SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO (LETO) XXII. (16) Nou (štev.) 25
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 20. junija 1963
Janez XXIII.
in Homnnisti
Katoliška Cerkev ima vsaki dobi primernega papeža. Mnogokrat se ob izvolitvi novega papeža svet, predvsem katoliški, sprašuje, kako je m,ogel kardinalski zbor izbrati prav tega moža za vodstvo, ko vendar ni doslej pokazal ničesar takega, kar naj bi ga usposabljalo za tako odgovoren položaj. Toda že dva tisoč let ,se ponavlja isto vprašanje, že od prvega papeža sv. Petra. Kdo naj bi takrat navadnemu ribiču prisodil, da bo mogel kdaj „ljudi loviti ?“
To vprašanje je .bilo na prenakaterih ustnicah v Vatikanu in izven njega, k'o je Angelo Giuseppe Roncalli, beneški patriarh, dobrodušen mož, zasedel prestol sv. Petra. V nekaj več kot štirih letih papeževanja pa se je pokazal povsem drugačnega, kakor ga je svet sodil. Pravo revolucijo je izvedel znotraj Cerkve in izven nje.
Izredno gibčen se je spustil v svetovna dogajanja s tako silo, da je o jem govoril in pisal ves svet. To5||)J' onstran železne zavese. Vsilil se je svetu s svojo katoliško doktrino, toda na tak način, da ni bil vsiljiv, pač pa se mu nihče ni mogel izogniti. Ne to ne onstran zelence zavese.
Pivo presenečenje, ki ga je pripravil izza železne , zavese, je bila osvoboditev ukrajinskega škofa Slipija iz komunističnih ječ. Sledila ji je avdijenca Hru-ščovega zeta Adžubeja in njegove žene Rade, Hruščove hčerke, v Vatikanu, v njegovi zasebni knjižnici.
Dva posega na ono stran železne zavese, toda na različen način. Za svojega škofa Slipjija je Janez XXIII. sprožil iniciativo sam, Adžubeja pa ni on klical v Vatikan. Ta je moral ukloniti hrbet in zaprositi za avdienco, kakor eden izmed tolikih časnikarjev, ki so za-prošali za avdienco pri papežu. In kot enemu izmed časnikarjev, mu avdienca ni bila odklonjena. T:o, da je slučajno Hruščovov zet, je pri Janezu XXIII. igralo drugovrstno vlogo. V Adžubeju je gledal enega izmed ljudi, za katere je postavljen na prestol sv. Petra, da bi jih lovil. Izpolnil je to svojo dolžnost takoj, ko je Adžubej z ženo stopil v njegovo knjižnico. Janez XXIII. mu ni pustil do besede: „Vem, d'a ste ateist. Toda, od starčka, kakor sem jaz, ne boste odklonili blagoslova svojim otrokom.?“ Adžubej mu ni mogel odreči. In—tafecr-je—peteMar--v*9r~avdienea:
;»apaž-j.e. govoril, Adžubej. pritrjevat,"ket ■ ¿—mogel—drugače-.—Janez--XXI-II. ga je .ujel“) vsaj v■ &vojh-k-n-jižnickr'-r~~;;svoj4 ]®reže“r
Noben človek, tako je dokazoval Janez XXIII., ni tako slab, d'a ne bi mogel kdaj postati dober. Zato je vrgel ■svoje mreže tudi na ono stran železne zavese. Z okrožnicama Mater et Magistra ter Pacem in terris je vrgel na globoko in — zajel. Komunistične ribe, ki .so zagrabile za vabo, so se znašle ujete, ne da bi se pravočasno zavedle. Kako si je sicer mogoče drugače razlagati navdušeno pisanje moskovske Pravde in drugega komunističnega tiska o Pacem in terris? Res so komunisti iz okrožnice izbirali samo sebi koristne trditve, toda pobirali so jih iz okrožnice v svoja glasila. In to branje je šlo širom komunističnega imperija! ¡Marsikdo izmed milijonov komunističnih sužnjev je prvič bral, da vlada v Vatikanu Janez XXIII., sploh pa, da ta Janez XXIII. izdaja okrožnice s tako vsebino. In marsikdo je tako tudi ugotovil, da vsa modrost ni zbrana, v Kremplju, pač pa, da je tudi tista Janezova vsaj toliko vredna, Ikakor ona, sicer Pravda o njej ne hi črhnila. Janez XXIII. je posegel za železno zaveso na tak način, da se mu tudi Kremelj ni mogel izogniti.
I Komunističnega izrabljanja 'papeževih napotkov človeštvu seveda pri' tem ni manjkalo. O svobodi človeški osebe, fizični in duhovni, ki je jedro/Pacem. in terris, ne Moskva ne druge/komunistič-me prestolnice niso razpravljale. Tudi ne o zasebni lastnini, kgr jim to ne gre v račun. Toda, že ^rnemba papeža in njegove okrožnice, ,pa opis, čeprav kratek, Adžubejeve/'avdijence pri Janezu XXIII., v komunističnem časopisju, nikakor -ne moreta ostati brez negativnih posledic za Ifomunizem.
Proglasitev večdnevnega žalovanja
BonMave
V sred'o, 19. t. m., se je v Vatikanu začel konklave, ki se ga udeležujejo vsi kardinali razen dveh ali treh, kateri zaradi bolezni niso mogli potovati ter madžarski kardinal Mindszenty, ki doslej ni hotel zapustiti svojega pribežališča na ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti. Na konklavu bodo izvolili novega papeža, ki bo sledil Janezu XXIII. Prvič v zgodovini bodo v konklavu tudi kardinali Afrike, Japonske in Filipinov. Vseh kardinalov je bilo ob smrti Janeza XXIII. 82.
Najstarejši kardinal je Francisco Morano, član rimske kurije, ki ima 91 let, najmlajši pa kardinal iz Lime, 49-letni Juan Landazuri Riketts.
Glasovanje se je začelo danes zjutraj. Vsak dan bodo imeli dve glasovanji dopoldne, dve popoldne, vse dotlej, dokler ne bo eden izmed kardinalov dobil en glas več kot dve tretjini oddanih glasov. Po vsakem, glasovanju listke zažgejo v posebni 'peči v kotu Sikstinske kapele, pomešane z vlažno slamo, če še niso dosegli zaželjenega
Han narodne zastave
rezultata in s suho slamo, če so papeža izvolili. Vlažna slama povzroča črn dim, suha pa belega. Ko se bo pojavil bel dim, bo ves svet vedel, da ima katoliška Cerkev novega papeža. Ker je v konklavu leta 1958, ko so volili Janeza XXIII., peč nagajala ter se je pojavil bel dim,, ko papeža še niso izvolili, so za letos napeljali rdečo in zeleno električno luč v urad vatikanske radijske postaje. Zelena luč bo nazna-1 nila izvolitev papeža vatikanskemu radiju, ki bo s svoje strani novico takoj ponesel v svet.
V torek popoldne so vsi kardinali in osebje, ki bo z njimi v konklavu, prisegli, da bodo o dogodkih v konklavu molčali.
Svetovno časopisje je veliko ugibalo o volitvi novega papeža. Večinoma je delilo kardinale v tri skupine: konservativce, napredne in člane rimske kurije. Ugotavljalo pa je tudi, da nikakor ni mogoče ugibati o papeških volitvah tako enostavno, kakor o volitvah civilnih oblastnikov. Cerkev im,a namreč zagotovljeno vodstvo sv. Duha.
Današnji dan je v Argentini posvečen narodni zastavi. Je to obenem obletnica smrti njenega ustvaritelja generala Manuela Belgrana, ene najbolj ■simpatičnih osebnosti argentinske narodne in politične zgodovine. Letos mineva že 143. leto, odkar je umrl ta plemeniti in idealni rodoljub. Po vsej
Argentini se ga bodo spominjali ter izkazovali čast narodni zastavi. Daj Bog, da bi se -okoli nje združil ves narod v skupnem delu za napredek domovine in za lepšo bodočnost vseh njenih državljanov v življenju, ki bi ga prevevala bratska ljubezen ter medsebojno spoštovanje!
I Z
TEDNA
v	v
Huemillunu se bliža politieni honee
Politična in moralna afera, ki je zajela britansko konservativno stranko zaradi stikov Macmillanovega vojnega ministra Profuma z lahkoživko Keeler, katera je s svoje strani imela istočasno razmerje s sovjetskim mornariškim atašejem Ivanovom,, je dosegla svoj prvi vrhunec v parlamentarni debati minuli ponedeljek.
Vodja laburistične opozicije Wilson, ki je zahteval in tudi dosegel debato, je v govoru silovito napadel Macmilla-na in njegovo vlado. Trdil je, da Macmillan ni vedel za skrivna pota svojega vojnega ministra ali pa ni hotel vedeti. Wilson sam da je Macmillana že lansko leto in tudi letos večkrat pismeno opozoril na ProfumoVo zasebno življenje, toda Macmillan je vso zadevo odpravil s kratkim: „To bomo že uredili.“ Opozicija, kakor ves angleški otok in z njim, ves svet dvomi, da Macmillan ne bi bil poučen o skrivnih potih Profuma, toliko bolj, ker je kot predsednik tudi vrhovni šef britanske obveščevalne službe. Če mu tajna policija resnično ni dala podatkov, potem „bodo morale leteti glave“, je zatrjeval Wilson, ki bo laburistični predsedniški kandidat na prihodnjih volitvah.
Wilsonov govor je opozicija bučno odobravala in istočasno zahtevala, da naj Macmillan odstopi.
MacMillan se je žalostno zagovarjal, da se je dal preslepiti od iProfuma. Trdil je, da ni imel razloga, da Profu-mu ne hi verjel, ko je ta trdil pred parlamentom, da s Keelerjevo ni imel nobenih razmerij. Ker je nekaj dni po tej laži Profumo bil na isti tribuni s kraljico Elizabeto na konjskih dirkah, je težko prizadeta tudi kraljeva družina.
Kot glavno osebo v tej aferi Macmillan navaja zdravnika Warda, katerega je policija zaprla, očitajoč mu, da se je preživljal s prodajanjem belega blaga. Ni pa imel, tako trdi Macmillan, Ward posebnih političnih stikov z Ivanovom, čeprav je obema, Profumu m Ivanovu, preskrbel Keelerjevo.
Veliko zmešnjavo v vsej zadevi je povzročila izjava Keelerjeve, da ji je Ward naročil, verjetno po ukazu Ivanova, naj od Profuma izve, kdaj bodo Amerikanci poslali NATO-u atomsko 'orožje, česar pa da od Profuma ni mogla izvedeti.
Macmillanu je pri glasovanju o zaupnici uspelo po debati dobiti 321 glasov proti 252, vendar se je glasovanja vzdržalo 27 konservativcev, tako, da je bila njegova večina zmanjšana na samo 69 glasov.
Macmillanu zaradi te zadeve in zaradi številnih drugih vohunskih afer, ki jih je doživljal med svojim vladanjem, ne pripisujejo dolg-ega obstanka na krmilu britanske vlade. Menijo, da bo vsekakor ostal do Kennedyjevega obiska v Londonu 29. in 30. junija, potem pa se bo moral za vsak dan svojega predsednikovanja boriti z opozicijo tako dolgo, dokler ne bo dobila njegova stranka primernega predsedniškega kandidata.
ITALIJA V GLOBOKI POLITIČNI KRIZI
Glavni tajnik italijanske kršč. dem. stranke Aldo Mori ni mogel sestaviti sredinsko levičarske vlade s podporo Nennijevih socialistov. Predsednik te stranke Nenni je namreč klonil pod pritiskom levega krila stranke, ki je za koalicijo teh socialistov in komunistov, ter je odpovedal nadaljno podporo sredinsko levičarski vladi.
Neposredne posledice Nennijeve odločitve bodo naslednje: Italija verjetno še ne bo imela vlade, ko bo to deželo še ta mesec obiskgi ameriški predsednik Kennedy; Nennijevi socialisti prehajajo v parlamentu in senatu v opozicijo z levičarskim, socialistično-komu-nističnim blokom; poizkus ustvaritve trajnega sredinsko-levičarskega bloka je propadel, kar lahko predstavlja tudi konec Nennijeve 30-letne politične ka-
Sovjeti so 15. junija poslali v vesolje svojega 5. astronavta Valerija Bu-kovskega, naslednjega 'dne pa prvo žen-sko-astronavtinjo Valentino Tereškovo, ki je tudi srečno prišla v vesolje ter je nato v razdalji samo kakih 11 km. z Bu-kovskim letala okoli zemlje. Bukovski je 28-letni častnik Sovjetskega letalstva, Tereškova pa 26-letna sovjetska pilotka.
Venezuelski komunistični teroristi so na predsednika dr. Betancourta pripravili nov atentat, ki se pa ni posrečil. V mestu San Feliks, 600 km jugovzhodno ■od, Caracasa, bi bila morala med slavnostjo, pri kateri je bil predsednik navzoč, eksplodirati bomba. Policijski organi so jo pravočasno odkrili in preprečili nesrečo. Po ponesrečenem atentatu je dr. Betancourt izdal nared-bo o aretaciji vseh komunističnih teroristov. Oblasti so to naredbo izvršile in zaprle okoli 400 kom,, prevratnikov. Po izteku 30-dneviiega zapora, jih bodo ob izpustitvi na svobodo znova zaprli.
Vlada Haitija, edine črne republike na ameriški polobli, je sporočila ameriški vladi, da je njen poslanik Raymond Thurston v tej državi nezaželena oseba. Istočasno je vlada te države zaprosila Francijo za gospodarsko pomoč, ker ji jo je vlada ZDA v višini 8 milijonov dolarjev ukinila.
V ameriški državi Misisipi, zlasti v mestu Jackson, nekateri belokožci še kar naprej divjajo proti črncem.. Njihovo sovraštvo do črnokožcev je šlo celo tako daleč, da so ubili Medgarja Eversa, vplivnejšo osebnost med črnci. Zaradi tega umora sa črnci povzročili velike demonstracije. Žalostno pri tej rasni diskriminaciji je zlasti to, da j'o podpirajo celo krajevne oblasti in je proti njim morala nastopiti s silo zvezna vlada in sam predsednik Kennedy.
Biv. republikanski ameriški predsednik Herbert Hoover je nevarno zbolel.
Kubanski diktator Fidel Castro je dal obsoditi brez obrambe na smrt Ri-carda Olmedo, ki je bil. drugi poveljnik napada revolucionarjev na predsedniško palačo dne 13. marca 1957. Smrtno obsodbo so takoj po izreku smrtne kazni tudi izvršili. O obnovi streljanja političnih nasprotnikov sed. komunistične
V TEDEN
diktature prihajajo poročila tudi iz notranjosti Kube.
Francoska poslanska zbornica je v petek odobrila francosko-nemško pogodbo o sodelovanju. Za odobritev pogodbe med obema državama, s katero je prijateljstvo zamenjalo dosedanje skoro stoletno sovraštvo med Nemci in Francozi, je glasovalo 325 poslancev, proti 107, glasovanja se je pa vzdržalo 42 poslancev.
Tito bo 22. septembra prišel na šestdnevni obisk v čile. Pred njim so bili v tej državi že tudi predstavniki Soc. zveze delovnega ljudstva in sicer na letnem zborovanju čilenskih socialistov. Med delegati je bil tudi Boris Ziherl.
Harold Wilson, predsednik britanske laboristične stranke, je po razgovoru s Hruščevom izjavil, da je predsednik sovjetske vlade mnenja, da je za rešitev vprašanja razorožitve potrebna vrhunska konferenca. Da :pa Hruščov tudi tokrat ne misli iskreno na razorožitev, je potrdil z drugo izjavo, v kateri je zatrjeval, da sovjetska vlada „noče odpreti svoje države za nadzorovanje razorožitve v vohunske namere“. Ta izjava Hruščova je odgovor na zadnji Kenne-dyjev govor o potrebi razorožitve in o pripravljenosti ameriške vlade za rešitev tega vprašanja.
Y Iraku imajo. državljansko vojsko. Vlada te države je poslala Mulahu Mu-stafi Berzaniju, komunistično usmerjenemu vodji plemena Kurdov, ultimat, s katerim ga je pozvala na predajo. Po izteku ultimata je proti njegovim oboroženim gverilcem poslala vojsko, obenem, pa razpisala na Berzanijevo glavo nagrado 30.000 dolarjev, kar je za to majhno državico izredno visoka vsota. Irak ima namreč vsega 7 milijonov prebivalcev, od tega je Kurdov okoli 1 milijon. Mulah Mustafa Berzani vodi proti iraškim 'oboroženim silam, že 18 mesecev gverilsko vojno, s katero hoče doseči ustanovitev neodvisne države Kurdov Kurdistan.
Predsednik grške vlade Konstantin Karamaniis je odstopil, ker je proti obisku kraljeve družine Angliji v sedanjih okolnostih in v sedanjem času.
las življenja in dogajanja v Argentini
ob Janezovi smrti po komunističnih državah — v ZSSR sedem dni, na Kubi devet dni, v Jugoslaviji tri dni, itd. — je bila za tiste, ki so jo ukazali, vsekakor samo ¡politično koristolovska poteza. Lahko trdimo, da jim. je bilo samo žal, da v Vatikanu ni več moža, za katerega^sff'oni mislili, da ga bodo kdaj m.ogli.-^izigrati, čeprav jim je Janez
I.	dokazal ravno nasprotno. Toda panje so morda imeli, ker v bodočnost nihče na tem svetu ne vidi, tudi Kremelj ne. Zastave na pol droga z državnih poslopij so spet tolikim množicam naznanjale — in zastav tudi komunistom. ni mogoče izobesiti drugače, kakor očem vsem državljanom — da se je poslovil od sveta tisti, pred katerim se je priklonil tudi Hruščovov zet. In Pravda je spet našla na svojih pičlih štirih straneh toliko prostora, da je v nekaj stavkih, na prvi strani, zapisala, da je umrl papež Janez XXIII. črno na belem — v Moskvi! Preeedens, ki ga je povzročil Hruščovu prav Janez XXIII. in ki ga ¡ne bo mogel ne Hru-
ščov, dokler bo še živel in ne njegov j naslednik, pa naj bo še tako zagrizen j 'komunist, nikdar več zabrisati.	j
Komunisti se v svoji taktiki spretno | poslužujejo dvostranosti. Tudi pri svojih sedanjih stikih s Cerkvijo in papežem te taktike ne opuščajo. Dvorezen meč jim je orožje, ki ga sučejo tako, da 'nasprotniku zadajajo rane s 'to ali ono rezino. Tudi resnice se poslužujejo za svojo laž. Takšen je bil komunizem doslej, takšen bo ostal naprej, ker sicer preneha hiti komunizem. In kot tak ni tudi med papeževanjem Janeza XXIII. iskal v Vatikanu ničesar drugega, kakor izključno samega sebe. Razlika je le ta, da mu tam ,ob nepremagljivi skali, njegov dvorezen nož reže sicer tudi na obe rezini, toda ne y nasprotnika — izbral si ga je namreč neuničljivega — pač pa vanj samega.
Težko si je misliti, da bi si mogel komunizem rane, ki si jih je začel v zadnji dobi zadajati, še kdaj zaceliti.
Katoliška Cerkev ima vsaki dobi primernega papeža.
Volitvam nasproti
Zaradi zadnjih izjav, ki sta jih podala predsedniški kandidat tkzv. ljudske in narodne fronte dr. Vicente Solano Lima in v Bariločah konfinirani biv. predsednik dr. Frondizi v navodilu pristašem intransigentne rad. stranke, naj pristanejo na dr. Limo kot predsedniškega kandidata ljudske in narodne fronte, je vlada naročila sodni oblasti, naj ¡proti obema začne kazensko postopanje zaradi kršitve zakonskih zakonskih določil, ki prepovedujejo poveličevanje peronizma. Sodnik, kateremu je bila poverjena preiskava obte-žilnega gradiva proti dr. Solani Limi, je razsodil, da so vse odredbe, ki prepovedujejo poveličevanje prejšnjega režima protiustavne, sodnik, ki pa je imel v preučevanju gradivo proti dr. Frondiziju, je pa razsodil, da sodišče v Buenos Airesu za postopanje proti dr. Frondiziju ni pristojno, ampak tisto v Bariločah. Po 'teh razsodbah je vlada takoj vložila priziv na višje sodišče, obenem pa ponovila svojo zahtevo p'o začetku kazenskega postopanja proti obema. Prizivno sodišče je razsodilo, da so vladne odredbe o prepovedi poveličevanja peronističnega režima ustavno utemeljene, prvostopnemu sodišču pa naročilo, naj začne postopanje v smislu vladne zahteve.
Razkol v intransigentni radikalni stranki na vprašanju predsedniškega
VoiTliJi/iofr. lO "*	1	“	1	1
stranki sta sedaj dva predsednika. Tistemu delu, ki stoji za Frondizijem in ki je za ljudsko fronto in njenega predsedniškega kandidata dr. 'Solano Lima, predseduje dr. Gomez Machado, Alen-deju zvestemu delu pa Alende, ki je umaknil svojo ostavko na predsedni-štvo stranke. Dr. Alende je v prov. Bs. Aires tudi že začel s propagando za svojo kandidaturo za položaj predsednika republike.
Predsednik kršč. demokratske stranke dr. Horacij Sueldo je prejšnji teden ponudlil vplivni peronistični osebnosti, biv. koordinatorju justicialističnega gibanja, dr. Raulu Materi kandidaturo na listi kršč. demokratske stranke bodisi kot kandidat za predsednika ali podpredsednika, Peronistični sindikati sp zaradi tega začeli predsednika kršč.
dem.	stranke hudo napadati, češ, da hoče peroniste razbiti.
Proslava revolucionarnih dogodkov iz leta 1955
Dne 16. junija so se razne demokratske ustanove v Argentini spominjale obletnice prvega poskusa revolucije za zrušitev Peronovega režima dne
16.	junija leta 1955. Predstavniki Vojne mornarice so pred grobnico vojne mornarice na Chacariti položili vence na grobove vseh mornariških častnikov in vojakov, ki so izgubili življenje v revolucionarnih dogodkih junija 1955. Za pokoj njihovih duš je bila tudi slovesna zadušnica.
Stran 2
IfOBODIA liefBilli
Buenos Aires, 20. junija 1063
Oeelont in materam
Glavne misli iz govora na otroški tomboli v Slomškovem domu, dne 26. maja 1963. V zadnji ¡številki smo objavili prvi del govora, v današnji pa prinašamo drugi del.
Glasno čitanje bo otroku odkrilo bogastvo maše govorice, saj so pravljice Milčinskega, recimo, prava mojstrovina naše besede.
'Slovenske knjige s pravljicami in zgodbami za mladino so nam lahko v
Danes se tudi m.ed nami vse preveč poudarja vrednost denarja in materialnega imetja, a premalo ali nič visoka vrednost dobrote, poštenja in umskega dela. Preveč se govori pred oltroei z občudovanjem kako je ta ali oni obogatel, a premalo izražamo spoštovanje do življenja izobražencev, ki si z osemurnim delom služijo vsakdanji kruh, a izkoristijo vsako prosto uro, da slovenski skupnosti, posebno pa mladini nudijo pomoč iz zakladnice svoje izobrazbe. Pomagajo nam dvigati duha, pogledati v globoke življenjske probleme, da ne 'Ultonemo v vsakdanjh skrbeh za zgolj teleisne potrebe.
Mladini morate povedati, da delo naših učiteljic, predavateljev, pevovodij, režiserjev itd. ni plačano delo, ker je delo ljubezni za vse nas, posebno za mladino. Zbudite v svojih otrocih spoštovanje ¡do teh ljudi, da ne bodo podlegli tudi oni eni izmed najbolj znanih ■naših slabosti, ki se ji pravi: nehva-| ležnost.	j
■Otrok je danes povsod ogrožen, za-to je Itudi vzgoja bolj težka kakor je bila včasih. Poplava otroških slikanic prikazuje otroku junake s pištolo v rokah, televizija jim polni domislijo z napadi, tatvinami in umori. V očeh otroka, ki to čita, ki to gleda, je junak, vedno nasilen, „zmaga kdor je hitrejši in močnejši“.
Držite otroka daleč od teh škodljivih vplivov!
Zaprite televizor in odprite otroku že v zgodnji mladosti knjigo pravljic. Ni otroka, ki bi ne poslušal pravljic, •če ni že skvarjen od kina in televizije. V pravljicah zmaguje vedno pravičnost: »dobrota je nagrajena, hudobnost je kaznovana.
Tako se bo v otroku utrjevala ljubezen d'o dobrega in pravičnega, občudovanje do junakov ljubezni. In prav to je ono, ki bo pomagalo, dati dobri vzgoji ttrdno podlago v otroški duši za vse poznejše življenje.
V	vsakem, otroku so veliki zakladi, le odkriti jih je treba pravočasno in pomagati otroku, da jih razvije. To najlažje storijo staTŠi, ki svojega otroka najbolje poznajo, posebno matere, ki so vedno z njim.
V	imenu teh otrok, ki nas danes tukaj razveseljujejo, vas prosim: Poskr. bite jim pravo krščansko vzgojo! Knjige vam bodo v veliko pomoč; imejte vedno pri ¡rokah zgodbe sv. pisma in pravljice. Mamice, tudi če ste močno zaposlene z delom, z dobro voljo boste že našle pol ure za najmlajše, ki še ne znajo citati, jih seznanile z malim Jezuščkom, Herodežem., s hlevčkom in pastirčki iz sv. zgodb. Tako tudi s Sneguljčico, Pepelko, Zlatorogom itd. Kako se bo otroku dobro zdelo, če tudi oče ob sobotah in nedeljah posedi z njimi v pogovoru ali s čitanjem.
ponos. Prav lahko z njimi tekmujemo z največjimi narodi.
Tudi v Buenois Airesu jih lahko dobite na prodaj ¡pri posameznikih in v Dušnopastirski pisarni.
če bomo že v prvih otroških letih poskrbeli za pravilni otrokov razvoj, mu bomo pomagali do pravilne življenjske poti. 'Storili bomo s tem samo ¡svojo dolžnost, ki nam nalaga vključiti v družino vseh narodov vernega, poštenega in izobraženega ¡Slovenca!
USPELI SESTANEK ZAUPNIKOV SLS
Bil je zopet v nedeljo dne 16. junija t. 1. dopoldne. Tokrat v dvorani Slomškovega dotna v Ramos Mejii. Kljub izredno slabemu vremenu v soboto in nedeljo, se je vabilu strankinega Poverjeništva za Argentino odzvalo nad 70 zaupnikov iz vseh slovenskih naselij na področju Vel. Buenos Airesa. Ti so s svojo udeležbo potrdili zvestobo stranki, izpričali svojo politično zavednost in zanimanje za politična dogajanja v politični emigraciji ter za razvoj in delo strankinih organizacij.
Zbrane strankine zaupnike je nagovoril Miloš Stare, podpredsednik stranke in predsednik strankinega Poverjeništva za Argentino. Vse je toplo pozdravil ter se jim zahvalil za udeležbo. Sporočil jim je dnevni red zborovanja. Najprej poročilo o narodnem in verskem, ¡položaju Slovencev na Koroškem, zatem o političnem dogajanju v slovenski ideološki emigraciji in o skupni akciji jugoslovanske politične emigracije, nazadnje pa poročilo biv. predsednika argentinske kršč. demokratske fetranke dr. Ramos Mejie o sedanji argentinski problematiki
Narodni in verski položaj korošjkih Slovencev
je zbranim strankinim zaupnikom prikazal predsedujoči Miloš Stare. Opisal je trnjevo pot, ki jo morajo hoditi koroški .Slovenci v neprestani borbi za svoje narodne in verske pravice. Povedal je, da se je položaj slovenske manjšine na Koroškem v zadnjem času v političnem. pogledu nekoliko izboljšal, odnosno da so Slovenci v deželi Miklove Zale dosegli nekak „modus vivendi“, ki jim je zagotovljen v državni pogodbi za Avstrijo.
Pričeli so pa nanje prihajati udarci z strani, ¡s katere jih nikdar nihče ni pričakoval in odkoder jih tudi ne bi smelo biti, če bi med ljudmi vladal res pravi duh krščanske ljubezni, strpnosti in medsebojnega spoštovanja: z ordinariata v Celovcu, kjer je generalni vikar msgr. Kadras Slovencem, zelo nenaklonjen. To je pokazal ta cerkveni dostojanstvenik že ponovno. Kot primer je navedel, da je poslal župniku Brandstatterju v Dobrlo ves navodilo, po katerem naj ¡se k slovenskemu verouku prijavljeni otroci posebej uče verouka. S tem odlokom bi slovenski -otroci, ki niso prijavljeni k slovenščini ne slišali niti ene same besede verouka
v materinščini. Poleg tega pa bi se pouk verouka pri ločeni razlagi samo otež-kočil. Zaradi tega je tamošnji kaplan Ignac David nadaljeval s poukom verouka po svoji vesti. Slovenske otroke je učil moliti po slovensko, nemške pa v nemščini. Dva tedna po odloku generalnega vikarja msgra. Kadrasa je prišla nova okrožnica, tokrat s strani okrajnega glavarja dr. Wagner ja, ki je Kadrasovo odredbo razveljavil, češ, da ni v skladu z deželnim šolskim, zakonom. Na ta ¡način so svetne oblasti preprečile, da bi stopil v veljavo odlok, ki ga je izdala cerkvena oblast. Toda kljub tej ¡odredbi okrajnega glavarja se na šoli razmere zaradi narodno nestrpnega nemškega učitelja in Društva staršev, ki je v rokah ¡nemških iredentistov, niso uredile. Vsi ti so pri generalnem vikarju msgru. Kadrasu- izposlovali, da je ordinariat izdal nov dekret, s katerim je kaplanu Davidu sploh prepovedal poučevanje verouka v Dobrli vesi.
Predsedujoči Miloš Stare je dalje poročal, da je Narodni svet koroških Slovencev spričo takega položaja poskusil vse mogoče, da bi se to stanje spremenilo. Delal je prošnje in pritožbe. Ni uspel. Zato je bil Narodni svet prisiljen javno spregovoriti o krivicah, ki jih trpijo koroški Slovenci. V glasilu „Naš tednik-Kronika“ je objavil spomenico pod naslovom „Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?“ To spomenico so potem objavili tudi drugi izseljenski listi in revije, med njimi Svobodna Slovenija v številki z dne
18.	aprila t. 1.
V nadaljnem poročilu je Miloš Stare navajal, da je bil v zadnjem času v Parizu ustanovljen poseben odbor, katerega vodilni član je med drugim tudi dr. Franc Žajdela, eden najbolj priznanih znanstvenikov v Franciji. Ta odbor si je nadel nalogo, da opozori vse zamejske Slovence po vsem svetu, da dajo moralno oporo Narodnemu svetu koroških Slovencev in Slovencem na Koroškem v borbi za njihove pravice, da bi mogli slovenski otroci slovensko moliti, se učiti verskih resnic v materinem jeziku, in da bi slovenski jezik dobil priznanje in spoštovanje, ki ga zasluži.
Po poročilu Miloša Stareta o narodnem in verskem položaju ‘Slovencev na Koroškem se je razvila živahna razprava, v kateri je prišla do izraza popolna solidarnost slovenskih demokratskih emigrantov v Argentini s koroškimi Slo-
venci v njihovem trpljenju, ki jim ga povzročajo krivice s strani cerkvene oblasti. Soglasno je bil sprejet sklep, naj tudi Slovenska ljudska stranka javno povzdigne svoj glas v zaščito verskih in narodnih pravic slovenske manjšine na Koroškem. Ta predlog je bil sprejet z navdušenim odobravanjem,. Z enakim navdušenjem je bil sprejet sklep, naj Poverjeništvo stranke za Argentino pošlje na ordinariat (v Celovec pismeno vlogo s ¡prošnjo, naj preneha s krivičnim postopanjem proti .Slovencem.
Obisk dr. Kmjeviča v Argentini
je bil tudi predmet poročila, ki ga je strankinim zaupnikom podal Miloš Stare. Povedal je, da je SLS s Hrvatsko kmetsko stranko, katere glavni tajnik je dr. Kmjevič, v prijateljskih stikih, zlasti z njenim, predsednikom dr. Mačkom. Navajal je dalje, da je bil pri dr. Krnjeviču najprej urednik Sv. ¡Slovenije Joško Kro-šelj, nato sta ga pa v imenu Slov. ljudske stranke obiskala Miloš Stare ter Rudolf Smersu. Razgovor z dr. Krnje-vičem se je nanašal zlasti na vprašanja, ki se tičejo odnosov med emigrantskimi skupinami in narodnostmi. Z veseljem sta mogla predstavnika SLS ugotoviti, da je bil tudi dr. Krnjevič istega mnenja, kakor ga zastopajo funkcionarji SLS ves čas, namreč, da morajo biti odnosi med emigranti in emigrantskimi skupinami taki, kakršni morajo biti med ljudmi, ki izpovedujejo demokratska načela, t. j. v spoštovanju medsebojnih pogledov in političnih prepričanj.
Londonska grupa
se imenuje skupina slovenskih, hrvat-skih in srbskih javnih ter političnih delavcev, ki so se sestali v Stanstedu, Hampshire v Angliji v dneh od 21. do
24.	marca t. 1. O tem sestanku je tudi poročal Miloš Stare. Povedal je, da so se ga udeležili: Od Slovencev dr. Miha Krek, s Franjom Sekolcem in Rev. Nacetom Čretnikom. Povabljen je bil tudi univ. prof. dr. L. Sire, ki pa ni mogel priti, ker je bil na potovanju po Evropi; od Hrvatov dr. Ilija Jukič, biv. pomočnik zunanjega ministra ter ing. Vladimir Predavec, sin znanega hrvatskega politika Predavca in dr. Branko Pešelj; od ¡Srbov pa Božidar Vlajič, Ibiv. glavni tajnik Davidovičeve demokratske stranke, Djordjevič, generalštabni polkovnik in pisec več knjig, Popovič, šolski nadzornik iz Vojvodine in Tosič, urednik revije Naša Reč v Londonu.
Go-stitelj in domačin je bil Ivanovič, doma iz Dubrovnika, ki je od 12. leta v Londonu. Podedoval je veliko brodarsko' podjetje in je bil med vojno britanski oficir, po vojni pa stalno zasleduje in pomaga reševati politične probleme. Sam se smatra za Jugoslovana katoliške vere.
Predsedovali so izmenoma d’r. Miha Krek, Božidar Vlajič in dir. Ilija Jukič.
V tridnevnih razgovorih so izdelali osnovo skupnega demokratičnega programa. Miloš Stare je navzočim zaupnikom razložil glavne in najbolj zanimive misli tega skupnega programa.
BRALI SMO
ODPETO PISMO H.
V majski številki avstralskih Misli je g. p. Ambrožič objavil na, naslov Titovega generalnega konzula. Dejana Popoviča v Double Bay naslednje že drugo odprto pismo:
Gospod konzul!
Videl sem Vašo izjavo v avstralskem dnevniku, češ, da onih pisem s propagando za povratek domov itd1., niste razposlali Vi, ampak neki neznanec. Ali Vas je pisem sram?
Vaša izjava je vredna toliko, kot če bi jaz izjavil, da je moje „odprto pismo“ na Vaš naslov nekdo v Misli — vtihotapil. Pa ne mislim, nič takega izjavljati, zakaj tistega pisma me ni prav nič sram.“
Urednik Misli: p. Bernard, 1. r.
Povedal: je„ da bo na enem prihodnjih zaupniških sestankov predložil celotno besedilo v razpravo.
Zanimivemu poročilu so strankini zaupniki sledili z veliko pozornostjo ter se ga vzeli na znanje z navdušenim odobravanjem.
IS tem je bil spored prvega dela zaupniškega sestanka izčrpan. V dru-. gem delu je bilo na dnevnem redu
Poročilo o sedanjem političnem položaju v Argentini
Podal ga je dr. Ramos Mejia, bivši podpredsednik argent. kršč. stranke, ki se je v nedeljo že vdrugič odzval prošnji Poverjeništva SLS ter prišel poročat o političnem položaju v Argentini in o razvoju argent. kršč. demokratske stranke zaupnikom SLS ter jih na ta način seznanit z argent. problematiko. Na sestanek je prišel kljub temu, da je v sedanji volilni kam.panji zelo zaposlen s političnimi konferencami.
Dr. Ramos Mejio so ob vstopu v dvorano zbrani strankini zaupniki pozdravili z navdušenim ploskanjem, predsedujoči Miloš Stare mu je pa v pozdrav izrekel tople besede, s katerimi je izražal veselje vseh, da je znova prišel m.ed funkcionarje SLS.
Dr. Ramos Mejia se je za ¡Staretove pozdravne besede iskreno zahvalil in poudaril, da je tudi on vesel, da se mu je znova ponudila priložnost priti k slovenskim političnim prijateljem. Zato je naglasil, da njegova izvajanja ne bodo noben govor, ampak razgovor prijatelja s prijatelji o skupnih perečih vprašanjih.
Za boljše razumevanje sedanje argentinske problematike je posegel v zgodovino ter prikazal gospodarski in socialni položaj naroda, na katerem je temeljilo in se gradilo politično življenj® v tej državi, opozoril na razne idejne tokove, ki so nanj vplivali in ga usmerjali. Tako je ideološko opredelil glavne argent. polit, stranke do nastanka peronističnega. gibanja in do ustanovitve krščansko demokratske stranke v zadnjem ¡obdobju Peronovega režima. Opozarjal je na napake, ki so jih delale posamezne vlade. Pokazal je (Nadaljevanje na 4. strani)
Mir na zemlji	s
Neuradni prevod zadnje papeške okrožnice — Nadaljevanje
Neprestano povpraševanje
Tu moramo poudariti, kako težko je j pravilno razumeti odnos med konkretnim položajem in ¡objektivnimi zahtevami pravičnosti, se pravi, točnost stopenj in oblik, s katerimi je treba vzpo-rediti doktrinarna ¡načela s konkretno irealnostjo človeškega ¡sožitja.
Natančnost teh stopenj' in oblik je toliko težja, v kolikor naša doba teži k vedno večji hitrosti. Zato je potrebno, da naši otroci, v vsakdanjem življenju, pri urejanju socialne resničnosti z zahtevami pravičnosti, ugotovitvijo, da tega dela ni mogoče nikdar smatrati za končano, da bi potem nad njim počivali.
še več, ¡prav je, da vsi smatrajo, da to, kar se je storilo, ne zadostuje, kar zahtevajo potrebe in da ostaja zato še veliko za izvršiti ali izboljšati, tako v produktivnih podjetjih, v sindikalnih ¡organizacijah, v poklicnih ustanovah, v zavarovalnih sistemih, kakor v kulturnih ustanovah, v pravnem redu, v političnih oblikah, v zdravstvenih, počitniških, športnih in drugih podobnih organizacijah, ki jih ta naša doba potrebuje, doba atoma in vesoljskih zmag, doba, v kateri je človeška družina stopila na novo pot skoro neomejenih možnosti.
Odnosi med katoličani in nekatoličani na gospodarsko-socialno-političnem področju
Doktrinalna načela, ki smo jih našteli, temeljijo ali na sami naravi stvari ali pa izhajajo iz področja naravnega
[ prava. Zato nudijo ¡široko polje sodelovanja in sporazumevanja bodosi s kristjani, ločenimi ¡od te apostolske stolice, bodisi s tistimi, ki jih ni razsvetlila luč krščanske veire, toda imajo luč razuma in naravnega dobrega. V takih stikih morajo tisti, ki izpovedujejo' katoliško vero, paziti, da so vedno do sebe strogi, da nikdar ne dopustijo vmesnega položaja, ki bi škodil nedotakljivosti vere ali morale. Toda pokazati se je Itreba sposobne vrednotiti z ne-pristranostjo in dobrohotnostjo tuja mnenja, ne da bi jih zreducirali na svoj lastni interes, pripravljeni lojalno sodelovati pri dosegi stvari, ki so dobre same po sebi ali pa jih je mogoče napraviti dobre.
Toda vedno je treba ločiti med tistim, ki se moti in med ¡zmoto, čeprav gre za ljudi, ki vedo za resnico ali pa jo poznajo le na pol, bodisi v verskem ali moralnem, redu; kajti, tisti, ki se moti, ni izgubil dostojanstva osebe ter mu zato vedno pripada spoštovanje, ki izhaja iz tega dejstva. Poleg tega v človeški naravi nikdar mi uničena zmožnost premagati zmoto in odpreti si pot do ¡spoznanja resnice. Prav tako ji nikdar ne manjka nadnaravna pomoč božje Previdnosti. Zato- ¡se more tisti, ki danes nima luči vere 'ali pa izpoveduje napačno doktrino, jutri z božjim razsvetljenjem okleniti resnice.
Kajti, če katoličani zaradi časnih ¡zadev stopijo v odnose e tistimi, ¡ki ali ne verujejo v Kristusa ali pa verujejo vanj, toda v ¡napačni obliki, jim pač
morejo ¡služiti kot prilike ¡ali pa kot poziv, da pridejo do resnice.
Prav tako je treba pazljivo razločevati med filozofskimi teorijami o naravi, izvoru in koncu sveta in človeka, iniciativami gospodarskega, socialnega, kulturnega ali političnega reda, pa naj te inicijative, še tako izhajajo ¡ali pa temeljijo na takšnih filozofskih teorijah; kajti, doktrine, ko so enkrat izdelane in določene, se več ne spremenijo, med tem ko so takšne iniciative, v stalno menjajočih se zgod. ¡okoliščinah nujno podvržene enakim spremembam. Nadalje, kdo mote zanikati, da te iniciative ne bi imele, v kolikor soglašajo z ukazi zdravega razuma in odgovarjajo pravičnim ■težnjam človeka, dobrih elementov in ne bi bile vredne odobritve?
To \ upoštevajoč se more včasih zgoditi, da so gotovi (praktični stiki, ki se jih je doslej smatralo za absolutno nekoristne. danes, nasprotno,. dbbičkanosni ali pa to morejo postati. Določiti, če je tak trenutek prišel ali ne, kakor tudi, postaviti ’oblike in stopnjo, na katerih naj se vršijo stiki za dosego pozitivnih ciljev, bodisi na ¡gospodarskem, ali socialnem porišču, bodisi tudi na kulturnem ali političnem; to ¡so točke, ki jih more pokazati samo krepost previdnosti, kaitera uravnava vse kreposti, ki vodijo moralno življenje tako posameznika kakor družbe. Zato, kadar gre za interese katoličanov, taka odločitev pripada na poseben način tistim, ki v določenih zadevah igrajo odgovorno vlogo v ¡skupnosti; pri tem pa ¡se morajo seveda vedno držati načela 'naravnega (prava skupno s socialno doktrino Cerkve ter
navodila cerkvene ¡oblasti. Kajiti nihče ne sme pozabiti, da le Cerkvi pripada pravica in dolžnost ne samo varovati načela vere in morale, temveč tudi avtoritativno predpisovati ¡svojim otrobom tudi v območju časnega reda, kadar gre za izvajanje takšnih načel v praktičnem življenju.
Potrebne stopnje
Ne manjka ¡širokogrudnih ljudi, ki v razmerah, v katerih se ne izpolnjujejo zahteve pravičnosti al pa se izpolnjujejo samo napol, v 'želji, spremeniti vse, podlegajo zagonu tako nebrzdanemu, da izgleda, -kakor da so se podali na pot, podobni revoluciji. Te hočemo opomniti, da vse stvari rastejo v postopnih etapah in ¡se tako zaradi tega zakona v Človeških ustanovah ničesar ne izboljša drugače, kakor samo z delom od znotraj navzven korak za korakom.
lO ¡tem je govoril maš prednik svetlega spomina Pij XII., ko je dejal: Ne v revoluciji, temveč v evoluciji, dobro pripravljeni, se nahaja rešitev in pravičnost. Nasilje ni nikdar napravilo drugega, kakor razdvajanje, ne gradnjo; razplamtelo je čustva, me pa jih pomirilo. S kopičenjem sovraštva in ruševin mu ni samo ne uspelo pobotati nasprotnikov, temveč je (prisililo ljudi in stranke počasi obnoviti, z neizmernim naporom, na ruševinah nakopičenih zaradi razdora, staro uničeno zgradbo.
Neizmerna naloga
Vsem ljudem plemenitega srca torej pripada neizmerna naloga vzpostaviti odnose sožitja, temelječe na resničnosti, pravičnosti, ljubezni in svobodi: odnose sožitja posameznikov med seboj ali dr-
žavljanov s svojimi odgovarjajočimi političnimi skupnostmi ene z drugo, ali posameznikov, družin, vmesnih ustanov in politične skupnosti s svetovno skupnostjo. Resnično plemenita naloga, kakor da bi iz nje izhajal resničen mir v skladu z redom, ki ga je postavil Bog.
Za te ljudi, ki jih je v resnici tako malo za tako veliko nalogo in ki zaslužijo splošno odobravanje, je prav, da od Nas dobijo javno pohvalo, istočasno pa ¡nujen poziv, naj vztrajajo v tako zdravem -delu. Toda navdaja nas upanje, da se jim’bodo pridružili tudi mnogi drugi, predvsem kristjani, ki jih žene zavest dolžnosti in nujnosti usmiljenja Kajti vsi, ki verujejo v Kristusa, morajo biti v tej naši človeški družbi kakor plamenica, luči, ogenj ljubezni, kvas, ki poživlja vso množico; in toliko ■bolj bodo to, kolikor bolj bodo združeni z Bogom.
Dejansko ni miru v človeški družbi, če vsak posameznik nima miru v samem sebi, se pravi, če vsak posameznik v sebi ne ustvari reda, ki ga je predpisal Bog. „Ali hoče biti tvoja duša zmožna premagati čustva“, sprašuje sv. Avguštin. Naj se torej podredi tistemu, ki je zgoraj in bo premagalo to, kar je spodaj in nastal bo mir v tebi: resničen, gotov, urejen mir. Kakšen je red tega miru? Bog gospoduje nad dušo, duša nad mesom: nič ni bolj urejenega.
Princ miru
Ta naš pouk o preblemih, ki trenutno tako hudo prizadevajo človeško družbo in ki so Itako tesno povezani z napredkom družbe, nam narekuje globoka želja, ki jo z nami delijo vsi ljud-
Buenos Aires, 20. junija 1963
SVOBODNA SLOVENIJA
i
Stran 3
Y Ljubljani je 1. maja umrl y starosti 78 let profesor dr. Anton Sovre, strokovnjak za antiko in prevajalec iz grške in latinske literature.
'Profesor dr. Sovre je odlično prevedel v slovenščino Horaca, Platona, Homerja, Plutarha, Herodota, Marka Avrelija ter Izpovedi svetega Avguština. [Njegovi prevodi se odlikujejo posebno v tem, da je v slovenščini ohranil lepoto originala ter obogatil slovenski filozofski jezik. Razen tega je prevedel y slovenščino tudi Prešernove nemške sonete, v latinščino pa slovenske. Z obsežnim zgodovinskim delom „Stari Grki“ pa je seznanil Slovence z grško zgodovino in kulturo. Pokojni profesor je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Inšititut za sociologijo v Ljubljani je na pobudo ljubljanske radijske ter televizijske postaje opravil anketo o „masovnih komunikacijskih sredstvih“. Anketiral je 12.000 nad 14 let starih ljudi v 320 anketnih okoliših Slovenije, Anketa je trajala od 18. do 31. marca 1962. Zbrane podatke je omenjeni zavod do konca leta preučil ter ugotovil med drugim naslednje: V Sloveniji ima radijske sprejemnike 67.1% vsega prebivalstva, radijske postaje pa posluša 77.9% ljudi. Največ radijskih aparatov (77.9%) in največ poslušalcev (86,5%) ima Ljubljanska kotlina z Gorenjsko, najmanj radijskih sprejemnikov (60.1%) in najmanj poslušalcev (71.8%) pa imajo Štajerska, Prekmurje in Koroška. Na posest radijskih sprejemnikov vpliva ¡tudi formalna izobrazba. Tako je najmanj radijskih aparatov (48.6%) ih najmanj poslušalcev radij, oddaj (57.2%) v -skupini tistih, ki nimajo niti štirih razredov osnovnih šol. Največ radijskih sprejemnikov (93.1%) in največ poslušalcev (97%) je med ljudmi z najvišjo izobrazbo. Glede na delovno kvalifikacijo je največ radijskih poslušalcev (93.7%) med uradniki, kvalificiranimi delavci v industriji ter dijaki, najmanj (68.3%) pa med nekvalificiranimi delavci v poljedelstvu ter med kmeti (61%). Na aktivnost pri poslušanju radia vpliva tudi starost prebivalstva. Tako je 87.4% pre-
SIOVINCI ¥
BUENOS AIRES Alojzijeva proslava
napovedana za nedeljo, 16. junija, se fearadi slabega vremena ni mogla vršiti. Zato je preložena na nedeljo, 14. julija. V nedeljo je bila v slovenski kapeli le maša za tiste rojake, ki so na proslavo prišli, nato so pa bile se skioptične slike. Za otroke je bila pripravljena tudi malica.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Rajka Urbančiča in njegove žene ge. Francke roj. Bergant se je rodila hčerka Ana-Frančiška. Srečni družini naše čestitke.
RAMOS MEJIA
Ramoški župnik, Miguel Angel Ba-zan je dobil za svojo vsestransko de-
je dobre volje, želja utrditve miru na tem našem svetu.
Kot vikar — čeprav nevreden — Tistega, ki ga je preroško ozna-nilo proglasilo za Princa miru, smatramo za svojo dolžnost posvetiti vse naše mišljenje, vso našo skrb in napor za dosego te dobrine, koristne za- vse. Toda mir bo prazna beseda, če ne temelji 'r,*a tistem redu, ki smo .ga, v močnem upanju, v splošnih potezah orisali v naši okrožnici: mir mora temeljiti na resnici, izgrajeni iz normami pravičnosti, poživljeni in povezani z usmiljenjem in Zgrajen, končno s svobodo.
Je to tako slavno in odlično delo, da ga človeške moči, pa naj jih še tako preveva kar največja dobra volja, ne morejo same izvršiti. Da bo človeška družba kar najbolj podobna božjemu kraljestvu, mora na vsak način dobiti pomoč iz neba.
Zato že same te stvari zahtevajo, da se v teh svetih dneh znova obrnemo s prošnjami k Tistemu, ki je s svojim trpljenjem in s svojo smrtjo ne samo uničil greh — vir in začetek vseh razdorov, vse revščine in vsega zla — ampak, ki je, prelivajoč svojo kri, pobotal Človeški rod z njegovim ■nebeškim očetom in prinesel darove miru: Kajti On je naš mir, On, ki je narode združil v eno. On, ki vam je prišel oznanjat mir, vam, ki ste daleč im mir tistim, ki so blizu.
V sveti liturgiji teh dni odmeva isto oznanilo: Vstali Kristus, ki se je prikazal sredi med njimi, jih je pozdravil rekoč: Mir z vami, aleluja. In učenci so se veselili, ko so videli Gospoda. [¡Kristus nam je tako prinesel mir, nam
bivalstva v starostni skupini -od 14—16 let, število poslušalcev radia se zmanjša šele v skupini tistih, ki so stari >d 41 do 55 let, najmanj radijskih -poslušalcev je pa pri ljudeh v starosti nad 56 let.
V	Sloveniji se pripravlja na duhov-ski poklic -okoli 140 bogoslovcev, od katerih jih je pa trenutno 36 v vojaški službi.
V	Ljubljani so ob koncu marca prodajali na trgu 1 kg radiča po ceni 800 do 1000 din, 1 -kg regrata pa po ceni 480 do 720 din.
Umrli so. V Ljubljani: Favstina Va-g-ner, Marija Pajk roj. Poljane, Rafael Petrič, upok., Marija ¡Straži ščar roj. Špec, Jože Kyovsky, upok., Anton 'šoba, upok., Karel Fortuna, uslužbenec podjetja KIP, Vladimir Dabič, Ivanka Kopač roj. Mazi, Alojzij Sivka, upok., Milka Dokleja roj. Petrič, prodajalka, Ernest Torkar, upok., Franc Cimerman, upok., Cecilija Debelec, Alojz Košir, žel. upok., Jože Prelesnik, -biv. trgovec, Anton Kaiser, upok. Tobačne tovarne in Marija Platnar roj. Kunilo na Igu, Franc Me-noni, žal. upok. v Novem mestu, Irma Drog, uslužbenka tajništva za notr. zadeve OLO Koper v Izoli, Milka Lovše roj. Hočevar v Mariboru, Ana Kovšca roj. Merkun na Viču, Stanko Završnik, učitelj v p. iz Križišča na Hujah, Marija Muhič na Mlaki, Viki Holesek, laborat-tehnolog v Trbovljah, Janez Godina, trg. pom,, v Gornjem Logatcu, Ivan Hočevar v Stari vasi pri škocijanu, Vinko Savnik, biv. trgovec in posestnik v Radovljici, 'Ivan Stupar v Jaršah, Ivan Kesel, upok. v Mariboru, Franc Milavec, upok. v Planini, Janez Velkavrh, upok. na Rakovniku, Anka Fohn, učit. v p. v Celju, Ivan Stokla-s, upok. v 'Škofji Loki, Hilda Botovnik, učit. v Črnučah, Roza Krisper, roj. Kolterer V Rogatcu, Viktor Engelman, biv. trgovec v Šmartnem v Tuhinju, Jakob Volk v Kopru, Franc Rebec v Sežani, Jože Jamnikar, hišnik v zdravilišču Dobrna, Miha Lapan v Preboldu, Terezija Reher, upok. v Beogradu in Gregor Andoljšek, žel. upokojenec v Lazah.	(Nad. na 4. strani)
ARGENTINI
lavnost v župniji visoko cerkveno odlikovanje. Postal je ¡monsignor. Je to brez dvoma zasluženo priznanje za vse, kar je storil za napredek župnije — zlasti veliko farno šolsko poslopje, v kateri sta osnovna in srednja šola. Msgr. Bazan je dober prijatelj Slovencev, saj imajo v njegovi župni cerkvi Slovenci vsa leta redno slovensko mašo in ostale pobožnosti. V njegovi župniji delujeta tudi dva slovenska duhovnika — župnik g. Janez Kalan v dušnem pastirstvu, g. -dr. Jože Rant pa v vodstvu farne srednje šole.
SAN JUSTO Velika lovska veselica
Kako zelo so Slovenci navezani na prirodo in gozdnato okolje, je pokazala
je pustil mir: Mir vam pustim., svoj mir vam dam.. Ne dam vam ga, kakor ga svet daje.
Prosimo, torej, božjega Rešenika za ta mir, ki nam .ga je On sam prinesel. Naj On izbriše iz ljudi vse, kar more biti nevarno temu miru in naj vse spremeni v pričevavce resnice, pravičnosti in bratske ljubezni. Naj On s svojo svetlobo razsvetli -razum tistih, ki vladajo narodom, da bodo obenem z blagostanjem in napredkom, svojim sodržavljanom preskrbeli tudi veličasten dar miru. In Kristus naj končno vžge voljo vseh, da bodo porušili .pre,graje, ki delijo ene od drugih, da bodo povezani v medsebojni ljubezni, širili medsebojno razumevanje, z eno besedo, odpustili žalitve. Tako naj se pod njegovim zavetjem. vsi narodi združijo kot bratje in naj se med seboj razvijajo in vedno naj vlada toliko zaželjeni mir.
S to največjo željo, spoštovani birat--je, da naj namreč ta mir žari v krščanskih skupnostih, ki so vam, zaupane, za dobrobit zlasti najbolj ponižanih in najbolj potrebnih pomoči in obrambe, vam, duhovnikom obeh 'klerov, redovnikom in devicam., posvečenim Bogu, vsem krščanskim vernikom, toda na poseben način tistim, ki se plemeniti trudijo pomagati nam v teh naših željah, z vso ljubeznijo v Gospodu podeljujemo apostolski blagoslov, medtem., ko za vse ljudi dobre volje, katerim tudi velja ta naša okrožnica, prosimo Boga zdravja in blago-štahja.
Dano v Rimu, pri sv. Petru, na dan velikega četrtka, 11. aprila 1963, v petem letu našega papeževanja.
JANEZ XXIII., 1. r.
lovska prireditev v nedeljo 9. t.. m., ki je kljub močnemu deževju privabila toliko rojakov, d'a iso ¡zasedli prav do zadnjega kotička vse prostore Našega doma.
Prijeten -občutek je vsakdo dobil že pri vhodu, kjer je čelno steno notranjega vhoda krasila temnordeča zavesa, ki je dajala očarljivo podlago obsvetljeni glavi pravega srnjaka z lepimi rogovi, pod njo pa napis „Kraljestvo zlatoroga“.' Vsakega rojaka posebej sta ob vstopu pozdravljala dekle in fant v lovski opravi in mu na prsi pripela znak slovenskih lovcev. Ko so vstopili v notranje dvoriščne prostore so doživeli presenečenje, znašli s;o -se takorekoč v gozdu, kjer so bile mize razpostavljene med borovci in -podobnimi iglavci. Na lovski uti ^in drugod po stenah so 'bile raz-obešene trofeje kot npr. rogovje raznovrstnih jelenov, kože vsakovrstne divjadi itd. Zlasti so vzbujale poz-ornost trofeje, ki jih je stavil na razpolago znani slovenski lovec ing. Ecker. Na veliki zadnji steni dvorišča je bilo napisano vodilo slovenskih lovcev, pod njim pa velika slika lovca, ki ljubeče kramlja z živim -srnjakom. Slika, umetniško delo Toneta Oblaka, je -ustvarjala prijateljsko razpoloženje tudi med rojaki. Mnogo smeha- in dobre volje je povzočala karikatura lačnega lovca na nasprotni steni, ki po brezuspešnem lovu strmi v bogat jedilnik pripravljen za to prireditev. Na levi dvoriščni strani je -bil pripravljen poseben gozdiček namenjen izključno lovcem. -Strelišče je bilo na terasi pred lovsko uto tudi popolnoma v drevju. Na -mizah so bili šopki gozdnih rož s ceniki izbranih lovskih jedil. Dobra postrežba in odlično pripravljena divjačina, zlasti jerebice s smetano so dale uteho marsikateremu razvajenemu želodcu.
Za vse ¡to pa gre zahvala našim lovcem, ki so nalovljeno divjad v večjem številu kot so prvotno računali, darovali v korist Našega doma.
Priznani orkester je kljub dežju še pozno v ndč skrbel za d-o-bro voljo tako, da se mnogi kar niso -mogli ločiti od prijetnega gozdnato-lovskega okolja, ki je vse živo spominjal na naše gozdove v domovini, kjer človek združen z naravo, lažje dojame in občuduje božjo stvariteljsko moč.
Naši lovci, katere je ta prireditev še bolj povezala med seboj so obljubili, da liodo prihodnje leto pripravili novo presenečenje.
Predavanje- ge. Petričkove
Razveseljivo živahno delujeta v zadnjem času Fantovski in Dekliški odsek Našega doma. Fantje se zbirajo ob sredah in petkih, dekleta pa ob četrtkih in sobotah. Oboji vadijo odbojko, proste in simbolične vaje ter lahko atletiko na splošno. V bližnji bodočnosti nameravajo uvesti tudi košarko. Poleg tega fantje -ob Sobotnih večerih igrajo šah, ob nedeljah pa prirejajo skupne kul-turno-vzgojne sestanke, ki so zelo dobro obiskani. V nedeljo 9. t. m. dopoldne še posebno, saj se je v Našem, domu zbralo 57 fantov in deklet. Po zajtrku, ki so ga pripravila dekleta, so se zbrali v veliki sobi prvega nadstropja, kjer jim je najprej -duhovni vodja g. J-ankb Mernik govoril o veličini pok. piapeža Janeza XXIII. in o medsebojni strpnosti.
Za g. Mernikom je pred dekleta 'in fante stopila poznavalka slovenskih narodnih običajev ga. Petričkova ter pričela s predavanjem o izvoru in pomenu slovenske narodne noše, o „štehva-nju“ . v Ziljski dolini in o ženitovanj-skih običajih na Koroškem. Predavanje so -spremljale številne skioptične slike. Vse podrobnosti o „štehvanju“ in ženi-tovanjskih običajih, ki jih je ga predavateljica podajala na zelo prikupen in neutrudljiv način, so poslušalce tako zanimala, da so ob koncu obkrožili go.
V Rimu živeči Slovenci so pod okriljem sv-ojega versko-kultumega društva „■Slomšek“ proslavili dne 5. maja 1100-letnico prihoda sv. Cirila in Metoda med slovanske narode.
-O tej lepi proslavi nam je g. Roman Rus poslal -iz' Rima daljše poročilo, iz katerega povzemamo glavne odstavke.
Slovesnost se je začela s sv. mašo. Imel jo je prefekt kongregacije za upravljanje bazilike sv. Petra, biv. apostolski nuncij v Franciji kardinal Ma-rella ob asistenci namestnika rektorja za -širjenje vere msgra dr. Jezernika, dr. Pavla Robiča ter slovenskih duhovnikov in bogoslovcev, ki študirajo v Rimu.
Po maši je bila v dvorani, v kateri imajo Slovenci v Rimu svoje prireditve, spominska proslava. Kardinala Marello je pozdravil-jezuitski asistent g. p. Pre-šereh. V govoril je med drugim poudarjal, da je imela „budna in očetovska ¡skrb rimskih papežev pri apostolatu, ki sta ga vršila sveta brata ¡Ciril in Metod, ¡bistveno vlogo. Papeži niso samo opogumljali njuno delo, marveč so mu tudi dali, ziasti s tem, da so ustanovili nadškofijo na Moravskem in Panoniji, kot prvo nadškofijo! naših očetov in |kot središče nadaljnjega izžarevanja in s tem, da so posvetili Metoda v. našega prvega nadškofa in potrdili bogoslužje v staro-
Č. P. ASIST. ANTON PREŠEREN 80-LETNIK
Dne 8. junija t. 1. je v Rimu praznoval 80 - letnico svojega življenja asistent za slovanske jezuitske province pri vodstvu jezuitskega reda, č. g. Anton Prešeren.
Jubilant je po rodu Gorenjec. Luč sveta je zagledal 8. junija 1883 v Brez-riici v globoko verni in narodno zavedni slovenski hiši, ki je poleg jubilanta dala Bogu še dve redovnici, od katerih ena še živi. V Litiji v Sloveniji pa živi ;še druga njegova -sestra ga. Šušteršič.
Za nadarjenega fanta ,se je po končani ljudski šoli zavzel njegov stric poznejši ljubljanski škof in nadškof dr. Anton B. Jeglič ter ga je poslal študirat na jezuitsko gimnazijo v Travnik v Bosni. Po maturi se je Prešeren -odločil za duhovski poklic. Na bogoslovne študije je odšel v Rim, kjer je bival v Germaniku. obiskoval pa jezuitsko univerzo Gregoriano. Po šestem letu bivanja v Germaniku je bil 28. t>ktobra 1908 posvečen v duhovnika. Po novi maši je v Rimu nadaljeval študije še eno leto, nato pa nastopil v jeseni leta 1909 kaplansko službo v Borovnici. Na tem mestu je ostal do 3. oktobra 1910, ko je vstopil v noviciat jezuitskega reda v ¡Sv. Andražu v avstrijski jezuitski provinci. Po enem letu je bil imenovan za profesorja na jezuitski bogoslovni fakulteti v Innsbrucku. Leta 1918 je bila ustanovljena jugoslovanska jezuitska provinca. Č. g. p. Prešerna so poslali tja ter je leta 1919 bil imenovan za rektorja in profesorja nadškofijskega bogoslovja v Sarajevu, dve leti pozneje je pa bil izvoljen za provinciala jugoslovanske jezuitske province s sedežem v Zagrebu. Kot provincial je obiskoval razne jezuitske hiše v državi in izven nje. Tako med drugim v Sofiji prav času, ko je tam deloval kot apostolski delegat nedavno umrli papež Janez XXIII. S ted. irnsgr. Boncallijem sta ¡skupno reševala razna cerkvena vprašanja v Bolgariji. Tedaj sta si postala dobra znanca in osebna prijatelja. To je rajni papež Janez XXIII. sam navajal v avdienci predstavnikov jezuitskega reda, ko je pred vsemi omenjal č. g. asistenta Prešerna in obujal spomine na njuno skupno delo za kat. Cerkev v Sofiji. Če je pok. papež tako dobro poznal Slovence, ima del zaslug zato gotovo tudi č. g. asistent Prešeren.
Č. g. Prešeren je vodil jugoslovansko jezuitsko provinco kot provincial
predavateljico in jo prosili za pomen nekaterih koroških izrazov ter jih primerjali z ¡onimi v ostalih slovenskih pokrajinah.
S toplim aplavzom so se dekleta in fantje zahvalili ge. (Petričkovi ¡za fta narodno-vzgojni doprinos, ki 'jim ga je s svojim predavanjem posredovala. Na njihovo prošnjo jim je odgovorila: „Med vas bom. vedno rada prišla.	I. O.
slovanskem jeziku, ki sta ga ustvarila oba brata, tisto cerkveno-pravno trdnost, ki jo lahko podeli samo najvišja oblast v Cerkvi.“
Svoj pozdravni govor je zaključil s 'ponovitvijo pozdrava navzočemu kardinalu in z. izrazi vdanosti tedaj še živečemu papežu Janezu XXIII.
Kardinal Marella se je za pozdravne besede g. p. Prešerna ¡toplo zahvalil z govorom, ki so ga zbrani slovenski rojaki sprejeli z živahnim odobravanjem. V njem je visoki cerkveni dostojanstvenik ¡med drugim, navajal, da je vesel, da ¿je mogel priti med -Slovence, ki So raztreseni po vsem svetu. Toda povsod ohranjajo zvestobo do slovenskega jezika in. izročila ter se odlikujejo po globoki veri, s čemer nadaljujejo z velikim poslanstvom, ki sta ga pred 1100 leti pričela med njimi sv. brata Ciril in Metod. Zato je pohvalil delo -Slovencev v Rimu in po vsem svetu. Poudarjal je, da je to delo Slovencev sam občudoval, ko je bil še v , Ameriki. Predvsem pa ga nadvse zajame slovenska pesem, ki je po njegovem- „prava globoka molitev“. Zbrane -slovenske rojake je vzpodbujal, naj „ostanejo še nadalje zvesti, -svojemu jeziku in svoji veri in naj še naprej goje svojo lepo pesem“.
Po njegovem govoru je moški zbor
■M*«* Jttia
Civil-3tetodovu proslava v Mirnu
Vsak teden ena
OH, ŽENA ME KREGA... Narodna
Oh, žena, me krega, ker sem se napil, prav špičast me gleda, kot bi njen mož ne bil.
Pa ji putrh pokažem, to strim le za špas, pa jo kmal potolažim, se smeje na glas.
Na zdravje ti bom pila, da bi skoraj zdrav bil, pa bi še jutri urno tako bolezen dobil.
do leta 1931, ko ga je vodstvo jezuitskega reda poklicalo v Rim ter mu zaupalo odgovorno mesto asistenta slovanskih jezuitskih provinc pri generalu jezuitskega reda. Tako je prišel v stik z najvplivnejšimi osebnostmi v vodstvu jezuitskega reda in v Vatikanu. To vplivno in odgovorno mesto zavzema še danes. V izvajanju svoje asist, naloge je pred vojno -obiskal razne slovanske države, predvsem pa budno spremljal rast in razvoj slovanskih jezuitskih ustanov v Rimu.
Kljub visokemu položaju, kljub osebnemu poznanju z raznimi papeži, kardinali in ostalimi vplivnimi osebnostmi v Vatikanu, je ostal vedno slovensko preprost in dober. Učinkovito je podprl ustanovitev slovenske bogoslovne fakultete v Italiji ter pomagal izvajati akcijo za preselitev slovenskih protikomunističnih beguncev iz Italije in Avstrije v razne prekomorske države. Razen tega je skrbel za dušno pastirstvo med Slovenci v Rimu, bil vedno ob strani vodstvu slovenskih šolskih sester v Rimu ter š svojimi zvezami pomogel marsikateremu slovenskemu diplomantu v -svetu do primerne namestitve. Svojo ljubezen je pa zlasti izkazoval slovenskim služkinjam v Rimu, jih zbiral na nedeljske sestanke ter jih utrjeval v zvestobi Cerkvi in narodu, da bi jih čimbolj zavaroval pred nevarnostmi velemesta.
Ko je večina slovenskih protikomunističnih beguncev dobila v raznih prekomorskih državah svoje nove -domovine in so komunistični režimi v Srednji Evropi č. g. asistentu onemogočili obiske jezuitskih hiš v teh državah, je č. g. p. Prešeren še poglobil svojo skrb za jezuitske ustanove, ki jih im.ajo slovanski, narodi v Rimu ter še z večjo pozornostjo spremlja delo jezuitov v od komunizma zasužnjenih državah, istočasno -se pa posveča skrbi za dušni in telesni blagor Slovencev v Rimu. K njim prihaja na sestanke, med njim-i vodi versko-kulturno društvo Slomšek, bdi nad slovenskim duhovniškim zavodom „Slovenicum“, v katerem, študirajo slovenski duhovniki, razen tega pa je po smrti škofa dr. Gregorija Rožmana prevzel skrb za ohranitev in obstoj slovenskega bogoslovja in škofijskega dijaškega zavoda v Adr-ogueju v Argentini.
Tako vse njegovo delo še kar naprej izžareva ljubezen in skrb za slovensko narodno in versko -stvar.
K 80-letnici č. g. asistentu p. Pre-šamu iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija ter prosi Boga, naj bi nam ga ohranil še mnogo let.
pod vodstvom g. p. Pihlerja zapel pesem Zgodnja Danica, nakar je g. p. Prešeren nadaljeval s pozdravi osebnosti, ki so prišle na proslavo, tako predsednika Papeške Marijanske akademije g. p. Karla Baliča, rektorja Hrvatskega zavoda sv. Hieronima msgra. Kokša, predstavnika Čehov in ¡Slovakov ter slovenske duhovnike g. Marka Kranjca, msgra. dr. Vodopivca, msgra. dr. Beleja, -msgra. Bavdaža, msgra. dr. Jezernika, prof. g. p. Žitnika, g. dr. Šegulo, -gg. pp. Žiberta, žužka, Korena in Drolca, upravnega vodjo vatikanske Poliglote g. Horvata in gg. Zvera, Berganta, Makovca in Prijat-lja, predstavnico slovenskih šolskih -sester m. Terezijo Vidan, predstavnico slovenskih notredamk m. Amabilis Kerše-van in druge.
Po sprejetju pozdravne brzojavke papežu je slovaški pater prof. Lacko zapel v slovaškem in slovenskem jeziku -pesem „Slavimo zvezde jasne sv. Cirila in Metoda“, prof. Rafko Vodeb je pa zatem povzel glavne misli iz pastirskega pisma jugoslovanskih škofov o sv. Cirilu in Metodu.
Spominsko proslavo je zaključil moški zbor, ki je znova pod vodstvom g. p. Pihlerja zapel Očenaš v staroslovenskem jeziku.
Pp spominski proslavi so imeli zbrani rojaki družabno prireditev, ki je ob dobri postrežbi ter -petju slovepskih pesmi potekla v najlepšem razpoloženju.
Stran 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 20. 6. 1963 - No. 25
IÍOYENCI PO SVETO
KANADA
Kanadski Slovenci bodo imeli v proslavo 1100-letnice prihoda sv. bratov Cirila in Metoda med slovanske narode1 dne 7. julija na Slovenskem letovišču pri Torontu katoliški dan. Začel se bo ob pol dvanajsti uri s sv. mašo, začetek < jubilejne proslave bo pa popoldne ob dveh z naslednjim sporedom,: 1. Sv. Ciril in Metod (Anton Foester) poje zbor obeh slovenskih župnij; 2. slavnostni govor dr. Jožeta Bernika iz Čikaga; 3. Sveta blagovestnika pri knezu Koclju, dramatski prizor dr. Metoda Turnška; uprizorili ga bodo igravci župnije Marije Pomagaj; 4. Staroslovenske liturgične pesmi, poje zbor obeh slovenskih župnij; 5. Slovanski ples št. 2 Antona Dvoršaka. Izvajali ga bodo otroci slovenske šole Marije Pomagaj; 6. Melodija in simbolična vaja, izvajajo člani Slovenske telovadne zveze in 7. Kolo, ki ga bodo izvajali člani Prekmurske folklorne skupine in folklorne skupine (Slovenskega mladinskega kluba ob spremljavi orkestra.
Proslavo prirejata obe slovenski župniji Marija Pomagaj in Brezmadežna s čudodelno svetinjo pod vodstvom Letoviškega odbora.
Krščeni so bili: Tomi Vinkovič, sin Josipa in Elizabete roj. Vukovič. Marija Ana Danjko, hčerka Avgusta in Marije Šileč; Marijan Danjko, sin Avgusta in Marije roj. Šileč; Dane Žmavc, sin Stanislava in Ane roj. Hrastar; Štefan Lončar, sin Štefana in Elizabete roj. Kolarič; Jožef Lončar, sin Štefana in Elizabete roj. Kolarič; Darinka Marija Lovšin, hčerka Ludvika in Marije roj. Turk; Diana Marjana Križaj, hčerka Franka in Ane roj. Šneler; Monika Elizabeta Resnik, hčerka Rudija in Anice roj. Naglič; Milan Ludvik Zadravec, sin Edvarda in Ane roj. Posedi; Dani Jože Šuštar, sin Jožefa in Lilijane roj. Kozlovič; Karolina Patricija Čermelj, hčerka Stanka in Karoline, roj. Širca; Roman Tomislav Vojska, sin Jožeta in Vide roj. Koderman; Marija Elizabeta Sebanc, hčerka Feliksa in Angele roj. Dejak, Marjana Roza Jankovič, hčerka Franka in Rezike roj. Medvešček.
SESTANEK ZAUPNIKOV SLS
(Nadaljevanje z 2. strani)
tudi na važno spremembo, ki je v politični in socialni strukturi naroda nastopila z vstopom ljudskih množic v politično in sindikalno življenje. Ni prezreti, je poudarjal v svojih izvajanjih, da gre v osnovi za spremembo socialne in gospodarske strukture države. Na eni strani na to spremembo pritiskajo široke množice, na drugi strani pa se tej spremembi upira manjšina, ki je sicer že precej izgubila na vplivu, pa še vedno drži v svojih rokah znaten del narodnega gospodarstva in gospodarskih dobrin. To dejstvo je treba upoštevati pri presoji sedanjega političnega položaja v državi. Opisal je tudi okolnosti, v katerih je nastala argent. krščansko-demokratska stranka, ki je ideološko jasno zgrajena politična skupina. V taktiki pa ni enotnih pogledov. Govornik je omenjal prizadevanje sedanjega vodstva stranke, d'a bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med njo in peronističnim gibanjem. V tej zvezi je navajal razloge tistih v stranki, ki so za tako sodelovanje, kakor tistih, ki mu ugovarjajo. Priznal je, da ima sedanje vodstvo pri iskanju tesnega sodelovanja s peronisti najboljše namene, da pa imajo močne argumente tudi tisti, ki vodstvu ugovarjajo. Toda kljub temu vztraja v stranki disciplinirano tudi večina tistih, ki ne soglašajo s sedanjo politiko vodstva stranke. Pravilno ugotavljajo, da bodo ljudje prešli, na krščansko demokratskih osnovah zgrajena politična stranka pa bo ostala in bo delovala v korist argentinskega ljudstva in države.
Izvajanja dr. Ramos Mejie so bila tako zanimiva, da so jim strankini zaupniki ves čas sledili z nezmanjšano pozornostjo ter so bili govorniku resnično iskreno hvaležni, da jim, je tako pregledno pojasnil in razčlenil vso so-
dobno argentinsko problematiko. To je bilo potrebno zlasti zaradi bližnjih volitev, da se bodo lahko pravilno ravnali vsi tisti rojaki, ki so že državljani in imajo volilno pravico ter bodo dne
7.	julija s svojim glasom „nase prevzeli del odgovornosti za ureditev političnega in ustavnega življenja v Argentini“.
Tolmač gornjega razpoloženja strankinih zaupnikov je bil tajnik Poverjeništva SLS Rudolf Smersu, ki se je dr. Ramos Mejii prisrčno zahvalil za njegovo izčrpno in nad vse zanimivo poročilo.
Dr. Ramos Mejia je nato ostal še dalj časa med zaupniki SLS, jim odgovarjal na razna vprašanja ter dajal zaprošena pojasnila.
NOVICE IZ SLOVENIJE
'Nadaljevanje s 3. strani)
Dne 11. aprila je minilo 11 let, odkar je umrl glavni nosilec komunistične revolucije na Slovenskem in poznejši komunistični gospodarski diktator v Beogradu Boris Kidrič. Komunisti doma so to obletnico proslavljali z raznimi prireditvami ne samo v Sloveniji, ampak po vsej državi. V Ljubljani so na ta dan razdelili tudi Kidričeve nagrade za znanstveno delovanje. Dobili so jih: dr. Ivan Kuščer, dr. Jovan Ha-džF in dr. Milica Valentinčičeva.. Iz Sklada Borisa Kidriča so pa dobili nagrade: Jože Sredic, dipl. chem. Jože Slivnik, prof. dr- ing. Branko Brčic, ing. Bogdan Volavšek, Jože Marsel, Vinko Vrščaj, ing. Andrej Šmalc, ing. Boris Frlec, Anton Zemljič, dr. ing. Miloš Marinček, prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Ivan Lavrač, docent dr. Luc Mena-še, dr. Mirko Rupel in prof. dr. Fran Zwitter.
Na ljubljanski univerzi je od leta 1945 de 1962 doktoriralo 217 akademikov.
Ljubljanska opera in njen balet bosta prihodnje leto znova gostovali v italijanskem mestu Reggio Emilia ter v okoliških mestih.
PO ŠPORTNEM SVETU
Sovjetska atletinja Tamara Press je izboljšala svoj svetovni rekord v metu diska od 58,98 na 59,29 metrov.
V Ženevi je mladi Mariborčan Jože Hauptman nepričakovano osvojil naslov evropskega juniorskega prvaka v judo. Na lanskem prvenstvu v Essenu je osvojil že tretje mesto. Strokovnjaki mu ■obetajo še mnogo uspehov v tem športu. ...Na slovenskem prvenstvu v orodni telovadbi, ki je bilo 19. maja v Ljubljani, je nastopilo 167 tekmovalcev in 103 tekmovalke. Nastopili so člani, članice, mladinci in mladinke. Pri članih zveznega razreda je zanesljivo zmagal Miro Cerar, drugi je bil Šrot. Pri članicah 1. razreda je zmagala Havnikova iz Maribora, pri mladincih Simončič iz Sp. šiške, pri mladinkah Kovačeva iz Zagorja, pri članih pa Špendl iz Maribora.
Švedska se je že uvrstila v semifi-nale evropske zone za Davisov pokal, ker je dosegla zmago nad Jugoslavijo. Anglija je drugi semifinalist, ker je premagala Sovjetsko zvezo s 4:1; prav tako si je zagotovila nastop v semifi-nalu, s tremi zmagami nad Dansko.
OBVESTILA
Slovenska telovska procesija bo v nedeljo, 23. junija, v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejii. Ob 10 sv. maša, nato procesija. Oltarje bodo pripravili:
1. San Martin-Florida, 2. Lanús, 3. San Justo, 4. Ramos Mejia.
Slov. kat. akad. starešinstvo sporoča svojemu članstvu, da bo prihodnji sestanek v soboto, 22. t. m. v Slovenski hiši ob 19. Kdor ne bi prejel' pismenega vabila, naj upošteva kot tako to obvestilo. Posebej še vabljeni tisti starešine, ki so končali šudije na tukajšnji univerzi.
Slovensko planinsko društvo v Bs Airesu opozarja rojake na predavanje g. Jurija Skvarča o ekspediciji na Pier Giorgio, ki bo v soboto, 22. junija ob 18,30 v Slovenski dvorani, Ramón Fal-cón 4158, Busenos Aires.
III. prosvetni večer v Slomškovem domu, posvečen žrtvam kom. revolucije, se bo vršil v soboto, 22. junija ob 19. Še posebno vabljena dekleta in fantje!
„Gospodova ura“ na odru društva v Slovenski vasi v Lanusu bo v soboto, dne 22. t. m. ob 8 zvečer in naslednjo nedeljo ob 4 popoldne. Mladi požrtvovalni igralci so namenili čisti dobiček sobotnega večera za tlak ob športnem igrišču, nedeljski dohodek pa kot prispevek za jubilejni dar za vzdrževanje „Katoliških misijonov“, ki obhajajo to leto 40-letni-co svojega obstoja na splošno in 15-let-nico, odkar izhajajo v Argentini. Vabi krajevni misijonski odsek.
SDO in SFZ Morón bosta priredila v soboto dne 22. junija ob 19 domobransko proslavo — za soboto 16. junija napovedana proslava se zaradi slabega vremena ni mogla vršiti —. Na sporedu bodo recitacije, domobranske pesmi in predavanje g. Stanka Bitenca. Dekleta in fantje iz Morona lepo vabljeni.
Otvoritev balinišča v Slovenskem, domu v San Martinu bo v nedeljo, 23. junija popoldne ob 16. Eno uro preje pa se bodo v odbojki pomerili stari in mladi. Nato asado (tudi jagnjički, pečeni na ražnju) in prosta zabava.
„Asado“ in nagradno kegljanje. Vsi rojaki, ki bodo v nedeljo, 23. junija prihiteli v Ramos Mejio, so vabljeni, da se oglase v Slomškovem domu. Ta- j
ko j po procesiji bo domač „asado“, nato pa nagradno kegljanje za dame in gospode.
Za otroke in starSe ter vse druge, ki jih zanima, bodo v nedeljo, 23. junija okrog 15. ure v Slomškovem domu predvajali skioptične slike iz lanske otroške kolonije v cordobskih planinah; zato še posebno vabljeni starši in otroci, ki so bili na tej koloniji, ali pa mislijo iti v bodoče. Videli bodo tudi diapozitive z igre „Desetnik in sirotica“, ki so jo lani igrali igralci Slomškovega mladinskega 'odra.
V Našem domu v San J'ustu bodo 28. junija koline, na katere uprava Doma rojake že danes opozarja.
Domobranska proslava v Berazate guiju bo v nedeljo, 30. junija, ob pol 4 popoldne v cerkvi v Villa España, kjer bo sv. maša za padle borce, nato pa bo spominska slovesnost v Našem domu. Vsi bližnji in daljni rojaki vabljeni.
Roditeljski sestanek slov. šol. tečaja A. M. Slomška v Ramos Mejia bo v nedeljo, 30. t. m., ob 16. uri v Slomškovem domu. Na programu bo aktualno predavanje g. dr. Brumna.
Krožek SDO in odsek SFZ iz San Martina bosta imela spominsko proslavo za padle protikomunistične borce v nedeljo, 30. junija po sv. maši v prostorih Slovenskega doma.
XI. socialni dan slovenskih izseljencev v Argentini bo v nedeljo, 11. avgusta 1963 s pričetkom ob 8. uri zjutraj v Slovenski hiši na Ramón Falcón 4158. Vsi rojaki so vabljeni, da se udeležijo tega zborovanja. — Stalni odbor za socialne dneve.
Romanje v Lourdes bo v nedeljo
18.	avgusta.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
Najboljši prijatelj v brezposelnosti je hranilna vloga v
SLOVENSKO HRANILNICO
z. z o- z.
Av. San Martin 263 — Ramos Mejia
Uradne ure: ob sobotah 16—20 Dežurna: ob nedeljah 9—11
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Airea
	T. E. 69-9503
	Argentina
O O?«	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 4775
0 (3 o »So <	TARIFA REDUCIDA Concesión N SSM
Registro Ntcionil de Is PropWii Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ^ za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Vse potrebščine za dom vedno nudi
CENA, KVALITETA, DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
Cerrito 2245 Lomas del Mirador
SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO
vabi na
PREDAVANJE
ki bo v soboto, 22. junija ob 18,30 v Slovenski hiši na Romon Falconu.
Predaval bo g. Jurij Skvarča o ekspediciji na Pier Giorgio
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ramos Mejiai
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odjemalcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljšega uvoženega materiala po 1500 pesov na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
IVAN PREGELJ:
58
O t v
© C I
o n e a
Nekam nejevoljno je dodala:
„Pa da ste tudi moški tako dolgočasni! Kdo bo mislil na zakon!“
„Ojej,“ je 'odvrnil vedro. „Vsak dan seveda mi ubogi dolgočasneži ne moremo doživljati romantičnosti s prismojenimi mlinarji.“
„Tišaj,“ je vzkliknila živo. „Le-to povej, ali si enkrat samo zanemaril svojo suhoparno uradno delo zaradi tako-imenovane zakonske sreče?“
„Nisem, bogme,“ je odvrnil, „a to še ne dokazuje, da nisem srečen; seveda v družinskem veselju, ki ipač ni brez žalosti in skrbi. To je —“
„Nič ni,“ je vzkliknila deklica še bolj živo. „Saj se le tako delate, kakor da ste srečni. V resnici bi marsikdaj najrajši pobrali šila in kopita in šli kvar-tat ali krokat...“
Poznik se je začel od srca smejati. „Glej,“ je rekel, „saj je nekaj psihologa v tebi. Le zakaj se prav za mojo zakonsko srečo toliko zajemlješ. Kako naj si to tolmačim?“
„Kakor hočeš,“ je odvrnila rezko-I „Prav,“ je rekel, „si bom tolmačil, kakor bom vedel in znal. To pa ti le povem, da prav nič ne veš, kakšno je zakonsko življenje. Tvoji predsodki so ■smešni. Zakonski stan je sreča. In nekoč boš morda vedela, kako zakonski to srečo taje, varujejo, skoparijo z njo, da ne hi ugasnila do konca.“
Deklica je nemo iskala vanj; ustnice so ji drhtele v neizgovorjenem vprašanju. On pa je rekel slovesno: *
,ySeveda, to pa je! Tudi ipravi zakonski sreči je treba dozoreti.“
Čez trenotek je dostavil mehko:
„Jaz in Helena sva dozorela pred svojo poročno nočjo, drugi zore' v trpljenju, hrepenenju in bojih. Pa so tudi taki, ki ne dozore do smrti, do ločitve.“ Molk je legel m,ed njiju. Potem je vprašala deklica:
„Kdo pa more vedeti v naprej, kako bo?“
„Jaz sem,“ je odvrnil Poznik. „Tudi ti boš čutila, ko pride čas.“ Dobrohotno je dostavil:
„Imaš vrhutega prijatelje in starše, ki ti morejo svetovati, imaš vero v Boga in molitev, ti bo rekel župnik; imaš lastno srce in razsodnost; imaš, da se ti še posebno priporočim, mene, ki te imam rad...“
Sredi njegove besede se je zasmejala:
„Veš kaj, ne bodi hud. Svetuj lepo ■rajši Heleni, kakor ji gre in da hi ti že enkrat zibelko pognala, če jo sploh imaš.“
„Hudobna si,“ je rekel Poznik resno, da je plaho zastrmela.
„Meniš? No, pa naj bom hudobna.“ Čudno trmasta se je zavrtela in zdrknila po mokri steni. Poznik se je bliskoma pripognil zanjo in jo ujel. Od razburjenja hripav je vzkliknil:
„Ali si znorela?“
Nasmehnila se je bolno in se otresla: „Prava reč!“
„Nekaj pobalinskega je v tebi,“ je
karal Poznik; ,¿zgrabi ¡te in zdivjaš.“ Pogledal ji je v lice in je videl, d'a so ji oči polne solza. Tedaj se ji je nagnil k ušesu in rekel:
„Pa veš, čemu? Ljubiš!“
Ostrmela je. On pa je rekel mehko: „Morda mu je Juraj Rosandič ime.“ „Molči,“ ga je krenila po roki in se ozrla. Videla je, da prihajajo sem doli Helena, Košir in poštarjev Albin.
„Ali se se hudo ustrašil,“ se je obrnila naglo k svaku. „Morda misliš, da sem. hotela namenoma pasti!“
„Malo romantike si hotela zopet enkrat,“ je odvrnil mehko, a resno.
„Prav res,“ se je otresla, „takšne neumnosti govoriva! Ali verjameš, da prihaja to od' te velike vode?“
„Vsaj bral sem nekoč v starih bukvah,“ se je nasmehnil, „da so od nezdrave moče 'bolezni, zlasti ženske bolezni.“
„Kvantaš,“ je vzkliknila vedro in stekla Heleni naproti...
Potem je steknila nekje plovni drog s kljuko in zamahovala po lesu, ki je .gnal z vodo. Zajela je precejšen hlod, ki se je bil izmuznil lovečim ljudem ob vodi više gori. Potegnila ga je z Albinom na breg in klicala očetu:
„Tako, zdaj sem vsaj nekaj k hiši prinesla.“
„Čeden panj,“ je odvrnil Košir, „osem grošev ti dam zanj.“
„Kaj groši, kaj panj, to je hlod,“ je rekla razigrano. „V žago ga bomo dali, bo Heleni za zibel.“
Helena je temno zardela, Slavica pa je pomežiknila Pozniku in se zasmejala zvonko, kakor da ni bila nikoli žalostna do solz in skritega joka...
Tedaj je potegnil veter po dolini in potlačil šum grgrajočih vrtincev. Vsi mimo Slavice so se ozrli po reki navzgor, kjer se je bilo zgodilo očividno nekaj nenavadnega. Poznik se je nagonsko sklonil po lovilni drog in uprl svoj pogled v sredo vode nad malinskim. jezom. Med ljudmi, ki so stali na bregovih ob reki navzgor, je šumelo, krčevito so legali lovilni drogovi v sredo povodnji. Poznik je videl, kako je prešlo nekaj pisanega pred njim: človeški obraz v rdeči ruti.
„Jezus, Marija,“ je zastokala Helena. Poznik je zajel s kljuko. Tik pod nogami m.u je vrtinec znova snel breme. Poznik je zaklel pridušeno:
„Pošast ti nečista! ne izpustiš?“ Buljil je v grgrajočo peno. Helena in Slavica ste jokali. „Preko jeza ni prišla živa,“ je pripomnil Albin.
Tedaj se je voda pred njim razlila mirno kot zrcalo, nato je 'žuborela in zavrtela. Sredi rumene pene je sinila znova rdeča ruta. Poznik je zopet zajel. Zver je 'popuščala. Utešila je bila svojo slo...
Poznik in Albin sta potegnila utopljenko čez rob v laz. Košir se je nagnil nad bledo, mlado obličje in spoznal: „Bajtarska Tončka.“
„Helena, pojdimo, tu ni zate,“ je dejal tedaj Poznik in potisnil svojo desnico ženi pod pazduho...
*
DVa dni pozneje je bila nedelja. Pri deseti maši je oznanil župnik da se začne v petek šola. Isti dan popoldne pa je učitelj Sivec uredil svojo deco k pogrebu za nesrečno Tončko. Pogreb-
ne stroške je plačal Košir. Helena in Slavica ste položili žalostni žrtvi venec na krsto. Na svilnati trak ste ji dali zapisati:
„Ubožici Tončki, da bi Boga gledala.“ Pogrebce je pretreslo, mnogi so jokali, učitelj Sivec tudi. Ko pa so se vračali, je rekla Slavica Heleni:
„'Same pogrebe doživljamo. Prav zares da si človek zaželi razvedrila. Izlet na Mengore moramo napraviti. Saj je naša edina domača božja pot.“
*
Vreme se je ubrisalo, povodenj je splahnila, lepše je zaživela priroda. Sad in grozd sta podvizala, da dozorita.
Učitelj Sivec je pozabil začasno svoje otroške uspavanke o Malbroughu; pisal je šolske kataloge. Potem je sedel od sedmih d'o poldne za mizo v šolski sobi in z dostojno resnostjo sprejemal starše novih, šoli obveznih otrok. Kadar je opoldan stopil v svoj dom k ženi Veroniki, mu je mirno beležila darove, ki jih je dobila od skrbnih mater: tolsta kopunčka, funt masti, košaro jabolk, seženj drva, steklenico mleka, masleno pogačo.
„Ljudje so dobri,“ je bil učitelj zadovoljen, „z otroki pa je križ.“
Potem pa je menil:
„Križ, križ! In nikoli ne preplačaš dobrega učitelja. A tudi dobrega učitelja ne najdeš tako zlepa.“
Potem je razodel:
„Ali verjameš, Veronika? Z gospodom župnikom se tikava.“
„Pa se dajta,“ je odvrnila hladno. Nato pa je vprašala: