 'ALELUJO!
SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE
C A C E S
V MENDOZI — Argentina
ŽELI VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE IN SREČNE VELIKONOČNE PRAZNIKE.
V trgovini
R E G A L O S FLORESTA
na razpolago zanimiva praktična in koristna darila, ki Vam služijo za šolo, kuhinjo in dom. Našli boste mnogo stvari, ki jih drugod ni.
Prepričajte se!
Veselo Alelujo želimo obiskovalcem ter vsem rojakom.
Medina 81
Jože Re p o vž
Avda Rivadavia 9200
Buenos Aires
DOŽIVETO VELIKO NOČ	|
želi vsem rojakom	s
MERCADO BIZOVIK	1
PAVLINA KOROŠEC - LOVŠETOVA	|
Calle 1 No. 510	Villa España	Berazategui s
V. SLOVENSKI DAN	[
Bela nedelja	24. aprila 1960
Slomškov dan — Slovenski dobrodelni dan
Dopoldne: Ob 10. uri sv. maša na Pristavi v Moronu.
Po maši Slomškova proslava: Nastop združenih pevskih zborov in govor g. dr. Leopolda Eiletza.
Razstava slovenskih šolskih tečajev.
Popoldne: Ob treh nastop slovenske folklorne skupine.
Nastop športnikov.
Ljudska veselica.
Rojaki! Prihitite na Belo nedeljo na Pristavo, kjer se boste odlično zabavali in boste dobro postreženi. Društvo slov. protikom. borcev bo pripravilo odlične čevapčiče, okusne krvavice in pečenice: Naš dom iz San Justa Vas bo'krepčal z izbranimi žganimi pijačami; Slovensko planinsko društvo Vam bo nudilo fino pecivo, kavo in točilo bo pristno medico; za hitro postrežbo bodo poskrbeli člani Slovenske fantovske zveze in članice Slovenske dekliške organizacije ter Dekliškega mladinskega doma. Gospe v kuhinji bodo pripravile dobro in poceni kosilo in topla jedila, možje in fantje v točilnici bodo točili pristno mendoško vino.
Vstopnine ne bo, hvaležno pa se bodo sprejemali prostovoljni prispevki, saj so ti in ves čisti dobiček namenjeni slovenskim revežem.
V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo 1 maja z istim sporedom.
DRUŠTVO SLOVENCEV z vsemi sodelujočimi organizacijami in društvi
zavarovauka la holando sudamericana s. a. želi vsem slovenskim rojakom blagoslovljene velikonočne praznike