50-letnica DPD Svobode Stožice -Ježica
Delavgko prosvetno druStvo Svoboda Stožlce-Ježica Ima svoje korenine v DPD Svoboda Črnuče, Ki )e bilo ustanovljeno leta 1932. Leta 1935. po veličastnem zbo-ru Svobod v Celju, je oblast društva pre-povedaia. Črnuiki in ježenski komunistl In napredni defavci ozlroma Čfani prepo-vedane črnuške Svobode so hoteli usta-noviti novo drustvo z imenom Vzajem-nost, toda oblast nl dala pristanka ne na ČrnuČah ne na Ježici Ustanovitelji so nato sedež druStva prijavjli v Stozicah. v tlstem dslu, ki je spadal v mestno obči-no Ljubljano. Uspelo je, toda šalB 1938. feta, že naslednje leto je bll sedež druStva prenešen na Ježico, v hiso Andreja Ku-marja. DruJtvo z imenom Vzajemnost je delovalo 3 leta. Konec decembra 1940 je namreč oblast takšna drustva ponovno prepovedala.
DPD Vzajemnost je imejo okrog 65 Čla-nov. Pribfižno polovico jih je bilo s čr-nuC Čtanl so delovali v vefi sekcijah. Naj-bolj zapaien je bi! mandolinski zbor in gledaiiska skupina, najbolj pa so bili oblastnikom sumljivl druitveni Izteti v na-
člmnl Mošktgš p»v*k»g* Aon Poaav)* v ntldMel lOMUMa 7W« n* Brdu pri Kranfu 1. mafa 1974.
ravo. \z tfstega obdob/« j« priila v zgodo-vlno protldragfnjska demonslracija pred jezenskim županstvom, 7. septembra 1940. leta Oblastniki in zandarji so med demonstranti videli tudi filane Vzajemno-stl in ko je dobre 3 mesece kasneje oblast prepovedala vse Vzagemnostl, je kot vzrok za razpust ježenake Vzajemnostl navedla prav to demonstracijo.
V fiasu NOB je na pobudo OF sloven-skega naroda vladai kuiturnl molk. te pred koncem II. svetovne vojne pa je sku-pina mladih Clanov OF naskrivaj priprav-Ijala kulturnl program za proslavitev osvobodltve domovine. Le nakaj dni po osvobodltvl je bila taksna prireditev na vrtu Pri ruskem carju, Takrat so v skladu
3 polltlko OF amaterski kulturni delavci nekdanje občine Ježica stopili skupaj in ustanovili novo kulturno-prosvetno dru-Stvo. To društvo je zajelo člane predvojne Vzajemnosti, člane- kulturne skupine predvojnega sokolskega društva iz Sto-žic in filane kulturne skupine predvo/ne-ga Prosvetnega društva z Ježice. Sledita je eksplozija Ijubiteljskega kuiturnega delovanja.
' Medtem se }e druStvo za 3 leta poime-novalo po revolucionarju. ki se je Solal v komunistlčni internacionali v Moskv), bil borec mednarodnih proletarsklh bri-gad v Spanski revoluciji in padel kot slo-venskl partizan. v Rovtah nad Škotjo Lo-ko. Njegovo ilegalno Ime je bilo Hans Wels. To je bll Udvančev Matija z Ježice.
Leta 1953 se je društvo prelmenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda in tako se Imenuje še danes.
V iasu razcvata Ijubiteljske kulturne dejavnosti na Ježici, prvih 10, 20 let po oavoboditvi, je druStvo imelo več sekcij Najbolj pomembne so bile: knjižnica z okrog 2000 knjigami. gledališka skupi-
na, pevski zbor, godba na pihaia, harmo-nikarski zbor s 50 člani. kl je igral po vsoj Jugoslaviji. tamburaški orkester, inštru-mentalni orkester, lutkovna sekcija, ta-borniška in folklorna skupina.
Društvo je imelo po vojnl svoj dom z vsemi potrebnimi stranskimi prostori. Najprej je bil to takoimenovani Prosvetni dom na Jeiici. leta 1959 pa sta si TVD Partizan Ježica in Svoboda zamenjali svoja domova in druStvo se je presolilo v Stožice, v blvši Sokoiski dom. ki je bil v Omafrnovi ulic/. (.eta 1969 je bif ta dom zaradi modernizacije Tttove ceste oziror ma zaradi zmanj&anja cestnih priključkov na Titovo cesto. poruSen. Drustvo je do-bflo prostore v KS Posavje, v nekdanji Buzzolinijevi hiši, ki pa so jo leta 1980, zaradi nove Ijubljanske obvoznice. poru-šili. Tedaj je bil krajevni skupnosti obljub-Ijen nov dom z dvorano in prostori za društvo. Končalo se je tako, da je KS Stožice dobila pisarne na podstrešju sto-ženskega gasiiskega doma. društvo pa nič. Od tedaj društvo gostuje v sobi za sestanke K8 Ježica.
Z rušitvijo bivšega Sokolskega doma je druStvo skoraj propadlo. Pri življenju ga je obdržat nov pevski zbor, d3našnji MPZ Posavje, za katerega je takrat dalo pobu-,do Združenje borcev NOV KS Posavje.
V Članski knjlgi društva je danes vpisa-nih 56 članov. Aktivni sta dve skupinl: MPZ Posavje in iikovna. Kvartet Savski val se je namreč letos včlanil v drugo društvo.
Društvo, zlasti MPZ Posavje, Ima veliko pohval, priznanj in plaket. Med največja priznanja zadnjih 20 let štejemo nastop MPZ Posavje pred tov. Titom leta 1974 na Brdu pri Kranju in srebrno prlznanje OF, ki nam ga je na predlog ZKO Ljubljana-Bežigrad letos in za 50-ietnico podelila OK SZDL.
Duh dmženja na podroCju Ijubiteljska kulturne dejavnosti, pod delavsko zasta-vo, )e vzdržal 50 let. Izgled jubilania je starejsi. Zadnjih 20 let mu druzbene raz-mere niso bile naklonjene.
S. K.