Leto X«, St. 8.
PelbilM ptotoM v gitovlnt.
V llubilani, 24. februarja 1923.
V organizaciji J« mot, kolikor mod — toliko pravic«'!
fi
mmMAJi
Uredr.iii.rw in uprav«;
Ljubljana, S*!cnburgova ulica it. 6Al
■ |A§
Izhaja vsako soboto. Stane posametna štev. 75 pt meseča« Dl» 3*—. celoletn« 35 Din. — Za ilane izv*4 p« M para.
Ogtari prostor 1 >< 55 mm
1-50 Din.
Dopisi mora]* biti fraiiktran« In podpisani, ter opremljeni • tuni p dsttfr:: oijaniiaciie ((•taiplsi se ne vračajo. Reklamacije so poitnint proste.
Olssilo Strokovno komlsiie za Slovenile. (Pokrallnski odbor GDSJ)
Enodušen protest vsega razredno - zavednega delavstva.
Načrt pravilnika o delovanju delavskih zaupnikov, je vzbudil med delavskimi množicami velikanski odpor.
Naši protestni akci i so se pridružile tudi „Neodvlsne delavske organizacije**. S tem je naše delavstvo pokazalo, da je zrelo proti skupnemu nasprotniku nastopiti složno.
Skupini protestni shodi se bedo vršili:
v soboto 24. t. m. v Ljubljani,
Mestni dom, ob 6. url miar.
V nedeljo 25. t. m. v
Mariboru
Celju
Jesenicah
Trbovljah
Mežici
Zagorju
Hrastniku
Ptuju
Guitanju
iCočevfu
Rajhenburgu
Krmelju
Velenju
Hudijatni
Shode v Kočevju, Rajhenburgu, Krmelju, Velemu in Hudijami bodo oblastem prijavile »Neodvisne delavske organizacije«.
Protestne resolucije bodo enotne, tako se bodo tudi govorniki strogo držali dnevnega reda.
Delavci in delavke, sodrugl In sodružicel Pokažite na teh shodih vašo enotno vol o)
Pokažite kapitalistični reakciji, da se ne udaste, In da se boste nikoli ud&li.
Naj živi boj revnih proti bogctlm — delavcev proti postopačem I
Predsedstvo Strokovne komisije zi SBovenflo.
Rama ob ramit
Vsaka »Ha rodi — odpor!
V soboto m nedeljo se bodo vršili ogromni protestni shodi vsega raz-redno-zavednega proletariata Slovenije.
Povedali smo že v zadnji številki ^Delavca«, v današnji pa podajamo še natančnejšo sliko, kako daleč je že prodrl val reakcije.
Skoro neverjetno, vendar resnično je dejstvo, da se je znašel mož-minister za »socialno«; politiko, ki Ima drzno čelo degradirati svetL poklic delavski hzaupnikov.
30 let so vršili delavski zaupniki svojo socialno in kulturno misijo.
; tei dobi so ravno delavski zaupniki, ki so steber organizacije t najvecjimi žrtvami, preganjanL in zatirani privedli delavstvo iz 16urnika v 8urnik. Vsa socialna politika in sploh vse, kar delavstvo danes ima Jo posledica požrtvovalnega dela de-’ lavskih zaupnikov.
Pa pride naenkrat nad jugoslovanski isocialni ; minister in postavi določbo, da Be delavski zaupniki, to »e pravi stebri organizacije, ne smejo več udeleževati; delavskih gibanj in stavk.
Kdo se naj potem čudi viharju
°gorčenja, ki vlada v delavskih vrstah?
i i ^ drugi strani pa tista famozna določba, da pri volitvah delavskih zaupnikov ne smejo voliti in biti voljeni vsi oni delavci, ki so pristaši nazora o nasilni spremembi družabnega reda.
Ta določba je v stanu ifcročiti najboljše ljudi v roke špijonov in agentov, ki bodo proglasili vsakogar, ki jim ne bo brezpogojno pariral, za pristaša nasilja.
Mi sicer nismo fašisti, ki bi si z oi-ožjem v roki hoteli osvajati bodisi politično ali gospodarsko moč. Nas ne skrbi ta določba, ker je vsa naša preteklost demokratična. Vendar izjavljamo najsvečanejše, da ne bomo prej mirovali, dokler ne uzgine ta določba tja, kamor spada — v listnico italijanske fašistovpke vlade.
Eno dobro stran pa ima ta korak našega slavnega ministra za »socialno« politiko. S tem svojim korakom je združil v enoten nastop tiste organizacije, ki so se še včeraj ljuto bojevale med seboj.
Nočemo prorokovati, kakšne posledice bo rodil ta enoten nastop. Eno je pa gotovo, da bodo mase deset in deset tisoČev delavstva na skupnih shodLh spoznale, da imamo vsi skupaj en sam interes in enega samega sovražnika.
že to spoznanje pomeni ogromen korak k zbližanju, ki bo prej ali slej moralo priti. Strokovne organizacije niso inštrument visoke politike. Rojene so bile iz potrebe vsakdanjega življenja I
Delavec v delavnici je bil radi vedno večje medsebojne konkurence kapitalizma izročen vedno hujšemu izkoriščanju. Iskal je pomoči in pri tem iskanju je spoznal, da je edina pomoč v samoobrambi. Spoznal je, da
sam ne opravi ničesar, zato je iskal zaslombe pri sebi enakih.
Tako so nastale strokovne organizacije. V začetku skromne in okorne so se z vsakdanjimi skušnjami spo-pohijevale, do današnje modeme višine. Izšle so iz življenja od spodaj navzgor.
Velika kriza, v katero je socializem 1. 1914 zašel, je škodovala tudi strokovnim organizacijam. Vendar jih ono življenje, iz katerega so Izšle sili z železno doslednostjo v ono smer, za katero so ustvarjene.
Želeli bi, da bi to spoznanje prodrlo v čim širše delavske mase. Zato smo porabili' to priliko skupnega nastopa, da povdarimo tudi idejno stran le akcije.
Stojimo pred težkimi nalogamL Na eni strani ruši kapitalizem vse pridobitve na socLalno-političnem po-
lju. Na drugi strani pa skuša nezadovoljstvo v delavskih vrstah, ki ga to njegovo početje v delavskih vrstah rodi, udušiti s fašistovsko pestjo.
Ce bomo hoteli pariratii vse te težke udarce, bo potrebna še marsikatera skupna akcija, še več bo potrebno. Take udarce parirajo le enotne organizacije. In treba bo pričeti razmišljati, kako bi jih zgradili.
Mogoče se bodo našli na obeh straneh širokogrudi možje, ki bodo zastavili svoje sile v tej smeri.
Kakor bi biJa taka naloga težka, vendar jih bo tolažila zavest, da bo reakcija v Sloveniji takoj premagana, čim bo vse razredno-zavedno delavstvo v enotnih organizacijah.
Mi bomo storili vse, da bo to spoznanje na našii strani čim preje prodrlo.
Naj živi delavska solidarnosti
Kritika k pravilniku o delavskih
zaupnikih.
Žo v zadnji številki »Delavca« smo opozorili naše delavstvo na nov napad naše »socialno« čuteče meščanske vlade.
Delavstvo je naš protest in naše ogorčenje razumelo. Enotna protestna akcija, ki jo vodi že več dni Strokovna komisija, kateri so se pridružile že vse razredne bojne organizacije, nam to jasno dokazuje.
V glavnih potezah smo že zadnjič pojasnili naše stališče proti novim pravilnikom, ki jih je izdalo ministrstvo za »socialno« politiko.
Prepričani pa smo, da so ti novi pravilniki tako važno vprašanje za celokupno delavstvo, da hočemo, da bo z delavstvom vred v to vprašanje prav natančno poglobimo.
Važno je za nas to, v kakšnih razmerah je ponudila radikalna vlada delavstvu to skrbno oglodano kost
Jasno je, da je delavski pokret danes tako oslabljen, da se je radikalna vlada čutila dovolj močnim, da si je p red rani a izdati tako reakcionarne odredbe. Ni naša naloga, da bi danes razglabljali o vzrokih delavske razcepljenosti, jasnosti hočemo dati delavstvu.
Gola resnica je, da je delavski pokret tako razo ran, da bo moral proletariat (in to posebno v Jugoslaviji) še dolgo voditi ▼ enotni organi-»ariji enoten boj proti enotnemu sovražniku.
Čutimo pa danes le potrebo, da delavstvu pojasnimo jasno zakaj gre in kaj je dolžnost vsakega posameznika, da rešimo to, kar »e rešiti da.
Napad ministrstva za asocialno« politiko ni napad na posameznika ali posameznega delavskega voditelja, temveč to je uapad na delavski razred v Jugoslaviji.
26. t. m. se bo vršila pri ministrstvu za »socialno« politiko anketa o teh novih pravilnikih; možnost je dana, da se te reakcionarne pravilnike bistveno izpremenl, ako se bo delavstvo zavedalo važnosti teh trenutkov in bo enodušao nastopilo proti nakanam radikalne vlade.
Veliko važnost mora delavstvo polagati na pravilnik o delavskih zaupnikih; to že iz tega razloga, ker je nanj polagala veliko važnost beograj-nka vlada sama.
Ako hoče vlada napraviti iz^de-
lavBkili zaupnikov kader utavkoka-zov, ki naj skrbi v slučaju stavke za to, da bo padel delavstvu v mezdnem ali pa kakršnemkoli boju v hrbet, je to pač znamenje, da naj se delavstvo pripravi na hud in težak boj.
Delavstvo naj si samo predstavlja koliko zavijanja in prikritega kratenja delavskih pravic se skriva za:
§ 34., ki pravi:
'AeUivski [uameSčeuski m-ufjuiki ms Minejo aktivno sodelovati v delavskem (nameMenskem) i/ribanju v podjetju, v katerem m vmpostoui. temveč morajo skrbeti, da bodo vedno objektivni in pomirljivi posredovalci med delavct ia delodajalci dotiinega podjetja, da morejo ua ta način izvrševati svojo dolžnost s žira večjim uspehom in 7.aupanjem od obeh zainte-fiMirauih Htrani.*
Delavski zaupniki naj bodo torej v mezdnih bojih pomirljivi posredovalci med delavci in delodajalci. Kaj se to pravi, vodiiti pomirljivo posredovanje?
Ako delavstvo tovarne stavi minimalne življenske zahteve in pogoje pod katerimi more pošteno živeti, tedaj naj delavstvu te življenske pogoje delavski zaupnikii odrečejo in naj podjetniku pomagajo, da se mu profit, ki naj bi ga bilo deležno tudi delavstvo, preveč ne zmanjša.
Da se po tem paragrafu delavski zaupniki, ki se ne smejo udejstvovati v delavskem (mezdnem) boju pa pomenit, da morajo biti delavski zaupniki most med delavci in podjetniki, orožje kapitalistov, skratka, če se •prejnte in uveljavi to točko, pomeni to samomor vsakemu organiziranemu nastopu delavstva in vsake delavske organizacije.
Kakor nismo in ne moremo biti pristaši nasilnega družabnega prevrata, moramo vzdigniti najogorče-nejši protest proti
§ 6., ki pravi:
Aktivno volilno pravico imajo m etelavei in numeSfienci obojega spola, zaposleni v podjetju najmanj en mesec in so dosegli najmanj IB. leto starosti...
Pasivno volilno pravico imajo vse zgorajšnje osebe, ki so polnoletne, pismene, ki vživajo vse državljanske pravice, ki so neopore-fteoetfa vodenja in no priznavaj* načela e nasilni izpreiuembf «b-stofctaga družabnega reda.
Jugoslovanom vlada si je hotela osvojiti s to določbo močno pozicijo in ostro orožje proti proletariatu. Ne samo, da krati in odvzema s to določbo velikemu delu proletariata aktivno volilno pravico, ona bi imela v slučaju, da se to določbo sprejme proste roke, da odvzame vsak vpliv vsem onim delavcem, ki bi ji bili neljubi pri katerikoli priliki.
Poleg tega igra precejšnjo vlogo pri tej točki tudi nepismenost. Vlada naj ne privoli v take ogromne vsote za militaristične kredite, pač pa naj posveti svoje milijarde v letnih proračunih ljudski prosveti in vprašanja nepismenosti se bodo sama od sebe ločila iz raznih pravilnikov o delojemalcih.
Iz te določbe tudi sledi, da delavci, ki režimu niHO všeč, ne samo da nimajo niti aktivne, nirti pasivne volilne pravice, temveč tudi ne morejo biti voljeni.
§ 13., določa sledeče:
Volilni odbor mora iz vložene kandidatne liste črtati one kandidate, ki nimajo pasivne volilne pravice v smislu odredbe § 6. tega pravilnika.
Obsojati moramo tudi kršenje samostojnosti delavskih zaupnikov.
§ 81. pravi:
Delovanje delavskih in name* Stčenskih zaupnikov nadzoruje pristojna Inšpekcija dela.
Inšpekcija dela se mora povodom pregleda podjetja informirati o delu delavskih (nameščenskih) zaupnikov in jim dajati navodila in odredbe v svrho čim pravilnejšega izvrševanja njih dolžnosti. Zaupniki pa se morajo strogo držati teli navodil in odredb.
Poleg lega, da krši ta določba vsako samostojnost in avtoriteto delavskih zaupnikov, hoče odvzeti vlada delavskim zbornicam, ki so delavske institucije (saj v kolikor se delavstvo zanje zanima in bori), iz rok njihovo orožje, ki je naperjeno proti delodajalcem v zaščito delavstva, in ga dati v roke Inšpekciji dela, ki de-
luje v korist in obrambo podjetnikov proti delavstvu. Na zvit način je torej hotela radikalna vlada doseči svoj umazan namen, ki ga nikakor ne sme doseči, sicer so za delavstvo izgubljene tudi delavske zbornice.
Dovoljeno je po posebni določbi vplivanje podjetnika na delavske zaupnike, ki ga moramo tudi obsojati.
§ 86., določa sledeče:
  »O vsakem sestanku zaupnikov, na katerem se sprejmejo posebni sklepi, mora glavni zaupni kobveatiti predhodno podjetnika, ki Be takega sestanka udeleil sam ali pa potom svojega zastopnika. latotako je podjetnik upravičen udeleževati se diakuzlj, da razioii tetkoie, na katere bi lahko naletele v praksi gotove zahteve delavskih uaupnikov.c
Kako čudno si je predstavljala naša vlada delavskega zaupnika in njegove dolžnosti v slučaju delavskih gibanj, nam razjasni
g 44., ki pravi:
Kot grdo zanemarjanje*!) dolžnosti zaupnika se smatra :
e) če se udeležuje delavskih gibanj v podjetju, v katerem je zaposlen ali sploh pripravlja ali sodelujejo pri akcijah, ki materiel-no škodujejo podjetju.*
To so torej najreakcionamejše odredbe pravilnika o delavskih zaupnikih.
Proti tem določbam je naperjena ostrina našega boja v bližnjih dneh. Jugoslovanske meščanske vlade so bile in so prav posebno v sedanjih razmerah med delavstvom reakcionarne že po svojem bistvu in so zmožne marsikaterega zločina nad delavskim razredom.
Toda eno je jasno: jugoslovansko delavstvo bo, kakor vedno, tudi sedaj odbilo ta napad, ako pravočasno strne svoje vrste in zasede svoje boljše pozicije.
Zato kliče delavstvo radikalni vladi v Beogradu:
»Sprema se borba!«
Protestna resolucija.
Predsedstvo Strokovne komisijo za Sloveniijo je izdelalo resolucijo, ki jo bodo predlagali referenti na vseh protestnih shodih. Resolucijo so odobrile tudi »Neodvisne strokovne organizacije« in je s tem omogočeno, da bo protest enodušen klic vsega delavstva Slovenije. Govorniki naj Strokovni komisiji takoj po zaključku shoda pošljejo sprejeto resolucijo opremljeno s pečatom. Obenem naj nam pošljejo kratko poročilo o poteku shoda. Resolucija se glasi:
K zakonu o zaščiiti delavcev je izdalo ministrstvo za socialno politiko pravilnik o delavskih zaupnikih.
V	§ 6. in § 13. tega načrta stoji določba, ki pravi, da nimajo pasivne volilne pravice oni delavci, ki priznavajo načelo o nasilni izpremembi obstoječega reda, in da mora volilni odbor ie kandidatne liste črtati one, ki nimajo pogojev za pasivno volilno pravico. V členu 34. pa je prepovedano, da bi smeli delavski zaupniki aktivno sodeJovati v delavskem gibanju v podjetju.
Z ogorčenjem protestiramo proti navedenim določbam načrta pravilnika.
Prva določba nasprotuje ustavi, ki določa enake pravice za vse dr-
Podlistek.
Angelo Cerkvenik:
Zgodba iz dežele, kjer tečeta med in mleko.
(Dogodbica, ki se ni nikjer dogodila, ki se pa dogaja vsak dan.)
Zofka je bila tistikrat čudovito lepa ženska. BUa je še zelo mlada; morda 24 let stara pa že drugič poročena. Prvi mož jo je pretepal. Zato se je ločila. Drugi mož, Oskar Medič, pa je bil tako dober in ljubezniv, da se je celo leto jokala in obenem smejala, kajti njena sreča se ji je zdela neresnična, domišljija, autosu-gestija . Pa ni bila niti neresnična, niti domišljija, niti autosugestija — le prepad med njenim prejšnjim in tedanjim življenjem je bil tako neznansko širok in globok, da jo je strašil s svojo črno, brezmejno, požirajočo temo. Njena sreča je bila resnica, ker je bila ona sreča Oskarja. Le včasih se je stresla, vztrepetala je — včasih 'ko je prišel domov ^ s kakega sestanka, teman v črnih očeh im žalosten. Včasih je šla ž njim na sestanke in ko sta se zvečer vrnila domov, ga je božala po glavi.
žavljane hi nima zakonite podlage niti v členu 18. zloglasnega protiustavnega zakona o zaščiti države. Kdo naj odloča o tem, kakega nazi-ranja je posamezen delavec. Šika-nam in izigravanju delavstva hoče ministrstvo odpreti vrata na široko in na strokovnem polju hoče nadaljevati policajsko politično preganjanje razrednega delavstva.
Z drugo določbo hoče ministrstvo preprečiti, da bi delavstvo volilo svoje najboljše zastopnike za zaupnike, hoče pa obenem vzgajati stavkokaze.
Mi delavci smo med seboj enaki in enakovredni. Iste dolžnosti imamo, zahtevamo tudi iste pravice! Ne pustimo, da bi se kateremukoli izmed nas zaradi njegovega prepričanja jemala pravica, solidarni se čutimo na-pram kapitalizmu in njegovemu društvu.
Mi delavcfi hočemo imeti za nas vse neomajeno pravico v boju za našo eksistenco in zato ne moremo trpeti, da bi se kogarkoli izmed nas izigravalo proti nam.
Zato zahtevamo: da ministrstvo za socialno politiko črta v pravilniku o zaupnikih zgoraj 4-nje nesprejemljive določbe ter dd vsem delavcem pasivno volilno pravico in nikogar ne izključuje te mezdnega gibanja.
Naredba ministrstva ni zakon — v zakonu pa za take odredbe ni zaslombe! Mi se bomo držali zakona, a ne naredbe, ki nasprotuje zakonu in ustavil
Kakor že ponovno, tako zahtevamo končno tudi danes za vse vrste podjetij — za industrijska in obrtniška — zakoniti osemurni delavnik!
Živel osemurni delavnik! Živela delavska solidarnost!
Nate organizacije.
Kemična stroka.
Moste. Dne 15. februarja t. I. se je vršil strokovni shod v kemični tovarni zaposlenega delavstva. Razpravljalo je navzoče delavstvo o novem pravilniku za obratne zaupnike, katerega je ministrstvo za socialno politiko predložilo Strokovni komisiji. O pravilniku, ki hoče ščititi v prvi vrsti interese kapitalizma, ne pa ubogega delavstva, jc poročal s. Kaiser. Pri točki: raznoterosti je poročal s. Rejc o položaju v delavskem gibanju, ki postaja za delavstvo vedno bolj kritičen. Delavstvo kemične tovarne poživljamo, da se 24. februarja zvečer udeleži protestnega shoda proti prikrajšanju delavskih pravic z novimi socialnimi pravilniki, ki jih je ministrstvo za »socialno« politiko nedavno izdalo.
Zagorje. Tu se je vršil dne 18. februarja dopoldne občni zbor sekcije steklarjev v Hrastniku in Zagorju. Ker udeležba ni bila tolika, da bi se mogli odobriti sprejeti sklepi, je bil sprejet sklep, da se na sestankih steklarjev v Zagorju in Hrastniku poroča o delu sekcije steklarjev, predlaga sklepe v odobritev, dokler ne izvoli članstvo novo načelstvo sekcije steklarjev za Zagorje in Hrastnik. To je torej sklep dosedanjega načelstva, ki odgovarja popolni demokraciji in dolžnosti članstva v obeh po-drnžnicah steklarjev. Svetuje se članom podružnice steklarjev v Zagorja in
Hrastniku, da se v tem smisiu, kadar bo sklican sestanek za Hrastnik in Zagorje, sestanka polnoštevilno udeležijo.
Zldanlmost De 18. februarja popoldne se je vršil dobro obiskan strokovni shod cementnih delavcev; na dnevnem redu je bilo poročilo o poio-žaju organiziranega delavstva in o bolniškem zavarovanju Predsednik podružnice, ki je bil obenem tudi predsednik shoda, je izjavil, da tako številno obiskanega shoda v Zid. mostu ni bilo že več let. Navzoče delavstvo je na shodu obema poročevalcema pazno sledilo in je odšlo s shoda v prepričanju, da je rešitev delavstva najti le v močni in enotni organizaciji. Debata je postala na shodu precej živahna
V	mezdnem gibanju se nahaja
kemično delavstvo v sledečih tovarnah : delavstvo papirnice v Ritečah, delavstvo Kolinske tovarne v Ljubljani, delavstvo tovarne za cement v Zidanem mostu, delavstvo apnenice Pečovnik pri Celju in delavstvo tovarne za dušik v Rušah. Vsem sodrugom In sodružicam, ki iščejo delo svetujemo, naj ne iščejo službe v zgoraj omenjenih tovarnah, ker se delavstvo nahaja v boju za izboljšanje stanovskega položaja, Vsako moledovanje za delo v zgoraj navedenih tovarnah bi pomenilo padec v hrbet borečemu se delavstvu.
Usnjarska stroka.
Mezdno gibanje čevljarjev v	povišanje mezde. Tvrdka je	takoj od-
Marlb; ru. Dne 1. februarja t. 1. je od-	govorila in obenem zaprosila	delavstvo
dalo delavstvo čevljarske tovarne Dra-	n^j se udeleži pogajanj 4. februarja ob
gotin Roglič podjetniku zahtevo za 60 o/0	9. dopoldne.
poljubljala na oči, na čelo, na usta ...
»Oskar, pusti vse to, pusti vse to, pa pojdiva v Ameriko, stric naju že dolgo časa vabi na svoje posestvo...< »Zofi,« ji je ponavadi odgovoril, > ne morem, in če bi hotel, ne bi mogel. Ta sreča je čudna in nepojmljiva. Ima dva obraza: mojo Zofko in delo ljubezni, delo za vse nas, ki nam manjka do popolne sreče edinole spoznanje in delo, tevirajoče iz tega spoznanja.-
. Dragi, nikar, pusti vse to — ljudje te ne razumejo; razumejo te pa oni, ki te sovražijo in jaz se bojim, da pride dan, ko bo najine sreče konec.«
»Zofka, pozabi na vse — ti veš: brez dela bi res ne mogel živeti — izgubo tebe bi pa prebolel.«
Umolknila sta, zunaj je bila noč, in soba je bila temna. Jokala je tiho, zadržavajoč dih.
*
Mnogokrat se je to ponovljalo. Zgodilo pa se je neke noči, da se je njena slutnja uresničila. Prišli so in so ga vklenjenega odpeljali. Tiste dneve je namreč padel minister kot žrtev atentata. Oskar je prišel domov in ji je to razburjeno povedal rekoč: • Strašna je sila, ki podira v teh masah, a greh je samo vzbuditi jo, morda nalašč vzbuditi jo in tako sirovo, tako neotesano spustiti v svet, da
divju, da vse podere. Minister je padel; bil je velik lopov — in tudi če je mrtev, moram to povedati — lopov je bil. Bil je sin in policaj lopovskega sistema. Atentator pa »e je učil pri njem, k njemu je hodil v solo. Strašna je ta sila. — Še stoletja bo treba neumorno delati, da te sile oblikujemo v plodonosne sile Človeške družbe...«
Tisto noč so ga zaprli. Bil je obtožen kot glavni krivec, ker je atentator pobegnil.
II.
Obsojen je bil na smrt na vešalih.
V	tisti deželi so bila vešala med in mleko, ki ju je veliki knez obljubljal v svojih manifestih »svojemu ljubljenemu narodu«. Mnogoteri veliki možjje, pošteni možje so pili to mleko in okusili ta med, ker so si upali trditi, da manifesti še ne zadostujejo za srečo ljudstva in države. Tudi zate so mnogoteri viseli., ker so dajali dobre nasvete. Čudna dežela! Velike smreke so posekali, obrezali so jih In napravili iz njih vešala. Kamorkoli je človek stopil, povsod je videl vešala. Ker je bilo toliko vešal, da niso dobili več rabljev, so izpustili iz zaporov na dosmrtno ječo obsojene ubojice in lopove (to je bilo ne-obhodno potrebno, ker so šole in bolnice spremenili v ječe), jih nastavili kot državne uslužbence, jim ob-
ljubili lepe pokojnine in poleg tega nagradili vsak rabeljski čin z zlato valuto. Čim večji lopov je kdo bil, tem lepše, udobnejše je živel. Marai-kak velik goljuf je imel celo priliko postati minister tega ali onega resorta. Ministri so se menjali kakor gobe po dežju, kajti ta dežela je imela svoje zakone, ki so čudovito skrbeli; za državne sluge, in minister je bil prvi sluga države. Vsi ti sluge so dobili velike pokojnine, če so samo malo povohali ministrčke stolčke, ki so bili, mimogrede povedano, ušivi in polni stenic. Stenice in uši so bile potrebne zato, da bi ministri v »veliki narodni skupščini« ne zaspali ob prilikah narodnih manifestacij. Teh manifestacij je bilo več, nego nedelj v letu. Morali so ob takih prilikah poslušati govore, in na inozemske zastopnike, ki niso niti doma videli nič boljšega, nego je bilo v tisti deželi, bi napravijo slab utis (valuta bi na svetovnih borzah takoj padla), če bi kdo od ministrov zaspal.
Se drugih zanimivosti bi vam lahko povedal o tej deželi, pa rajši molčim in vsak dan gospoda boga hvalim, da pri nas ni tako, kajti moglo bi biti tudi pri nas tako, če v tisti deželi ni drugače.
Obsojen je bil torej na smrt na vešalih. Pa bila je v tej deželi čudna policija in čudno orožništvo. Zgodilo se je namreč zelo pogostoma, da je
»DELAVEC*.
STRAN 8.
Rudarska stroka.
Protestni shodi se bodo viilll:
V Ljubljani v soboto 24. t. m. ob 6. uri zv.
v Mestnem domu.
V Mariboru v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dop.
v veliki dvorani »Kazine«.
V Celiu v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dop. v
dvorani hotela »Union«
Po drugih krajih se bodo vršili shodi, kakor je naznanjeno na lepakih.
V	navzočnosti vseh delavcev in zastopnika se je po 3-urnem razpravljanj« doseglo 35°/o povišanja.
Tudi čevljarski pomočniki v mestu so stavili v torek dne 6. febr. na zadrugo čevljarjev v Mariboru zahtevo za 60 o/o povišanje mezd. Pri pogajanju dne 15. februarja se je doseglo 20*/o povišanje. Kljub krizi v čevljarski široki je delavstvo po zaslugi enotnega nastopa doseglo precej dober uspeh.
Podružnica usnjarjev v Ptuju
sklicuje v nedeljo 25- februaria t. I. točno ob 9. dopoldne v gostilni Wračko svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom :
Gladilo »Naveza monepolskih delavcev«. »Monopolski Radnikc je pred kratkim iašei. List je po veliki večini pisan v cirilici, sicer pa je pisan v celoti v srbskem jeziku. Iz enostavnih razlogov, da naše tobačno delavstvo tega svojega glasila ne more s svojim znanjem prebaviti smo sklenili, da bo naše uredništvo iz glasila tobačnega delavstva samo črpalo vse najvažnejše dogodke in gibanja v vrstah mon. delavcev in jih bo priobčilo v »Delavcu« pod stalno rubriko: »Monopolska stroka«. Ostalo duševno hrano pa bodo lahko iz »Delavca« črpali monopolski delavci z ostalim delavstvom v svojem materinem jeziku. V poštev pridejo tudi predvsem aktualni članki, ki se tičejo špecielno slovenskih razmer, kajti osrednje glasilo gotovo ne razpolaga s tolikimi močmi, da bi se pečalo z razmerami na jugu ih poleg tega Še v. našimi posebnimi razmerami.
Pokojnine tobačnega delavstva.
V	Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu itd. prejemajo onemogli tobačni delavci nesramno malenkostne in sioer od 3 do 60 K mesečno.
Zenačenje mezd tobačnega delavstva. Cene življenskih potrebščin so
1. Celoletno poročilo o delovanju podružnice;
2. blagajniško poročilo,
3. poročilo nadzorstva;
4. volitev novega odbora.
Dolžnost vseh članov j«, da se
udeleže občnega zbora.
Obračunajte I Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok v Mariboru poživlja vse svoje podružnice, da obračunajo za mesec december 1922 ter skličejo takoj občne zbore podružnic; novoizvoljene odbore takoj prijavite osrednjemu društvu. S tem boste omogočili, da se skliče občni zbor osrednjega društva, ki naj izvoli nov osrednji odbor.
se po veliki večini zenačiie po celi državi. Monopolska uprava je zato sklenila, da zenači tudi mezde vsega delavstva po celi državi. Na tem mestu moramo zahtevati od monopolske uprave le to, da zviša delavske mezde tudi tako, da bodo odgovarjale predvojnemu razmerju, kii ga do danes monopolska uprava še ni izvedla. Kajti, če zahteva monopolska uprava od tobačnega delavstva isto proizvajalno silo, kakor v predvojnem času, potem smo upravičeni, da zahtevamo mezde, ki stoje v razmerju s predvojnimi. Kolikor so se podražile žiiv-Ijenske potrebščine, toliko naj se zvišajo tudi mezde.
Gmotno gibanje »Naveza mono-polsklh delavcev«. Po bilanci »Save-za monopolskih delavcev« od 1. junija 1921 do 31. decembra 1922 (torej poldrugo leto) je imel Savez sledeči denarni promet. Dohodki centralne uprave v Beogradu so znašali 51.618 Din, dohodki od pododborov so znašali 58.527.41 Din. Izdatki cen tralne uprave v Beogradu so znašali 61.019.26 Din, izdatki! pododborov so znašali 11.016. 14 Din. Skupni do hodki: 110.145.41 Din, skupni izdatki: 72.035.40 Din. Imovina Saveza 31. decembra 1922 38.110.01 Din
Vsem osrednjim društvom, njih podružnicam in podružnicam »Unije slovenskih rudarjev«!
Podružnica »Unije slovenskih rudarjeve v Zagorju je sklenila na svojem sestanku 8. septembra 1922, da si nabavi svojo društveno zastavo. Kazkritje te zastave se bo vršilo meseca aprila t. 1. Dan razkritja se bo pozneje objavil v časopisju.
Da bodo proslavili rudarji čim dostojnejše prapor proletarske misli se obračamo na ves zavedni proletariat Slovenije, da se po možnosti čim številnejše udeleži rudarske proslave.
Vodstva podružnic naprošamo, da nam sporočijo, ali se njihove podružnice slavnosti udeleže in v kakšnem številu. Naznanijo naj nam to do 25. februarja t. 1. vložili bomo tudi tozadevno prošnjo za polovično vožnjo
Pojasnila daje »Unija slovenskih rudarjev« v Zagorja ob Sari.
Kamnik. V nedeljo dne 11. februarja se je vršil redni občni zbor podružnice kovinarjev v Kamniku, katerega se je udeležilo lepo šlevilo članov, kar je vsekakor zaznamovati kot velik napredek v razumevanju organizacijske misli med kamniškim proletariatom. Poročilo predsedstva je podal s. Bešter, iz katerega je bilo razvidno, s kakšnimi težkočami se je morala boriti podružnica pretečeno leto. Te težkoČe n so izvirale iz nerazumevanja organizacijske misli. Članstvo se je premalo zanimalo za organicijo, premalo zavedalo, da tvori ono samo organizacijo, ter da je vsak Član dolžan sodelovati v organizaciji. Ko je odpotoval predsednik in kmalu za njim tudi blagajnik, je bil primoran s. Bešter prevzeti posle predsednika in blagajnika, da je rešil podružnico razpada, ter dal delavstvu možnost, da se še nadalje bori za zboljšanje svojega položaja.
Dopisi in
Razmere pri tvrdki Maly & Dem-berger v Tržiču. 23 januarja 1.1. je vložilo Osrednje društvo usnjarjev v Mariboru bri Inšpekciji dela v Ljubljani vlogo, na podlagi katere naj bi Inšpekcija dela intervenirala pri tvrdki Maly & Demberger v Tržiču, da ista vendar-le prične s popolnim obratom, ker se tam že dela cele mesece le po 6 ur dnevno tako, da delavstvo radi pre-maiega zaslužka strada in je zabredlo že v dolgove. Kljub izjavi tvrdke, da vlada kriza, se delavstvo pri delu priganja, radi tega smo prepričani, da
Zabukovca. V nedeljo 11. februarja se je vršil v prostorih g. Cooeja občni zbor Unije slov. rudarjev.:*: podružnica Zabukovci. Na občnem zboru je poročal s. Arh te Zagorju, ki nam je stvarno in jasno orisal položaj rudarja in kapitalista, ter je T.el za njegova izvajanja splošno odobravanje. — V novi odbor so bili iz-'i oljeni sledeči sodrugi: za predsednika: Franc Fratar, nam.: Anton Ve-llgošek, za blagajnika: Franc Judec, nam. Andrej Kolšek, za preglednika: Emeal Bratec; za odbornike: Anton Bučar, Franc Čadaj in Franc Oblak.
Protestni shod rudarjev v Hrastniku se bo vršil v nedeljo ob 3. uri popoldne v Konzumnem društvu rudarjev. To iz razloga, da se bo lahko protestnega shoda udeležil vsak delavec, ki je v nedeljo dopoldne ali popoldne zaposlen in se bo udeležil potem lahko ali shoda steklarjev, ki se bo vršil dopoldne ali pa shoda rudarjev, ki se bo vršil popoldne.
Po soglasnem sprejetju predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila je poročal s. Jankovič o položaju kovinarjev, o delavskem položaju v zasedenem ruhrskem ozemlju v novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik : Franc Pregelj, podpredsednik: Ivan Sest, tajnik: Ivan Mali, namestnik: Franc Čebul, blagajnik: Henrik Stalcer, namestnik: Gašper Janežič; v nadzorstvo : Franc Fric, Jože Vrankar, Julka Vidic; odborniki: Alojzij Vidic, Ivan Podbreznik, Alojzija Kapus, Francka Vidic; namestniki odbornikov: Anton Čarman, Anton Hrastar, Alojzij Lužar, Ana Kočar.
Studenci pri Mariboru. Delavci pri tvrdki Franki, tovarna za verige, je stopilo, dne 19. t. m. v stavko, ker ni hotel ugoditi njihovim zahtevam. Stavka je popolna. Sodrugi kovinarji naj ne potujejo tja.
polemike,
hoče napraviti tvrdka v šestih urah sedaj to, kar je preje v osnvh urah.
Inšpekcija dela v Ljubljani je Osrednjemu društvu usnjarjev odgovorila dne 25. januarja, da se na kole-kovane vloge ne ozira, ter da se nahaja podjetje Maly <& Demberger v Tržiču radi sporov med družabniki v krizi.
Odkod je obrtnemu nadzorniku znano, da se nahaja podjetje v krizi, če je našo vlogo vrgel v koš in sptoh ni interveniral? Mi sicer priznamo, da so Inšpekcije dela državne inštitucije, vendar pa so ustanovljene v svrho
Prišla je pred vrata in videla na vratih vizitko ravnatelja.
»Izmaič Rafael, ravnatelj glavne policije velike kneževine ...«
»Imaič ...« je ponovila v duhu in videla je pred seboj, majhno pritlikavo, sušikavo postavo s ščipalnikom na nosu, s frizuro, kakršno so nosili komiji v preteklem stoletju po vseh večjih mestih sveta. Ne boste mi verjeli, pa je vendar le res: odkar je bil gospod Imaič postal ravnatelj, so sl vsi policaji, policijski uradniki, sluge in vsi uslužbenci! sploh, dali striči lase kakor Imaič. Mnogi od njih so si kupili s črno kostjo obrobljene ščipalnike. Od tega je bila namreč odvisna njihova kariijera, kajti v tisti deželi je bila karijera odvisna edinole od lepih oči žen teh raznih uslužbencev, od frizur, ščipalnikov, dolgih nohtov in podobnih velevažnih elementov kvalifikacije. — Gospod Imaič je namreč edino le radi svoje lepe žene postal ravnatelj. Vsi so vedeli, da je bil gospod Imaič svoječas-no čisto navaden cestni pometač v glavnem mestu kneževine. Imel j» pa srečo, kajtil njegova žena je izredno ugajala ministru policije, ki ni bil musliman pa je vendarle imel cel harem žensk, ki so mu jih vzdrževali drugi.
(Dalje prih.)
■i*
ta ali oni ravnatelj velikodušno izpu-Btil ia. zaporov tega ali onega zločinca, ker je v tisti deželi velikodušnost zelo po ceni — za zlato valuto.
Zofka je jokala. Njena nesreča je bila tako velika, da ni videla v njej resnice. Včasih je zaman iskala v svoji glavi misli; osredotočiti jih ni mogla. Po več dni ni jedla, še-le ko se je onemogla zgrudila, je zaužila košček kruha, čašico mleka. Prišel je k njej mlad študent — medicinec.
-Ali morem govoriti z vami zaupno?«
Zdelo se ji je, da ga ne more razumeti;. Gledala je nezaupljivo v njegove dekliško otročje o«, kajti zaupljivost v tisti deželi ni poceni.
»Danes,« je nadaljeval študent, »sem bil zjutraj v policijskem zaporu, kjer je, kakor veste, tudi vaš mož. Govoril siem ž njim. Obsojen j©; vi to veste!«
»Vem k je odgovorila.
»Dobro, pa bi ga bilo vendar-le pogoče rešiti. Povedal mi je, da ‘mate doma dragoceno ovratnico od nJegove pokojne matere, ki je sedaj vredna najmanj milijon ...«
»Imam, imam. Pa ne grem; ne, k tistemu ravnatelju ne grem. Pa kako, ali je on rekel, moj Oskar je rekel, da naj grem podkupit ravnatelja? — Nemogoče! Oskar je mnogokrat dejal: Revolucionarja se ne more pod-
kupiti, in revolucionar ne kupuje. In zdaj, zdaj pa .. .k
»Ni, gospa, ni rekel; rekel je le, da bo po njegovi smrti to vaše premoženje, rekel je, da vzemite to in pojdite v Ameriko, danes bo obsodba izvršena.«
Onemela je in šele v tem hipu se ji je zjasnila vsa strašna resnica, šele v tem hipu je spoznala, da ga pravzaprav ni več, da je sama. Pa bi ga morda vendar-le mogla še rešiti in ta ovratnica! Tista ovratnica se ji je zazdela, kakor teman most, ki vodi v nebesa. Pojde in jo nese tja, na vratu jo bo imela. Misli so se ji podile v glavi kakor pošastne kače zvijajoč se v bliskovito hitrih kolobarjih, podeč se druga za drugo. On... ona ... njen prvi mož... njena sreča, njene slutnje, obsodba, smrt, vešala, in strašna, strašna samota ... morda samomor. Videla je, da nima sile, da bi se sama umorila, da se trese pred to mislijo, da bi nikdar, nikdar ne nastavila hladne pietoline cevi na sence. Študent je gledal njene oči, ki so se obračale v očesnih votlinah z neverjetno hitrostjo, podeč se za mislimi, iskajoč z mislimi izhoda iz tega temnega brezdna.
»Ovratnico... da, ovratnico imam ... in lepa sem. Prestrašila se je te misli in zaprla je oči, da bi misel pregnala. Zaman! Porojena misel je
rastla, in dasi ji ni prilivala, vendar je pohotno širila svoje veje, svojo kremo. Postala je veliko drevo in svoje korenine je zasadila globoko v srce in pila je strastno njeno kri.
»Spustil ga bo,« je rekel medici-,nec. »A pojdite takoj, takoj k njemu, kajti ob šestih se bo izvršila obsodba. ::
»Pojdem!« je rekla odločno, v srcu pa je videla korenine tiste strašne misli. Verjela pa je, da bi izgubila tisto misel... in kaj končno, če bi bilo treba žrtvovati tudi sebe za njega?!
*
Stala je pred vrati ravnatelja policije.
Vpisala se je v knjigo in je čakala, da pride na vrsto, kajti pred njo je bilo deset drugih.
»Pazite!« ji! je šepetal na uho medicinec, »izprosite saj to, da ne izvršijo obsodbe danes.«
Tresla se je po vsem životu, srce ji je močno bilo, natanko je slišala udarec za udarcem. Zdelo se ji je, da vidi, kako se po vsakem udarcu dviguje bluza ... štela je ... 1... 2 ... 3... 4 ... in srce jo je vedno iznova zmotilo, da je prekinila misli ia štela in zopet začela v duhu »Gospod ravnatelj... moj mož, moj Oskar .. . Dolgo uro je štela ... petnajstkrat, dvajsetkrat je iznova začela Gospod ravnatelj . . . moj mož?
Monopolska stroka.
Kovinarska stroka.
Ščitenja delavstva in ni nikjer razvidno, da se morajo vloge naslovljene na Inšpekcije dela kolekovatl. Dozdeva se nam pa, da se hočejo gospodje obrtni nadzorniki popolnoma odreči zaščiti delavstva, ker je čisto gotovo, da je lažje ščititi podjetnika nego delavca. Tl gospodje raje ščitijo podjetnika, posebno Inozemske tvrdke in njih ravnatelje. Tudi tvrdka Maly & Demberger v Tržiču je inozemska, in če nima sredstva za obratovanje naj v tovarni kratkomalo ustavi, ali pa naj jo prepusti komu drugemu. Ubogo delavstvo, kje boš Iskalo svojih pravic? Ministerstvo za socialno politiko, inšpekcije dela, vse
inštitucije ki so ustvarjene za delavstvo niso delavske. Ali še ne sprevidiš, da so edino močne strokovne organizacije tiste, s katerimi sl zagotovi svoj obstoj ?
Še nekaj I Tvrdka Mali <$ Demberger odklanja vsako intervencijo od stran; delavskih zaupnikov in jim žuga z odpustom ali znižanjem mezd. h*o vodstvo ne bo prenehalo s takimi dejanji bomo konstatirali še nekaj več, kar vodstvu goto« o ne bo ljubo.
Da boste vedeli, da gostilniških pogajanj ne trpimo. Najbrže taka pogajanja ugajajo le Inšpektorjem dela, ne pa delavstvu.
Razno.
f Dr. Ivan Tavčar. V ponedeljek 18. t. m. je preminul znani slovenski pisatelj dri Ivan Tavčar (Emil Leon). Bil je v najtežjih časih svetovne vojne župan ljubljanski) in je imel v »ajhujšem terorju avstrijskega režima zelo težavno stališče. Do nedavna je aktiivno deloval tudi na političnem polju in bil tudi ustanovitelj sedaj na novo porojene narodno-na-predne stranke. Kot pisatelj je imel zelo srečno roko, ter veliko literarno plodovitost. Njegova leposlovna dela: >4000«, »Janez Solnce«, »Cvetje v jeseni« itd. so dela, ki bodo še dolgo pričali, da je bil po duhu vedno mlad do svojega sedemdesetega leta. Za pi8ateljem-romantikom in izrazitim kremenitim značajem gorenjske rodne grudi žaluje vsa slovenska domovina.
Inšpekcija dela v Celju je hiie v zadnjem času ukinjena in je njen delokrog prevzela Inšpekcija deia v Mariboru. Tudi ni dobro znamenje za štajersko delavstvo.
Delavske mezde v Nemčiji so se povečale za 442 do 588 krat od mezd v predvojnem času.
Draginja v Nemčiji) narašča. Cene Živil so v Nemčiji poskočile za 62 odstotkov, industrijski izdelki za 45 odstotkov, blago iz inozemstva pa za 62 odstotkov. Vse to radi/ padca nemške marke.
Premog in Franclja. Francoska je
morala uvažati pred vojno 20 milijonov ton premoga (sama je proizvajala 40 milijonov ton). Sedaj proizvaja le približno 80 milijonov ton in bo trajalo še precej let, da bo dosegla predvojno produkcijo. Francoski in-dustrijalci skušajo sedaj nadomestiti premog z drugimi sredstvi n. pr. s petrolejem. Ruhrska zasedba tega vprašanja nikakor ne more rešiti. — Francoska industrija je sicer preskrbljena s premogom; to pa bo trajalo le začasno in ne more preprečiti krizo v pomanjkanju premogovnih množin.
Militarizem in brezposelnost. Državne in občinske oblasti na Angleškem so izdale brezposelno podporo 100 milijonov funtov šterlingov. Za svojo armado porabi Francoska tudi 100 milijonov funtov. V prvem slučaju vsota še daleč ne ustreza življen-skim potrebam dveh milijonov brezposelnih, medtem ko francoski militarizem s to vsoto uničuje trgovske trge in s tem še povečava rezeirvno armado brezposelnih.
Jugoslovanska vlada in 8urni delavnik. 26. t m. se bo vršila pri ministrstvu za socialno politiko konferenca zastopnikov industrijskih in trgovskih krogov, na kateri se bo obravnavalo o regulaciji 8umega delavnega časa. Jugoslovanske kapitaliste boli 8umo dela
Po svetu.
21. februarja 1923.
Ozadje socialnega gibanja tvori gospodarska kriza naših dni. Od te krize in njenega obsega je odvisen položaj delavstva in strokovnega po-kreta.
Znamenje te krize je brezpasel-nost in znižanje delavskih mezd.
Število brezposelnih v Nemški Avstriji je pred letom dnii znašalo 10.000 delavcev — danes pa 120.000. Ne samo to, Nemška Avstrija ima poleg tega 250.000 delavcev, ki delajo le po nekaj ur na dan ali nekaj dni v tednu. Kako naj strokovne organizacije rešijo gmotno to brezposelno ar-
mado g svojim razdrtim aparatom? Nevarnost nastaja tu, da napravi ta položaj na ži/vljenske, kulturne in bojne odnošaje delavstva slab vtis in ga lahko pritisnejo ob tla, da si desetletja ne bo moglo opomoči.
Iste razmere vladajo tudi na Češkoslovaškem. V tekstilni industriji je 18 odstotkov brezposelnih in 60 odstotkov delavcev, ki delajo v zmanjšanem delavnem času.
Nespremenjen je položaj na Angleškem — nad dva milijona delavcev, ki ne delajo, pa tudi ne jedo?! Da se razmere delavstva izredno slabšajo tudi na Angleškem, govori dejstvo, da so se zvišale delavske mezde do meseca dec. 1920 za 180 %
tn dosegle s tem viiek in da so do zadnjega časa padle tako, da so mezde
večje za 80 odstotkov od predvojnih mezd. In angleške delavske organizacije so vzor delavstvu vseh dežel!
Pomorščakom na Norveškem hočejo podjetniki znižati mezde za 15 odstotkov. V boju so obljubili pomoč pomorščakom nemški in holandski tovariši.
Švedska kovinska in lesna industrija je tudi v krizi: delavstvo pa v mezdnih bojih za svoj obstanek.
Ponesrečil se je poizkus znižati mezde knjigovezom v Švici), bančnim uradnikom se znižajo mezde za 10 odstotkov.
Na Holandskem se bore podjetniške organizacije proti tarifnim pogodbam.
Večina delavskih bojev se vrši v znamenju boja za osemumii delavnik.
Ukinil se je na Danskem osemurni delavnik od strani zveze podjetnikov; isto se godi v Belgiji.
Knjigovezi v Ameriki so si pa nasprotno v svoji stavki, ki je trajala 20 mesecev (pet četrtletij) priborili 44umi tedenski delavni čas.
V	Nemčiji telo slabo vpliva na gospodarstvo pomanjkanje premoga (zasedba Ruhra). Državni gospodarski svet je po svojih posvetovanjih poizkusil uvesti 9urni delavnik in je poizkusil najprej pri stavbinskih delavcih, ki so odgovorili, da »spremajo borbo«.
Znamenje gospodarskega nazadovanja Evropa
■*
Zasedba Ruhra je izraz strahu. Izraz strahu pred gospodarskim bojem z Nemčijo in želja po zmagi francoskega imperializma in nacionalizma: to je namen francoske politike v najnovejšem času. In za to je popolnoma razumljivo, da se je iz tega spora izrinilo nešteto novih vprašanj in novih sporov, ki. bodo dali tako delavstvu prav posebno, kakor tudi politikom mnogo misliti.
Nemško-ruska koalicija, spor med Francosko in Angleško, umaknitev ameriških vojaških čet z evropskega kontingenta, napetost v orientu, to je tleča žerjavica pod evropskim pogoriščem.
Turška se pripravlja na novo vojno, Sovjetska Rusija zbira na poljski in rumunski meji svojo rdečo armado.
Vsemu temu je. dala povod ruhrska zasedba.
Res je: Francoska je v finančnih ozirih na slabih nogah, nahaja 6e v dolgovih, ki jih je napravila v svetovni vojni. Toda francoska diplomacija ne računa na to, ker gleda le na politične pustolovščine francoskih imperialistov.
Francoski bankirji hočejo naložiti svoj kapital v nemške banke, da bodo potem tem lažje izmozgavali iz nemške industrije (nemškega delavstva!) čim večje profite.
Profit je —■ kapitalistični bog!
Sedaj ko čuti francoska nasilna politika svoje neuspehe, se skuša izrezati 1e tega neprijetnega položaja — ko je odpornost od strani nemške javnosti vendar-le prevelika.
In na misel ji je prišla gospodarska združitev ruhrakega ozemlja, Lo-taringije, severne Francoske in Porenja (dežela ob Renu). Cilj te združitve: oslabitev nemške industrije in trgovine ter okrepitev francoske industrije in trgovine hoče doseči Francoska, kakor vse kaže, za vsako ceno. In poslužuje se tukaj tudi najgr-šega sredstva: Nemški monarhisti in bavarski fašisti so ji pri tej pustolovščini dobrodošli.
Nemčije pa Francija ne uniči tako kmalu, ker ne more uničiti 60 milijonskega nemškega ljudstva in zato se bo vršil še ljut gospodarski boj in konkurenca.
In gospodarska konkurenca (ostra) je bila še vedno velika nevarnost za vojno.
Predigra te drame gospodarskega boja med Nemčijo ia Francijo je bila lozanska konferenca. Kdo bo vplival na trgovske kupčije v južni Rusiji, problemi bližnjega orienta (Mala Azija itd.): vse to je razgnalo lozan-sko konferenco na vse štiri vetrove. Lozanska konferenca ni imela torej nobenega uspeha.
Položaj jp torej kritičen, politično ozračje je napeto in prenapolnjeno z nevarnimi plini, ki se. lahko vsak čas užgo.
Strašna bo žrtev, ako se posreči francoskemu militarizmu fie enkrat poslati človeštvo v klavnico, kjer se ne bosta borila na nož sovražnika, temveč rodna brata — proletariat proti proletariatu za Interese kapitalizma.
UTRINKI.
Največji nasprotnik ti bo postal prijatelj, če ga prepričaš, da je ono kar delaš — dobra
Samouprtrvu naj no velja samo navzgor — temveč tudi navs*dol.
•
Socializem ni vera -- temveč znanost Razlika med vero in znanostjo je pa ta, da veruje vernik v stvari za katere nima nobenih dokazov, dočim pri znanosti veruje le v to, kar Je znanost potom dolgotrajnih raziskav našla.
Govorniki, ki so določeni in dirigirani na protestne shode, naj Strokovni komisiji takoj po zaključka protestnega shoda pošljejo pismeno poročilo o poteku shoda.
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Ivo Meznarič. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Kisali Ki Ki KisziSL1
KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO LJUBLJANA
PoStnf fak. ra«. B4- 10.5S*. - Br*. naslovi ,Ro<*es‘ LJuMJan«.
PoCtnJ predal it. 1». — Telefon Interurtoen it. IT«.
HRANILNI ODDELEK
naznanja, da la zvišal obresti In sicer
m flgttitat HrcnHne vloge m ta vloge orotl Metni oduovedi na 6 V°l» Pffitl e&ovetfl nu 7 v
NraHlinllrte vk»g« sprejemojo ia izplačujejo v*e prfidajalne f aš* »adtup l
Vlagaite vse svoie prihranke v s vol o lastno hranilnico I