%/
Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10* *— Pol leta . . „ 5*— Četrt leta . . „	2‘50
Mesečno . . „ 1*—
Zunaj Avstrije: ---
Celo leto . . K 15- —
Posamezne številke :: ' 10 vinarjev. ::
Uredništvo in upravništvo: Maribor Koroška ulica S. = Telefon št. 113.
RAZA
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Meodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11,—12. ure dopold.
Vojno posojilo«
C. kr. namestnik grof Clary nam je vpöslal ta-le članek:
Vsled poziva k podpisovanju vojnega posojila se nudi narodom Avstrije prilika, da dejansko Jpoka^ žejo svoje vroče domoljubje ter 'dolžno hvafo n h, bojišču stoječi vojski naroda in ob enem na izvrsten način naložijo svojo glavnišiko imovino in isicer tudi najmanjše prihranke.
Kdor podpiše vojno posojilo, da državi na roko sredstyaj, da nabavi v. obilni meri vsega, Ikar rabijo naši vojaki: iživeža, zimske obleke, penda, streliva, vseh tehničnih pomožnih sredstev za napad in za o-brambo, ki jih potrebuje moderna jmilijonsEa vojska. Cim izdatnejša sredstva bodo došla, tem boljše Stališče bodejo imeli naši sinovi in bratje nasproti sovražniku.
Ce podpišemo vojno posojilo, pa ne storimo tega le iz domoljubja, iz občutka, da je to naša dolž-< nost !
Vse kar posedujemo, dom in hiša,i vrednostni papirji in denar, plače in zaslužki* ki jih prejemamo. vse bi bilo v nevarnosti, če bi se {sovražniku le posrečila, da premore našo armado. Nikomur ni dano vedetti, če bi ne prišel v najbrjidkejšo revščino, če bi domovini ne hila usojena zmaga! Kako nespametno bi bilo zakopati denar, ali ga shranjevati po omarah! Tam ne more nič koristiti, tam ne pil naša lastniku nikakih obresti in ne varuje paših yojakov pred gladom in mrakom, naše posesti pred uničenjem Denar, ki ga damo državi na razpolago», bo živo sredstvo naše obrambe. On okrepi vojščaku desnico, zviša nado na zmago in zaupanje in ,obvaruje našo mirno domovino pred grozami vojske, pred požigom. morenjera in opustošenjem.
Ce bi morali posojilo podpisati že iz teh (Vzrokov, se k temu koraku tem lažje odločimo vsled — skrajno ugodnih pogojev, ki se nudijo odjemalcu posojila. Glavnica do naša onemu, ki obdrži posojilo do dneva vrnitve, to je do dne 1. aprila 1920, dohodek okroglo 6%.
Dobi se namreč obligacija, ki se Jglasi na 100 K za 97.50 K, Teh 97.50 K jdonaša na leto 5,50 K, to je več kot 5.6%; ker se bo pa Idne 1. aprila 1920 vrnilo 100 K, se pridobi povrhu tega jv nekaj več kot petih letih Še dobiček na glavnici po £.50 K„ .torej dobiček na glavnici, ki se povprečno preračuni na leto Is skoraj 50 v.
Nobena jdruga državna zadolžnica, noben z sestavni list ne prinaša takih doneskov!
In varnost, ki se nudi, je največja, kar se je sploh more. imeti ;j kajti, če bi ne bila jdržavia več v arna, bi bito omajano tudi vse drugo, kar imenujejo državljani s.vo( o last, in ne dajalo nobene varnosti več, Kdor torej kaj posedujje, ne mope v (varstvo svojega premoženja in v zvišanje svojih dohodkov storiti ničesar boljšega, kot podpisati vojno posojilo. On koristi državi, pomaga ji premagati (sovražnika» obvaruje svpjjo last in posest pred razvredbo in u-ničenjem in lahko pričakuje od naložene glavnice (tako visok donesek, ki se nudi jle v izjemnih časih.
Kdor torej razpolaga Čez gotovino. Ski jo: more naložiti, naj' se požuri podpisati vojno posojilo, ker se vrši ta subskripcija le do dne 24. novembra, do
12.	ure opoldne.
Vse banke, vsi poštni uradi in davkarije sprejemajo priglaševanja in vplačevanja. Pri priglasitvi se vplača Ile ena desetinka subskribiranega zneska, ostanek jse vplača pri Zneskih do 200 K dne 4. decembra, pri večjih zneskih se lahko znesek celo v obrokih dne 4. in dne 16 jdecembra 1914. in dne 2. in dne 15. januarja 1915 odplačuje.
Kdor torej n. pr. 200 K podpiše,, vplača pri z»-glasitvi 20 K, (dne 4. decembra 180 K;i kdor pa podpiše 2000 K, položi pri zglasitvi 200 K, nadaljepdne 4. decembra 4Ò0 K, dne 16, decembra 600 K, dne 2» januarja 400 K in dne ,15. januarja ostanek.
Vendar pa ni potrebna gotovina, !da se zamore podpisajti vojno posojilo. V ta namen se lahko porabijo tudi' vloge v hranilnicah lin bankah, Ti zavodi so vkljub moratoriju .primorani, da takoj oddajo zneske, leji jih hočejo vložitelji porabiti v pridobitev vojnega posojila, priglaševalnicam, poštnemu uradu, davkariji, ki jih odpošiljajo {poštni hranilnici. Vsa natančnejša pojasnila, se dobivajo pri poštnih uradih in tudi pri Vseh bankah. Poštna hranilnica na celo zadevo vodi in nadzira.
Vsak, tudi še tako majhen znesek, se lahko rodpišej če se zahteva pri poštnem uradu rentno hranilno kn£žico, se položi znesek, ki se ga ima. S tem se ■ dobi (pravica, do enega dela vojnega posojila in tudi do visokega obrestovanja. Kadar se ima por zneje zopet denar, se lahko doplačaj in &i poveča, dje-lež na vojnem posojilu z visokim obrestovanjem.
Kdor nima ravno sedaj denarja 'in vendar hoče podpisati vojno posojilo, da izpolni svojo dolžnost, si istegaj sedaj pod ugodnimi pogoji lahko omisli, če ima druge vrednostne papirje, tudi take, M jih noče prodati ali zamenjati.
Kdorkoli ima hranilno knjižico ali vrednostne papirje,, se ne (more izgovarjati, da ne more podpisati: najmanj svojo hranilno vlogo lahko porabi za nakup : vojnega, posojila in tudi na vrednostne papir-
je se lahko dobi na omenjen način denar, da se pridobi yojno posojilo.
Vsak naj tedaj stori svojo dolžnost! Kdor podpiše, volno posojilo, skrbi najboljše za svojo domovino, za sebe in za svoje »otroke!
Naš cesar je prvi podpisal, sledite njegovemu vzgledu !
LISTEK.
V
Šolski otroci o sedanji vojski.
Priobčil A. K., (Središče).
(Konec.)
V*
Včeraj dopoldne so prišli striček k nam in so se pogovarjali o vojski. Oni so v Poljčanah. Pravih so, da je tam zelo hudo, ker je polno Soldatov. Tudi K—nov Vinko je bil ranjen vi Galiciji. Pripeljal se je domov in se pogovarjal tudi o vojski. Pravil je, da je on vozil jedila. Ponoči so prijezdili kozaki in so mu obstrelili konjiat. Konj je padel v grabo in kola so se prihitila. On. in njegov tovariš sta odbežalau
Citala sem, da Rusi , radi pijejo vodko. Oni namreč pravijo žganju vodka. Nek naš vojak je bill v ruskem ujetništvu, Re&il pa se je ha čuden, način. Ko so bili zvečer v taboru, so začeli ujletniM kričati „vodka.“ Ruski podčastnik je vprašal, kje je vodka. Oni mu rečejo, da je nimajjo pri sebi, 1 ampak k)a,ke pol ure od tod. „Pojdimo torej po njo“, reče podčastnik. Sli smo in sicer trije nagi in trije Rusi. Bilo je ponoči. Vojak je na poti trčil v sabljo in jo hitro pobral. Ko so prišli do vodke,! so se Rusi opijanili. Naš vojak je vzel sabljo in zabodel ž njo ruskega podčastnika. Predno so se ostali Navedli, so že tudi ležali v svoji krvi. Naši so odvzeli1 mrtvim Rusom njihovo orožje. Sli so potem po gozdu in 'dospeli do Avstrijcev. Žganje, ki jih je rešilo ujetništva, so pustili pri mrtvlih Rusih. Vojak* ki je rešil sebe in 2 svoja tovariša* se je udeležil drugi dan boja in bil ranjen v nogo.	M. Ti.
VII*
Meseca julija letos 1 se je izvršil ' v Sarajevu strašen umor. Umoril je zaslepljeni Srb nado naše Avstrije, prestolonaslednika Franc Ferdinanda. Vsa Avstrija je bila takrat odeta v črno haljo žalosti,. A kmalu na to je avstrijska Vlada poslala srbski noto. Srbija pa našim zahtev/am ni hotela ugoditi. Vsled tega se je začela vojska. Avstriji pomaga njena zvesta prijateljica Nemčija, Srbiji pa Rusija. Tako se je začel krvavi ples ogromnih držav : po celi {Evropi. Avstrijski vojak j prodirajo vedno bolj v osrčje gorostasne Rusije. Srbi pa, oslabljeni od prejšnjih bojev, bežijo pred nami kakor zajci. Bolgarija, Rumunija, Grčija so ostale nevtralne. Možje, fantje, Jvsiv so v boju. Skoraj vsaka hiša je prizadeta vsled vojske. Tudi jaz imam. dva brata ;V vojski. Eden je bil že ranjen, sedaj pa je zopet zdrav in se bojuje s Crnogorci; drugi pa je v vojski zoper Srbe; oba pogosto pišeta.,	a. F.
I	VIII.
Vojska se jje1 začela najprej v Avstriji in sicer se bojuje naša država s Srbijo. Ko je vojska v Srbiji malo ponehala, se je začete z Rusom. Rus je bil jako močen ter prodrl čez Galicijo lin Karpate na O-grs-o. Slišal sem tudi, kako so prišli1' ruski kozaki po noči in so naše vojake pretirali.* Ujeli so lenega naših oficirjev, odrezali mu roke in noge in izkopali mu oči, potem so mu odrezali gumbe s suknje in mu jih vtaknili namesto oči. To je moralo biti n ek, a j res strašnega. Slišal sem tudi praviti, ; da sedaj naši vojaki Ruse čez Galicijo nazaj tirajo.
*	Opozarjam posebej na ta spis, ker je slog v njem nenavadno gladek, tu in tam poetiško navdahnjen. — Opomba pošiljatelja snovi}*
*	Tirati, pretirati = poditi, zapoditi. Narečna
govorica v Središču in iokolicl.	A. K.
IX.
Proti koncu meseca julija {je poklical naš cesar, vse rezerviste lin črnovojnike v boj, Ti so se peljali na več Strajni. N. pr. v Ptuj, Maribor, v Celje, nekateri pa v jKanižo. Boj se je začel s Srbi., Ko so so naši vojaki peljali v (Srbijo in pozneje v Galicijo, so prinašale ženske na kolodvor razna jedila, da so jih darovala vojakom., Zdaj pa se peljejo dan za ,dnem ranjeni vojaki skozi Središče. Nekateri ranjenci pridejo na nekoliko dni domov, ti pravijo, da je bilo v vojski hudo, da so morali' naši jesti surov (krompir in mrkjvo. Ljudje tudi pravijo, da bode še hujša voj-i Siva, nego je sedaj.	IT:. D,
(X.
Šestintrideset jlet je od onega časa, ko se je Avstrija zadnjikrat bojevala. Vse ljudstvo je ikoncu julija letošnjega leta razburil glas o mobilizaciji. — Vojsko je napovedala naša država Srbom, da bi ma-1 ščevala umorjenega prestolonaslednika. Pa tudi druge države iso tedaj začele mobilizirati. Vojaki pišejo domov včasi, 'da.se jim godi dobro, včasi pa, da jedo surovo runo (peso) in si pečejo krompir, če ga kje dobijo. V časniku sem čitala, da {je neki deček, ko je zagledal, da gredo vojaki mimo vasi v vojsko, tekel za njimi in {jim prinašal iz bližnjega vodnjaka (vode. Nekoč je zopet odšel po /vodo, pa ga ni bilo več nar zal. Ko je bitka prenehala, je šlo nekaj vojakov,, da bi poiskali dečka. {Našli so ga vstreljenega v| nogo, in nezavestnega. Napravili so nosilnico in ga odnesli v bližnjo bolnišnico.	M. Tl
XI.
Sedanja vojska traja, že četrti mesec* Nekateri pravijo, da /bo trajala Še eno leto., dial sem, da so mnogo Srbov in Rusov ujeli. Od naše hiše ni nikdo na vojski. Iz mesta,, kjer je sedaj vse polno ranjencev, je prišlo mnogo ljudi na 'deželo. Ranjeni vojaM pripovedujejo, da so jedli včasi surov krompir, koru-
Najnovejla poroiiSa se nshsfslo na 5. strani.
ggfjg________________nm ■	..- ..- •
Naši uspehi v Srbiji.
Belgrad pada. — Naše čete proti Kragujevcu. — Nova borba z Rusi se začela — Naše čete ujele 2000 Rusov iu ugrabile 18 strojnih pušk. — Položaj v Flandriji in severni Franciji nespremenjen. — Turška mornarica pred Sebastopolom. — Bolgarska pred važno odločitvijo.
Aifstrijsko-srbsko bojišče.
Maribor, 19. novembra.
Vesela poročila prihajajo s srbskega bojišča! Mesto Obrenovac, ki leži 20 km zahodno od Belgrada ob Savi, se je1 v soboto, dne 14. novembra popoldne ob 5. uri udalo Avstrijcem. Naši topovi so celi dan gromeli pred mestom. Ko je naša vrla infanteri-ja naskočila močne mestne utrdbe,, so se Srbii umaknili iz mesta proti jugoizhodu. Naši topovi so napravili v mestu veliko škodo. Srbska cerkev je uničena, ker so Srbi s cerkvenega zvonika streljali na naše s strojnimi puškami in so potem naš' topničarji 0-sredotočili ogenj na to sovražno točko.
V nedeljo, dne 15. novembra, je padlo tudi mesto Valjevo. Boj za mesto je tramai šest ur. Naše čete mesta niso zasedle, 'kakor se je prvotno zdelo, z naskokom z boka, ampak so naši po hudem boju predrli srbsko bojno črto v sredini in tako z vso silo (razklali srbsko (armado na dva dela, da se je tista morala v velikem neredu umakniti.
Boj na črti Obrenovac—Valjevo je trajal 9 dni. Naša armada je zasedla med Valjevom in Obrenova-cem vso ozemlje do reke Kolubare, ki teče skozi mesto Valjevo ter se pri Obrenovcu izliva v Savo Na nekaterih mestih, posebno južnoizhodno od Valjeva, so naši (zasledovali Srbe tudi preko reke in so prodrli do 10 km proti Kragujevcu. Pri zasledovanju te srbske armade so naši one srbske čete, katerim poveljuje general Sturai, ob srednjem toku Kolubare tako naglo napadli tudi od strani, da se je več stotin 'Srbov moralo udatg sicer bi se pa bili potopili v valovih Kolubare. V devetdnevnih bojih so naši ujeli nad 8000 Srhov, zaplenili blizu 50 topov, nad 30 strojnih pušk in obilico drugega vojnega gradiva.
Zavzetje Valjeva je izpedno (velikega pomena za našo armado. 1. je Valjevo večje (mesto v osrčju Srbije; 2. v mesto vodi osem precej dobrih cest; 3. Valjevo je končna postaja železnice (Belgrad— Obrenovac— Kragujevac ;	4. Valjevo leži v. /kotlini reke
Kolubara in važnih višin; 5. v Valjevu je bil do sedaj nastanjen glavni stan srbske armade; 6. Srbi niso pričakovali, da bi iValjevo padlo, ker, so imeli okrog mesta izredno močne betonske okope, , y mestu samem pa še dokaj velike zaloge streliva.
Po veličastnem uspehu pri Valjevu -so avstrijske čete dobile dvadnevni odmor, da se odpočijejo in pripravijo za nove boje. Glavna sila srbske armade pa se je ustavila, kakor pravijo poročila z bojišča, v Rudniškem gorovju med Gornjim IMilanovcem in Arangjelovcem. To ozemlje jleži zahodno od največje srbske trdnjave Kragujevac, pred katero se bo skoro gotovo bila prihodnje dni glavna hitka med Srhi In Avstrijci.
Splošna pozornost je sedaj' 'obrnjena na Belgrad. Padec Belgrads se vsak trenutek pričakuje. Po zavzetju Obrenovca so se naše čete navalile od izhodne in južno-izhodne strani na bivšo srbsko glar-vno" mesto. Ob enem, ko napadajo naši Belgrad od zahodne srbske strani, mečejo naši topovi na ogrskem obrežju Donave in topovi podonavskih monitorjev uničujoč ogenj na belgrajske utrdbe. Avstrijci so pred Belgradom zasedli vse Važnejše višine, ki obvladujejo mesto, ter na te višine postavili težke topove. V pondeljek, dne 16. novembra, je poveljnik
naših čet', 'ki se bojujejo okrog IBeÜgrada, poslal nekega parlamenterja čez Donavo v Belgrad, z zahtevo, naj se mesto tekom ene ure uda. Srbi so zahtevo odklonili. Odslej bruhajo naši topovi noč in dan o-genj na Belgrad in na mestne utrdbe. Po vsej Avstriji se že pripravljajo na padec Belgrada. Po mestih so pripravljene zastave, s kjaterimi: sc (bo naznanjal veseli trenutek,! ko bo na utrdbah srbske prestolice in kraljevem konaku plapolala avstrijska zastava.
Kje se be ustalila, srbska armada ?
„ Tagespošti“ se dne 17. novembra poroča z bojišča, da. se bo srbska armada ustavila najbrž na Rudnik-Planini (hribovje med Valjevom in Kra.gu.je-vacem). Na tem gorovju se bo srbska armada skušala odpočiti od (velikih dosedanjih naporov ter dobiti potrebnega živeža in drugih vojnih potrebščin.
Dne 17. novembra se poroča z Dunaja,, da so se Srbi. umaknili že 10 km izhodno od Valjeva proti Kragujevcu, Srbi so na desnem bregu reke Kolubare krčevito branijo. Razvidi so se novi boji med Srbi in Avstrijci.
V Belgrada primanjkuje
sii e iva,
Budimpešta, 17. /novembra.
Po splošnem prepričanju bo trajalo samo nekaj dni, kp bo na belgrajski trdnjajvi Kalimegdan zaplapolala avstrijska zasitava. Belgrad se ne more več dolgo držati. (Napadalna črta okrog mesta se od vseh strani vedno bolj zožulje. Naši podonavski monitorji že od zadnjega četrtka naprej neprestano obstreljujejo belgrajsko trdnjavo Kalimegdan. Po dnevu gromijo topovi podonavskih lajdij, po noči (se p'a strelja pri luči metalcev svetlobe z težkimi topovi, ki so postavljeni na avstrijski obali Save in Donave. Naši topničarji merijo tako dobro, da; vsak strel (gotovo zadene. V soboto; dne 14. novembra, je vsled strelov .iz naših topov zletela v zrak velika smodiš-nica trdnjave Kalimegdan, 'Srbi, kateri so v prvih bojih kar slepo tratili smodnik, so začeli sedaj le poredko obstreljevati naše postojanke. Primanjkuje jim streliva.
Kako se počutijo naši vojaki v Srhi ji.
Z južnega bojišča se poroča: Zdravstveno stanje naših čet je kljub zimskemu vremenu, ki je že nastopilo, izborno Vsled radodarnosti naših državljanov je dobil že vsak vojak te dni i- toplo obleko, sneženo čepico, trebušno obveza in toplo odejo. Srbski vojaki pa so zelo slajbo oblečeni. Ujeti Srbi tožijo, da se je njih tren ' tako naglo umaknil, 'da vojaki niti najpotrebnejših reči hišo dobili; Posebno občutno je pomanjkanje zimske obleke in živeža.
Afstrijsko-riiÉo bojišče.
Maribor, dne 19. novembra 1914.
Včeraj, dne 18. novembra izdana in danes 19. novembra nam došla uradna poročila pravijo:
Nemško poročilo: „Na Poljskem so se zasnovali v prostoru severno od Lodza novi boji, kojih odločitev še ni dozorela“.
In avstrijsko poročilo:	„(Operacije zaveznikov
(Avstrijcev in Nemcev) so prisilile rusko glavno silo. na Rusko-Poljskem, da so se na celi črti razvili boji pod ugodnimi pogoji“.
Iz teh obojnih poroči smemo sklepati, da se: je
začel sicer na celi črti frontalni boj, da pa so v tre-notku najvažnejši boji okoli Lodza. Ti boji so nadaljevanje. bojev pri Woclaweku, Kutnem in Lipnem. Najprej so Nemci pri Woclaweku vrgli cel ruski armadni zbor nazaj. Potem sledita nemški zmagi pri Lipnu severno od Visle in Kutnem južno od Visle. Tukaj so vrgli Nemci pod Hindenburgom več ruskih armadnih zborov ter naredili, kakor znano, veliko tisoč — okoli 25.000 — ujetnikov. Nemci so torej že zopet na pol pota do Varšave, Ker pa še Rusi stojijo v Kolu in Koninu ob šlezijski meji, vsled tega je njihovo severno krilo v veliki nevarnosti, da ga obkolijo, Ravno radi tega, da se Hindenburgu obkoljenje posreči in da so Rusi na celi črti vezani, da jim torej ni mogoče vreči večjih mas proti obkoljevalnim operacijam generala Hindenburga, morali so se na celi črti začeti boji proti ruskim postojankam. Kakor pravi poročilo našega generalnega štaba, so se boji začeli pod ugodnimi pogoji.
Ako se Hindenburgu posreči obkoljevalna operacija, potem nam obeta nova borba z Rusi najlepših uspehov. Nemci so vsled železnic, ki jih imajo sedaj za hrbtom, postali mnogo bolj mobilni ter lahko svoje čete skoro poljubno uporabljajo sedaj tu sedaj tam.
Bitka na Rusko-Poljskem.
Dunaj, 18. novembra.
Med mestoma Lodz in Varšavo se bije boj že od včeraj: Velika bitka se bije. Ruska armada je sledila, kakor znano, avstrijsko-neniški armadi notri do nemško-poljske meje, oziroma do reke Warthe in do bližine Krakova.. Njeno severno krilo je bilo pri mestih Wloclawek in Kutno poraženo od Nemcev, Ta zmaga je bila posledica zmage onih nemških čet, ki so porazile Ruse pri Lipnem na severni strani Visle, Južno krilo sedanje bojne črte se opira uspešno ob trdnjavo Krakov, Bitka se tedaj bije pod ugodnimi pogoji za avstrijsko in nemško armado,
V 'Galiciji so nameravali Rusi s svojimi sunki na prelaze Karpatov dati povoda avstrijski armadi, da bi bila začela s premikanjem svojih čet. Eden tak ruski sunek pri Grybowu., izhodno od Novega Sande-ca, je bil odbit.
Rusko prodiranje ustavljeno.
Rim, 14. novembra.
Po poročilih tukajšnjih listov javlja rusko časopisje, da so zgradile avstrijske Čete močno utrjena postojanke na črti Krakov—Kališ, V 'Petrogradu so mnenja, da bodo Avlstrijci sprejeli Ruse na tej črti, ki se smatra za drugo obrambno črto. (Tla črta je tako močno utrjena, da se splošno sodi, da bo Avstrija odbila vsak napad Rusov na tej črti ter da bo nemška obrambna (črta ob reki Odra prav lahko zabranila vsak obkolievalni poskus Rusov. Ce se posreči ta načrt, bi bil velik del nemških čet na izhodu prost in bi se ga moglo poslati na francosko bojišče. Že takrat, ko so se nemške čete umikale od Varšave, so odposlali Nemci dele teh svojih najboljših čet na Francosko.
zo itd. Slišal sem tudi, da so v. Varaždinu ujet' Srbi, ki jako (hudo gledajo. Pravjijo, da je na bojnem polju toliko mrtvih in ranjenih, da jih ne morejo pospravljati. Na (Ruskem in Srbskem se Širi kolera, r— Pravijo, da sedaj naši tirajo Ruse skozi Galicijo nazaj'.	J. R.
XII.
V četrtek je bil pri nas F. K, od Sv, Križa na Murskem polju. Pravil je, da je ušel Rusom ter da so za njim streljali.. Zadele so ga tri krogle, ena v križ, druga v roko, tretja pa v nogo. Pravil je tudi, da so jedli vojaki včasi surov krompir, peso in mrkevco. F. K. je tudi pravil, da se Rusi bajonetov bojijo in takoj prosijo, da jih ne bi zabodli. Ji. R.
XIII.
Sedaj se nahajame v vojskinem času. Ljudjie govore le o vojski. Jaz sem nedavno citala, da je imela neka mati enega sina v vojski. Sin je prišel potem ranjen iz vojake v neko bolnišnico. Mati si je želela videti ga, zato se je odpravila v bolnišnico. Ko so ji pokazali posteljo, kjer je njeni sin ležal, J;e trdila, da to ni njen sin, ker ima sive lasi, njen sin pa je šel s črnimi lasmi V vojsko. Citala sem tudi, Kako je neka mati v begu izgubila dete, katero je i-mela v povoju. Med begom tega ni opazila. Rekla je, da je vse rešila, tudi najmanjše dete. Ko pa se je
ozrla na povoj in ni bilo otroka v njem, ge je od žalosti zgrudila na tla,
Na štirih bojiščih.
„Az Est“ poroča iz Sobotice:	Tukajšnji klju-
čavničar Anton Haška, ki se je udeležil vojne kot letalec, se je vrnil z bojišča ranjen in pripoveduje: Dodeljen sem bil znanemu pilotu nadporočniku Langy-ju in sicer na Farmanovem dvokrovniku. Najprej so naju poslali iz Petrovaradina čez srbsko mejo, da preiščeva tamkaj sovražnikove postojanke. Pri Sabcu sva mogla ugotoviti, kje se nahajajo njihovi topovi in kak je učinek naših topov, Videl sem, da so Srbi tedaj tudi imeli letala, nisem pa mogel spoznati sistema. Srbi naju niso preveč nadlegovali. Vojaki so sicer streljali na naju, pa nama niso škodovali. Tedaj jim je bilo letalo še nepoznan čudež in niso vedeli, kaj bi počeli ž njim. Po umeknitvl iz Šabca sva bila poslana v Krakov in od tamkaj v Berolin, kjer sva dobila povelje, naj poletiva na belgijsko bojišče. Nemška armada je tedaj že oblegala Antwerpen. Najina naloga je Ma, da ugotoviva učinek motornih baterij. Razrušile so južni del Antwerpna. Nad Antwerpnom sva bila najdalje v zraku: poldevetnajsto uro nepretrgoma 'Že v Berolinu sva dobila natančen načrt mesta in sva po tem načrtu metala bombe v mesto. Po padcu Antwerpna sva letela ob francosko-belgijski
obali proti Parizu. Avstrijska artilerija, ki se je udeleževala obleganja Antwerpna, je stala že pri Ypernu. Po večurnem poletu, vedno v višini nad 2000 m, me je opozoril nadporočnik Langyi, da leži Pariz pred nama. Po potrebnih pripravah sva vrgla 6 bomb na Pariz in sva videla, da je ena zadela prav dobro. Spustila sva se nižje, da bi napravila fotografske posnetke, toda opazila sva, da leti proti nama 6 ali 8 letal. Takoj sva se dvignila in začela bežati. Toda Francozi so bili hitrejši, prišli so nad naju in se obračali vedno tako, da so naju s hrbtom letala pritiskali navzdol. Mislila sva že, da sva izgubljena. Tedaj pa se je pojavil nemški „golob“. Nemška letala imajo tudi strojne puške in „golob“ je začel takoj obstreljevati francoska letala ter jih prisilil, da so pobegnila. Od tamkaj sva se vrnila v Tuzlo v Bosni, kjer so naju uporabljali za raziskavanje srbskih postojank. Od mojega prvega poleta meseca avgusta so Srbi izpopolnili svoj način boja proti letalom, To sva izkusila pri Ložnici, kjer so naju od treh strani prijeli s šrapneli. Srapnel je razbil spodnji del stroja in poročnik mi je rekel: „Posloviva se od Boga, Anton! Ti psi so naju zadeli!“ Ustavila sva motor in zdrsnila na zemljo. Kaj se je potem zgodilo, ne vem. Izgubil sem zavest in zavedel sem se še-le v bolnici v Osjeku, ko mi je neka strežnica brisala lice. Tam sem izvedel, da sva padla v Drino,
Uradno poročilo iz Galicijo.
Dunaj, dne 17, novembra,
'Avstrijski generalni štab uradno razglaša: Na bojišču zoper Ruse so se na nekaterih krajih začeli rovi boji.
Avstrijski vojni nacrti globoko zasnovani.
Dunaj, dne 13. novembra.
Nova razvrstitev nemško-avstrijskih čet na Polj-,skem in v Galiciji se ne priznava samo v angleškem časopisju, ampak tudi v časopisju nepristranskih (nevtralnih) držav, kot strogo str alogična (vojaška) odredba. Švicarski vojaški pisatelji utemeljujejo to odredbo zelo podrobno na sledeči način:
„Številke naj govorijo. V treh mesecih je prišla ruska armada, ki je bila štirikrat številnejša kot pa avstrijsko-nemška, komaj 160 km naprej od svoje prvotne razvrst tve. Vzemimo, da rabi za vsak dan 20 km,kar gotovo ni pretirano, tedaj bi bili morali Rus. priti do teh postojank, kjer se nahajajo sedaj, že pred 8 dnevi. Prodiranje avstrijskih in pozneje avstr ijsko-nemških armad je zadrževalo Ruse že celih •82 dni. To je uspeh, katerega se nikakor ne more o-značiti za nekaj slučajnega. Kakor se kaže, so bili avstrijski in nemški vojni načrti izborno zamišljena vojaška šah ovna poteza, v kateri se je dalo Rusom nekoliko v dobro. To pa, kar manjka na avstrijsko-nemško strani, se mora očividno Šele izenačiti.“ Praznik Vseh Svetnikov v Galiciji.
Iz uradno pregledanega pisana trenskega pod-častnika-Siovenca, ki se nahaja na bojišču v Galiciji, posnamemo sledeče: „. . . Včeraj je bil Vseh Svetih dan ! „Vseh mrtvih dan,!“ ' Vji site poselili in okrasili grobove svojih dragih, a tudi mi smo bili s svojimi dušami doma „na tistem tihem domovju, kjer mnogi ,spe v nezdraminem spanju“. Poleg vasi, kjer ležimo, jo mal gradič Sierakosce, vies razbit in prazen; a v njegovem velikem in krasnem gaju smo baš na Vseh mrtvih dan pokopali 32 padlih tovarišev. Na večer, ko je padel mrak z gosto meglo, me je hrepenenje po grobu mojega očeta šiloma gnalo na grobove. Vzel ■sem s seboj nekaj sveč, povabil svoje tovariše in šel obiskat sveže grobove v grajskem gaju. Vsem so lile solze :z oči. Okrasili smo grobove s svečami, zelenjem in smrečjem ter se vrnili zelo potrti.
Kolera se pojavlja med nami tu in tam, in te bolezni se bojimo huje kot krogel in šrapnelov, Le težko se držimo čisto snažno, ker ne dobimo vode. Celo tekoče vode so okužene od poginolih konj. Vode so polne mrhovine in 'trupel! 'Včasih se ne umijem po več dni zapored. In ta nesnaga je povsod! Kamur greš, povsod se nahaja človeško in živalsko blato. Seveda, koder hodi tedne in tedne na 100.000 ljudi in ■živali, tam mora biti blata preveč. Bolhe in uši nas mučijo, kajti gališke vasi so strašno umazane in nesnažne. Doslej sem stanoval v svojem trenskiem vozu, t kjer tudi spim. Na večer prižgem svetilko in zaprem voz s plahtami od vseh strani, Vsak večer pridejo iz bližine častniki, zlezejo k meni v voz, Kadimo srnod-ke in pijemo čaj z rumom. Ifmamo veliko karto Galicije in predsedujem razpravam vsakvečernih sej. Doslej je bilo še vse srečno; zdrav sem in zadovoljen. Seveda se bo položaj po zimi obrnil na slabše, ker nas bo mrcvaril mraz in kraji bodo vsi prazni ter ne bo dobiti jedil, ki jih primanjkuje že sedaj. Danes smo izvedeli, da se bo boj nadaljeval: tudi vso zimo ter se delajo v to svrho že vse priprave. To je za nas slaba novica, Ker še je bati hude in dolge zime. Mraz in veter sta me že sinoči napodila iz mojega voza v poljsko hišo, kar mi pa zaradi mrčesa ni prav nič po volji.“
Japonska pomoč za Rusijo.
Berolin, dne 13. novembra.
Be roli nekemu li stu „N ation alzeitung“ se poroča iz Stockholma: Japonska je poslala Rusiji 300 velikih oblegovalnih topov, kakoršne je imela pri obleganju trdnjave Port-Artur. Pri Sveaborgu na Finskem so imeli Rusi že strelne vaje s temi topovi.
Avstrijsko-čraogorsko
bojišče.
Boji s Črnogorci.
Iz Cetinja prihaja z dne 15. t, m. vest- Zastre tri dni je pri Grabovu razsajal ljut boj med Avstrijci In Črnogorci,
Kralj Nikita prosi.
Črnogorski kralj Nikita je baje prosil cesarja Nikolaja, da mu pošlje vojaštvo in častnike, ker so Izgube v bojih z "Avstrijci izredno velike. Car je odbil prošnjo, ker sedaj sam rabi vojaštvo in častnike.
Nemško-rnsko bojišče.
Maribor, 19. novembra.
Na nemško-ruskem bojišču v Izhodni Prusi ji Rusom vojna sreča ni posebno mila. Kjerkoli uderejo na nemško ozemlje, že jih nemške čete s Krvavimi glavami poženejo čez mejo nazaj. Rusko čete, ki so
upadle pri mestih Rydkuhnen, Stailupönen ia Soldau v pfflèdro Prusijo, so bile o lbte, V teh bojih je bilo ujet.h čez.,5000’ Rusov,
Vojaški upravitelj Varšave ujet.
Berolin, 17. novembra.
V	bitki pri mestu Kutno v Izhodni Prusiji se nahaja med drugimi ujetniki tudi ruski vojaški uprar vitelj Varšave, general baron Koril,
Berolinski list „Berliner Tageblatt“ poroča o ujetju vojaškega upravitelja Varšave sledeče: Vojaški upravitelj baron Korli se je odpeljal dne 16. novembra zjutraj v spremstvu svojega pribočnika v avtomobilu iz .Varšave v smeri proti * mes'tu Kutno, ker ni vedel, da so Nemci po srditih pouličnih bojih že zavzeli to mesto. jNaenbrat je zadel v bližini Tarno-wa Ina Rusko-Poljskem) na prednje straže nemške kavalerije in se 'e hotel obrniti in zbežati, a • nemški dragonci so ga ujeli, ne d®1 bi se bil branil. Takoj so ga spravili na njegovem lastnem avtomobilu v Gnezno, Kjer so ga čez noč nastanili v nekem hotelu. Baron Korff je visoke, vitke rasti in je med še drugimi jeziki zmožen tudi nemščine. Oblečen je (bil jcot general. Njega in njegovega pribočniki so dne 17 novembra zjutraj odpeljali daljje v notranjost Nemčije.	__________________________
NemMranMo bojišče.
Maribor, dne 19. novembra.
Ko je pred 43 leti 2. avg. 1870 izbruhnila vojska med Francijo in Nemčijo, so ukorakale nemške armade že po 7mesečni borbi dne 28, svečana 1871 v glavno mesta Francije, v Pariz, kjer, so narekovale Francozom mir.
Sodeč po velikih zmagah Nemcev nad Francozi koj ob izbruhu sedanje vojske, se je v obče mislilo, da bo sedanja borba med Nemci in Francozi končana najdalje v treh do štirih meseoih. Toda prišlo je drugače, V borbi, ki že traja četrti mesec med Nemci in Francozi, še ni padla na nobeni točki velikanske bojne črte odločitev in nemške armade so zasedle dosedaj komaj eno dvajsetinko francoskega o-zemlja. Občudovanja vredni napadalni sili nemških armad stoji nasproti istotako občudovanja vredna odporna sila francoskih armad. Tudi Angleži, ki so posegli v 'to borbo, so se v dveletnih bojih z Buri dosti-kaj naučili in že davno bi stalo desno nemško krilo pred Parizom, če ne bi pošiljali Angleži vedno svežih čet na bojišče na severno irancosko-belgijsko o-zemlje. Ta velikanska borba je pa pred vsem značilna zaradi tega,, ker se od nobene strani niti približno ne izraža mnenje, da bo končana v doglednem času. Nemčija si je naročila velikansko število sani za zimsko bojevanje, Katere je deloma že odposlala v Francijo, kar je dokaz, da ta borba še ne bo tako brž končana, a Francija pa namerava preseliti sedež vlade iz Bordo-ja nazaj v Pariz in sklicati državni zbor v drugi polovici meseoa deqembra. Značilna je na ta borba tudi vsled tega, ker se ne bijejo boji toliko na odprtem polju, marveč za vsako ped zemlje, katera se umetno utrdi, če že po 'naravi ni bilai utrjena.
Zmagal bo pa končno tisti, ki bo mogel najdalje izpopolniti nastale vrzeli na bojiščih.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 16, novembra.
Iz veiikega vojnega stana z dne 16. novembra predpoldne se poroča:
Na zahodnem bojišču so se vršili včeraj, dne
15.	novembra vsled viharjev in sneženih zametov le malenkostni boji. V Flandriji so nemške čete polagoma napredovale.
V	gorovju Argonnen so dosegle nemške čete nekaj več uspehov,
Boji na izhodno-pruskem bojišču trajajo dalje. Včeraj, dne lj5. novembra, so pognale nemške čete južno od mesta Stailupönen v Izhodni Prusiji Ruse v beg.
Pri mestu Soldau so iz Zahodne Prusije prodirajoče nemške Čete ustavile prodiranje Rusov ter jih porazile ob desnem bregu reke Visle pri Lignowu. Ruske čete so se umaknile v smeri proti Plocku, V teh bojih je bilo do včeraj ujetih 5000 Rusov in zaplenjenih 10 strojnihpuš k.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 17, novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 17. novembra predpoldne se poroča: Tudi včerajšnjega dne je vladal na zahodnem bojišču v obče mir. — Južno od Verduna in severnoizhodno od Cirey-a so bili napadi Francozov brezuspešni.
Na zahodnem bojišču je napredovanje nemških armad ugodno.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 18. novembra,
Iz velikega vojnega stana z dne 18. novembra predpoldne se poroča:
Boji v Zahodni Flandriji trajajo dalje. Položaj je ostal bistveno nespremenjen.
V	gorovju Argonnen je bilo prodiranje nemške armade uspešno.
Napadi Francozov južno od Verduna so bili odbiti.
Napad francoskih čet, ki je imel s početka, nekoliko uspehov, na nemške postojanke pri Saint Mi-hielu na zahodnem bregu: reke Maas, je bil popolnoma odbit.
Napad nemških čet južno-izhodno od mesta Ci-rey je prisilil Francoze, dia so morali zapustiti del svojih postojank. Nemške čete so z naskokom zavzele grad ChatillOii.
Na severni strani mesta Lodz na Poljskem so se pričeli novi boji, v katerih še ni padla odločitev.
Ob južno- zhodni strani mesta Soldau so se morali Rusi umakniti proti reki MLava,
Na najskrajnejšem severnem krilu so nemške čete dne 16, in 17. novembra porazile močne ruske kavalerijske oddelke, ki so se morali umakniti proti Pillkallenu,
Prodiranje Nemcev proti Calaisu.
Rotterdam, dne 14. novembra.
Angleško časopisje priznava, da je prodiranje Nemcev proti Calaisu uspešno. Kot vzrok se navaja, ker so Nemci dobili velika ojačen j a, posebaio veliko število težkih topov. Zmaga v tej krvavi borbi bo odvisna od števila rekrutov, ki se bodo oglasili za angleško vojaško službo.
Strašni bajonetul spopadi priYpernu.
Berolin, dne 18. novembra.
Na francoskem bojišču ovira slabo vreme vsafc večji vojaški nastop. O bajonetnih napadih, ki so jih izvedle nemške čete, poročata angleška lista „Daily Mail“ in „Daily Telegraph“ soglasno, da skoraj ni verjetno, da bi mogel človek to prenesti, kar Nemci prenesejo, V izvedenih bajonetnih bojih se ni pardon niti zahteval niti dovolil. Na bojiščih ni ranjencev, ampak samo mrliči. Boji, ki so se odigrali okoli Yper-na, so bili najsrditejši cele vojske.
Borba za morsko obal.
Zavezniške francosko-angleško-belgijske čete se nahajajo med mesti Nieuport, Ypern in Armentieres, ker se smatra, da nameravajo Nemci v tej smeri prodreti njihovo bojno črto. Iz poročil časopisja, v katerem se označuje položaj angleških ih !rancosk:h čet, se zrcali bojazen, da francosko-angleško’belgijske čete ne bodo mogle več dolgo braniti svoje postojanke proiti vedno silne j Šim napadom Nemcev. Osobito se navaja, da se je Nemcem posrečilo, spraviti na bojno črto tako veliko število težkih topov, da dobivajo Nem-Cj vedno novih, zelo številnih ojačenj ter da brezobzirno obstreljujejo vsa mesta in vse kraje, katere hočejo zasesti. Popolnoma odkrito se priznava, da o kakem umikanju Nemcev ne more biti več govora.
Po zadnjih lepo pobarvanih poročilih so te novejše vesti začele strezuovati v Londonu in Parizu, a da so resnične, dokazujejo velikanski seznami izgub o padlih na bojiščih,
Vedno bolj se označuje smoter nemških napadov, in sicer morska obal« Calais in Boulogne. Kol glavni smoter vseh velikanskih nemških naporov je ta, da hočejo spraviti Nemci pod svojo oblast ti dve glavni opiralni točki ob morski obali, da dobe podlago za napade na Anglijo samo. V zadnjem času so se pojavile vesti, da je odposlala Japonska veliko število težkih topov v Francijo, Nemogoče sicer to ni. Priložnosti za to je dovolj in bržčas so se vršile že delj časa tozadevne obširne predpriprave. Francija namreč nima zadostnega števila težkih poljskih topov. Japonska pa ima topove kalibra 19’5 cm in havbice kalibra 12 in 15 cm. Tudi so delali v zadnjem čas» ra Japonskem poskuse s topovi kalibra 15 cm in s težkimi havbicami kalibra 20 do 24 cm. Japonska ima tedaj več kakor zadosti težkih in tudi najtežjih poljskih topov in kolikor je znano, ni japonska artiler ja slaba. Toda nemško armadno vodstvo je tud' že davno računalo z mož- osth, da utegne dobit' Francija težkih topov iz Japo ske i i jo japonske pošiljatve ne bodo prese et le.
Na južnem koncu velikanske bojne črte, ki sega ocl Severnega moria e otri do švicarske meje, so se vršili rovi obsežni boji, kojih uspeh je bil, da so z naskokom zavzel Nemci gradChatillon pri mestu O-rey v do7i i Bezouse. Od’očujoče važnosti pa seveda ti boji niso, toda tudi manjši uspehi zboljšujejo položaj nemške armade.
Nemci obstreljujejo Armentieres.
Koda ìj, dne 17. novembra
Kodanjski list „Pol t ken“ javlja, z Par za:
Nemške čete obstreljuejo francosko trdnjavo Armentieres. V mestu je že zgorelo več tovarn. Skoda je velikanska. Prebivalstvo je zapustilo mesto. Tudi bolnišnica je izpraznjena. (Arme tieres leži ob severni fra n osko-beigijski meji.)
Borba med Francozi in Nemci.
Berolin, dne 17. novembra.
Londonske „Daily News“ poročajo: Nemci so začeli obupno napadati Ypern. Operacije Francozov in Angležev na tej točki so postale zelo kritične. Vse je od tega odvisno, ali še bodo mogli par dni držati postojanke, ki jih danes zavzemajo. Izgube so na o-beh straneh naravnost strašne. Francozi in Angleži imajo še vedno Ypern v posesti. Včeraj in danes so imele naše sanitetne čete od ranega jutra do poznega večera dovolj opravila, da so spravile ranjence proti obali.
Amerikanci oštevajo Angleže.
London, dne 15. novembra.
Iz VaSlingtona se poročaj dne 10. t. m. časnik» „iMorningpost“ :
Amerikanski list „Washingtoner Post“, ki je od začetka vojske vedno pisal za trosporazum, danes ostro napada 'Anglijo. V nekem uvodniku, kjer opisuje velike izgube Anglije v, sedanji vojski, pravi omenjeni Tisit, da so skromne moči, kältere je Anglija Y
sedanji vojski postavlja na bojišče, le pripomogle, da sq zavezniki ZgtiTmP Iprajžb. lAngl^ia je s" svojim skopim postopanjem-tudi pripomogla:, da so se prijatelji odtujili sporazumu. Akoravno je obstoj Anglije v nevarnosti, (vendar je bila njena vlada preslaba, da bi posegla prva v, vojsko, ampak se je obotavljala. Angleško ljudstvo je bilo silno presenečeno, ko so Nemci obstrelljevali Yarmouth ter so uničili del bro-dovja admirala Cradocka.
Nemško brodovje je novejšega izvora. Poveljniki in mornarji so razmeroma mladi in iz novejše šole. Kljub temu so nemški mornarji v dosedanjih bojih pokazali, da so polni junajštva in predrznosti ter izborno izvežbani, V posameznih dosedanjih bojih so doprinesli večkrat čudeže junaštva. Angleška mornarica pa je, kakor se je dosedaj pokazalo, V svojem notranjem ustroju gnila, Akoi Anglija nima v svoji mornarici več nobenega admirala Nelsona, zakaj ne izroči vrhovnega poveljstva J svoje mornarice japonskemu admiralu Togo?! Ce si Anglija samane zna pomagati, je njeno upanje, da ji bodo drugi pomagali, prazno. Preteklost ali zgodovina kakega naroda ne pomeni nič, ako v sedanjosti rue more ali ne zna zmagati.
Japonska artilerija za Francijo.
Beroliin, dne 14. novembra.
Berolinski 1st ..Vossische Ze tung“ je dobil iz Geneve sledeče poročilo: V pristanišče Marseille na južnem Francoskem je priplulo 17 vel kih japonskih parnikov, ki so pripeljali japonsko artilerijo za Francijo.
Rusi v Kavkazu.
Generalni štab ruskih kavkaških čet naznanja: Po več spopadih pri Köpriköi se je dognalo, kako in kje je razvrščena nasprotna glavna moč. Ker so dobili Turki v zadnjih dneh precejšnja ojačenja na o-bali pri Chnyskala, Erzerun in Trapezunt, so se naše čete umaknile na prej, jim določene prostore. Pri umikanju se vršijo boji. Vsi turški poskusi, da bi nam odvzeli hrib Khanessouk, ki smo jim ga prej odvzeli, so se izjalovili. Druge ruske čete niso prišle v boje, ki bi bili kjaj pomenljivj.
Upor na Cipru.
„Pesti Napio“ poroča iz Carigrada z dne 17. novembra: Angleži so na otoku Cipru, ki so ga pred tednom anektirali, prepovedali mohamedansko bogoslužje in so še k-iil-islamu odvzeli sodno pravico. Mohamedansko prebivalstvo se je vsled tega uprlo. Angleška nadvlada je prišla v nevarnost.
Na morju.
Nemške obrežne baterije poškodovale 11 angleških vojnih ladij.
Lipsko, dne 17, novembra.
Lipski list „Leipziger Tagblatt“ poroča o tridnevni pomorski bitki pri Middelkerke ob belgijski morski obali, v kateri so težki nemški obrežni topovi odbili oddelek angleškega vojnega brodovja, k? je hudo pritiskal na nemško armado in ga prisilili, da je moral zapustiti obrežje, sledeče podrobnosti:
Nemškim obrežnim in poljskim topovom se je posrečilo, da so napravili 7 angleških vojnih ladij za boj nesposobne in ena angleška vojna ladja se je pa kmalu nato potopila.
Dne 24. oktobra so pa zadele krogle iz nemških topov eno angleško križarko in dva rušilca torpedovk, na kar so zapustile vse angleške vojne ladje takoj morsko obrežje.
Dne 25, oktobra se je pojavilo pred morskim obrežjem večje število angleških vojnih ladij, ki so obsipale kakor toča nemške obrežne baterije z granatami iz težkih topov, 'Oddale so okrog 1000 granat, ki so padale v veliki bližini nemških obrežnih baterij, ne da bi bile napravile kaj več škode, kajti nemške baterije so bile spretno zakopane v okopih ter so zopet tako težko poškodovale 3 angleške vojne ladje, da so bile za nadaljni boj nesposobne, V tem boju so izgubili Angleži veliko častnikov in mornarjev,
Dne 26. oktobra so angleške vojne ladje vnovič napadle nemške obrežne baterije, toda tudi ta napad se je popolnoma izjalovil. Ladje so začele streljat še iz večje daljave na nemške postojanke, toda bile so zopet po srditem boju odb te. Nemške granate so zadele kotel angleškega torpednega rušilca, ki se je kmalu, nato, kakor se je razločno opazovalo, potopil.
Od t stega basa naprej si ni več upala pripluti nobena angleška vojna ladja v bližino 'obrežja. Vsa obstreljevanja angleških vojnih ladij, ki so še pozneje sledila, so bila popolnoma brezuspešna, tako, da je mogla nemška armada, katero niso več mot le angleške vojne ladje, neovirano prodirati proti belgijsko-angleški vojni črti pri Nieuportu.
Angleško-francoska mornarica.
Po poročilih iz Aten se nahaja angleško-Iranco-ska mornarica pri Tschandary ob maloazijski obali, kjer preiskuje vse mimo vozače ladje. Tschandary leži severno od Smyrne, južnoizhodno od otoka My-tilene.
-ob oil;; Uhoda ijregan jahe ladjen i „Sora 81 .oneittata	govor je , imel proJL ,
; .bjo ein on Budimpešta,‘ dne 14, növembra: ; "t: dP Anton Medved. GovoriliUso Še : 1 okrajni glavar u
Iz Reke sé poroča b? V reški ladjelnici že Več dr' Ptuvel Hohl,' Stolni v'kanonik -dr,vjjtartin, *ia*ek, mesecev prav mirno počiva neki lO.OOOtonski nemški Prošt Jožef h leck, mestni župnik ,|iz Ptuja,, monsgr. parnik „May Rigmers“ iz Hamburga, ki je vozil bi a-	Bezenšek, odvetnik idr.. Rudolf. Pričujoči so
go v Sredozemskem morju. Dne 1. avgusta je plul biii še: dekan Ivan Bohanec, okrajni sodnik tRoeger parnik skori morsko ožino Gibraltar. Zapustil je že IZ Konjic, dekanijska duhovščina i, dr. S cesarsko tudi luko v Alžiru, kjer se je preskrbel s premogom pesmijo se je končala lepa slavnost. Potem je gos-in odplul na odprto morje. Nič hudega sluteč je pre- podar lepega domovja, kjer je stala stara hišaj, brat' jel telegrafist na parniku vročega poletnega dne to-le prevzv. Nadpastirja, Franc Napotnik z ženo Marijo, brezžično brzojavko: „Tukaj nemškavojnaladja„Goe- povabil k obedu vse udeležence, nad 40 oseb,, lin jih ben“>, Nemčija je napovedala Franciji in Rusiji voj- « pravo, pristno staroslovansko gostoljubnostjo pogo-sko“. Nekoliko pozneje je brzojavila ,,'Goeben“ parni- stil. Kratek dan se je nagnil k zatonu in razšli se ku: „Takoj zbežite v nepristransko pristanišče. Prh smo vsak na svojo stran,1 biagoslavljajloči Napotni-nesite živil.“ Telegrafist je brzojavko takoj izročil ka- kovo hišo.
pitanu parnika in minuto pozneje so že bili zbrani na	Zlat 'jubilej.' Danes, dne 20. t. m., obhaja pre-
krovu vsi častniki in vse moštvo, pevajoč domoljub- lat in dvorni svetnik dr. Franc Stanonik; vscučiliš-ne pesmi. Nato se je podal zopet vsak na svoje me- čni profesor vi pok. v Gradcu, ÖOletnico svojega maš-sto, parnik pa je spremenil svojo prvotno stmer in plul niši tv a. Jubilar je rojen lieta 1841 v Suhi pri Škofji s polnim parom proti Jadranskemu morju, v vodovje, Loki. ! Na graškem vseučilišču je, predaval dogmatiki je nevtralno (nepristransko) in zavezniško. Parnik ko. Bolane oči so ga prisilile, da je prosil za pokoj, je plul po morski gladini neprestano z največjo brzi- čeprav ; še, je sicer duševno in Iteilesno izredno čil in no. Vsak je delal z mrzlično s lo. Na parniku so na- zdrav. Radii resnih časov je vsako Islavje izključeno.
redili prostora za živež, s katerim se morajo preskrbeti, častniki so gledali na zemljevide, poveljnik ladje je pa v enomer opazoval morsko obrežje, če se kje ne bliža sovražna ladja,. Po dveh dnevih zelo nagle vožnje je priplul parnik v Šibenik, Z vso naglico so spravljali na parnik veliko množino živeža in drugi n potrebščin in komaj ko je bilo delo končano, je parnik zopet odplul na odprto morje. Telegrafist parnika je iskal vojno ladjo „Goeben“ in ko jo je našel, ji je brzojavil:	„|Mi smo tukaj. Imamo dosti živeža. Kje
vas naj iščemo?“ Po noči je p araku brzojavila „Goeben“: „Goeben“ je zbežala pred sovražnikom!“ In zopet je parnik vprašal:	„Kje ste?“ Prinašamo vam
kruha!“ Toda „Goeben“ je molčala. Parnik je nato še ponovil svoje vprašanje štirikrat, petkrat, desetkrat, kam naj spravi živež za „Goeben“. Vse zastonj, odgovora ni bilo od nobene strani ! Končno se je „Goeben“ vendar oglasil in zaukazal parnku: „S polnim parom takoj v Polo!“ Parnik „|May Rigmers“ je moral zopet spremeniti svojo smer in pluti proti Poli.Tukaj so šele zvedeli častniki parnika i,JMay Rigmers", kako je „Goeben“ vodila za nos vse angleško in francosko vojno brodovje, ki jo je zasledovalo in prežalo na njo v pristanišču Messina im kako je srečno odšla „Goeben“ iz pristanišča svojim zasledovalcem. Iz puljskega pristanišča so spravili pozneje nemški parnik „jMay Rigmers“ v reško pristanišče, kjer je še sedaj zasidran.	________________
Slovenci !
Ker se za spodnještajerske Slovence ni ustanovili poseben vojni oskrbovalni urad, je visokorodni cesarski namestnik za Štajersko, Manfred grof Cla-ry-Aldringen poveril z odlokom dne 8. novembra 1914 Št. 6-3395-1 g. dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Ver« stovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, ki izpolnjujejo na bojiščih svojo plemenito domovinsko dolžnost. Podpisani so osnovali začasni „Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, ki se bode po potrebi razširil.
Prva naloga odbora je, da priredi vojakom na bojišču, zlasti spodnještajerskih polkov, kolikor mogoče prijeten Božič. Zato prosi odbor posameznike, župnijske, občinske urade, okrajne zastope, okrajne in krajne šolske svete, društva itd,, da se mu nakla-njajo v ta namen darila v denarju, v zimski spodnji obleki, v cigaretah, smodkah itd.
Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitli cesar pred 66 leti nastopil vlado, da se nabira za božična darila, ki se bodo poslala našim vojakom na bojišče.
Ker se morajo do 6. decembra odposlati vsa darila na bojišča, zato prosi odbor, da se ozira pri vpo-šiljanju na to časovno določbo. Vsaka pošiljate v, ki se bode objavila v I stih, naj se naslovi:
„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču“, Maribor, Koroška cesta št. 5,
Za odbor:
Dvorni svetnik Bedjanič, dr. Benkovič, dr. Korošec, dr. Pipuš, dr. Verstovšek.
Raznoterosti.
* Duhovniške vesti. Župnijo Žalec ^ Savinjski dolin, je dobil č. g. Anton Veternik, župnik na Dolu, župnijo Sv. Jurij ob Ščavnici č, g. Franc Štuhec, kaplan pri Kapeli, in župnijo Sv. Bolfenk v Slov. g. č. g. Ferdinand Pšunder, v:kar v Ptuju, — C. gosp. Josip Toplak, korni vikar stolne župnije v Mariboru je imenovan za vikarja mestne župnije v Ptuju. Na njegovo mesto v Maribor pride č. g. Alojzij Rozman, kaplan v Ljutomeru.
Jubilej prevzv. knezoškofa dr. Mihaela Napotnika. Iz Konjic se nam piše: Dne 17. novembra je bilo polnih 25 let od slovesnega ustoličenja v Ma-ifiboru in /smo ta dlajn sicer nai tihi, pa prav, primerni način končali jubilej v Tepanjskem vrhu pri Konjicah z odkritjem spominske plošče na rojstnem do-i mu. Ob 9. uri je bila sllovcsna služba božja v nad-župnijski cerkvi. Spomenik so oskrbeli, kak)or je tudi v kamen vklesano, („[vrstnikom in. še poznim rodovom v spomin in izpodbudo ob 251etnicii školovanja svojega promilostljivega Nadpastirja hvaležni Častilci.“ Spomenik je odkril domači nadžupnik 'arh'di a-
V Koncert v prid Rudečemu križu. Včeraj' se je vršil v sitolni cerkvi napovedani koncert, čigar čisti dohodek je namenjen Rudečemu križu. Kot prva točka se m proizvajala žalobna koncertna koračnica za veliki orkester, delo mariborskega (profesorja E. Be-rana. Ali bi skladba bofllje imela, drugo ime kot koračnica, je postranska stvar. Dielo je prav zanimivo. G. Beran je izboren instrumentator, to razodeva že vsak takt. Orkester je igral prav dobro in tako je napravila kompozicija, ki se je (igrala prvokrat, na poslušalce globok utis. Kort druga točka je sledil Cherubinijev Roqfuiem. Uglasben je yes tekst, samo izvzemši Tractus (Absolve Domine(. Cherubini je znal dati resnemu tekstu primerno /glasbeno obleko. S primeroma priprostim! sredstvi doseže 'velike efekte. 'Zbor in orkester sta se trudim,, da izvedeta klasič' no delo lepo. kar sta pod vodstvom g. stolnega kapelnika J. iTrafenika popolno dosegla. Nekatera (mesta so naravnost presunljiva, posebno v sekvenci in v ofertoriju, ter so prišla dobro do veljave. /Tako zasluži produkcija polno priznanje. Obiskan ,je bil pa Koncert dobro, kar je posebno hvalevredno, ker je ves čisti dobiček namenjen za ranjence.
Proti obrekovanju. V sredo, dne 18. novembra, se je pred okrajnim sodiščem v Slov. /Bistrici vršila obravnava zoper brivca Go tici da Ledwinka, kateri je gospo /Grizold iz Račjega obrekoval s tem, da je rekel o njej, da je „nevarna (državi.“ Sodnik mu je prisodil 14 dni zapora, ker v Avstriji vendar ni dovoljeno poštene državljane kar (aßco proglasiti za — „državi nevarne.“
Oproščen. Davčni upravitelj ‘Alojz Knez v Voits-bergu, ki je bil pred graškim vojnim sodiščem obtožen radi pregreška po paragrafu 305,, je bil vsake krivde oproščen.
* Himen. Poročil se je v bočki podružnici pri Sv. Lenartu na Pohorju učiteljevojak, g. Radovan Mejovšek v Reki, z gospodično Marico Lebejevo, hčer-ondotnega župana in posestnika, Franc Lebe,
Promovirala bo v pondeljek, dne 23. listopadni, ob pol 11. uri dopoldne, doktorjem modroslovj a v senatni dvorani dunajskega vseučilišča članica „Danice“ gdč. Angela Piskernik, koroška rojakinja iz Železne Kaplje.
„Daničar“ umrl. Dne 17. t. m. so pokopali na Spodnjem Brniku na Gorenjskem akademika Joškota Jereb. Bil je član „Danice.“
Vojakom za Božič. Kakor drugod, tako moramo tudi na Slovenskem Stajerju skrbeti, da našim slovenskim vojakom priredimo kolikor toliko prijeten Božič. Zato darujmo v denarju, v kadilnih predmetih in obleki ter pošiljajmo svoje darove na Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču. Maribor, Koroška cesta 5. Slovenci smo ubogi, posamezen ne more mnogo da/ti, a če vsi damo, bomo tudi nekaj skupaj spravili.'
Vojaški dan. Kakor (Nemci, tako n'aj tudi Slovenci na Štajerskem priredijo* poseben vo|;aški dan, osobito dne 2. decembra, ter naj pošljejo vse darove na Slovenski odbor v Mariboru. Nabrane in darovane reči /se pošljejo ‘slovenskim vojakom na' severnem in južnem bojišču.
Za vojake-kadilce sprejema darove Slovenski odbor za podpiranje vojakovi ©a bojišču, Maribor, Koroška cesta 5, Darujte, kajti vojaki !v jarkih in okopih na(;bolj želijo cigaret in tohajka!
Odlikovanje. Naš štajerski rojak četovodja g. Avgust Dolinšek iz Hrastnika, je bil povjišan narednikom ter odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost pred sovražnikom. Služi pri 87. pešpolku, 2. stotniji, ter se nahaja sedaj v ognju 600 korakov oddaljen od Rusov.
Poveljnik HI. armadnega zhora, infanferijski general Colerus pl, Geldern, je dobil red žel. krone I. razreda.
J Izšla je „Vojska v podobah“, to je prva vrsta ali skupina vojnih razglednic v izredno lepi izpeljavi. Prvih 16 razglednic nudi v resnici veliko več — kakor smo pričakovali. Krasne slike na finem papirju, predstavljajoče prizore, ki so v najtesnejši zvezi s sedanjo grozepolno vojsko, in vendar tako ljubke, domače, se bodo namah prikupile vsakomur. Sodeč, po tej prvi skupini, smemo od naslednjih pričakovati še mnogo lepega, kler se bo založništvo vsestransko potrudilo, da bodo imeli pospeševalci do-
brodeitf©'TjBg® nagrado za svojo pčžrtvo-' vainosi1. V prvi lsKO^iiu se -nahajajo med drugiini, tile ganljiv» prizorir šv.' Feter sprejema padle vojake, slovo vojaka, Marija tolaži ranjence, Marija nabojnem polju, molitev pred vaškim znamenjem, mož piše ženi, skupina ranjencev iitd. Razprodajalci dobe znaten popust. Naroča se v tiskfarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 10 vin.
Pozdrav iz Kotora. G. Franjo Thaler, ßupan v St. liju v Slov. gor,, je dobil od svojega prijatelja, trdnjavskega nadognjičarja Ji. Puntigama *iz Kar; mena pri Kotorju dopisnico s sledečo vsebino:	Ali
ste trgatev dobro opravili? Dosti natrgali? Bode b kapljica na „Karlovem“ izborna? iJaz sem še hvala Bogu zdrav. Svoje mesto imam precej visoko v gorah. Zrak je 'izredno zdrav in čist. Razgled po gorovju in Adriji pa je naravnost krasen. Francozi nas obiščejo skoro vsakih 14 dni. Kadar se prikažejo francoske barke, imamo imenitno zabavo. Sicer so pa Francozi [velliki bojazljive!; ne upaj; o sli iv našo neposredno bližino. Imajo nemali strahl pred nami, Kaj ne, sedaj bo mnogo Sentiljčanov moralo iti k nar boru. Kaj je novega v domovini? Iskrene pozdrave!
Mrtvi ustajjajo. Iz1 Velike doline na Kranjskem se piše:	Ranjenec je pisal iz vojske, da je Lončar
rič mrtev; celo sam vojni kurat je pisal župniku, da je pokopal Lončariča. Zvonilo se je zato ranjkemu Lončariču, opravila se je zanj črna sveta maša, katere so se udeležili vsi tovarniški pazniki,, ker je bil pokojni Član tovarniške organizacije, zaprosila se je sodnija,, naj bi postavila otrokom varuha in uredila premoženjske razmere, davkarija pa tudi zaprosila, da bi odpisala obrtni davek. Domači so skoro od žar tosti zboleli, a glej, svojemu botru piše sedaj in vošči god, ženi pas da, je bil samo malo prehlajen, a je sedaj docela zdrav. Pomota je prišla, ker je bilo v tukajšnji župniji .rojenih več Lončaričev, so sedaj razkropljeni po svetu več let in so sedaj prišli k vojakom. Nauk za vse: bodite silno previdni, predno verjamete vestem o smrti v vojski jpadJih, junakov. — Tudi za mrtvega proglašeni infanterist 47. pešpolka J. Toplak je zopet' oživel. Pisal je iz ruskega vojnega ujetništva.
Begunci na Slovenskem Štajerskem. IV Brežice je' došlo v nedeljot, dne 115. .novembra, 370 gftjišr-kih beguncev. Nastanili iso se večinoma v zapuščeni tovarni za palice. — Skozi Maribor je (včeraj, dne 19. novembra,, peljal daljši vllak 100 beguncev. — V Slov. Bistrico bo prišlo te dni kakih 2400 beguncev iz Galicije. Nastanili |jih bodo v vojašnicah. — V Lipnico je došlo dne 14. novembra 278 beguncev.; — V Ptuj se je pripeljalo preko Graidca dne 18, novembra 330 Galiča nov, ki so zbežaili pred Rusi.
Milijonar umrl na steklini. V Gradcu je v IVieslenevem zavodu umrl mariborski milijonar Jožef Franz, lastnik paromlina in drugih industrijskih podjetij. Letošnjo spomlad je Franza ugriznil njegov lasten stekel pes. Čeravno so ga čez par ’dni poslali na Dunaj, vendar mu je steklina prešla že v kri in ni bilo več rešitve zanj.
Sv. Peter pri Mariboru. (Vinska dražba.) Dne 17. novembra, ob 10. uri predpoldne, se je vršila tukaj dražba cerkvenega vina. Prodajalo se (je vino po 34 do 50 v z droži vred.!, Z ai 'letos je to pri nas veliko. Zmrzlina in točevina nista bili nikdar posebno na glasu. Bog. daj drugo leto obilnejšo in boljšo trgatev! ,
Majšperg. Ustanovila se bo Marijina družba na praznik Brezmadežnega spočetja Marijinega, dne 18 decembra. Pride iz Maribora preč. g. dr.i Hoh-njec. Mladeniči in mladeniče! Hitite pod zastavo Marijino, da bodete |z združenimi močmi v molitvah in 'drugih dobrih delih prodirali proti sovražnikom lastnega dušnega in telesnega blagra, sv. vere in domovine. Nihče naj; ne smatra tega za malenkostno, nihče naj me zamudi te prilike. Vsak dobro misleči 'bo kmalu sam spoznal prevažne koristi te družbe.
Celje. V mesto prispe bližnji čas zopet večje število ranjencev, vsled česar se je jpripravllo deset objektov za bolnišnice. Izvzete so le:	nemški Stu-
dentenheim, nemška gimnajzija in nemška meščanska šola. Vojaštvo 87. pešpolka se je presellilo vi jTeharje pri Celju.
Celje. Umrla je gdč. Milena Erhatič, hčerka sodniškega svetn ka Ivana Erhat ča v Celju. Pogreb se je vršil ob' obilni udeležbi v soboto. Rodbini naše sožalje!
Celje. Umrl je v nedeljo, dne 16, novembra zvečer visled kapi Karl Morti, slaščičar in hišni posestnik. Rajni je bil član graške trgovsko-obrtne zbornice, celjski mestni svetovalec in vodja takozvane „obrtniške Stranke“ v Celju.
Trbovlje. Stavbinska zadruga „Lastni dom“ v Trbovljah je . pri zadnji seji imenovala č. g. Josipa Pečnika, kaplana sedaj pri Novi Cerkvi, za častnega člana, za njegove zasluge in trud, ko je bil še v Trbovljah. Zadnji čas je daroval 1020 K stavbinski zadrugi, za kar se mu na tem mestu izreka zahvala. — Od 16. t. m. naprej je v Trbovljah prenehal voz ti sa-modrč (avtomobil), ker je sedaj v vojnem času premalo prometa. Po vojni si bodo lahko izvošČek'1 omislili vojaške obrabljene konje, — Mislilo se je, da se bodo ljudje v sedanjih vojnih časih nekoliko izpameto-vali, toda ne. Še pred kratkim sta napadla tu na cesti dva rudarja ranjenega vojaka, kateri je bil poslan na dopust in ima eno roko popolnoma mrtvo. Preme-tavala sta ga po cesti, a vojak se ni mogel braniti. Taka je ^napredna“ kultura! Vojaštvo, ki je hi na-
stahjeno, 18 mož, ima^pOdoMii» sijqiadifefellvedao do-\ sti opravil,avrk&r rogovHežev .se-^ pedaj ne manjka.
Ptni« Kmetijska podružjiica za ptujgko okolico ima zborovanje prihodnjo nedeljo, dne 22. novembra, v gostilni gospe Zupančič v Ptuju, ob 9. uri predpoldan, s sledečim sporedom:	1.
Nadživinozdravnik g. Pirnat bo predaval o kužnih boleznih in o živinoreji. 2. Pobiranje udnine za leto 1915. Prijatelji živinoreje, udeležite se v obilnem številu tega važnega zborovanja!
Ljutomer. Franc Jožefova šola v Ljutomeru ponovi na občno željo v nedeljo, dne 22. novembra, zadnjo šolsko prireditev v korist Rudečemu in Srebrnemu križu. Začetek takoj po večernicah, ob 3. uri popoldne. Vstopnina: 1. sedeži 1 K, 2. sedeži 80 v, 3. sedeži 60 v, stojišča 20 v. — Uljudno vabi učiteljstvo.
Zadnja poročila, došla v petek, 20. nov.
Padec Valj eva - hud udarec za Srbe,
Budimpešta, dne 19. novembra.
List „Pesti Hirlap“ piše: Ako ima srbska armada še tako dobre vojaške lastnosti, je vendar v trenotku, ko je padlo Valjevo, izgubila ne samo svojo napadalno, ampak tudi obrambno silo.
Iz Sofije se pa poroča: Semkaj so došla verodostojna poročila, ki zatrjujejo z vso gotovostjo, da zavzetje Valjeva pomeni za Srbe izredno velik udarec — razkrop tev srbske armade. Mnogo srbskih polkov, katerih število je bilo itak že poprej zelo zmanjšan o* so Avstrijci ujel'.
Kazen srbskih četašev.
Dunajski cenzurirani listi poročajo: Pri vhodu v Valjevo so bile naše čete., kakor je poročal generalni štab, sprejete najprej s cvetlicami, nato so pa metali Srbi na-nje bombe in streljali izi hiš. Te hiše so bile nato za kazen razstreljene, notri ujeti četaši pa obešeni.
Srbski kralj Peter želi mir.
Dunajski listi priobčujejo: Srbski častniki, ki so ujeti v Obrenovcu, pripovedujejo, da želi kralj Peter mir in da že več tednov ostro nastopa proti ministrskemu predsedniku Pašiču, ki izpostavlja Srbijo radi Rusije v nevarnost. Pašič in njegovi pristaši so zaprli kralja Petra v neki samostan,, v bližini Vranje. Srbski minister javnih del, ki je pritrdil na stališče kralja Petra, je moral odstopiti ter je prišel na njegovo mesto voli a radiknFev, .lova ovič.__________
Pred važnimi dogodki v Bolgariji*
Odbor za narodno obrambo? Bolgarije je izdal na narod oklic, ki ima radi tega veliko važnost, ker sta ga podpisala vojni minister general Fičev in aktivni general Štefan Kovačevič. Razglas poziva narod, da se vzame staro bolgarsko ozemlje, Maoedoni-jo: Bolgari, trenotek zjedinjenja bolgarskega naroda je napočil in vas klče, da se vzbudite in izpolnite svojo dolžnost napram domovini. Nikomur nočemo storiti krivice, vendar Macedonica je naša in mi jo hočemo vzeti onim, katerim ne pripada.
R u m u n i j i moramo glede njenih ciljev in želj pust ti prosto roko in Dobrudča naj jim bo porok našega prijateljstva. Tu r č i j © ne smemo napasti, kajt njeno prijateljstvo nam odpira prosto pot za naš izvoz in našo trgovino.
Bolgarija mora doseči one meje, ki so ji določene v sanštefanski mirovni ] ògodbi in po kateri pripadajo Bolgariji Kavala, Seres, Drama, Štiplje, Kočana, Velesovo, Skoplje, Ohrida, Bitolj, Kostur, Lerin, Voden in tudi Solun. Vrhu tega moramo zasesti timoško dolino, da dobimo direktno zvezo z Oršovo.
Ako Bolgarija res vse to hoče, potem bo mora-la nastop ti že — prihodnje dn i
Bora, megla in sneg.
Budimpešta, dne 19.. novembra.
Poročevalec nekega madžarskega lista brzojav-lja iz Reke: Že več dni razsaja v Adriji „bora“, ki zabranjuje francoskemu brodovju, da bi se pokazalo bliže avstrijski obali. K viharju se pa pridružuje še gosta megla, vsled katere francoske vojne ladje ne morejo podpirati branitelje Lovčena, katere naša artilerija, ki je razpostavljena v Kotoru in po bližnjem gorovju, dobro obstreljuje. Na Lovčenu leži sneg, ki sega do kolena.
Francozi prinašajo Crnogorcem nesrečo.
Budimpešta, dne 19. novembra.
Iz Metkoviča v Dalmaciji se poroča: Francija je poslala v Crno Goro tri svoje vojaške zrakoplove z izvežbanimi zrakoplovci ter jih dala na razpolago črnogorski armadi. Včeraj je že priplul nad Lovčen francoski zrakoplov ter se je potem obrnil v smeri proti Srbiji, a je pozneje ponesr^pihin padel na tla. Zrakoplovec in opazovalni častnik sta bila pri priči mrtva. Ng. gori Lovčen je pred kpatkim razletel francoski top. Artilerijski podpolkovnik Frankovič je bil na mestu ubit. Smrtno ponesrečila sia tudi poveljnik francoske artilerijske postaje in 4 topničarji, ki so se nahajali v bližini ponesrečenega topa.
f 7000 RUSOV ujétp.1
Dunaj, dne 19,.novembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
B tka na Rusko-Poljskem se ugodno razvija. Po dosedanjih poročilih so naše čete ujele 7000 Rusov ter uplenile 18 strojnih pušk in več topov.
Laži o domnevanem sporu med vojskovodji.
Berolin, dne 18. novembra.
Preko Amsterdama in Kodanja prihajajo zadnji čas vest, ki trdijo, da so nastala med nemškimi in avstrijskimi vojskovodji neka nesporazumljenja. Te vest se trosijo od sovražne strani z očividnim namenom, da bi se zanesel spor med zaveznike in da bi izven Avstrije in Nemčije bili prepričani, da je do sedanja zaveznška zvestoba in složnost omajana. Tozadevna poročila so tako nizkotna kakor tudi nerodna in so popolnoma primerna za lažnjivc časnikarsko bojevanje naših nasprotnikov. Sovražniki so se že ob izbruhu vojske posluževali grdega sredstva — lažu Svojega namena pa ti ljudje ne bodo dosegli.
Nemci obstreljujejo Libavo.
Berolin, dne 19. novembra.
Iz Kodanja se poroča:	Rusko mornariško po-
veljstvo je izdalo s edele uradno naznanilo: Dne 17, novembra je priplul pred rusko pomorsko mesto Libavo v Finskem zalivu oddelek nemškega vojnega brodovja, ki je štel 2 križarki, 10 'torpedovk in več pomožnih križark. Nemške vojne ladje so vnovič obstreljevale mesto in pristanišče Libavo. Na večih krajih mesta je izbruhnil požar.
O obstreljevanju Libave se poročajo sledeče podrobnosti: Dne 17, novembra so nemške vojne ladje potopile pred vhodom v pristanišče več starih trgovskih ladij, ko so poprej nemške torpedovke, ki so u-drle v pristanišče, ugotovile, da se v luki ne "atiaja nobena ruska vojna ladja. Nato so začele nemške vojne ladje obstreljevati pristanišče in mesto Libavo.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
BerolLn, dne 19. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 19. novembra predpoldne se poroča:
V	Zahodni Flandriji in v Severni Franciji je položaj nelzpremenjen, Nemški zrakoplovci so na svojem poizvedovalnem poletu prisilili dva francoska zrakoplova, da sta se morala spustti na tla, a tretii sovražni zrakoplov je padel iz višine na zemljo* lüden nemški zrakoplov se pogreša.
V	okolici mesta Servon ob zahodni strani gorovja 'Argonnen so odbile nemške čete močen napad Francozov. Izgube Francozov so bile težke. Izgube nemških čet pa neznatne.
Na izhodnem bojišču trajajo boji dalje.
Bitka v Črnem morju.
Carigrad, dne 18. novembra.
Iz turškega glavnega stana se poroča:
iTiurško vojno brodovje, ki je odplulo iz pristanišča na odprto morje, da poišče rusko vojno brodovje v Črnem morju, je trčilo pred Sebastopolom na odprtem morju na rusko vojno brodovje, ki je štelo 2 veliki vojni ladji in 5 križark ter se zapletlo ž njim v boj. Rusko vojno brodovje se je umaknilo v smeri proti Sebastopolu. Turško vojno brodovje ga zasleduje.
Podrobnosti o bitki.
Rusko vojno brodovje je obstreljevalo turško pomorsko mesto Trapezunt ob severni maloazijski obali Črnega morja. Priplulo je nato turško vojno brodovje in prisililo ruske vojne ladje, da so se morale spustiti v boj. V tem boju je bila velika ruska oklopnica resno poškodovana. Ostale ruske vojne ladje so v gosti megli zbežale v smeri proti Sebastopolu.
Prodiranje Turkov v Egipt in Rusijo.
Carigrad, dne 18. novembra.
Iz glavnega turškega vojnega stana se poroča:
Na vseh bojiščih trajajo boji dalje. Boji so za Turke uspešni.
Turške čete, ki so se nahajale ob turško-egip-tovski meji, so zasedle kraj Kalat-ulrNahl, ki je oddaljen od meje 120 km in so razobesile turško zastavo.
Turške čete, ki so prekorač le pri reki Lazistan rusko mejo, so z božjo pomočjo porazile Ruse in jim prizadjale velike izgube. Ujele so 100 Rusov ter zaplenile 2 gorska topova.
*
Kraj Kalat-ul-Nahl, kojega so Turki zasedli, leži v sredini polotoka SinaJj,, ob križišču cest, ki vodijo iz Akabe in Palestine proti Sueškemu prekopu. Zavzetje tega kraja je v vojaškem oziru velike važnosti.
Varstvo katoličanov v Turčiji.
Bern, dne 18. novembra.
Po poročilih, ki prihajajo iz Carigrada, bovprar-šanje, kdo bo nadalje imel protektorat nad katoličani v Turčiji, radi sedanje vojske med Turčijo in Francijo kmalu rešeno. Turčija je iziavila, da Francija odslej nima več pravice, izvrševati dosedanjega protektorata. Obenem pa je storila turška vlada potrebne korake, da stopi glede protektorata kristjanov na Izhodu v direktno zvezo z Vatikanom. Turčija odpošlje V kratkem svojega poslanika v Rim, da stopi v dogovor s sv. Stolico, Francija je nameravala pooblastiti Severno Ameriko, da bi ista za čas vojske mesto nje prevzela protektorat. Turška vlada je francosko stališče in predlog odločno zavrnila.
Mudeči križ*
Slovenci, pobirajte darove z» vojake! Ker imamo spodnje* štajerski Slovenci svoj vojaški dan, je dolžnost vseh. poverjenikov, da nabirajo prispevke na polah, katere je razposlal slovenski odbor iz Maribora. — Poslali so zopet: Vedečnik Ivan, kaplan, Vitanje, 100 portorik, 100 športov, 100 dam; Rezika Ledinek iz Kačjega dve škatlji cigaret; Gselman Jože, Hoče, 10 K; Pšunder J., župnik, 100 K; M. n,. 2.40 K; trška občina Kozje 25 K; okrajni odbor v Kozjem 100 K; hranilnica in posojilnica v Kozjem 25 K; Franc Bauman, Sailovci, Središče, 1 K. — Jakoo _u Bunari, z up m*, velika JSe-eija bi »run, 1 laiic JaišuVec superior pri £>». Joztlu v Celju 10 n.
Slovenski odbor za podpiranje vojakov v Mariboru, Koroška cesta 5.
Ptuj. Okrajno pomožno društvo za sodnijski okraj ptujski (okolica). Nadaljevanje izkaza daril za avstrijski Rudeči križ. Na ‘•bralo se je: Jožei Tušek v Majbergu in Spodnji Pristavi 32 K 80 v, Franc Stiberšek v Vareji in Trambergu 53.50 K, Stefan Kosel v Trscu 23.80 K, Franc Habjanič v Jurovcih 40 K, Anton Vindiš v Dravcih 24.60 K, Jožef Vidovič pri Sv. Andražu v Leskovcu 82.20 K, Jožef Kozel v Skorišnjaku 26.95 K, Martin Lovrec pri Sv. Andražu v Slov. gor. 25 K, Kokol v Velikem Okiču 50.26 K, Jože. Horvat in V. Ceh v Novicerkvi 38 K, Valentin Polanec v Derstelji 30.90 K, Jožef Požun v Mestnem vrhu in v Karčovini 87 K, Janez Obran v Možganjcih 16 K, Oton Švarš-nik v Majšpergu 66.22 K, Janez Lasbacher na Bregu 43 K, A. Wankmüller na Bregu 277.70 K, Jožefina Rule na Bregu 47.60 K, Jakob Poleischer na Bregu 15.20 K, Marija Sorec na Bregu 63.54 K, Valentin Ajdnik na Bregu 57.10 K, Alba Högenwarth v Turnišah 30 K, Olga Zunegg na Bregu 72.30 K, Avgust Slanic jun. na Bregu 4.80 K, Hedvika Kos v Turnišu 10 K, Josipi-na Strašil na Bregu 130 K, Janez Štruci na Bregu 37.10 K, Lina Kocmut in Ana Marinič pri Sv. Urbanu 69.98 K, Ana Marinič v Livanjci 42 K, Alojzij Kokelj na Vurbergu 36.40 K, Ignacij Vrabič v Stopercih 23.80 K, Franc Prelog v MaJi-Vesi 31 K 30 v, Fric Marinič v Trnovski vesi 40 K, Marija Plesec v Možganjcih 35.04 K, Janez Krefl na Vurbergu 28.60 K, Ignacij Marinič v Možganjcih 15.30 K, Horvat na Ptujski gori ’60 K, Franc Petelinšek 51.10 K, Janez Kate v Sv. Janžlu na Drav. polju 37.60 K, Leonhard Pinterič v Gradišah 70 K, Anton Prelož-nik in Janez Tašner na Vurbergu 101.78 K, Anton Merc v Sed-lašeku 50 K, Martin Strelec v Livanjcih 40 K, Janez Toman na Hajdini 77 K, Andrej Ciglar v Veliki Varnici 50 K, Mirko Ogo-relec pri Sv. Barbari v Halozah 3.50 K, Florijan Laznik na Ptujski gori 46.90 K, Amalija Goleč v Juršincih 13,50 K, Zlata Blaž pri Sv. Barbari v Halozah 40 K, Franc Starčič 5.38 K, župnik Ozmec pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 8.40 K, Fr. Horvat pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. '25 K, Jakob Belina v Gru-škovoih 26.60 K, Maks Ulm 2$.35 K, Peter Širovnik v Ternovcu 18.99 K, Rudolf Reich pri Sv. Janžu na Dravskem polju 21.62 K, gostilna Golob v Vurbergu (nabiralnica) 5.30 K, župnijski u-rad v Vurbergu 20.70 K, župnijski urad v Polenšaku 15.93 K, Janez Drevenšek in Franc Rogina v Pobrežju 1000 kg krompirja, 100 kg jabolk in 100 kg zeljai, občina Turški vrh 1 polovnjak vinskega mošta. Poslano je bilo iz občine Jurovec 20 K, Dravcih 20 K, Sv. Andraž-Lesk. 50 K, Skorišnjak 20 K, Sv. Andraž v Slov. gor. 50 K, Veliki Okič 9.74 K, Breg 100 K, Hajdin 50 K, Stoperce 10 K, Derstelj 5 K, Ptujska gora 30 K, Vurberg 100 K, Karčovina 35.20 K, Sv. Mohor 10 K, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 50 K, bralno društvo Jurovec 5 K, bralno društvo v Ptujski gori 5 K, bralno društvo v Domovi 10 K, učiteljsko društvo okolica Ptuj 30 K, čebelarsko društvo okolica Ptuj 30 K, veteransko društvo Središče 100 K, veteransko društvo pri Sv. Urbanu 10 K, veteransko društvo pri Sv. Marku 10 K, od trsničarske zadruge Sv. Lovrenc v Slov. gor. 20 K, posojilnica na Ptujski gori 5 K, posojilnica Ptuj 1000 K, Slovenska Straža podružnica Št. Janž na Dravskem polju 10 K, družba gospodarskega bralnega društva pri Sv. Trojici v Halozah 5 K, bralno društvo Sv. Andraž v Slov. gor. 10 K, bralno društvo Zavrč 7 K, napredno društvo v Leskovcu 5 K, veteransko društvo Vurberg 11 K, podružnica sv. Cirila in Metoda pri Sv. Andražu v Slov, gor. 10 K, društvo čevljarjev in krofačev v Ptuju 30 K, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju 30 K, Narodna Čitalnica v Ptuju 100 K, družba mlinarjev in pekov v Ptuju 400 K, župnijski urad v Zavrču 15 K, okrajni šolski svet pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 50 K, učiteljstvo ljudske šole za okolico v Ptuju 15.05 K, uradniki okrajnega glavarstva v Ptuju 59.55 K, Andrej Brenčič 10 K, Mihael Brenčič na Ragoznici 20 K, Franc pl. Hellin iz Sterntala 200 K, Franc Venta iz Formina 2 K, Jožef Vilčnik v Grajeni 20 K, Janko Bažnik v Sv. Barbari v Halozah 10.66 K, Franc Munda v Ptuju 2 K, gospod in gospa dr. Jurtela v Ptuju 100 K, gostilna Golob na Vurbergu 8 K, Gvidon pl. Pongratz v Dornavi 1000 K, Martin Zorman v Ptuju 19 K, Fanika Sima na Bregu 2 K, Josef Senčar v Rogatcu 20 K, Pirker v Kostrivnici 10 K, Alojzij Kokelj na Vurbergu 5 K, iz sodnijskih poravnav Marija Vegau proti Jakobu Murko 10 K, Katarina Sven-šek proti Ani Cafuta 10 K, in Janez Potočnik proti Francu Bro-dnjalc 15 K. Izven tega še darovi: Marija Duler v Št. Vidu pri Ptuju zlato uro, prstan, denar, neimenovan eno rjuho, neimenovan prsno iglo, Maks Berlizk v Žetalah srajce v vrednosti 100 K, Maks Ulm v Zavrču 1 snežno kapo in 6 parov volnenih zapestnic. Med (strd) so darovali: Alojzij Pogrujc na Hajdini, Fr. Marinič pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., Miha Vauhnik pri Sv. Marku, Jožef Vezjak na Hajdini, Janez Simonič v Brstju, Alojz Simonič v Spuhlji, Jožef Zemljarič v Zabovcih, Janez Katz pri Sv. Janžu na Dravskem polju, Janez Primožič pri Sv- Marku, Jožef Stampfl v Štrasgojnci, Lovrec v Majšbergu in župnik Ozmec pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju.
Št. Peter niže Maribora. Darovali so a a avstrijski Rud. križ: po 10 K: Tomažičeva družina, Neimenovana; 6 K: Bračko Treza; po 5 K: M. Štrakl, Muršec Jožefa, Lorber J., Flucher A.; po 4 K: Šunetova družina, Zajc J., Železnik A., Tischler Z.y' Bračko A., Tomažič H., Hamerl L.; po 3 K: J. Kra-nerjeva rodbina, Kicar J., Wračko Fr.; po 2 K in več: Grozi Ivana, Cviklova družina, Ornik J., Kokol E., Damiš J., Domiter Jul., Senčnik Klara, Trampuš T,., Crnko J., Sande J., Knuplež Ant., Korošec Gen., Muršec F., Glaser Jul., Vogrin Iv., Drnjač J., Mencin Ri, Ostrich T,, Brlič S., Slik Al., Slik J., Budja J., Klemenčič J., Črnko M., Črnko Ant., Krajnc L., Ferk M., Ve-dernjak Janez; po 1 K in več: Bračko A., Kaloh Jera, Ferlič Am. in Ant., dn. Rack, Damiš M., Fras M., Fras Fr., Žmavc Iv., Kajum M., Knezar Al.. Breg J., Pavalec A., Raušer A., Oman R.. Verlič FA, Bregant J., Neuwirt J., Valentan Fr., Iv. Krempl, Železnik A., Sumer Jul., Brlič Fr., Črnko T., Kunač E.. Verlič Si., Štraus Vinc., Knuplež Mat., Bombek Al., Marko Andrej, Cerič Fr., Kokol Franc, Leber Katarina, Leber A. in R., Vedernjak Al., Gačnik M., Cafuta Matjaž, Ferlinc M., Ferlinc Al., Cvikl J., Kranvogl J., Klojčnik H., Gartner P., Kocbek A., Ribič M., Pfendner Iv., Pečar N., Tomanič N., Štraus Fr,, Brlič M., Brlič M., Kopčič Jera, Kovačič Miha, Duh R., Budja J.. Budja Tila. Gerlič Fr.. Gornik J., Rojko Al., Ribič M., Ribič Jurij, Batagel Ant.., Pezdiček M., Žižek A., Bračko Alojzij, Neuwirt A., Krajnc M., Lipovnik A., Senekovič Fr., Gornik R., Rapoe Jul.. Repnik M., Šantl M., Ribič Jul., Gornik K., Muhič G., Schwarz U., Krajnc M., Krejač A., Ribič B., Muršek A., Letnik M., Repina M., Krivec Fr., Voglar Fr., Voglar M-, Gornik Jul,., Letnik J., Harb J., Fras Fr., Lajh Alojzij, Kelbičeva družina, Protner Fr., Harb J., Vrabl Miha, Golc J., 'Skamlec P.. Pm-gaj FA, Bračko A.. Mak J., Purgai A., Bračko Gen. A. K’.•"Ver, Gdlob E., Golob M., ' Protner J., Duh Fd-, Flucher M., Flucher Mar., Gačnik E., Lipovnik M., Lešnik M., Ferk. J., J. Ribič, Kokol Akf Voglar B., Črnko Al., Korošec T., Korošec M., Dvoršak J., Zimič Ant., Hedl Janez, Liponik Ant., Kavčič Fr.; mani kot 1 K: Lešnik Agata, Ferš J., Kokol Al., Januš Al., A. Koletnik, Ferlič A., Zelenko M., Koletnik M., Ferk R., Ferk J.,
Mlinaaič T., Fras M., Voglar A., Polanec A., Wagner J., Žohar M., Vedernjak G., Stanar Iv.; Vuk A., Pšajd T., Duh A., Cafuta R., Katoh M., Klojčnik Mina. Klojčnik M., Zorko N,, Pezdiček T., Krajnc Fr,, Letnik A., Hanja M., Hrnja Iv., Sparavec R., Rojko M., Kaloh Jul., Gornik T., Klemenčič Jurij, BI. Pregl, Jenuš J., Oman Jul., Bombek J!., Bregant A., Damiš M., Brlič T., Drozg A., Brlič R., Wagner Janez, Šauperl F., Markuš T., Markuš M., Wagner B., Wagner M., Sumer M., Gornik M., Knuplež C., Maček Janez, Cafuta Jul., Koronik Pr., Cvikl A., Cerič M., Maček M., Maček Gen., Toplak Iv., Najglič M., Kašman M., Ditrih A., Korošec A., Domiter A., Repina T., N|. Ferlinc, Wagner M., Krajnc J., Bombek A., Bregant A.l Ribič
J.	, Ribič M., Ribič A., Gornik J.,,Cafuta Janez, Rošker M., E. Korpar, Bregant T., Rošker T., Merdaus R., Marko A., Samer Fr., Bračko E., Zorko A,, Frankovič M., Cerič M., Ober E., M. Vedernjak, Bračko J., Žižek Iv., Bračko A., Bračko J., Hamer Tila, Namer Iv., Ribič J., Ribič M., Slanič N,., Rubin J., Fr. Weingerl, Weinger A., Ramut A., Kogler M., Krejač A., Bračko Miha, Cafuta A., Tašner R., Ribič M., Hamut A., Repina A., Gornik J., Golob M., Nerat Fr., Dreisiebner: A., Brlič J., Repina R., Stiplovšek P!., Brandätätter M., Kostanjevec M., Maček Jul., Weber A., Skrget N., Weber V., Ornik M., Ornik M., J. Zorko, Greifoner A., Fras J., Vrabl Fr., Serk M., Rajšp M., Kranvogl A., Bračko J., Stromaier A., Oman J., Oman J., Hajc E., Bračko K., Pavalec J1., Gutsmandl A., Friš Jul., Duh Hel., Protner M., Protner R., Protner L., Protner E., Ornik E., Ribič E., Lepej T., Simerl H., Pavalec A., Krepek Lj„ Dimazi J., Voglar Ant., Damiš Jurij, Slaček Jul., Železnik A., Kokol M., Kokol R1., Luft T., Šunet Marj., Rokavec R. in Cainik M.
Št. Ili pri Velenju. Za toplo obleko za vojake na bojišču so darovali: Marica Ogrin 20 K, Lojzika Vihar 10 K, L. Ver-dev 2 K, Justika Stajnar. 40 v. Frančiška Povh 40 v, Gašpar Kranjc 4 K, Vošnjak Marija 1 K, Marija Dren 40 v, Alojzij Kranjc 2 K, Antonija Cukan 1 K, Franc Jelen 2 K, Vrtačnik Miha 20 v, Valentin Dolinšek 6 K, Blaž Kratlj 1 K, Frančiška Hrovat 1 K, Franc Aberšek 60 v, Valentin Dolinšek 1 K, Ivan Jelen 2 K, Marjeta Orozel 1 K, Ana Podpečan 1 K, Ana Rojnik 1.50 K, Marija Cvikl 1 K, Lizika Grabner 1 K, Ivana Bizjak 3 K, Marija Stojnar I K, Minael Obliser 1 K, Alojzij Kvar-tič 50 v, jPortunat Stajnar 1 K, Frančiška Kosar 50 v, Florijan Jelen 1 K, Janez Glušič 1 K, Ana Razbornik 1 K, Ivan Tajn-šek 2 K, Janez Koren 3 K, Ana Skaza 60 v, Anton Hrastnik 1
K,	Neimenovana 1 K, Martin Koren, župan, 3 K, Ivan Kern 2 K, Franc Ogrijenšek 1 K, Alojzija Hrustel 1 K, Franc Voh 1 K, Antonija Ocepek 1 K, Gabrijel Dren 1 K, Martin Voli 2 K, Neimenovana 1 K, Florijan Jelen 50 v, Jakob Kolšek 1 K, Ivan Mi-kložin 1 K, FaJent Goršek 1 K, Marija Jelen 20 v, Frančiška Korber 1 K, Jernej Blatnik 30 v, Jerčka Kopitar 1 K, Berdan Jožef 1 K, Marija Ošen 1 K, Frančiška Glinšek 1 K, Vranjek Franc 2 K, Martin Ošen 1 K, Jožefa Mikložin 1 K, Neimenovana 1 K, Franc Pustinek 1 K, Martin Ježovnik 3 K, Neimenovana 1 K, Stanko Sredenšek 2 K, Franc Mikložin 1 K, Pavel Jtelen 1 K, Mihael Dren 1 K, dr. Pirnat 4 K, Jože£ Jezernik 5 K, Franc Rednak 2 K, Martin Brodnik 2 K, Jožef Hrustev 1 K, Tonika Hrustev 1 K, Anton Glušič 2 K, Pavel Skobi 1 K, Mar. Skobi 1 K, Neimenovana 1 K, Franc Glinšek 30 v, Klančnik Lenard 1.20 K, Franc Verdev 2 K, Neimenovana 40 v, J. Kos 1K. — Iz Št. Andraža pri Velenju: Jožef Tajnšek 2 K, A. Zabukovnik 2 K, Franc Bizjak 2 K, Jožefa Verdeu 1 K, Dušič Antonija 60 v, Lenčka Rudnik 32 v, Helena Vratnik 30 v, Grut Mihael 1 K, Martin Glušič 1 K, Ivan Glušič 1 K, Franc Satler 1 K, Helena Satler 40 v, Jakob Verdev 40 v, Frano Sitar 1 K, Martin Ograjšek 1.40 K, župan Anton Brunšek 2 K, Franc Vas-ner 2 K, Andrej Melaušek 40 v. — Skupaj 159 K 42 v. — Na-biralkama gdč. Marici; Ogrin in Alojziji Vihar prisrčna zahvala I — Martin Koren, |upan.
Ran jem in padli
(Nadaljevanje izkaza zadnje številke „Straža.“)
Domobranski pešpolk štev. 26:
Častniki: dr. Deutsch Gustav, rezervni poročnik, ranjen; Dovrtdl Friderik, poročnik, ranjen; Gajdorus Henrik, kadet, ranjen; Galateo pl. Gallinai!, poročnik, ranjen; Gallent Rudolf, stotnik, ranjen; Gartfein-Türk Noe, praporščak, ranjen; Leopold Graf, rezervni poročnik, ranjen; Greiner Ferdinand, stotnik, mrtev; Hecht Franc, rezervni poročnik, ranjen; Hoegel Ernest, stotnik, mrtev; Hörwarter V., poročnik, ranjen; Hutter Tomaž, kvdet, mrtev; Jošt Evgen, stotnik, ranjen; Jurkovič Franc, stotnik, ranjen; Kisvarday Ivan, stotnik, ranjen; Kreutzer Karol, stotnik, ranjen; Link Oskar, stotnik, ranjen; Linke Eman., nadporočnik, ranjen; Modic V., praporščak, ranjen; Nitsoh Ernest, praporščak, mrtev; Operni Gustav, stotnik, ranjen; baron Pas-setti-Friedenburg .Florijan, major, ranjen; Phillip N., praporščak, ranjen; Rakuša Metod, nadporočnik, ranjen; Rintelen Friderik, praporščak, ranjen; Rode Oton, kadet, ranjen; Rziha Rihard, poročnik, ranjen; Schreiner Jakob, nadporočnik, ranjen; Janez Schurz, praporščak, ranjen; Schwarz Janez, poročnik, ranjen; Seunsch Franc, kadet, ranjen; Stutz Rihard, kadet, ranjen; H. Szillay, poročnik, mrtev; Vodopiuc Emttl, nadporočnik, ranjen; Vogrin Maks, kadet, ranjen; Volpi Rihard, podpolkovnik, ranjen; Zänker Rudolf, stotnik, ranjen; Zupanc Ernest, ‘ nadporočnik, ranjen.
Moštvo: Gerčer J., frajtar, r; Germ Ig., r; Germšek J. Gerčer J., frajtar, r; Germ Ignac, rezervist, r; Germšek Jurij, pešec, r; Germšek Mihael, rezervist, r; Gervolj Janez, frajtar, r; Gether Alojzij, pešec, r; Glanzer Janez, korporal, mrtev; Bogomir Godi, rezervist, r; 'Gojznikar Matija, rezervist, mrtev; Gollner Alojzij, frajtar, r; Golob Matija, rezervist, r; Golob S., pešec, tnvtev; Goričar Janez, pešec, r; Govšek Franc, pešec, r; Gos Andrej, pešec, r; Goscak Franc, korporal, mrtev; Goš Janez, pešec, mrtev; Gotthard Karol, frajtar, r; Govedič Franc, rezervist, r; Grah Rupert, pešec, r; Gradišek Peter, rezervist, r; Gradišnik Peter, pešec, r; Grahovnik Leopold, pešec, ranj.; Grahonik Ljudovik, frajtar, r; Grašič Franc, pešeo, mrtev; Gr-bač Franc, pešec, r; Grivec Janez, pešec, mrtev; Grossek Fr., pešec, r; Gruber David, pešec, mrtev; Grubič Franc, pešec, r; Grubič Janez, četovodja, r; Gselman Jožef, pešec, r; Guček Valentin, pešeo, r; Gumze Anton, rezervist, r; GuzeJ Jernej, rezervist, r; Haas Franc, pešec, r; Habernik Janez, pešec, r; Habič Franc, rezervist, r; Habjanič Martin, pešec, mrtev; Hakel Jakob, pešec, r; Plädier Jakob, pešec, r; Holder Jožef, pešec, r; Hakl Konrad, pešeo, r; Halper Henrik, pešeo, r; Hammer Ant., rezervist., r; Hanželič Franc, rezervist, r; llas Alojzij, pešec, r; Hasl Franc, pešec, r; Heber Rudolf, pešec, r; Heidner Matija, frajtar, r; Herbst Gierhard, pešec, r; Herbsthofer Vinko, korporal, r; Hernja Janez, pešec, r; Hirsehman Rupert, pešec, r; Hladin Franc, četovodja, r; wočevar Milan, pešec, r; Hodi Franc, rezervist, r; Hodi Frano, četovodja, r; Hodi Franc, pešec, r; Hodi Karl, pešec, r; Hofmann Janez, pešec, r; Höfler Henrik, pešec, r; Hojs Janez, pešec, r; Plodi Ulrik, pešec, r; frajtar, r; Lajch Franc, pešec, r; Lammer Franc, korporal, r; Holler Avgust, frajtar, r; Holler Franc, r'ezervist, r; Höller Peter, uešec, r; Holčman Franc, pešec, r; Holcman Ignac, pešec, r; Horjak Janez, nešeo, r; Horjak Mihael, pešec, mrtev; Horvat Franc, narednik, r- Horvat Franc, pešec, r; Horvat Franc, pešec, r; Horvat Franc, korporal, r; Horwat Martin, korporal, r; Hrašan Alojzij, trobentač, r; Hrašan Anton, pešeC, r; Hren Jurij, pešec, r; Hrovat J.,, pešec, r; Hrovat Janez, pešec, r; Hrovatič Jernej, četovodja, mrtev; Huber Alojzij, pešeo, mrtev; Hudiček Jožef, pešec,'r; Irgolič Jakob, pešec, r; Iskra Martin,, pešec, r:	TvančjS1 'Franò, frajtàr. r; Jäger Avgust, .pešec, r;.
Jager Jožef, pešec, r; 'Jager Mihael, pešec;, r; .Tagerič Janez, pešec, r; Jakopič Jožef, frajtar, r: Jan Vinko, pešec, r; Jauk Jožef, frajtar, r; Janžekovič Tomaž, pešec, r; Janželovič Tom.,
pešec, r; Javornik Franc, rezervist, r; Javornik Viktor, četovodja, mrtev; Jazbec Franc, pešec, r; Jazbec Janez, rezervist, miv tev; Jelen Anton, rezervist, r; Jeien hrane, rezervist, r; Jelen Matija, pešec, r; Jeniše Jakob, pešec, r; Jereb Alojzij, pešec, r; Jesih Albin, bajtar, r; Jezernik Primož, rezervist, r; Jevmik Jozei, pešeo* r; Jež Jozei, četovodja, mrtev; J obeti Janez, rezervist, r; Jöbsti Karol, korporai, r; Jobsti Ljudovik, korporal» r; Jogi V luko, pešec, r; Jošt Janez, korporal, r; Junart Fran, pešeo, r; Junger Lovro, pešec, r; Jurkaš J., pešec, r; Jurko bt., korporal, r ; Kaomarzyk Franc, pešec, r ; Kafer Anton, rezervist, r; Kager Ljudovik, pešec, mrtev; Kainz Kristijan, frajtar, r; Kalup Henrik, pešec, r; Kalupek Henrik, pešec, r; Kaluža Anton, pešec, mrtev; Kaluža Ljudovik, pešec, r; Kamenik Jur., pešec, r; Kangler Franc, rezervist, r; Kaps Hubert, pešec, r; Kapun Anton, pešec, r; Karner Erhart, pešec, r; Karner Fr., pešec, r; Kerd Anton, pešec, r; Keršlin Janez, pešec; r; Ketiš J., četovodja, r; Kiker Janez» korporal, r;, Kieslinger žiga, frajtar, r; Kikl Franc, frajtar, r; Kihan Janez, frajtar, r; Kis-ling Janez, korporal, mrtev; Kitek Anton, pešec, r; Klančnik Martin, pešec, r; Klaužar Jožef, rezervist, r; Kleideric Franc, pešec, r; Kleindienst Franc, rezervist» r; Klemenčič Franc, pešec. r; Klemenčič Friderik, pešec, r; Klemenčič Martin, pešec, r; Klemenčič Martin, pešec, r; Klenovšek Leopold, rezervist, mrtev; Klepej Franc, pešeo, mrtev; Klinar Martin, pešec, r; Klokavec Janez, pešec, r; Kloniero Viljemu, frajtar, r; Klug Jurij, pešec, r; Klug Karol, pešec, r; Knez Bernhard, frajtar, r; KnezFranc, pešec, r; Kobiiha Janez» pešec, r; Kocbek Franc, Kotnik Karol, frajtar, r; Kojc Jakob, pešec, r; Koko) Janez, p rezervist, r; Koch Valentin, pešec, r; Kodrič Alojzij, frajtar, r; Kotnik Karol, frajtar, r; Kojc Jakob, pešec, r; Kokol Jan., pešec, mrtev; Kokolj Anton, pešec, r; Kokot Mihael, pešec, ranj.; Kolar Andrej, pešec, r; Kolar Franc, pešec, mrtev; Kolar Martin, pešec, r; Kolenc Stanko, pešec, r; Koler Franc, pešec, r; Kolerič Dominik, korporal, r; Kolman Franc, četovodja, ranjen; Kompolšek Alojzij, pešec r; Kompolšek Martin, rezervist, mrtev; Konrad Franc, rezervist, r; Konrad Franc, korporal, r; Konrad Jožef, rezervist, r; Koren Avgust, pešec, r; Koren Fr., četovodja, r; Koren Jakob, četovodja, mrtev; Koren Janez, pešec, mrtev; Koritnik Franc, pešec, r; Korman Janez, rezervist, r; Korošec Martin, korporal, r; Korošec Anton, pešec, r; Kos J., pešec, mrtev; Kos Rudolf, pešec, ujet; Kozak Karol, pešec, r; Košenina Anton, pešec, r; Kosi Anton, pešec, r; Kosi Mat., četovodja, r; Kosir J., pešeo, r; Kostanjšek Jožef, pešec, ranj.; Kotnik Franc, pešec, r; Kovačič Andrej, pešec, r; Kovačič Anton, rezervist, mrtev; Kovačič Franc, pešec, r; Kovačič Jožef, frajtar, r; Kovačič Simon, rezervist, r; Koval Valentin, pešec, mrtev; Kozar Martin, pešec, r; Kozar Tomaž, pešec» r; Kozmus Jožef, pešec, mrtev; Krajnc Janez, pešec» r; Krajnc Jožef, pešec, r; Krajnc Anton, pešec, r; Krajnc Franc, trobentač, r; Krajnc Janez, frajtar, r; Kramberger Anton, pešec, r; Kramberger Blaž, rezervist, r ; Kramberger Franc, pešec, r ; Kramer J., pešec, r; Kreft Martin, rezervist, r; Kreisler Jožef, četovodja, r; Krejan Franc, pešec, r; Kren J., korporal, ,r; Kren Fr., pešec, r; Kren Franc, četovodja, r; Krebs Peter» četovodja, r; Kreutzer Janez, narednik, r; Križnik J., pešec, r; Kristl Jožef, korporal, mrtev; Krivec Janez, pešec, mrtev; Krois Jožef, narednik, r; Kropf Henrik, pešec, r; Krušič Edvard, korporal, u-jet; Kumpdč Matija, rezervist, r; Kunster \Franc, rezervist, r; Kupec Jožef, pešec, r; Kirbiš Janez Marko, pešeo, r; Kurz E., pešec, r; Kutscbi Mihael, pešec, r; Lah Janez, korporal, ranj.; Ladenhaufen Franc, pešec, r; Langler Alojz, pešec, r; Lah F., pešec, r; Mak Janez, rezervist, r; Maučič Janez, pešec, r; Al. Mauko, pešec, r; Mareiner Janez, pešec, r; Marhold Oton, pešec, r; Maričnik Bogomir, pešec, r; Marko Alojzij, pešec, r; Markovič Jernej, pešec, r; Markuš Anton, pešec, r; Marušjak Anton, pešec, r; 1 Masser Franc, pešec, r; Matko Blaž, pešec, mrtev; Mauher Pavel, pešec, r; Mavrič Simon, korporal, r; Majhenič Janez, korporal, r; ;Merc Tomaž, pešec, ,r; Mernik Martin, pešec, r; Mesarič Jožef, pešec, r; Mesarič Leopold, frajtar, r; Mesarič Stefan, pešec, r; Messner Kristian, častniški sluga, r; Mihelič Janez, rezervist, r; Miklavžina Konrad, korporal, r; Mileger Rupert, pešec, r; Mlaker Jakob, pešec, mrtev; Mlaker Jožef, korporal, r; Mlaker Povro, pešec, r; Mlaker, pešec, mrtev; Mlinar Anton, pešec, r; Mlinarič Janez, pešec, r; Močnik Jožef, pešec, r; Moneti Anton, pešec, r; Morava Janez, pešec, r; Marozin Martin, pešec, r; Moser Janez, rezervist, r: Motnikar Franc, rezervist, r: Muha Janez, pešec mrtev; Mühlbacher Alojzij, pešeo, imtftev; Mule, Janez, pešeo, r; Müller Janez, narednik, r; Müller Peter, četovodja, r; Munda Alojzij, pešec, r; Munda Janez, pešec, r; Munda Jožef, trobentač, mrtev; Murko Joždf, korporal, r: Murko Stefan, frajtar r; Mahold Gabrijel, pešec, r; Napotnik N., pešec, r; Napret Fran II, korporal, mrtev; Natek Jakob, rezervist, r; Naučnik Karol, pešec, r; Nedog Franc, pešec, r; Nemec Franc, pešec, r; Nemec Ignacij, četovodja, r; Neubauer 'Karol, korporal, r; Neuhold Jožef, korporal, r; Neumeister Karol, korporal, r; Nimilchter Janez, rezervist, r; Ninin Engel, pešec, mrtev; Nisvar Franc, pešec, r:	Novak Franc, pešec, r; Novak Franc, pešec, mrtev;
Novak Jožef, pešeo, r; Oberauer Franc, četovodja, r; Očkon Valentin, frajtar, r; Ocvirk Franc, pešec, r; Ogorelc Janez, kadet, r; Ogorevc Jožef, korporal, r; Ogrinc Jožef, rezervist, mrtev; Ojstruh Pavel, pešec, mrtev; Omerzo Jožef, rezervist, r; Oprit Florijan, rezervist, r; Orešič Franc, frajtar, r; Orimič Andrei, pešec, r; Orozl Janez, pešec, r; Orthaber Roman, pešec, mrtev; Oset Jakob, pešec, r: Osterc Janez, pešec, r; Oz-vald Avgust, četovodja, r: Ozvald Rudolf, četovodja, r; Otorepec Janez, pešec, r; Ozimič Franc, četovodja, r; Pably Janez, pešec, r; Pader J., pešec, r; Podovndk Matija, rezervist, r; Pahernik Jožef, pešec, r; Pajman Jožef, nešec, r; Pakič Jožef, pešeo, r: Pakič Otmar, pešec, r; Palčič Janez, korporal, r; Palek Leopold, pešeo, r; Pangerl J„ pešec, r: Panzer Adolf, pešec, r; Pavlija Janez, pešec, r; Pavlinič Matija, pešec, r; Pečar Fran, pešec, r: Peclimann Jožef, četovodja, r; Pečnik Janez, korporal, r: Pečovnik Jožef, pešec, r; Penič Janez, pešec, r; Pepelnik J., nešec, r: Perc Martin, korporal, r: Peruaner Vincenc, pešec, r; Perko Anton, nešeo, r:	Perko Ferdinand, pešec, r; Permozer
Ferdo, rezervist, mrtev: Pernat Alfonz, frajtar, r; Pesak Fran, pešec, r:	Pesek Karol, pešec, r.p Pesek Lovro, pešec, mrtev;
Pesenhofer Leopold, pešec, r: Pesserl Peter, pešec, r; Petan A., fraitar. mrtev; Petan Franc, pešec, r; Petek Anton, pešec, r; Petek Janez, pešec, r; Požun Alojzij, pešeo, r; Prašiček Pe^r, pešec, r: Prassi Leopold, četovodja. r; Pratter Franc, reze*---’ •*, r; Prattl ’Avguštin, rezervist, r:	Pmohtler Ferdo, rezervist, r;
Prelog Jožef, rezervist, mrtev:	Preločnik Martin, 1 korporal, r;
Primec Jožef, korporal, r: Primus Alojzij, pešeo, r; Prinčič T"\, četovodja, r: Pšeničnik Franc, pešec, r; Puoher Franc, režem., r; Puoher Franc, pešec, r; Pucher Janez, frajtar, r; Puchrmn Friderik, pešec, r: Petek Matija, pešec, r; Petek Toomž, pešec, r; Peteline Janez, frajtar. r; Petelinšek Andrej, pešec, _r; Peto-var Janez, rezervist, r: Petrin Janez, pešec, r; Petrovič Jožef, pešec, r; Permi Jožef, pešec, r: Pignar Alojzij, korporal, r; Št. Pintarič, korporal» r; Pinter Jožef, pešeo, r; Pinter Jožef, korporal, mrtev; Pirnat Franc, pešec, r; Pirš J., pešec, r; Pivec Franc, nešec. r: Plajnček Mihael, pešec, r; Plevnik Franc, kor-noral. r; Pliberšek Anton, frajtar, r; Plohl Alojzij, frajtar, r; Plohl Tomaž, rezervist, r: Ploner Ferdinand, pešec, r; Podlun-šek Franc, rezervist, r: Pogruic Jožef, narednik, r; Polančič J., nešec, r: Polanec Alojzij, pešec, mrtev; Polc Janez, pešeo, r; Polič Franc, pešec, r: Polšak Herman, pešec, r; Polž Jan., kor-noral. r: Pongratz Alojzij, pešec, r; Porzenšek Anton, četovodja, r; Peschi Anton, rezervist, ir; Pozeba! Jožef, pešec, mrtev; Postrak Franc, pešec, r; , Potočnik Anton,, pešec, r:	Potočnik
Anton.,'narednik, r; Potočnik Jnne|.v nešec, _r; Pufčkoj Alojzij, pešec, r:	Piiff Alojzij, korporal, r1;' Pükm'eister Blaž, korporal,
mrtev: Pukšič Franc, pešec, r: Pulirò Jožef, narednik, r:	J.
Punčuh, pešec, r; Pungartnik Janez, pešec, r ; Puntigam Fran,
četovodja, r; Purgaj Karol, pešec, r; PusmlTTàiIéd,' pešec; «ry-Pušenjak .Alojzij, pešec, r; Pustišek Jauez, korpora), r; K al) elisie ju Ljudovik, pešoc, r; Babuza Franc, pešec, r; Bajk Franc, frajtar, r; Rataj Andrej, pešec, mrtev; Bauter Franc, pešec, mrtev; Bebernik Franc, pešec, r; Beichmann Jožef, četovodja, r; Beifgarber Florijan, rezervist, r; ReiSmaii Franc, r; Reiter Anton, pešec, r; Beisinger Leopold, frajtar, r; Bemšnik Karol, pešec, r: Besch Florijan, frajtar, r; Besch Peter, pešec, r; Re-snik Karol,. pešec, r; Bezar Miha, pešec, r; Bežek Jožei, pešec, r; Bibič Franc, frajtar, r; Bieder Anton, frajtar, r; Riedl Anton, frajtar, r; Bitter Franc, rezervist, r; Bobar Ignacij, rezervist, r; Bobel Mihael, rezervist, r; Bobida Mihael, pešec, r; Bobida Viktor, korporal, r; Bobier Janez,, rezervist, r; Kočnik Jakob, pešec, r; Bokavec Henrik, pešec, r; Božič Janez, korporal, r: Bozer Stefan, pešec, r; Bottinami Leopold, pešec, r; Bozman Franc, frajtar, r; Bubin Jožei, pešec, r; Bunovc Martin, frajtar, r; Bumpier Janez, pešec, r; Butnik Anton, rezervist, r; Sadek (J., pešec, r; Šafarič Alojzij, pešec, r; Safran J., frajtar, r; Salava J., pešec, mrtev; Salzger Janez, pešec, r; Salzger Jožef, narednik, r; Samec Andrej, rezervist, r; Samec Karol, frajtar, r;1 Sarapata Stanislav, pešec, r; Sattler Jožef, četovodja, r; Šauperl Jakob, pešec, r; Savpc Martin, pešec, r; Schabereiter Avgust, pešec, r; ' Schachner Jožef, pešec, r; F. Schäfer, korporal, r; Schafhalter Jožef, pešec, r; Šel Karol, rezervist, r; Selih Alojzij,-pešec, r; Šešerko Janez, rezervist, r; Sere Mihael, pešec, r; Šiho Leopold, pešec, r; Schick Anton, pešec, r; Schlager Vinko, pešec, r; Šlezinger Janez, frajtar, r; Schlender Frane, pešec, r; Schmid Anton, pešec, r; Schmidt J., pešec, r; Schmidt Henrik, pešec, r; Schmidtbauer Franc, pešec, r; Šmigoc -Franc, pešec, r; Schmölzer Alojzij, pešec, r; Schmolzer Kristijan, pešec, r; Schnabl Štefan, pešec, r; Karl Schneider, pešec, mrtev; Schnuzer Aleš, pešec, r; Schober F., rezervist, r; Schönherr J., pešec, r; Schopper Janez, pešec, r; Schüller Matija, pešec, mrtev; Schrötner Jožef, pešec, r; Jan. Schuster, pešec, r; Schwarzbauer Franc, pešec, r; Schwarzenegger Avgust, rezervist, mrtev; Schweinzger Franc, rezervist, r; Sculič Jhrij, pešec, r; Šebernek Franc, pešec, r; Šegula I., četovodja, r; Šegula Martin, ipešec, Ir; Seidl Jožef, pešec, r; J. Seidler, pešec, r; Seiler Janez, enoletni prostovoljec, r; Selišnik Franc, pešec, r; Senekovič Franc, pešec, r; Senekovič Konrad, pešec, r; Šeruga Ignacij, pešec, r; Šeško Mihael, pešec, mrt.; Stinc Gregor, narednik, r; Sevšek Anton, pešec, mrtev; Sitzwohl Franc, korporal, r; Sivka J., pešeo, r; Skale Martin, pešec, r; Skamen Jurij, frajtar, mrtev; Skaza Martin, pešec, r; Skerbič Janez, pešec, r; Skerbič Ljudovik, pešec, r; Škofič A., pešec, r; Škoflek Matija, pešec?, r; Skok Jakob, korporal, r; J. Skok, pešec, mrtev; Škorjanc Janez, rezervist, r; Slaček Alojz, pešec, r; Slapnik Simon, pešec, r; Slekovec Janez, rezervist, r; Sleničnik Alojzij, pešec, r; Slezijak Jakob, pešec, r; Šmajs Mi., rezervist, r ; Šmajs J^, pešec, r ; Smoče Jožef, rezervist, r ; J. Snagač, pešec, r; Sodin Anton, pešec, r; Sorko Anton, frajtar, r; Soršak Janez, pešec, r; Šosterič Franc, pešec, r; Sovine Andrej, pešec, r; Spende Alojzij, frajtar, r; 'Špindler Franc, pešec, r; Spolenak Janez, korporal, mrtev; Starnberger Jurij, pešec, r; Štangl Ernest, korporal, r; Stani Vinko, frajtar, r; Stanjko Janez, pešec, r; Stauber Janez, četovodja, r; Stavbar Friderik, frajtar, r; Stefaničič Jožef, pešec, r; Štefanič Anton, pešec, r; Štefancioza Anton, pešec, r; Steinbauer Anton, rezervist* r; Steiner Janez, pešec, r; Sternad Ignacij, pešec, r; M. Sternad, frajtar, r; Sternišek Janez, pešec, r; Stoper Jožef, pešec, r; Štor Martin, pešec, r; Štorman Janez, pešec, r; Strad-ner Anton, pešec, r; Stramec Boman, pešec, r; Štraus Anton, pešec, r; Štraus Rupert, pešec, r; Stre.her Budolf, četovodja, r; Štrmecki Franc, frajtar, r; Strmšek Jožef, pešec, r; Štraus Anton, pešec, r; Strauss Jožef, pešec, r; Strohmeier Bogomir, pešec, r; Štuhec Janez, pešec, r; Štuhec Alojzij, pešec, r; Al. Štuler, korporal, mrtev; Sula Anton, pešec, r; Šuman Janez, pešec, r; Sušnik J., frajtar, r; Šusterič Janez, pešec, r; Teich-meister Andrej, pešec, mrtev; Tempan Jožef, rezervist, mrtev; Terglec Karol, korporal, r; Terstenjak Janez, frajtar, r; Tevž Jožef, rezervist, mrtev; Težak Jakob, pešec, r; Tim Tomaž, frajtar, r; Tobias Janez, pešec, r; Toman II Janez, pešec, r; Tomašič Matija, pešec, r; Tomažič Franc, pešec, r; Tomažič J., pešec, r; Tomšič Anarej, pešec, r; Toner Mihael, rezervist, r; Topolovec Franc, pešec, r; Toplišek Anton, pešec, r; Tovornik Jožef, pešec, r; Tramšek Franc, korporal, r; Tribul Janez, korporal, r; Trobiš Alojzij, četovodja, r; Trobiš Janez, pešec, r; Trunk Albert, korporal, r; Tschepe Alojzij, narednik, r; Henr. Tschepe, pešec, r; Tscherne Oto, pešec, r; Tuma Jakob, irajt., r; Tunič Alojzij, frajtar, r; Turk Blaž, pešec, r; Turkuš Janez, pešec, r; Udovič Jožef, pešec, r; Uhi Franc, pešec, r; Ulčnik Franc, pešec, r; Uli Franc, pešec, r; Unger Janez, četovodja, r; Uplaznik J., pešec, r; Urti Karol, pešec, r; Vajdec M., pešec, r; VaM Pavel, korporal, r; Varlec J., pešec, r; 1 Janez Vaš, rezervist, r; Vaza Martin, korporal, r; Vaupotič Janez, pešec, r; Vedenik Franc, pešec, r; Vedinek Franc, pešec, r; M. Veigl, pešec, r; Veršič Jurij, pešec, r; Veršič Vinko, pešec, r; Včar Jožef, korporal, r; Vinder Janez, pešec, r; Visočnik Andrej, frajtar, r; Vodak Jaroslav, pešec, r; Vodenik Franc, frajtar, r; Vodenik Štefan, pešec, r; Vodopivc J., pešec, mrtev; J'. Vodušek, pešec, r; Vodušek Franc, pešec, r; Vogrinec Andrej, četovodja, r; Volker Janez, pešec, r; Volmann Avgust, frajtar, r; Vranetič Anton, frajtar, r; Vrečko Martin, korporal, r; Wagner Janez I, rezervist, r; Wagner Janez II, rezervist, ranjen; Walcher Valentin, korporal, r; Waldhauser Aleš, rezervist, r; Weber Anton, pešec, r; Weber Ferdo, frajtar, r; Werdl Janez, korporal, r ; Veršnik Karol, pešec, r ; Wieser Fel ks, narednik, r; Wiesinger Matija, četovodja, r; Winkler Karol, pešec, r;^ A. Wippel, četovodja, r; Wippel Jožef, frajtar, r; Vok J., frajtar, r;Wopetzky Jurij, pešec, r; Vran Florijan, pešec, r; Vračko M., frajtar, r; Vreznik Franc, rezervist, r; Vrus Karol, pešec, ran.; Vudler Friderik, pešec, r; Zach Alojzij, pešec, r; Zäch Ljudovik, pešec, r; Zacharias Janez, korporal, r; Zager Aleksander, rezervist, mrtev; Zager Franc, korporal, r; Zager Janez, korporal, r; Zagorc Ferdo, rezervist, r; Zajc Franc, pešec, r; J. Zajc, frajtar, r; Zamer Karol, rezervist, r; Zarušek Marko, korporal, mrtev; Zelenko Mihael, pešec, r; Zelič Blaž, pešec, r; Žibret J., pešec, r; Zimmerimann Franc, rezervist, r; Zimmermann Jožef, pešec, r; Žinkovič Janez, pešec, mrtev; Žižek Virko, korporal, r; Zizerl Alojzij, pešec, mrtev; Zlapansky Franc,
- pešec, r; Žmauc Janez, pešec, r; Zmazek Franc, pešec, r; Janez Žnidarič, pešec, r; Žnovl Janez,, pešec, r; Zorine Alojzij, rezervist, r; Zotter Jožef, pešec, r; Zumbos Franc, pešec, ran ; Zupan Franc, pešec, r; Zupanc Franc, pešec, mrtev; Zupanc Janez, pešec, r; Zupanc Mihael, korporal, r; Zupančič J., pešec, r; Zupančič Jurij, pešec, r; Zupanek Anton, frajtar, ran.; Zupanek Janez, pešec, r; Žvab Anton, pešec, r.
Pešpolk štev. 47:
Mrtvi:- Androjna Alojzij 2, Anschel Franc 3, Bartolin Kvarin 16, Bauer Alojzij 2, Belina Franc 8, Berghold Anton 12, Binder Matjaž 14, Boltschin Ernest 2, Bresnik Ferdinand 8, Fr. Büchsenschifter 3, Christandl Jožef -2, Čuček Konrad 3, Detiček Jožef 2, Eibel Jurij 2, Felser Boman 2, Ferlinc Jožef 6, Godec Janez 4. Golob Ferdinand 9. Golob Janez 4. ßrefc-sn Avsrsrt !•£., Gross Jožef 2, Gruber Jožef 8, Hermann Hrane 3, mrschmsEH* Jožef 6, Hojnik Simon 15, Hölzl Aston 3, Hölzl Franc 1, Jug B.
3, Kennt Franc 12, Kickmeier Maks 13, Klapš Avgust 14, Knaus Jožef 15, Kohl Alojzij 12, Kokolj Stefan 3, Košnik Jakob 10, M. Kraner 9, Kranner Jožef 6, Pater Anton 15, Beitner Janez 12, Lesjak Budolf 3, Letnik Simon 2, Lipp Franc 12, Lorenčič Miroslav 2, Luder Janez 16, Maček Edvard 14, Maurer Jožef 4, Mo-žič Franc 2, Müller Tobija 9, Murko Franc 3, Nager Jožef 16, Neuherz Jožef 10, Neuwirth J-anez 2, Neuwlrth Jožef 3, Niold A.
5, Oberlajzt Franc S, Paier Franc 8, Paulin Viljem 2, Peltier Ignacij 2, Pesserl Budolf 16, Petek Matija 10, Pfeiler Franc 16, Plainer Janez 3, Posnik Janez 15, Požahko Konrad 10, Pueher
Frane 2, - Bebe*aiik .Karel Reich!! Anton 8,‘ Bčišacher Karl 16, Rober Jakob 3, Salmhofer Émerik 3, Schalk Jožef S, Sekol Fr,-
2,	Skok Peter 5, Sgogavec Vinko 8, Speck Miha 8, Stanzer Al. 4, Stockier Jožef 5, . «Sue Jakob S), Turk Štefan 1, Weinhandl J.
3,	Wesiak Janez 5, Wililing Franc 8, Zavernik Janez 16, Jakob Zechner 3. (Številka pomeni šttevilko stotnije.)
Dalje sledi v prihodnji številki.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo tè podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj sii naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Girila v Mariboru.
za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne m gaiošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
I:
Najnovejše poročilo:
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič •% Maribor,
Gf»Sf39Ska Ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceueje, kakor poprej e Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo »aston).
Pišite po cenik.
Trgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje točno in
solidno po na)»l{jlh cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojstei*
v Mt§f*iboi“u
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zaloga Izgotovljenih oblek.
Franc Koienc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pndeike po najvišiifa cenah
Mot. Birkmeier
Maribor, Meljska casta 29 (MeUingerstr.)
Velika zaloga ar, dragass*
nosi, «rt&rnlne in epti&iih stvari po vsaki osni Tasti isa obrok« I ! bistro?’ esnJk? zastonj, eramefsšs® od 20*24® K, Nikksta remont.-ara K 3'50 Pristna srebrna ara K 7 Original omega ura K 24 Kuhinjska ura	K 10
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani K 2 Srebrne verižice K 2' Večletna jamstva,
Nasi. Dieting®!'
IH. Finissi
«rar in #g&§ar
itti,filmft	sito 26
Kupnjam zlatnino in srebro.
izurjene šivilje
ki bi d rajce in spodnje hlače za v.	e naj prej jj0 m0g0èe
pism „jjustmeno oglasijo pri gospej^č; .Veiß, pl.|Schleußenburg v Mariboru, Tegetthoov trg 6 ter naj naznanijo pogoje, pod katerimi bi prevzele delo. Platno bodo dobile.
Znano je,
pri starozuani domači zanesljivi trgovini a« samo pt ooal ampalr tuđi pray dobrot
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
NtvomodnO volno za ženske in dekleta, bhjoovejše perila« blago za obleke in bluze,
Platno belo In pisane za srajce in spodnje hlače,
B ag« za postelje In rjuhe, brez šiva in matraoe,
Sra| e Izgotov jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov «etika Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zmiraj sKivosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev Ina razpolago.
K. Worsche Maribor
G&sp&ska ul. M. (Hemng Ml
Ker sem prevzel službo vodilnega zdravnika v, ,. zavoda za rekonvalescente*’ „rudecega križa“ v S?. Jurjn ob j, žel., spremenim nekoliko moje ordinacij ske ure, tako da ordinujem vse druge dni kakf>r sedaj, v s botah pa dopoldne od pol II do 12 ure, popoldne pa od pol 3. do 6. ure.
Ordinaeiislti likal je kakor dosedaj v Celju, Krožna UiiCa it. 9 v I nadstropju.
Dr. Anton Schwab, praktični in zobozdravnik.
lg
Ul Radi opustitve. 1$^? Sorodne manufakturne trgovine
jf Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
0 Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno oeno. uStàllOTijeUS 1880
*%*savzm
Weckove za vkuhavanj« =====s^
sađja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi C
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetil« katni. Sipami Ud.
Najugodnejši vir »a nakup Šolskih = predmetov za trgovce in šole =
kakor raznovrstni pisemski, konceptni in stroj e pisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo mjcenejše v velikanski izberi pri tvrdki
Goričar & Leskovšek €ä
Lastna znloga šnisk h zvezkov, ri an k in risalr.ih skladov in šolskih tisko in. '	I nstrirani cenik bre pia no n-s razpolago.	'
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih censh.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Breb. veriž ce damske K 3'60 Zla e damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
panio Bureš Maribor
urar, zlatomer In očalar,
Ttgetthofova cesta 39. Prvi arar ad glav. kolodvora.
m j	*	■»
pristno vino. s
Absolutno zajamčeno
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nad zoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in det pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
s
I
$
•v
&
%
Grafica ulica štev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kafcar tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna postrežba.
razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom
Pohištvo
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najeenejia raspa&iljaloios aa pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo is trdega lesa od K 200. Popotna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone is orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz macesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palinandrovega lesa v bogati izberi po zelo «kih cenah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo is železa, medenine in tapeciranega pohištva. Slobodan naknp.	Slčbcdng na ogled.
I lustro vani ceniki brezplačno !
A. Wes jak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, manufakturnoga in raznovrstnega konfekcijskega nižanih
blaga po jako zni:
cenah.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovsRB ifidrum z nem zavezo
Obrestuje hranilne vloge po
4U
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Daje posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica, daje tudi domače hranilnike. -
I v lastni hiši (Hotel .Pri belem volu*) v Celju, Grašiča cesta 9, l.nadstr.l
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgonsko-obrtna kreditna zadruga o Celju
otvarja tekoče račune, eskomptufe menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
O
♦
Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru
Hranilno vlnno »• sprsjemsjo od vs*ksg« In M obrestnjejo: navadno po 4*/»*/». proti trimesečni odpovedi po 4*/«*/»
***	1. januarja in 1. julija vsakega lata. Hranilna knjižice «a sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se
Za nalaganje po pošti se poštne hranilne položnice (97.078) na raspe lago. Rentni davek plaža posojilnica sama.
Obresti m ....—.. «J* ehreeševnnje kaj
Dneniilo eo Hstisaio le žlan0™ j* Sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5‘/*°/tt na vknjižbo sploh p« 8*/»°/« na vknjižbe In par
*	O V UajcžjU S*/,*/« in na osebni kredit po 8°/«. Nadalje izposojaj« na sastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih šim.lt _
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica b reif lačno, stranka piada la
UmCÌH6 13.1*6	^re^° bi četrtek od 9. do 13, nre dopoldne in vsako soboto ad 8. do 13. are dopoldne isvz.mii prašnike. T uradnih nsah aa
j^OjclSnjlSI S6 ClžjjžljO *n	prej «nuje vsak delavnik od 8. do 13. ore dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne.
ff* Posojilnica Ima tudi na razpolago domač« hranilu« nabiralnik«.
Stolna ulica it. 6 (med Glavnim trgom in