Aktualno Podravje • Nadzor kmetov iz vesolja in pisarn O Stran 2 i i ¡ o tajerski -m\ 3.2.-20.2.2023 ^iliv;, karnevalska dvorana hlwmtpmuye campussavaptui Ji -.--- Ptuj, torek, 7. februarja 2023 Letnik LXXVI • št. 11 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR Aktualno Podgorci • »Stranke me zaradi slabega signala sploh ne morejo priklicati« O Stran 2 Podjetništvo Ormož • Obnove hotela sredi mesta še lep čas ne bo O Stran 3 Politika Podravje • Bistričani deset milijonov evrov več za investicije kot Ptujčani O Stran 4 V središču Slovenija • Je glajenje gub z botoksom v javnem interesu, za kar ni treba plačati davka? O Strani 6 in 7 Črna kronika Ptuj • Kako je iz vrtca pobegnil komaj pet let star otrok O Stran 24 Podravje, Slovenija • Po zakonodaji se delavci za upokojitev odločajo sami Nekateri zgarani, drugi se nočejo upokojiti Medtem ko marsikateri delavec, ki vse življenje težko fizično dela, komaj čaka, da se bo 40. letih lahko upokojil, so na drugi strani tisti, ki kljub izpolnjevanju pogojev za polno upokojitev ostanejo zaposleni. Po zadnjih znanih podatkih je takih več kot 16.000. Več na straneh 6 in 7. Aktualno • Tretjina staršev vrtec plačuje z zamikom t í i * H j^M - O Stran 3 Selitveni trendi • Vse več Slovencev se seli na Štajersko in v Prekmurje Lions Klub Ptuj vabi na humantirano družabni dogodek 18. Lions Obarjado, ki bo v soboto, 11.2.2023, od 8. ure dalje na Novem trgu na Ptuju Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 7. februarja 2023 Slovenija, Podravje • Evropski satelit bo vsakih pet dni prečesal slovenske njive in travnike Nadzor kmetov iz vesolja in pisarn Snemanje oz. videonadzor zaposlenih na delovnem mestu mora biti v prvi vrsti utemeljeno, izvaja se v izjemnih primerih, ko je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja. Že slabo leto pa so pod budnim očesom evropskega satelita in posledično agencije za kmetijske trge slovenski kmetje. Tega verjetno marsikdo še ne ve, saj je bil do zdaj ta nadzor brez finančnih posledic. Z letošnjim letom oz. letošnjo subvencijsko kampanjo se bo to spremenilo. Razmere v kmetijstvu se dodatno zaostrujejo. Kontrole na terenu, preverjanje pravilnosti vnesenih podatkov na oddanih subvencij-skih vlogah, analize tal, gora dnevnikov oz. aktivnosti ... za nameček pa je država uvedla še satelitski nadzor nad delom kmetov. »Gre za neposredni in dodatni nadzor, pri tem pa se mi poraja vprašanje, ali ne bi bilo treba katere druge gospodarske panoge bolj nadzirati,« pravi kmetovalec in predsednik sindikata kmetov Anton Medved. Evropski sateliti Sentitel naj bi vsakih pet dni poslikali slovensko podeželje, nato pa naj bi agencija za kmetijske trge s pomočjo avtomatizirane obdelave posnetkov za posamezne kmetijske površine pridobila podatke o vrsti rastlin na posamezni površini in o rabi zemljine. Spremljali bodo tudi golo površino, košnjo, rast in spravilo pridelka. Ti posnetki površin so vidni v aplikaciji Sopotnik, do katere lahko oz. bodo morali dostopati kmetje. Aplikacija namreč omogoča kmetu in agenciji vpogled v stanje površin, prijavljenih v zbirnih vlogah. To pomeni, da če bo kmetovalec namesto pšenice sejal drugo žito, ki je ni prijavil v vlogi, bo satelit oz. program to zaznal, prav tako, če ne bo izvedel opravil v skladu z določenimi datumi . V letu 2022 rezultati še niso vplivali na obravnavo zbirnih vlog; bili so zgolj informativne narave. S prihodom nove skupne kmetijske politike v letu 2023 pa bodo ugotovljene nepravilnosti že vplivale na obravnavo zbirnih vlog in imele morebitne finančne posledice, če jih vlagatelj ne bo pravočasno odpravil. Težava pa je, da gre za aplikacijo, ki bo od kmetov terjala redno spremljanje podatkov in odzivanje na sporočila agencije, tako z argumenti kot dodatnimi slikami íitdrije ijtímdfoijd pa uol|lrtah {¿2f22) Cv 'fHHP pptunju semaforja B28 * w pfffl' Mat CrÉRK & dewljmj$iavne mtSanlc« - JT ces* Q koruza za zrnje - -a íá 0 &FÏK prnfta - Vha6$-M O OCKWH wv» s wmnéiKi Foto: Mojca Vtič Vsem uporabnikom aplikacije Sopotnik agencija nudi telefonsko pomoč preko telefonske številke 030 363 731, preko elektronskega naslova sopotnik.aktrp@gov.si in preko dvosmerne komunikacije, ki jo omogoča aplikacija Sopotnik. Spremljanje kmetijskih površin v EU obvezno Satelitski nadzor bo oz. je že uveden (kljub pomislekom). Nedvomno gre za dodatni nadzor slovenskega kmetijstva iz pisarn, čeprav je v eni izmed opisov aplikacije zapisano, da posnetki kmetom omogočajo pregled nad stanjem kmetijskih površin. A ta argument je težko razumeti, glede na to, daje povprečna slovenska kmetija velika dobrih sedem hektarjev, za kar kmetovalci najverjetneje ne potrebujejo ravno aplikacije, da preverijo posejane kulture na svojih njivah. Toda na agenciji so jasni: »Sistem za spremljanje površin s satelitskimi posnetki je od 1.1.2023 obvezen za vse države EU.« im Foto: Mojca Vtič Glede na rezultate, ki jih je agencija spremljala v letih 2021 in 2022 (na terenu), je bilo največ napak ugotovljenih pri nepravilni prijavi kmetijskih rastlin na zbirnih vlogah. poljščin. Dodatnega dela bo veliko, saj je program na podlagi posnetkov kot napako na neki poljedelski kmetiji označil različen razrast koruze na določeni njivi, češ da gre za različni poljščini, na drugi njivi so ga zmotili različni odtenki zemljine. Kako rešiti napake s terena, ki to včasih niti niso? Prva možnost je preko aplikacije, druga preko svetovalne službe v povezavi z upravno enoto. »Mobilizacija otrok in vnukov« Kmetje bodo morali biti odslej vedno na spletni preži, da bodo zagovarjali pravilnost opravljenega dela. Pomembno vprašanje pa je, kaj bodo storili tisti kmetje, ki uporabe pametnih telefonov, računalnikov, aplikacij niso vešči. »Vlagateljem, ki sami niso vešči elektronskih naprav, agencija za kmetijske trge svetuje, da se za pomoč obrnejo na mlajše družinske člane.« Odgovor, ki kaže na uradniško nerazumevanje slovenskega podeželja, kjer je v povprečju gospodar kmetije star okrog 60 let. Druga rešitev je, da se kmetovalci obrnejo na kmetijsko svetovalno službo, ki naj bi na terenu izvajala tudi izobraževanja glede uporabe aplikacije Sopotnik. A tudi svetovalci imajo več vprašanj kot odgovorov in znanja. »Ne vemo še, kako bo potekalo svetovanje v povezavi z aplikacijo. Svetovalci v okviru javne službe imajo omejeno število ur in bojim se, da bo tovrstno svetovanje morebiti plačljivo. V Sloveniji imamo tudi obilo belih lis, kjer internetne povezave ne delujejo, kmetje pa običajno kmetujejo ravno na ruralnih območjih. Ob tem mnogi niso vešči rabe mobilnih telefonov, nimajo elektronskih naslovov .« je opozorila direktorica mariborskega kmetijskega zavoda Irena Leonida Kropf. Mojca Vtič Ormož • V Podgorcih imajo velike težave z mobilnim omrežjem »Stranke me zaradi slabega signala sploh ne morejo priklicati« Čeprav je mobilni signal dandanes nekaj povsem samoumevnega, pa to ne velja za večji del naselja Podgorci pri Ormožu, kjer ga ni ali paje izjemno šibek. Prebivalci so seveda upravičeno zelo slabe volje, saj jim to otežuje vsakdanje življenje. Težava je prisotna skoraj po celem kraju, še zlasti v samem središču. Podgorčani še kako dobro vedo, da če se nekdo zadržuje pri šoli, vrtcu in kulturnem domu, ga na mobitel ni mogoče dobiti. Najbolj jih je strah, če bi se komu kaj pripetilo, pa ne bi mogel priklicati na pomoč. »Če želiš kaj sporočiti v šolo oz. govoriti z učiteljico in kli-češ na njen mobilni telefon, je ne moreš priklicati, ker signala tam pač ni. Tudi če so otroci na igrišču, jih ni mogoče dobiti,« je povedala ena izmed vaščank. V večjem delu Podgorcev mobilnega signala nimajo ali pa je zelo šibek. Nova predsednica KS si želi rešitve »To je zares polomija. Velikokrat me ljudje kličejo, a me ne morejo dobiti. Sedaj, ko se pogovarjam z vami, stojim zunaj pred vrati, kjer mi nekako uspe uloviti signal,« je povedala nova predsednica KS Podgorci Natalija Volmut in dejala, da so krajani v preteklosti že poskušali rešiti težavo. Zbirali so podpise in jih pošiljali na Telemach, a rešitve ni bilo. Kot predsednicaje šla zopet v akcijo. Obrnila seje na vodstvo občine, kjer soji dejali, da bodo poskušali pri tem pomagati in zadevo urediti. Škoda obrtnikov Krajani skoraj celotnih Podgorcev z mobitelom dobesedno lovijo signal, tudi izven hiše. To je še posebej problematično za domače obrtnike. »Vedno so bile težave z mobilnim signalom, a so zadnja leta še hujše. Signala nimamo. Če mi ga že kje uspe ujeti, v enem kotičku delavnice ali pa kje zunaj, ne smem narediti niti koraka, sicer se signal nemudoma izgubi. Potencialne stranke, ki me želijo priklicati, me zaradi slabega signala ne Domači obrtnik Samo Zamuda pravi, da ga (potencialne) stranke zaradi slabega mobilnega signala ne morejo priklicati. morejo dobiti in predvidevam, da posledično tudi odidejo drugam. Tudi sam bi najbrž po štirih ali petih neuspešnih poskusih klicanja naredil tako. Meni pa se šele po dnevu, dveh ali celo več izpišejo zgrešeni klici. Vsake toliko tako na Facebook strani objavim, naj me poskusijo kontaktirati preko Mes-sengerja,« je problematiko opisal Samo Zamuda, ki se ukvarja s kemičnim čiščenjem in vzdrževanjem vozil, ter pokazal mobitel, ki nima niti ene ikone signala. Prav tako zaradi slabega mobilnega signala ne morejo uporabljati mobilnega interneta. Edina sreča je, da imajo kabelsko ali optično omrežje, sicer bi bili povsem odrezani tudi od in-ternetne povezave. »Plačujemo mobitele, ne moremo pa izkoristiti osnovnih stvari. Najprej sem mislil, da je problem v mojem mobitelu, a so mi povedali, da je težava pri operaterju. Res je težko verjeti, da v tem času, ko smo tako rekoč odvisni od mobitela, tega nimamo. Žalostno, da operater omenjene problematike ne uredi.« Monika Horvat Foto: MH Foto: M H torek • 7. februarja 2023 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Podravje • Znesek neizterjanega dolga v vrtcu znaša 100.000 evrov Tretjina staršev vrtec plačuje z zamikom Ptujski vrtec ima vse več težav s plačilno nedisciplino staršev. Okoli 30 odstotkov staršev namreč položnice za vrtec plačuje z zamikom, tudi z dve- ali trimesečnim. Znesek neizterjanega dolgaje konec lanskega leta znašal že 100.000 evrov. Zaradi manjšega dotoka denarja je poslovanje vrtca omejeno, prav tako vpliva na njegovo likvidnost. Ker seje lani število neplačnikov še povečalo, so se odločili za sodelovanje s podjetjem Izterjava iz Maribora. Iz podjetja Izterjave starše kličejo že deset dni po zapadlosti računa. Desetina staršev zamuja s plačili za več mesecev V letu 2022je število neplačnikov nekoliko poraslo. Kljub opominjanju in dogovarjanju glede plačila so bili v ptujskem vrtcu primorani decembra lani vložiti izvršbe za neplačnike z začetka leta 2022. S plačili za pretekli mesec v povprečju zamuja približno 18 odstotkov staršev, za več mesecev pa nekaj več kot 12 odstotkov. »24. januarja letos smo poslali opomine pred tožbo za obveznosti do konca novembra z zapadlostjo 20. decembra 2022. V primeru, da starši niso poravnali dolga do 3. februarja 2023, jih predamo podjetju Izterjava, da vložijo izvršbo,« je pojasnila ravnateljica Mateja Lobenwein. Vrtec zaradi stroškov, ki nastajajo z opominjanjem, pošlje le en opomin pred tožbo, in to 30 dni po zapadlosti terjatve. V primeru stečajnega postopka staršev vrtec terjatve odpiše. V zadnjih petih letih je bilo takih odpisov v znesku nekaj več kot 8.000 evrov. »Zaradi neplačnikov smo vsakodnevno v stiski, ali nam bo uspelo poplačati že zapadle terjatve in tako omogočiti dobavo živil in energentov, ki so nujni za nemoteno delovanje. Tudi plače zaposlenih je treba izplačati na rok, ne glede na to, ali so se starši odločili za kak mesec zadržati plačilo vrtca. Če starši ne plačajo svojih obveznosti redno in v roku, to predstavlja resen problem za poslovanje zavoda,« je poudarila Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj. Vrtec se namreč v celoti financira iz naslova oskrbnin. Med dolžniki zelo malo socialno ogroženih Med dolžniki je zelo malo socialno ogroženih družin iz najnižjega plačilnega razreda. Odločbo za plačilo vrtca v višini deset odstotkov ima okoli enajst odstotkov staršev. Pri preverjanju teh plačil pa ugotavljajo, da imajo ti starši boljšo plačilno disciplino in ne predstavljajo velikega odstotka dolžnikov v zapadlih terjatvah. V skupini nep-lačnikov so tudi starši, ki kljub redni Vrtec ne more izključiti otrok, katerih starši ne plačujejo mesečnih položnic. Do denarja preko sodišča zaposlitvi vrtca ne zmorejo plačevati. Za štiričlansko družino, kjer imata oba starša minimalno plačo, je okoli sto evrov na mesec precejšen strošek. Najprej je treba poravnati položnice za elektriko, ogrevanje in telekomunikacije, ker jim drugače grozi odklop. Nato sledi poplačilo morebitnih lizingov in kreditov, šele nazadnje je na vrsti položnica za vrtec. Otroci imajo namreč pravico do vrtca, tudi če ga starši ne plačujejo. »Kot vzgojiteljica in ravnateljica to pozdravljam, saj je v ospredju dobrobit otrok, ki niso odgovorni za neplačevanje obveznosti svojih staršev,« je povedala sogovornica. Zaradi porasta plačilne nediscipline ter zamikanja plačila oskrbnin za mesec ali več so lani sklenili sodelovanje s podjetjem Izterjava iz Maribora. Po besedah Lobenweinove je teh staršev skupaj čez 30 odstotkov, kar seveda ogroža tekoče poslovanje zavoda. Podjetje Izterjava si od vsakega izterjanega dolga izplača deset odstotkov zneska. Eden izmed staršev je sicer pred časom izrazil precej nejevolje, ker je prejel klic podjetja Izterjava, kljub temu da mesečne obveznosti plačuje Leto Dolg na dan 1. 1. Dano v tožbo Plačila tožbe Dolg na dan 31. 12. 2018 99.419 12.100 20.554 90.965 2019 90.965 28.620 30.425 89.160 2020 89.160 18.919 16.587 91.492 2021 91.492 13.964 14.915 90.541 2022 90.541 22.351 12.782 100.110 Vir: Vrtec Ptuj redno, le pri zadnjem računu je zamujal slabih 20 dni. »Izterjava je starše v preteklih treh mesecih klicala deset dni po zapadlosti računa. Neporavnane obveznosti se lahko terjajo takoj po zapadlosti. Če starši ne poravnajo obveznosti do vrtca, sledi postopek izvršbe,« je pojasnila ravnateljica. Vrtec pri izdaji računa oz. položnice starše opominja na še neporavnane dolgove za nazaj (to je 20 dni po zapadlosti in se šteje kot opomin). Ko dolg še vedno ni poravnan in od zapadlosti preteče 30 dni, vrtec izstavi opomin pred tožbo, v katerem določijo, do katerega datuma morajo starši poravnati obveznosti. Če v tem času ne poravnajo svojih obveznosti, jih predajo zunanjemu podjetju Izterjava, da vložijo tožbo za dolgovani znesek. Kako uspešni bodo pri tem, bo znano konec letošnjega leta. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ptuj • Mesto bo ostalo še brez ene trgovine Vrata Spara na Osojnikovi se zapirajo Prva Sparova trgovina na Ptuju, ki posluje v poslovnem centru Drava na Osojnikovi cesti, bo predvidoma konec meseca zaprla vrata. Ormož • Obnove hotela še lep čas ni pričakovati Začetek del se zamika ... Ormoški hotel je pred približno tremi leti dobil novega lastnika, a okoli propadajočega objektaje še vse mirno in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Kljub drugačnim napovedim ob nakupuje lastnik Stanko Kočevar zdaj dejal, da del na hotelu še ne bodo začeli. Foto: MH Dotrajani hotel je potreben temeljite obnove, do katere pa po besedah lastnika Stanka Kočevarja ne bo prišlo vsaj še leto dni. Razlogov, zakaj trgovino zapirajo, v družbi Spar Slovenija ne pojasnjujejo, a sklepati je, da verjetno ni bila dovolj donosna, da bi jo ohranjali pri življenju. Sparova trgovina na Osojnikovi cesti je bila zelo priročna za kupce iz bližnjih poslovnih stavb (centri Omega, Domino in Drava), blokovskega naselja v Ciril-Metodovem drevoredu, za del stanovalcev starega mestnega jedra, pa tudi za avtobusne vozače, zlasti dijake srednjih šol. Nemalo nakupov so v njej opravili starejši s podeželja, ki so se v mesto pripeljali bodisi z avtobusi bodisi s taksiji. Vse te skupine kupcev si bodo morale v prihodnje najti drugo trgovino, kjer bodo opravile priložnostni ali redni mesečni nakup. »Poslovalnica Spar Ptuj na Osojnikovi bo predvidoma prenehala obratovati konec februarja. Zaposleni bodo premeščeni na ustrezna delovna mesta v naše bližnje poslovalnice. Več podrobnosti o prenehanju delovanja poslovalnice vam v skladu s korpo-rativno politiko koncerna Spar žal ne moremo posredovati,« so bili v odgovoru za naš časopis kratki v družbi Spar Slovenija, ki ima sicer na Ptuju še dve prodajalni: v blokovskem naselju v Rabelčji vasi in trgovskem centru Qlandija ob Ormoški cesti. Konec januarja so prevzeli tudi Žerakovo prodajalno v Vidmu pri Ptuju. Odhod Spara z Osojnikove ceste oziroma iz centra Drava pomeni dodatno siromašenje tega dela mesta. Pred leti je vrata zaprl mladinski hotel Kurent. Iz poslovne stavbe se je odselila Abanka, umaknili so tudi banko-mat. Nekdanje prostore banke je sicer kupilo Gradbeno podjetje Drava. Butiki s tekstilom, ki so bili ob obrežju Grajene, so s svojo dejavnostjo že davno obupali, prav tako je vrata zaprlo dopisništvo dnevnika Večer. Vprašanje je tudi, ali bo na tej lokaciji ostal Center interesnih dejavnosti. MZ V občini Ormož je kar nekaj stavb, ki še vedno čakajo na zamujeno turistično priložnost. Osrednja je nedvomno nekdaj imeniten ormoški hotel, ki je veljal za znano središče prireditev in zabave, a še naprej klavrno propada v samem centru mesta. Po večletnem sa-mevanju je pred tremi leti stavbo za okoli 285.000 evrov od slabe banke kupil podjetnik Stanko Ko-čevar, lastnik in direktor podjetja Oculus energija s sedežem v Loga-rovcih. Slednji je ob nakupu napovedal obsežna vlaganja in temeljito obnovo že v naslednjem letu. Čeprav z obnovitvenimi deli glede na prvotne napovedi zamujajo že kaki dve leti, pa še nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Kočevar je zdaj tudi povedal, da bodo z vlaganji morali še počakati: »Gradimo proizvodno halo v Varaždinu, zaradi česar bo obnova hotela morala počakati še najmanj leto dni.« Sicer pa je zatrdil, da od prvotnih zamisli o vsebini hotela ne bo odstopil in da namerava vzpostaviti zdravstveni center z vsaj štiriz- vezdično hotelsko ponudbo in 72 ležišči. V teh dneh naj bi se srečal s projektantom, saj je projekt v zaključni fazi. Šlo bo za velik finančni zalogaj, ki pa bo dražji od prvotnih napovedi. Trenutno je ocenjen že na okoli 8 milijonov evrov. Zanj bodo poskušali pridobiti nepovratna sredstva. Propadajoča stavba je tudi pogosta tema ormoškega občinskega sveta, saj obno- vo po dolgoletnem zaprtju že vsi težko pričakujejo. Glede na to, da v občini primanjkuje prenočitvenih kapacitet, bi obnova hotela nedvomno bistveno spremenila stanje na področju turistične ponudbe in pomenila razvoj turizma kot celoletne dejavnosti. V prvi vrsti pa bi odpravila veliko črno piko v mestu ... Monika Horvat 4 Štajerski Podravje torek • 7. februarja 2023 Benedikt • Za obnovo pokopališča 214.000 evrov 60-odstotna podražitev Leta in leta so občani in benediški svetniki opozarjali, da je skrajni čas za posodobitev in širitev pokopališča, nato pa so vedno dobili prednost drugi, nujnejši projekti. Foto: arhiv občine Benediško pokopališče bo po obnovi dobilo podobo parka. Slednjič se je v proračunu našel denar za pokopališče. Zanj je pripravljena tudi vsa dokumentacija, a izbrani trenutek za obnovo zaradi ponorelih cen v gradbeništvu ni najprimernejši. Kot je pojasnil župan Milan Repič, jih je bilo zato treba prilagoditi novim okoliščinam, novelirati pa tudi investicijsko dokumentacijo. Prvotno ocenjena vrednost, ki je skupaj z davkom na dodano vrednost znašala nekaj manj kot 227.000 evrov, se je namreč povečala za vrtoglavih 60 odstotkov, kar pomeni, da bo po novem stala skoraj 364.000 evrov. Foto: arhiv občine Staro mrliško vežico bodo obnovili in v njej verjetno uredili muzej. Projekt posodobitve pokopališča, ki bo dobilo podobo parka, bodo izvajali po fazah in ga zaključili do konca leta 2024, letos pa bodo zanj namenili največ sredstev, natančneje 214.000 evrov. Širili ga bodo proti severu, postavili žarne grobove in žarni zid, po tej vrsti pokopa je namreč vse več povpraševanja, uredili pa tudi prostor za raztros pepela. Tega bodo ustrezno umestili v bližino rimskih gomil, ki so tam. Utrdili in razširili bodo poti, zgradili ploščad za izvajanje obredov, poskrbeli za razsvetljavo, postavili klopi, zasadili zelenje in pokopališče na novo ogradili. Predvidena je tudi obnova starega poslovilnega objekta, za katerega pa vsebine še niso dorekli. »Razmišljamo, da bi v njem uredili kakšen muzej, nekaj prostora pa namenili tudi shranjevanju opreme,« je dejal Repič. SD Podlehnik • Srečanje podjetnikov in obrtnikov Osrednja težava - dolgotrajno prostorsko načrtovanje »Na okrogli mizi smo se sestali pred natanko desetimi leti, skrajni čas je bil, da se ponovno srečamo,« je uvodoma na srečanju obrtnikov in podjetnikov v občini Podlehnik dejal župan Sebastian Toplak. »Želimo vas seznaniti z dejavnostmi občine in slišati vaše mnenje ter predloge.« Podjetniki in obrtniki so podprli ustanovitev začasnega delovnega telesa, v katerem bi iskali rešitve na področju gospodarstva v Podlehniku. Foto: Mojca Vtič Na območju občine naj bi delovalo okrog sto podjetnikov in obrtnikov, nosilcev popoldanskih s. p.-jev ... V Podlehniku si želijo, da bi se podjetništvo in gospodarstvo še okrepila. »Gradnja avtoceste nas je dolgo blokirala in morda se je res zaspalo s pripravo prostorskih aktov. Trudimo se, da bi ta zaostanek nadoknadili, ni pa enostavno. Slovenska prostorska politika namreč zasleduje centralizacijo in tudi v novi evropski perspektivi se spodbuja le naselja, urbana naselja. Slika ni najbolj rožnata, vendar se bomo trudili tudi v prihodnje,« je izpostavil župan. Tudi zbrani podjetniki so poudarili pomen vzpostavitve industrijske cone in spremembe prostorskega načrta. »Z avtocesto smo izgubili več gradbenih parcel, predvidenih za širitev podjetja, na drugi strani pa sprejemanje občinskega prostorskega načrta zamuja, tako da smo tudi mi že nekaj let v zaostanku z investicijo. Predvidevamo namreč izgradnjo novih proizvodnih prostorov z 2.000 m2 tlorisne površine,« je dejal Marko Žerak, direktor podjetja Meso izdelki Žerak, ki zaposluje od 65 do 70 zaposlenih. Tudi podjetnik s skoraj 50-letnim stažem, avtoprevoznik Slavko Šega, je izpostavil ureditev poslovne cone. »Ni nujno, da je poslovna cona le na eni lokaciji, in to v centru Podlehnika, kajti tudi občina Podlehnik ni le center.« Toplak je odgovoril, da se zaveda, da v občini manjkajo parcele za stanovanjsko gradnjo in poslovne namene. »V sklopu avtoceste smo želeli umestiti dve coni, ena je bila zavrnjena, drugo zemljišče je kupil kmet in spremenil namembnost. Lani smo 'zagnali' novo spremembo občinskega prostorskega načrta (OPN), saj prej ni bilo možno, kajti sprejemanje obstoječega OPN je bilo že v zaključni fazi. Nato smo nemudoma začeli s postopki ponovnih sprememb, a smo šele na začetku procesa. Trenutno pa v Podlehniku skušamo vzpostaviti razvojno cono, ki bo v prvi vrsti namenjena gradnji distribucijskega centra za vinogradnike, ob ribniku Dežno oblikujemo prostor za turizem in rekreacijo, kjer bomo prav tako iskali investitorje.« Občina pa na gospodarsko sliko ne vpliva le s prostorsko politiko, ki je v veliki meri sicer odvisna od državnih uradnikov, temveč tudi z višino nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), komunalnih prispevkov, pa tudi z razpisi za razvoj podjetništva. Če se v proračun Ljubljane letno nateče okrog 55 milijonov evrov od pobranega NUSZ, je ta številka v Podlehniku okrog 9.100 evrov. »Če preračunoma na prebivalca, je slovensko povprečje nekje 83 evrov NUSZ na občana, ki ga prispevajo podjetja. Podlehnik je pri repu, in sicer na 190. mestu med 212 občinami. To pomeni, da smo leta 2021 pobrali slabih pet evrov na občana, lani pa nekaj manj kot tri evre, pri čemer ne štejemo decembra.« Župan je ta podatek izpostavil, ker naj bi nekateri menili, da si občina odreže prevelik del kolača. »Mislim, da smo dokazali, da vas tukaj res ne želimo preveč obremenjevati.« Na drugi strani pa občina vsako leto razpiše tudi spodbude za podjetnike, obrtnike . in sicer v skupni višini 20.000 evrov. »Pred desetimi leti je bil ta znesek 10.000 evrov,« je spomnil župan. Na razpis občine se je v preteklosti prijavil tudi Ernest Večerič, samostojni podjetnik, ki se ukvarja z gozdarstvom. »Smo se že prijavili za investicije in pridobili sredstva, upam, da bomo tudi v prihodnje uspešni. Menim, da smo deležni vedno več posluha in da občina dela z nami in nas spodbuja,« je še dodal Večerič, ki izvaja sečnjo, spravilo lesa za državne gozdove in posameznike ter odkup in prodajo lesa. Srečanje v Podlehniku je bilo v prvi vrsti namenjeno izmenjavi pogledov, izkušenj ter druženju, ob tem pa je župan Sebastian Toplak zbranim predstavil tudi sklep občinskega sveta o začasnem delovnem telesu, ki bi ga sestavljali občinski svetniki in predstavniki gospodarstva v občini. Zbrani so bili pobudi izjemno naklonjeni. Mojca Vtič Podravje • Po številu prebivalcev skoraj enaki, v velikosti proračuna velika razlika Bistričani 10 milijonov evrov več za investicije kot Ptujčani Slovenjebistriški občinski svetniki so v obravnavo prejeli predlog proračuna za letošnje leto, ki obsega kar 35 milijonov evrov odhodkov, od tega bodo skoraj polovico namenili za investicije. V primerjavi s ptujskim proračunom slovenjebistriški predvideva za kar 10 milijonov evrov več investicijskih odhodkov, čeprav gre po številu prebivalcev za povsem primerljivi občini. Kot so navedli v MO Ptuj, bo letos glavnina naložbenega denarja usmerjena v dokončanje treh odsekov regionalnih kolesarskih povezav in končanje gradnje kanalizacijskega omrežja. »Predvideno je, da pa bomo imeli z rebalansom nekoliko večje investicijske odhodke. Za katere projekte, pa je ta trenutek še preuranjeno govoriti,« so še dodali. Na drugi strani bodo Slovenjebi-stričani letos tri milijone evrov na- menili za ceste, približno 5,5 milijona pa za izgradnjo kanalizacijskega sistema Zgornja Polskava. Letos je predviden tudi začetek gradnje prizidka k Zdravstvenemu domu. Pogodbena vrednost projekta je skoraj pet milijonov evrov, od tega naj bi dva milijona evrov prispevalo zdravstveno ministrstvo, dela pa naj bi bila zaključena poleti 2024. Parkirno stisko uporabnikov zdravstvenih storitev in zaposlenih naj bi reševalo zeleno parkirišče, za katerega bo občina odštela 1,3 milijona evrov. Med večjimi investicijami zagotovo izstopa tudi izgradnja plezalnega centra tik ob atletskem stadionu in pokriti atletski dvorani. Lani je občini uspelo na državnem razpisu pridobiti 2,3 milijona evrov za sicer dobrih pet milijonov evrov vredno investicijo. Plezalni center, ki v višino meri 20 metrov, je tako že zgrajen. V sklopu novega objekta bodo sprejemni prostor, recep- Primerjava proračunov dveh največjih občin v Spodnjem Podravju Plezalni center u Slovenski Bistrici bo najsodobnejši plezalni objekt pri nas. Foto: Mojca Vtič Prihodki 1 Ptuj 27.915.195 € 1_Slovenska Bistrica_I Odhodki 27.906.971 € 35.238.060 € Investicijski odhodki 6.185.046 € 16.049.566 € Plače in drugi izdatki zaposlenim 2.444.482€ 1.889.700 € Vir: Proračuna občin Slovenska Bistrica in Ptuj cija, pomožni prostori, gardero- zalni dvorani, s plezalnimi oprimki pa bo služil tudi drugim prograbe, ogrevalni in trening prostori, pa bodo opremljene tudi zunanje mom rekreacije, športne vzgoje, plezalni prostor z nižjimi boulder stene dvorane. Plezalni center bo civilne zaščite, gasilcev, reševalne stenami, osrednja pozornost pa ustrezal standardom za izvedbo službe, policije idr. bo pripadla 17 metrov visoki ple- tekmovanj na najvišji ravni, hkrati Mojca Vtič torek • 7. februarja 2023 Podjetništvo Štajerski 5 Slovenija, Podravje • Nepremičninski trg se umirja, a večjega padca cen ni pričakovati Vse več Slovencev se seli na vzhod države Zadnjih sedem let so cene nepremičnin v Sloveniji naraščale, vrhunec pa so dosegle med epidemijo, natančneje v prvi polovici leta 2020, ko so postale ena glavnih naložb. Rak rana slovenskega nepremičninskega trga ostaja veliko povpraševanje in pomanjkanje stanovanj, temu pa se v zadnjem času pridružujeta še porast stroškov v gradbeništvu in visoke cene zemljišč. Tudi na račun rastoče obrestne mere kreditov in inflacije pa se je začel nepremičninski trg nekoliko umirjati, ugotavljajo v Remaxu. »Deset-ali večodstotne letne rasti cen ne pričakujemo več, po drugi strani pa tudi ne velike pocenitve, saj se cene kreirajo glede na razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Glede na to, da je ponudbe na mnogih trgih še zmeraj premalo glede na povpraševanje, število neprodanih novogradenj ni veliko, podjetja in prebivalstvo pa niso prezadolženi, zato v kratkem najbrž ne bo drastičnih sprememb.« Ormož ostaja degradiran A pri tem ne gre pozabiti na velike razlike med zahodnim in vzhodnim delom države. »Štajerska velja za precej stabilno področje, kar se tiče nihanja cen nepremičnin,« razlaga Mira Gašparič Petrovič iz ptujskega Remaxa. »Bolj me skrbi, kako bo na zahodu, kjer so cene podivjale in dosegajo štiri, pet, celo sedem tisoč evrov za kvadratni meter, kar je noro. Tako kot so strmo naraščale, lahko tudi strmo padejo in zamajejo tržišče. Tega na našem koncu ne bo, po mojem bodo cene ostale tu nekje. Če primerjamo Maribor, Slovensko Bistrico, Ptuj in Lenart, ugotovimo, da so cene stanovanj približno enake, precej degradiran pa ostaja Ormož, kjer so te še vedno precej Največje podražitve v Estoniji Nepremičnine pa niso zasoljene samo pri nas, pač pa po vsej EU in tudi drugod po svetu. VEU beležijo 8,4-odstotno rast cen, navaja Eurostat, kar pomeni, da je Slovenija nekje v zlati sredini, saj so se cene rabljenih stanovanj po podatkih Gursa v prvi polovici lanskega leta v primerjavi z drugim polletjem leta 2021 zvišale za 12 odstotkov,cene hiš pa za osem. Najbolj, za četrtino, so se nepremičnine podražile v Estoniji, za 21 odstotkov na Madžarskem, v Litvi pa za dobrih 19 odstotkov. Med evropskimi državami, kjer je nepremičninski trg v zadnjih letih dobesedno podivjal in so cene zrasle tudi za sto odstotkov, so poleg omenjenih treh še Luksemburg, Latvija, Avstrija in Češka. Kot kaže anketa, ki jo je za 22 evropskih držav naročila nepremičninska mreža Remax, negativne novice glede ekonomije investitorjev ne odvračajo od nakupa stanovanjskih nepremičnin; najbolj priljubljene destinacije za nakup so Španija, Velika Britanija, Nemčija, Italija, Francija, Avstrija, Grčija, Švica, Portugalska in Hrvaška. Za posebej zanimivo investicijo velja kategorija nakupa stanovanja za nadaljnjo oddajo. Glede tega so daleč na prvem mestu Bolgari, saj jih več kot tri četrtine načrtuje nakup take nepremičnine. nižje, pri čemer najbrž veliko vlogo igra dejstvo, da mesto nima avtocestne povezave.« Obnovljena stanovanja v meščanskih hišah ptujskega jedra se ponujajo za 1.800 do 1.900 evrov na kvadratni meter, a zanje ni velikega zanimanja. »Velik minus stanovanj v starih delih mest so namreč problemi s parkiranjem, težava je tudi, če ni dvigala. Slednje je že od nekdaj razlog, da stanovanje ne gre dobro v prodajo. V stanovanjskih blokih, kjer se cene gibljejo med 1.200 in 1.700 evri, se prvo in drugo nadstropje prodata takoj, tretje in četrto pa že težko. Prav tako ni vseeno, ali je blok že Foto: Sta/M24 energetsko saniran, ali ima novo streho in ali je prodajalec že menjal stavbo pohištvo; vse to vpliva na ceno. Novogradnje, ki jih ni veliko, se oglašujejo po 2.500 evrov, čeprav menim, da se na koncu prodajo za manj, a o tem se prodajalci z vsakim kupcem posebej pogajajo. V tem trenutku za 2.500 evrov na kvadratni meter prodajamo novogradnjo v Kidričevem, a je vprašanje, kolikšna bo končna cena.« Lenartov nepremičninski bum Naša sogovornica pravi, da so se v Mariboru cene nepremičnin v zadnjem času nekoliko odmaknile od Ptuja, Slovenske Bistrice in Lenarta, saj prodajalci tam iztržijo tudi 2.500 evrov za kvadratni meter, a to je zelo odvisno od predela mesta. »Zanimiv primer pa je Lenart. Ko je pred leti mimo stekla avtocesta, je bil zaradi ugodnih nepremičnin zanimiv za priseljevanje in je doživel pravi nepremičninski bum, poleg tega je postal neke vrste strateška točka med Mariborom in Avstrijo, kamor se na delo vozi veliko tamkajšnjih prebivalcev. V 15 letih je Lenart doživel velik razvoj, ima vse, kar ponujajo precej večja mesta, a še vedno ostaja 'podeželski', res pa je, da so se zaradi vsesplošne infrastrukturne ekspanzije cene nepremičnin že zelo približale mariborskim in niso več tako ugodne, kot so bile.« Hrvaška privlačna za tujce Na Hrvaškem je bilo treba lani za stanovanje ali hišo v povprečju odšteti skoraj 15 odstotkov več kot predlani. Po podatkih tamkajšnjega urada za statistiko je povpraševanje še vedno večje od ponudbe, zato bodo cene verjetno še rasle. Dovolj je namreč Evropejcev, ki imajo denar in kupujejo nepremičnine ob morju ali v večjih mestih, zlasti v Zagrebu, kjer luksuzne nepremične kupujejo predvsem hrvaški zdomci in tujci. Informaciji, da naj bi se v prihodnjih petih letih preselilo kar 51 odstotkov Slovencev, delno prikimava tudi Gašparič Petrovičeva. »Selimo se veliko več kot v preteklosti. Priča smo zanimivemu dogajanju: še vedno se številni dnevni migran-ti iz vzhodne Slovenije vozijo na delo v prestolnico, so se pa ljudje iz zahodnega, bolj razvitega dela države začeli priseljevati na vzhod, ki je od nekdaj veljal za manj razvitega. Med razlogi so nižje cene nepremičnin, vse boljše prometne povezave, pa tudi večji mir, ki ga ponuja življenje na Štajerskem, Go-ričkem in v Prekmurju.« Senka Dreu Videm • V Vidmu Spar, drugod Mercator Žerakovi izdelki ostajajo na policah Podjetje Prodajalne Žerak ima večje trgovske prostore v Podlehniku, Majšperku in Vidmu. V prvih dveh haloških občinah so Žerakovi maloprodajo že pred leti povezali z Mercatorjem, v Vidmu je pred časom vrata odprla prenovljena živilska trgovina Žerak - Spar partner. Partnerstvo v Vidmu pomeni, da se Žerakovi iz maloprodaje ne umikajo. »Odločitvi podjetja za sodelovanje s Sparom Slovenija so botrovale okoliščine na po- dročju maloprodaje in želja, da svojim strankam ponudimo kakovosten nabor prehrambnih in ostalih življenjskih potrebščin v svojem lokalnem okolju,« je dejala direktorica Prodajaln Žerak Jana Žerak. Zagotovila je, da bo tudi v prihodnje posebna pozornost namenjena svežemu programu s poudarkom na ponudbi svežega Franšizna trgovina Spar partner Videm se razteza na skoraj 600 m2 površine. Foto: Spar Slovenija mesa in mesnih izdelkov blagovnih znamk Žerak in Košaki. »Razširili smo ponudbo svežega sadja in zelenjave ter kruha in pekovskih izdelkov. Potrošnikom ponujamo širok izbor artiklov lokalnih in slovenskih proizvajalcev in pridelovalcev, ki se bo v prihodnje še dopolnjeval. Poleg tega pa trgovina ponuja tudi širok izbor prehrambnih izdelkov priznanih blagovnih znamk in izdelke blagovne znamke Spar.« V Majšperku in Podlehniku še ohranjajo sodelovanje s trgovsko verigo Mercator, prav tako pa povezanost z lokalnimi dobavitelji kruha, testenin, moke, vina in medu. »Prisotnost lokalnih proizvodov na vseh prodajnih segmentih bomo nadgrajevali tudi v prihodnje,« je zagotovila Jana Žerak. Med cilji podjetja Prodajalne Žerak je namreč ohranjanje močne vezi med lokalnimi pridelovalci in kupci na vseh treh lokacijah, tj. v Podlehniku, Vidmu in Majšperku. MV Podravje • Subvencijska kampanja konec marca Zamudnih rokov letos ni Kmetijska subvencijska kampanja se letos začenja dober mesec pozneje kot lani. Vnos vlog za kmetijske subvencije naj bi bil mogoč z 31. marcem, vloge pa morajo kmetovalci oddati do 10. julija; zamudnih rokov letos namreč ni. Foto: arhiv Z letom 2023 se začenja izvajanje novega programa kmetijske politike 2023-2027, s tem pa tudi novih ukrepov. Vzrok za nekoliko kasnejši začetek kampanje je na vladni strani, ki še ni pripravila vseh potrebnih pravnih podlag, prav tako še ne deluje program za vlaganje zbirnih vlog. Kmetje bodo morali vloge oddati elektronsko, kot je veljalo že do zdaj, pri tem pa jim lahko (za plačilo) pomagajo v kmetijskosve-tovalni službi. Obdobje, ko je možno oddati vlogo, je letos skoraj en mesec daljše, a to ne pomeni, da bodo svetovalci na kmetijskih zavodih lažje dihali. Zaradi številnih novosti pričakujejo, da bodo imeli kmetje več vprašanj, posledično bo potrebnega več časa za vložitev posamezne vloge. »Kot vedno doslej bomo tudi letos kmete povabili k oddaji vloge na predlagani datum in uro. Še pred začetkom kampanje pa bomo izvedli izobraževanje o ukrepih nove skupne kmetijske politike, predvidoma bo to konec februarja, ko bomo tudi svetovalci prejeli odgovore na vsa vprašanja v zvezi z ukrepi,« je povedal vodja ormoške izpostave Ivan Puklavec. MV 6 Štajerski V središču torek • 7. februarja 2023 Slovenija, Sp. Podravje • Zaposleni z izpolnjenimi pogoji za upokojitev prejemajo še 40 odstotkov pokojnine Nekateri zgarani, drugi se po 40 letih dela še Medtem ko marsikateri delavec, ki vse življenje dela na fizično napornih delovnih mestih, težko čaka, da se bo upokojil, so na drugi strani taki, ki kljub izpolnjevanju pogojev za polno upokojitev ostanejo zaposleni. Ob tem poleg redne plače prejemajo delno pokojnino - prva tri leta v višini 40 odstotkov, vsa nadaljnja leta pa 20 odstotkov. Večina delavcev, še zlasti tistih, ki opravljajo fizična dela, je po štirideset letih dela popolnoma iz-mozganih in izčrpanih, zato komaj čakajo, da se odpravijo v pokoj. Pravzaprav si je skorajda nemogoče zamisliti, da bi na primer delavec, ki je vsa leta trdo delal v gradbeništvu, po izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev sploh želel nadaljevati s službo. Na drugi strani so tisti, ki bi delali oz. delajo dlje. Razlika je največkrat ta, da gre pri prvih bolj kot ne za delavce, ki izhajajo iz proizvodnje in gospodarstva, pri drugih pa za delavce iz javne uprave. Prva tri leta 40 odstotkov, nato 20 odstotkov Delavci, ki navkljub izpolnjevanju obeh pogojev za upokojitev ostanejo zaposleni, poleg redne plače prejemajo tudi delno pokojnino. V skladu z veljavno zakonodajo lahko dobijo izplačanih 40 odstotkov starostne pokojnine, če delajo polni delovni čas (osem ur dnevno), oziroma sorazmerni del pokojnine, če delajo dve do sedem ur dnevno, pod pogojem, da poda- jo vlogo na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). »Ta del starostne pokojnine se lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Zavarovancu oziroma zavarovanki, ki ostane vključen/-a v obvezno zavarovanje s polnim delovnim ali zavarovalnim časom tudi po preteku navedenih treh let, se potem izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine,« so pojasnili na Zpizu. To pa ni edina spodbuda za odlaganje upokojitve. Tisti, ki delajo dlje, imajo namreč tudi višji odmerni odstotek oz. višjo pokojnino. Zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 60 let starosti ter ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa in se ne upokoji, z vsakim nadaljnjim letom pridobi še tri odstotke na osnovno pokojnino, vendar le prva tri leta po izpolnitvi pogojev. Tako se mu odmerjena pokojnina po treh letih zviša za devet odstotkov. Prva tri leta po dopolnjenih obeh pogojih za redno upokojitev torej zaposlenim prinašajo dva dodatna »bonusa«: poleg polne plače vsak mesec še 40 odstotkov pokojnine in dvig pokojnine po treh letih za Razlika je, če nekdo 40 let opravlja težka fizična dela v dežju in na mrazu. devet odstotkov. Pri morebitnem nadaljevanju redne zaposlitve po treh letih po dopolnjenih obeh pogojih pa zaposlenim še vedno pripada ob polni plači 20 odstotkov pokojnine, ne zvišuje pa se jim več odmerni odstotek. Samo v organih državne uprave več kot 900 upravičencev Točnega podatka, koliko je takšnih zaposlenih, ki ostajajo zaposleni v javnem in zasebnem sektorju, nam navkljub pisanju na različne državne urade in ministrstva ni uspelo dobiti. Po informacijah, ki jih imajo na Zpizu, pa je konec decembra 2021 del pokojnine v višini 40 in 20 odstotkov (poleg redne plače) prejemalo 16.137 upravičencev. Pri tem je presenetljiv podatek, da naj bi jih kar 65 % izhajalo iz zasebnega sektorja in le 35 % iz javnega. Samo v najožjem delu, organih državne uprave, je po podatkih ministrstva za javno upravo na zadnji dan leta 2022 913 ljudi izpolnjevalo pogoje za starostno upokojitev. Koliko jih je še v drugih sektorjih javne uprave, denimo v javnih zavodih, zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu, agencijah, skladih itd., nam ni uspelo izvedeti. »Prisilno« upokojevanje padlo na ustavnem I» v v sodisču Vprašanje, ali bi morali delavci ob izpolnjevanju pogojev oditi v pokoj, v javnosti vsake toliko sproža polemike. Mnenja so različna. Zagovorniki pravijo, da bi s tem odstopili mesta mladim, nasprotniki pa, da gre v prvi vrsti za pravico posameznika, da se prostovoljno odloči za odhod v pokoj ter da v Sloveniji tako ali tako primanjkuje ustreznega kadra, zlasti strokovnjakov, s čimer bi se ta problematika samo še povečala. Prav tako opozarjajo, da so v preteklosti ljudje prezgodaj odhajali v pokoj in da bo treba v prihodnje delati še dlje, da bo pokojninski sistem sploh vzdržen. Vlade so v preteklosti že poskušale uzakoniti - lahko bi rekli - »prisilno« upokojevanje javnih uslužbencev ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev (denimo z ZUJF in sedmim protiko-ronskim paketom), a so zakonske določbe, ki so se nanašale na ta del, vsakič padle na ustavnem sodišču. »V veljavni zakonodaji ni nikjer po- Foto: CG Slovenija, Podravje • Estetski kirurški posegi in plačilo davka Je glajenje gub z botoksom v javnem interesu, za kar Plačila davka so oproščene dejavnosti, pri katerih je njihovo izvajanje v javnem interesu. Med oprostitvami plačila davkaje med drugim zajeta bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi, koncesionarji ali zasebniki. Pri estetskih operacijah bi izvajalci morali upoštevati še namen posega. Storitve estetskih kirurških posegov in z njimi povezana rehabilitacija so lahko oproščene plačila davka le, če so opravljene bolnikom, ki zaradi bolezni, poškodbe ali prirojene telesne okvare potrebujejo tak poseg. Če je storitev opravljena zaradi izboljšanja videza, pa to ne spada med oprostitve plačila davka, a nekateri izvajalci teh storitev (uspešno) iščejo'luknje' v zakonu... Dejavnosti, ki so oproščene plačila davka, ker je njihovo izvajanje v javnem interesu, so opredeljene v Zakonu o davku na dodano vrednost. Med oprostitvami je zajeta bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti. Podrobneje so te dejavnosti opredeljene v Pravilniku o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. »Po pojasnilu SURS se storitve estetskih operacij uvrščajo v šifro standardne klasifikacije dejavnosti 86.220 Specialistična zunaj-bolnišnična zdravstvena dejavnost, za katero velja oprostitev plačila DDV,« so pojasnili na ministrstvu za finance, a obenem dodali: »Vendar pa je pri storitvah estetskih operacij treba upoštevati za oprostitev še namen tega posega. Sodišče EU je glede estetskih kirurških po- Foto: Pexels.com Visoke cene estetskih posegou Estetska kirurgija doživlja hiter razvoj, posegov je vedno več, z leti postajajo manj invazivni Cene teh storitev pa so precej visoke. Korekcija ustnic, približno 1 ml polnila, stane okrog 300 evrov (odvisno od izvajalca), približno enako kot aplikacija polnila za pomlajevanje obraza. Še bistveno dražje je odstranjevanje bukalne maščobe, okrog 900 evrov. Za povečavo prsi z vsadki ali zmanjšanje prevelikih prsi je v Sloveniji treba odšteti okrog 3.000 evrov. Korekcija štrlečih ušes, opravljena v lokalni anesteziji, samoplačniško stane okrog 1.300 evrov, v splošni anesteziji je poseg še dražji. Prav zaradi visokih cen na eni strani in naraščajočega povpraševanja na drugi nekateri izvajalci ponujajo celo možnost plačila estetskih posegov na obroke. Če je estetski kirurški poseg opravljen, ker bolnik tako želi zaradi spremembe segov razložilo, da so storitve, ki vključujejo estetsko kirurgijo, zajete s pojmom zdravstvena oskrba, ki je oproščena DDV, če je namen teh storitev postavitev diagnoz, varovanje in ohranjanje zdravja. Nadalje je sodišče razložilo, da zgolj subjektivna razumevanja osebe, na kateri je bil poseg opravljen, sama po sebi niso odločilen dejavnik pri presoji vprašanja, ali je imel poseg terapevtski namen. Ker gre za presojo zdravstvene narave, mora temeljiti na zdravstvenih ugotovitvah, do katerih pride osebje, ki je za to usposobljeno.« Če je cilj posega le polepšanje videza, bi davek morali plačati Na ministrstvu za finance so torej jasno povedali, da so storitve estetskih kirurških posegov in z torek • 7. februarja 2023 V središču Štajerski 7 nočejo upokojiti dana pravna podlaga, da bi lahko delodajalec upokojil delavca, pač pa se za upokojitev odloči delavec sam, ko izpolnjuje pogoje, ne glede na to, ali je zaposlen v zasebnem ali javnem sektorju,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo. V knjižnici in muzeju dva, v ZD trije, v domu upokojencev nihče Preverili smo, koliko je takšnih delavcev v nekaterih zavodih in podjetjih na našem območju. »V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj imamo trenutno dva zaposlena, ki kljub izpolnjevanju obeh pogojev za upokojitev še delata. Gre za strokovna delovna mesta. Razlog za nadaljevanje dela je osebna odločitev zaposlenega,« so sporočili. Tudi v Šolskem centru Ptuj imajo dva delavca, ki sta še zaposlena, in sicer inženirja strojništva in diplomiranega inženirja elektrotehnike, enako tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, v ptujskem zdravstvenem domu so trije: finančno-ra-čunovodski delavec, diplomirana medicinska sestra in zdravnik specialist. V Centru za starejše občane Ormož so povedali, da nimajo nobenega zaposlenega, ki bi nadaljeval delo po izpolnitvi obeh pogojev za redno upokojitev. »Vsi zaposleni, ki so izpolnjevali oba pogoja za upokojitev, so se odločili za upokojitev. V domu za starejše je delo napor- no, zaposleni so seveda utrujeni in ne želijo opravljati dela po izpolnitvi pogojev, saj si želijo počitka in uživanja v pokoju. Imamo dve upokojenki, ki sta se odločili za občasno delo pri nas in opravljata delo po pogodbi o opravljanju občasnega ali začasnega dela upokojencev na delovnem mestu oskrbo-valke. Seveda pa smo vedno veseli vključevanja že upokojenih, saj gre za kader, ki je delo opravljal predano in z veliko empatije,« je pojasnila direktorica Janja Jurkovič. Zanimivo pa je, da tudi v občinski upravi MO Ptuj nimajo zaposlenih javnih uslužbencev, ki bi izpolnjevali oba pogoja za starostno upokojitev. Monika Horvat Direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič vidi pri upokojevanju precejšnje razlike med gospodarstvom in javnim sektorjem. »Težko si je predstavljati 70-letnega delavca na gradbenem odru« Direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič vidi pri upokojevanju razlike med gospodarstvom in javnim sektorjem, torej med delavci, ki 40 let delajo za tekočim trakom, v tovarnah, gostinskih obratih ali pa na drugi strani v pisarnah, šolah in raznih javnih ustanovah. Še posebej tam, kjer so delavci vso svojo delovno dobo oddelali na fizično napornih delovnih mestih. »Samo pri obrtnikih, ki so samozaposleni in nimajo naslednika, navadno opažamo, da še vztrajajo oz. nadaljujejo z delom, in sicer zaradi nizkih pokojnin in ker so še sposobni opravljati delo. Medtem ko pri zaposlenih v različnih dejavnostih v zasebnem sektorju, še posebej tam, kjer je prisotno težje fizično delo, ne opažamo želje, da bi to počeli še nadaljnjih nekaj let. Zlasti tisti, ki so vso svojo delovno dobo oddelali za tekočim trakom ali na primer v gradbenih storitvah. Ti ponavadi že komaj čakajo, da se upokojijo. Težko sije predstavljati, da bo 70-letni možakar, kije celo življenje opravljal delo v gradbeništvu, delal na gradbenem odru, na višini...« ... ali pa če 40 let opravlja lažja dela na toplem, v pisarni ... Foto: CG Foto: CG Foto: Bobo ni treba plačati davka? Foto: Pexels.com videza, ta storitev ni (oz. ne bi smela biti) oproščena plačila davka. njimi povezana rehabilitacija lahko oproščene plačila DDV, če so opravljene bolnikom, ki zaradi bolezni, poškodbe ali prirojene telesne okvare potrebujejo estetski kirurški poseg, in če je osnovni namen teh storitev postavitev diagnoze, negovanje in zdravljenje bolezni ali zdravstvenih težav: »Če na primer zdravnik napoti pacienta z napotnico na estetski kirurški poseg in z njim povezano rehabilitacijo in gre za zdravljenje bolezni, poškodbe ali prirojene telesne okvare, je taka storitev oproščena plačila DDV, če se uvršča v ustrezno šifro standardne klasifikacije dejavnosti. Navedeno velja tudi, če storitev opravijo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti.« V primeru, ko pa se storitve estetskih kirurških posegov in z njimi povezana rehabilitacija opravijo iz razloga, ker bolnik tako želi zara- di spremembe oziroma izboljšanja videza, te storitve ne spadajo med zdravstvene storitve, oproščene plačila DDV. Zanimivo pa je, da imajo nekateri izvajalci ob cenikih posebej navedeno, da so cene vseh estetskih posegov brez davka in da tega ne obračunavajo, saj da so plačila oproščeni na podlagi 42. člena Zakona o DDV. Visoke cene, veliko opravljenih storitev, a vendar davčni zavezanci... Na ministrstvu za finance pojasnjujejo še, da je pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb treba ločevati pridobitne pravne osebe, kot so gospodarske družbe, od t. i. nepridobitnih pravnih oseb. Gospodarska družba namreč plača davek od vseh dohodkov, javni zavod pa le od dohodkov iz pridobitne dejavnosti. »Plačila za posege, ki jih navajate in jih opravi npr. gospodarska družba, so obdavčen dohodek. Če se opravijo v javnem zavodu (brez prejudiciranja, kaj je dejavnost javnega zavoda v tem kontekstu) in so plačana iz t. i. javnih sredstev (npr. ZZZS), pa se izvzamejo iz davčne osnove javnega zavoda, kar pa ne velja za mo- rebitna doplačila uporabnikov storitev,« še opozarjajo na pristojnem ministrstvu. Nekateri izvajalci estetskih posegov delujejo kot mali davčni zavezanci in davka ne plačujejo po 94. členu zakona o DDV. Ta določa, da so davčni zavezanci oproščeni obračunavanja davka, če v obdobju zadnjih 12 mesecev niso presegli oziroma ni verjetno, da bodo presegli znesek 50.000 evrov obdavčljivega prometa. Dejavnosti, ki so oproščene plačila davka Zraven bolnišnične in izvenbolni-šnične zdravstvene oskrbe so med drugim plačila davka oproščene še storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik, socialno-varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, storitve varstva otrok in mladostnikov, predšolska vzgoja, šolsko izobraževanje, poklicno usposabljanje in prekvalifikacije, reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v za te namene posebej prirejenih vozilih in plovilih, ki jih upravljajo pooblaščene osebe, prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije ... Dženana Kmetec Foto: pexels.com Veterinarske storitve so maksimalno obdavčene Povsem drugače kot pri lepotni kirurgiji velja za veterino. Veterinarske storitve so namreč polno obdavčene - z 22-odstotnim davkom. »Ker so zdravila, izdana v sklopu terapij, vezana na storitev, kije obdavčena z 22-odstotki, so tudi ta zdravila, ki so pri tem uporabljena, enako obdavčena. Prav tako je pri zdravilih na recept v naši lekarniški postaji. Zdravila lahko izdamo samo z nasvetom, le-ta spada v veterinarsko storitev in smo spet na 22-odstotnem davku. Zdravil ne smemo prodajati brez nasveta pri izdaji zdravil, kar je razlika med lekarniško postajo, ki jo imamo registrirano, in lekarno za ljudi. Zdravila za velike živali, ekonomske živali, pa so obdavčena po 9,5-odstotni stopnji,« je povedal veterinar Emil Senčar iz Veterinarske bolnišnice Ptuj, ko smo se zanimali za davek na dodano vrednost pri veterinarskih storitvah. Težko pa komentira različne stopnje obdavčitve, a vsekakor se mu to ne zdi prav. Lastniki malih živali si zagotovo želijo, da bi bil DDV za veterinarske storitve nižji. Tudi živali vse pogosteje obolevajo, poškodbe niso redke, stroški zdravljenja pa niso majhni. V Sloveniji še nihče ni odprl poglavja o DDV na veterinarske storitve, še več, nekateri bi celo želeli uvesti davek na male živali, zlasti na pse in mačke. (MG) 8 Štajerski Podravje torek • 7. februarja 2023 Slovenija, Podravje • Število dni bolniških odsotnosti narašča že od leta 2015 Lani za bolniške odsotnosti rekordnih 713 milijonov evrov Podatki ZZZS, ki govorijo o tem, koliko časa smo Slovenci odsotni z dela zaradi bolezni, so grozljivi. Vsak delovno aktivni Slovenec naj bi bil lani odsoten 17,2 dneva. Izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zlasti od druge polovice leta 2015, izjemno naraščajo. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, leta 2020 so znašali 444,2, leta 2021 497,7 milijona evrov in leta 2022 že 713,6 milijona evrov, torej trikrat več kot pred osmimi leti. Glede na leto 2021 izkazujejo 43,4-odstotno povečanje oziroma so večji za 215,8 milijona evrov. Kot pojasnjujejo na ZZZS, so na takšno povečanje vplivale predvsem epidemiološke razmere. Odhodki nadomestil iz razloga izolacije zaradi covida-19 so leta 2022 namreč znašali že 191,9 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2021 skoraj enkrat večji. Poleg tega je sprememba Zakona o delovnih razmerjih s skrajšanjem števila dni, ki gredo v breme delodajalcev, lani prinesla dodatnih okvirno 33 milijonov evrov obremenitev ZZZS. K Bogataši bolniško odsotni Dolgotrajne bolniške odsotnosti poskuša država zamejiti predvsem s tem, da višina bolniškega nadomestila predstavlja le 80 odstotkov osnovne plače, a kot kaže, bo treba rešitve iskati drugje. Skoraj v posmeh te omejitvi je razkritje zneska najvišjega bolniškega nadomestila. Šest Slovencev namreč prejema mesečno nadomestilo višje od 10.000 evrov, rekorder kar 22.500 evrov. Verjamemo, da se mu na delo ne mudi, vsekakor pa vsem želimo čimprejšnje okrevanje. temu niso prišteti izdatki, ki jih za bolniške odsotnosti do 20 delovnih dni namenjajo delodajalci. Najpogostejši razlog: bolezen Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) iz leta 2019 je najpogostejši razlog začasne nezmožnosti za delo bolezen (70 odstotkov), sledijo poškodbe zunaj dela (od 13 do 14 odstotkov), poškodbe pri delu (od pet do šest odstotkov), nega ožjega družinskega (pet odstotkov), poškodbe po tretji osebi zunaj dela (od enega do dveh odstotkov), spremstvo (en odstotek), drugi razlogi pa nimajo večjega vpliva na zdravstveni absentizem. Mednarodne raziskave so pokazale, da na stopnjo zdravstvenega absentizma in povprečno trajanje odsotnosti z dela vplivajo številni dejavniki. Zanimiva so dognanja, da se absentizem s starostjo zmanjšuje, kadilci so odsotni več kot nekadilci, več absen-tizma je pri pomanjkanju telesnih aktivnosti. Dolgotrajno odsotnost zaznamujejo predvsem demografski dejavniki, kronične bolezni zaposlenih in vrednote zaposlenih. Dvanajstletna bolniška odsotnost Za kako veliko težavo gre, pokaže tudi podatek o izgubljenih delovnih dneh zaradi bolniške odsotnosti. Leta 2022 smo tako izgubili okoli 16 milijonov delovnih dni oziroma kar 17,2 dneva na vsakega od 930.000 delovno aktivnih Slo- vencev. Skrb vzbujajoče je predvsem to, da se povečuje število dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Če je bilo leta 2020 število ljudi, ki so bili na bolniškem dopustu več kot 45 dni, 25.778, jih je bilo konec novembra lani že 32.492; 8633 Slovencev je na bolniškem dopustu že več kot eno leto, 1495 jih je zaradi bolezni odsotnih z dela že več kot tri leta, 365 jih boleha že več kot pet let. Absolutna rekorderja sta možaka, ki sta na bolniškem dopustu že skoraj 12 let. Prvi, s področja Maribora, je prvi dan bolniške nastopil 23. marca 2011, njegov sotrpin z območja Murske Sobote je sodelavce in nadrejene zadnjič videl 12. aprila 2011. Za nadomestila več denarja kot za primarno zdravstvo Opozoril o tem, da imamo v Sloveniji težave s previsokimi iz- datki za bolniška nadomestila, je bilo že več, tudi od mednarodnih organizacij, kot je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Da postaja stanje nevzdržno, priča podatek, da za nadomestila dajemo več denarja kot za celoto primarno raven zdravstva, ki se v zadnjih tednih v številnih mestih po Sloveniji dobesedno seseda sama vase. OECD nam kot rešitev predlaga vzpostavitev vzporednega sistema vračanja na delo in rehabilitacije, ki bi se začel izvajati najpozneje tri mesece po nastanku bolezni ali poškodbe. Vodil bi ga enotni izvedenski organ, ki bi usklajeval rehabilitacijska prizadevanja treh glavnih deležnikov v Sloveniji (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje). Pilotni projekt, ki ga vodi ZPIZ, že poteka. Žiga Kariž -oto: ZK-N JZ Kidričevo • Stanovalci opozarjajo na visoke stroške ogrevanja Letni strošek za 60 m2 je dobrih 700 evrov V Petrolu so izdelali ilustrativni izračun letnega stroška ogrevanja za 60 m2 stanovanja v naselju Kidričevo. Celoletni strošek za uporabnika znaša dobrih 730 evrov, kar kidričevski ogrevalni sistem uvršča med dražje v državi. Po decembrskih izračunih Agencije za energijo so Kidričani, enako kot Ptujčani, v družbi tistih, ki za ogrevanje plačujejo precej visoke zneske. Na sistemu daljinskega ogrevanja v Kidričevem so cene od jeseni že trikrat spremenili. Prvič septembra zaradi odločitve vlade o znižani stopnji davka na dodano vrednost, oktobra je nato koncesi-onar dvignil ceno variabilnega dela stroška na 118 evrov za MWh, januarja so variabilni del cene uskladili z vladno uredbo, kar pomeni, da so ga znižali na 108 evrov za MWh. Mesečna cena fiksnega dela je 1.682 evrov/MW. »Variabilni del sestavljajo vsi energenti, ki so potrebni za proizvodnjo toplote, to so zemeljski plin, elektrika, peleti ter kemična priprava vode, ki kroži po sistemu. V fiksnem delu cene so zajeti vsi stroški storitev, stroški dela, stroški materiala in stroški amortizacije,« so pojasnili v Petrolu, ki je od leta 2014 koncesionar daljinskega ogrevanja v občini Kidričevo. Koncesijsko pogodbo so sklenili z občino. Ogrevanje s sekanci ceno ublažilo, ne pa tudi znižalo Toplo vodo za ogrevanje blokovskega naselja in še nekaterih drugih objektov Petrolu dobavlja Silkem. V preteklosti je vodo za toplovodno omrežje segrevala koge-neracijska naprava, lani so na sistem priključili še občinsko kurilnico (občina jo je kupila od Taluma) ter začeli za ogrevanje naselja uporabljati lesne sekance. To se je izkazalo za pozitivno, saj jim je s tem uspelo držati ceno ogrevanja za rep. »Nabavna cena toplote iz kurilnice na lesno biomaso je za približno 50 odstotkov nižja od cene toplote, ki jo je proizvajala kogeneracijska naprava,« so pojasnili v Petrolu. Da so zneski na položnicah za ogrevanje v Kidričevem visoki, opozarjajo tudi stanovalci. Njihov apel je vodstvu občine prenesla občinska svetnica Eva Žunkovič. Vprašala je, ali namerava občina v zvezi s tem priti ljudem naproti. Občina v nakup še enega kotla na lesno biomaso Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je občina aktivnosti v smeri vzdržne cene ogrevanja začela predlani z nakupom Talumovih skladiščnih in poslovnih prostorov ter kurilnice (nekdanji Revital), za kar je odštela 350.000 evrov. Lani so zgradili še cevovod za toplo vodo za 250.000 evrov, da so toploto iz kurilnice pripeljali do ostalega dela omrežja, ki napaja ogrevalni sistem kidričevskega naselja. Župan je dejal, da bi veljalo razmisliti o 24-urnem ogrevanju; v tem primeru bi bila temperaturna nihanja manjša in bi ogrevanje lažje regulirali s poudarkom na lesni biomasi. Sedaj je tako, da ogrevajo IIIIIIIIII fri 5 Í M * V'XUl, i Foto: Pexels Petrol u Kidričevem s toploto oskrbuje 465 stanovanj in sedem stavb na pogodbenem odjemu. z obema viroma: kogeneracijo, ki kuri plin, in pečmi na lesne sekan-ce. Dodal je, da želijo v enem od povezovalnih vodov izboljšati hidravliko, kar bo pripomoglo predvsem k boljši oskrbi s toploto v šoli in vrtcu. »Prav tako nameravamo letos kupiti še en kotel na lesno biomaso, kar pomeni, da bi v naslednji sezoni naselje Kidričevo v celoti ogrevali z lesno biomaso. V tej sezoni nam je šlo na roko vreme, saj smo do temperatur malo pod lediščem ogrevali s sekanci. Problematične so špice, zlasti zjutraj, ko kotli na lesno biomaso potreb niso zmogli in je bilo treba priključiti kogeneracijo. Smotrno bi bilo zamenjati izmenjevalnike toplote, ki so stari in zamašeni. Verjetno bi bilo smiselno razmisliti tudi o izolativnih fasadah, kar je stvar lastnikov stanovanj in ne občine. Menim, da bomo z ukrepi, ki jih načrtujemo letos, ceno obdržali na sedanji ravni ali pa celo znižali. Sem pa prepričan, da bi si s prehodom na 24-urno ogrevanje in zamenjavami izmenjevalnikov toplote uporabniki ceno ogrevanja lahko znižali že danes,« je razložil kidričevski župan Anton Leskovar. Mojca Zemljarič torek • 14. februarja 2023 Podravje Štajerski 9 Ptuj • Spremembe v polovici četrtnih skupnosti Vodenje prevzeli novi člani svetov Vodenje osmih četrtnih skupnosti na območju ptujske občine je pred kratkim prevzela nova sestava, vključno s predsedniki svetov. Polovica jih je v tem mandatu na novo, le štirje od skupaj osmih predsednikov so si priborili ponovno zaupanje krajanov in lahko nadaljujejo z delom tudi naslednja štiri leta. V mestni občini Ptuj deluje osem četrtnih skupnosti. Četrtna skupnost Breg - Turnišče je med tistimi, kjer na čelu sveta ČS ni sprememb in jo bo tudi naslednja štiri leta vodil Vladimir Koritnik. Ta je izpostavil številne akcije in prireditve, namenjene tako starejšim kot mlajšim krajanom, ki so jih izvedli v preteklih štirih letih. Temu in infrastrukturnim izzivom bodo posvetili naslednji mandat. Dobro delo so očitno prepoznali tudi stanovalci te četrtne skupnosti na desnem bregu reke Drave, ki so Ko-ritniku namenili še en mandat. Branko Strelec je prav tako eden tistih, ki je kot predsednik ČS Spuh-lja dobil priložnost nadaljevati začeto delo v prejšnjem mandatu. Čaka jih veliko dela, predvsem na področju infrastrukture. To je sicer področje, ki so ga kot prioritetnega izpostavili prav vsi predsedniki četrtnih skupnosti Tudi na čelu četrtne skupnosti ostaja Center ostaja Nejc Bedrač. Imel bo veliko dela pri opozarjanju na potrebne izboljšave pogojev za življenje stanovalcev mestnega jedra. Med drugim je izpostavil potrebo po dodatnih parkirnih mestih, po obnovi čim več cest ... Sprememb pa ni niti na čelu sveta ČS Rogoznica, predsednik ostaja Janko Čeh, ki bo tudi v prihodnje zastopal interese ene največjih četrti v občini. Ob vseh ostalih načrtih, ki jih bodo skušali uresničiti, izpostavlja, da si v tem mandatu najbolj želijo narediti več za varnost otrok. Štiri četrtne skupnosti z novimi predsedniki Vodenje četrtne skupnosti Grajena je prevzel novi predsednik, mestni svetnik Luka Žižek. Ta je bil že v prejšnji sestavi mestnega sveta, kjer je večkrat opozarjal na aktualno problematiko in težave krajanov tega dela mesta. Ker ta četrtna skupnost pokriva tudi Mestni Vrh, Grajenščak in Krčevino, gre za obsežno območje tako po velikosti kot dejavnostih. Želja za naslednja štiri leta je poglabljanje sodelovanja z društvi ter občani četrtne skupnosti. Četrtno skupnost Jezero bo do leta 2026 vodila Viktorija Bezjak, ki je bila v prejšnjem mandatu nekaj časa članica mestnega sveta, a je iz osebnih razlogov odstopila. Člani sveta četrtne skupnosti so se zavezali, da se bodo med drugim posvetili informiranju krajanov, delo in uspehe bodo sproti beležili na spletni strani in družbenem omrežju Facebook. Tudi na tem območju je precej projektov, ki jih bodo skušali predstaviti občinskemu svetu kot zelo pomembne in skupaj z njimi poiskati optimalne ter čim hitrejše rešitve. Glede na število prebivalcev je največja četrt v občini Ljudski vrt, to bo naslednja štiri leta vodila Štefanija Gajšek. Kot pravi, se bodo v svetu zavzemali za reševanje problematike s področja cestne in komunalne infrastrukture, za varnost v prometu in varne šolske poti. Novo vodstvo ima tudi četrtna skupnost Panorama, vajeti te je prevzel direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Med drugim bo skušal okrepiti in nadgraditi neposredno sodelovanje med svetom če-trtne skupnosti in prebivalci četrti. Vsem je skupno to, da si v naslednjih štirih letih želijo čim več druženja in sodelovanja s krajani. Prizadevali si bodo za ohranitev tradicionalnih kulturnih prireditev in zabav ter srečanj. Dženana Kmetec Kratkotrajno parkiranje brez pozitivnih učinkov Skoraj petnajst let bo minilo od ankete o stanju podjetništva v starem mestnem jedru Ptuja. Takrat je bilo na tem območju 188 podjetnikov. Podatkov, koliko jih je danes, ni. Zagotovo jih je veliko manj, močno pa je spremenjena tudi sama struktura ponudbe: Nekatere dejavnosti so sploh izginile iz mestnegajedra. Številni lokali so po zaprtju ostali prazni in samevajo že 20 let in več. Če bi odgovorni v mestu vzeli resno rezultate ankete, bi bilo danes v mestu povsem drugače. Moteči dejavniki so bili že takrat: mrtvilo, prometni režim, parkirni režim (predvsem premalo parkirišč), neurejena cestišča, neživljenjski spomeniškovarstveni pogoji itd. Od leta 2008 nobene mestne oblasti ni več zanimalo, kako se to stanje odraža na poslovanju vseh tistih, ki še vztrajajo. Že zaradi finančne in gospodarske krize, ki seje takrat začela, bi bili potrebni učinkoviti ukrepi. Resne ankete več ni bilo, nekaj sestankov je sicer bilo za zaprtimi vrati, na katere pa javnost ni bila nikoli povabljena. Na spremembe, ki se v mestu dogajajo ob velikih in zahtevnih investicijah, pa tako in tako niso imeli in tudi še danes nimajo nobenega vpliva. Tudi njihovi predlogi za več ponudbe in več ljudi so bili tako ali drugače preslišani. Možnost kratkotrajnega brezplačnega parkiranja do 60 minut, za katerega je treba začetek označiti na vidnem mestu, se je bolj ali manj izjalovila. Sprejeli so jo, da bi se na območju, kjer se ne pobira parkirnina, povečalo število tistih, ki prihajajo v staro mestno jedro iz takšnih ali drugačnih razlogov. Če samo pogledamo parkirišča od UE do Slovenskega trga, lahko vsak dan vidimo, da ta niso v uporabi za dnevne obiskovalce, temveč jih nekateri uporabljajo cel dan; vsako uro pač zamenjajo listek, čas na novo prilagodijo. Teh parkirišč ni toliko, da bi to lahko ostalo skrito javnosti. Tisti pa, ki bi želeli v ta del mesta za kratek čas, se tako raje odpeljejo drugam. Tudi na ta način ponudniki v tem mestnem predelu dnevno izgubljajo. Morda pa bi bil le čas, da se s strožjimi pregledi tudi to uredi. Če to ni mogoče, je bolje, tudi za mestne finance, da se ponovno uvedejo plačljiva parkirišča. Sicer pa tisti, ki niso vsak dan v mestu, še vedno na tem mestnem območju iščejo parkomat, ker želijo parkiranje plačati. Mestni avtobus pa na to območje pripelje v večini prazen. Oživljanje starih mestnih jeder je znanost in dolgotrajen proces, ki zahteva vključenost in odgovornost vseh. Zato je vsak, tudi najmanjši poseg treba sprejeti s konsenzom, še več, treba gaje spremljati in analizirati, da se dosežejo pričakovani učinki. Majda Goznik Slovenija • Kolektivna tožba zaradi polovičnega plačila za čas pripravljenosti na delo y Četrtina slovenskih vojakov zahteva 18 milijonov evrov Približno 1500 od dobrih 6000 pripadnikov Slovenske vojske se je že priključilo kolektivni tožbi proti državi zaradi prenizkega izplačila ur za čas pripravljenosti na delovnem mestu. Slovenija po navedbah Sindikata vojakov Slovenije (SVS) že 19 let krši pravni red Evropske unije in nacionalno zakonodajo glede izplačila za čas pripravljenosti. Sindikat vojakov Slovenije in Sindikat ministrstva za obrambo (SMO) ministrstvu za obrambo očitata, da ne spoštuje sodb vrhovnega in evropskega sodišča glede zagotavljanja počitkov ter štetja in plačila delovnega časa pripadnikom Slovenske vojske. Vrhovno sodišče je namreč marca lani odločilo, da je treba čas vojakove pripravljenosti v obdobjih straže šteti v delovni čas. Ministrstvo za obrambo bi tako namesto 20-odstotnega plačila za čas pripravljenosti moralo vojakom zagotoviti stoodstotno plačilo. »Ker naša zakonodaja v takšnem primeru ne ureja plačila (ureja ga le za primer pripravljenosti, ki pa se ne šteje v delovni čas), je tožniku prisodilo plačilo za delo v višini 100 odstotkov osnovne plače oziroma razliko med sto- odstotno plačo in 20-odstotnim prejemkom,« so marca lani zapisali na vrhovnem sodišču. Različna interpretacija sodbe vrhovnega sodišča Deset mesecev po sodbi vrhovnega sodišča je ministrstvo za obrambo v začetku januarja vendarle pripravilo predlog sprememb zakona o službi v Slovenski vojski, ki predvideva stoodstotno plačilo za čas pripravljenosti v obdobjih straže. Dva tedna pozneje je ministrstvo iz predloga novele umaknilo rešitev glede vojaških straž, ker se v dveh vojaških sindikatih s predlagano rešitvijo niso strinjali. »Sindikati so s tožbo na evropskem in vrhovnem sodišču dosegli, da se mora čas vojaka, prebit na straži, v celoti šteti v delovni čas, zdaj, ko je ministrstvo sledilo sodbam, pa ti isti sindikati temu nasprotujejo,« so sporočili z ministrstva za obrambo. Sindikata - nasprotno - krivdo va- lita na ministrstvo, ker se ne strinjata z interpretacijo obrambnega ministrstva, da se sodba vrhovnega sodišča nanaša zgolj na plačilo pripravljenosti za čas straže, ne pa za druge oblike pripravljenosti na delo, je pojasnil predsednik Sindikata vojakov Gvido Novak. »Torej v veljavi ostajajo določbe, ki omogočajo kršenje pravice do počitka pripadnikom SV že 19 let, in kršitve se bodo nemoteno nadaljevale. Dodatek za delovni čas v času pripravljenosti na delovnem mestu pa ostaja enako le 50 odstotkov urne postavke, ne glede na sodbo vrhovnega sodišča, da je takšen čas treba v celoti šteti v delovni čas in ga plačati s stoodstotno urno postavko,« je pojasnil Gvido Novak. Ob tem je poudaril, da je ministrstvo lani na spletni strani zagotovilo, da bo izplačalo razlike od že izplačanih 50 odstotkov do 100 odstotkov za obdobje zadnjih petih let. Zahteve četrtine vojakov znašajo okoli 18 milijonov evrov Do danes je po navedbah Novaka h kolektivni tožbi pristopilo že več kot 1500 vojakov, častnikov in podčastnikov, kar je četrtina vseh pripadnikov Slovenske vojske. V sindikatu nimajo natančnih izračunov, kakšen je celoten znesek, ki ga od države zahtevajo vojaki. Pri vsaj četrtini tožb zahtevki presegajo 25.000 evrov. Ocenjujejo, da v Foto: Sta/M24 povprečju vsak pripadnik SV, ki se je priključil kolektivni tožbi, zahteva nekje 12.000 evrov, kar skupno pomeni okrog 18 milijonov evrov. M. Korzika Foto: Sta 10 Štajerski Kultura torek • 7. februarja 2023 Kungota pri Ptuju • Uspešno delo ljubiteljskega gledališča »Najbolj srečen sem, ko se ljudje nasmejijo« V Kungoti v občini Kidričevo več kot 70 let deluje kulturno društvo. V desetletjih delovanja so člani zgradili vaški kulturni dom, izvedli vrsto proslav in dogodkov, v okviru društva so nekoč delovali pevski zbor, tamburaši, harmonikarji in mladinska gledališka sekcija. Vseh sedem desetletij se je ohranilo delovanje gledališke sekcije. Srce in duša gledaliških iger je Janko Vindiš, ki je gledališkemu odru zvest 60 let. Trenutno igra dedka Štefana v komediji Ležeči policaj, za katero je napisal besedilo in jo režiral. Z igralci medtem vadi besedilo za naslednjo predstavo, za tretjo je besedilo že napisano. V vaško gledališče je vpeta cela Vindiševa družina, skupaj z njimi pa še drugi ljubiteljski igralci iz Kungote. »V zadnji predstavi nas je igralo okoli 20, korona nas je nekoliko zdesetkala. Kar problem je dobiti skupaj igralsko zasedbo, da so člani svoj prosti čas pripravljeni nameniti vajam in predstavam. Midva z ženo sva v pokoju in imava čas, večina jih je v službah in šoli. Razumljivo je, da nimajo na voljo neomejeno veliko časa,« je povedal možakar v seniorskih letih, ki zelo uživa v ustvarjanju odrskih predstav. Besedila iger piše na roko, mladi, običajno je to vnuk, mu jih nato po nareku natipkajo na računalnik. Vindiš avtor besedil, režiser inigralec Janko Vindiš želi ob 60-letnici druženja z ljubiteljskim gledališčem sestaviti jagodni izbor iz dosedanjih najbolj uspešnih predstav. »Pripravljam komedijo, v kateri bodo odlomki iz osmih iger, v katerih sem igral. Malo sem že premišljeval in sešteval ter prišel do rezultata, da sem sodeloval z okoli sto ljubiteljskimi igralci. Želim, da bi se mi v predstavi pridružili. Glede termina se še nisem odločil, ali bo to pred poletjem ali jeseni. Sem avtor kakšnih šestih, sedmih iger, vse, ki smo jih igrali, sem priredil. Ko smo igrali Štajerca v Ljubljani, si je predstavo ogledal avtor besedila Tone Partljič. Dejal mi je, naj besedila iger pišem sam, ker sem besedilo Štajerca tako spremenil, da ni bilo več njegovo. In res sem potem začel pisati besedila za predstave. Menim, da dobro zadenem bistvo, ki publiko dvigne, ljudi nasmeji - to sta situacijska in besedna komedija. Naše društvo je sodelovalo tudi s profesionalnimi režiserji, a se nam tiste igre niso tako posrečile kot tedaj, ko delamo sami. Zato smo ostali zvesti ljubiteljskemu ustvarjanju, ker se mi zdi, da tako damo največ od sebe in nasmejemo ljudi.« Včasih so ljudje dvorane napolnili do zadnjega kotička Vindiševi spomini na 60-letno obdobje ljubiteljske igralske kariere so nadvse zanimivi. Nekoč ni bilo avtomobilov, da bi se igralci lahko brezskrbno peljali na gostovanje. Nemalokrat so se peljali s kolesi, kasneje pa že s kakšnim priročnim prevozom. »Spomnim se, da smo se peljali s kombijem, v katerem so sicer vozili živino. Natlačili smo se vanj in šli. Ustavili so nas policisti in vožnjo prepovedali. Eden od mojih znancev nas je nato nekaj peljal z avtomobilom, da smo pripravili oder, drugi igralci so za nami pripešačili. To so bile dogodivščine. Ali pa ko je zmanjkalo elektrike in je v dvorani nastala trda tema. To so bili drugi časi. Tudi publika nas je videla drugače, bili Foto: arhiv KD Kungota Predstavo Ležeči policaj so Kungotčani na oder postavili u začetku leta 2020, ko so odigrali tri predstave, nato jih je ustavila epidemija. Zdaj so se na odrske deske vrnili, za seboj imajo tri uspešno izpeljane igre, v prihodnjih tednih jih čaka še nekaj gostovanj. smo zvezde, ljudje so dvorane napolnili do zadnjega kotička. Vse je bilo drugače, v marsikateri dvorani smo si morali oder pred predstavo postaviti sami.« Komedija o ležečem policaju Najnovejša komedija v izvedbi KD Kungota je Ležeči policaj. Motivi zanjo so povzeti po dogajanju v lokalnem okolju. »V kraju smo imeli včasih ležeče policaje. Ko so naredili novo cesto, jih niso več namestili, tako se nekateri v vas pripeljejo tudi s hitrostjo 120 km/h. Zaskrbljeni smo, da se bo kaj zgodilo, krajani so razmišljali tudi o zaprtju ceste ali protestnem shodu. Tem idejam nisem bil naklonjen, zato sem se odločil na problem opozoriti na mehkejši, humoren način. Napisal sem besedilo za komedijo Ležeči Janko Vindiš je v 60-letni karieri ljubiteljskega gledališča igral na 40 odrih. Nastopil je v več kot 20 predstavah. policaj. V predstavi igram 80-letne-ga možakarja Štefana, ki ima ženo Prekmurko, ime ji je Greta. Ker ni najbolj brihtna, ne razume, kaj je ležeči policaj. Ona misli, da so to policisti, ki se na cesto dejansko uležejo. Na ta račun humorno nagovarja številne, da bi lahko postali ležeči policaji. Greta in Štefan imata sina Luko, ki je koruptiven narkoman. Pristal je v zaporu, a mu za to vsak mesec nekaj plačujejo. Staršema je uredil bivanje v domu upokojencev na Hrvaškem, zadnji del predstave govori o peripeti-jah in komičnih situacijah v domu. Veliko jih je vzetih iz vsakdanjega življenja v našem okolju. Ljudje se predstavi nasmejijo, kar me izredno veseli. Ocenjujem, da se mi je besedilo kar posrečilo, odziv publike je res dober. Letos smo igrali doma v Kungoti, Gerečji vasi in Jur-šincih, imeli smo zelo lep obisk in smo zadovoljni. Čaka nas še nekaj gostovanj, med drugim v Trničah, Rošnji, Cirkovcah, Majšperku, Dra-žencih ... Vstopnine na predstavah ne pobiramo. Če ljudje želijo, lahko prispevajo prostovoljni prispevek. Najbolj srečen sem, ko se ljudje na-smejijo, to je največji užitek.« Mojca Zemljarič Foto: MZ Hajdina • Na obisku pri KD Draženci Spomladi bodo nastopili mladi gledališčniki Kulturno društvo (KD) Draženci, ki ga vodi predsednica Janja Vidovič, je med šolskimi počitnicami priredilo otroške ustvarjalne delavnice, na katerih so najmlajši ustvarjali na temo pusta. Tako kot druga društva je tudi draženske kulturnike pri delu ustavila korona, a od lanskega leta so znova aktivni. Velik zalogaj je bila organizacija nove prireditve Povezani v znanju. »Z njo smo želeli povezati vsa društva v občini. Priprava in organizacija sta vzeli nekaj mesecev, cilj je bila prireditev, ki bi bila med domačini sprejeta. Nismo želeli tekmovanja med vasmi, pač pa med posameznimi društvenimi panogami v občini Hajdina. Tako smo sestavili sedem različnih kategorij oziroma ekip s petimi člani (športniki, kulturniki, gasilci, gospodinje, občinarji, župnija in mešana skupina, ki je vključevala ribiče, upokojence in planince). Ekipe so odgovarjale na vprašanja z različnih področij, igrale pantomimo, ugotavljale avtorje različnih pesmi ... Ocenjevala jih je tričlanska komisija, ki so jo sestavljali župan Stanislav Glažar, ravnatelj Mitja Vidovič in predstavnik vaškega odbora Davor Lampret. Bistvo prireditve ni bilo v tekmovanju, pač pa v sodelovanju, povezovanju in predvsem druženju, saj nam je tega v koronskem času manjkalo. Tekmovalni del smo popestrili z bogatim kulturnim programom. Prireditev smo povezovali kar trije člani društva (Aljaž Godec, Saška Serec Šijanec in moja malenkost). Glede na odzive je bila prireditev odlično sprejeta, tako da se spet dobimo v jesenskem času, ko občina Hajdina praznuje,« je povedala Vidovičeva in dodala, da je poleg otroških ustvarjalnih delavnic letos za njimi že tudi redni letni občni zbor društva. Otroci so na delavnicah, ki so jih izvedli v minulem tednu, izdelovali pustne maske in okraske v različ- nih tehnikah in z različnimi materiali. Člani KD Draženci bodo po besedah predsednice Vidovičeve z avtorskim prispevkom sodelovali na prireditvi ob kulturnem prazniku, marca se bodo predstavili na materinskem dnevu, v enem od spomladanskih mesecev (marca ali aprila) načrtujejo premiero mladinske gledališke predstave, ki so jo vadili že pred korono. Predstava je bila dejansko pripravljena za na oder, a je nato epidemija vse skupaj ustavila. Tako bodo predstavo premierno uprizorili spomladi letos, kar bo nedvomno eden od večjih projektov. Druge dejavnosti, ki jih še nameravajo izvesti, bodo počitniške delavnice in udeležba na Počitniškem direndaju, ponovno bodo organizirali prireditev Povezani v znanju in Najmlajši so med počitnicami izdelovali pustne maske in okraske. še kaj se bo našlo, je naštela Janja Vidovič, ki je vodenje KD Draženci prevzela leta 2019. Kot je pojasnila, je odločitev o prevzemu vodenja društva kar tehtala, predvsem zaradi velike odgovornosti. A izziv je bil tisti, ki jo je pripeljal do končne- ga odgovora, za katerega meni, da je bil pravi. »Zdaj vedno bolj čutim, da je to del mene, saj sem po duši umetnik.« KD Draženci združuje okrog 40 članov, ustanovili so ga leta 1997 na pobudo Zdenke Godec. Sicer pa Foto: KD Draženci ima ljubiteljska kultura v tem kraju še daljšo tradicijo, saj je dramska skupina pod mentorstvom Matevža Cestnika starejšega delovala že v letu 1948, pod okriljem KPD Staneta Petroviča Hajdina. MZ petek • 10. februarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Spodnje Podravje • Sodinčani se znajo prepustiti pristnemu veselju pustnega časa »To moraš preprosto imeti rad in uživati, sicer je bolje, da si doma« Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, 18. princ ptujskega karnevala, je prvi princ, ki nosi žezlo že tretje leto, in nasploh prvi, ki prihaja iz Ormoškega, natančneje iz Sodincev. Pust ima sicer v tej majhni vasici bogato tradicijo. Vaščani so tako v teh dneh še posebej veselo razpoloženi, saj bodo poleg princa in garde znova uživali v karnevalski skupini z lepo izdelanimi, povsem novimi pustnimi opravami, ki so v celoti delo njihovih rok. »Pustni čas je tu. V službi že vnaprej povemo, da nas kdaj ne bo oz. bomo imeli dopust,« nam uvodoma pripoveduje skupinica najbolj zagretih članov TED Sodin-ci, in sicer predsednik in aktualni princ Hinko Šoštarič ter njegova partnerka Stanka, Lidija in njena mama Stanka Štagar ter zakonca Edvard in Ksenija Škrlec, ki smo jih pretekli teden ujeli pri izdelovanju zadnjih podrobnosti. Pri izdelavi mask in udeležbi v karnevalski skupini so navadno vključene cele družine, tudi starejši. »Stara sem 67 let. To me veseli že od malih nog in enostavno ne morem nehati,« z nasmeškom na obrazu pristavi Stanka. Dodelane naglavne maske njihov zaščitni znak Gotovo se spomnite simpatičnih mravljic, dovršenih štorkelj, pa ljubkih mišk ter malih Rimljančkov in še in še ... Prav z njimi so Sodinčani pobirali najvišja mesta na karnevalih doma in v tujini. Lastnoročno izdelane izvirne naglavne maske s širokimi nasmehi, izza katerih kuka par oči, so praktično postale njihov zaščitni znak. Dopolnijo jih z dovršenimi kostumi, vsakič poskrbijo tudi za voz in koreografijo. Pri tem pa je treba poudariti, da prav vse izdelajo sami, na kar so lahko povsem upravičeno zelo ponosni. »Najprej nabavimo role blaga, gobe in drugega materiala. To se navadno zgodi okoli poletja. Letos smo imeli kar nekaj težav z nabavo blaga. Po dveh mesecih čakanja smo morali naročiti drugo blago. Zato smo z izdelavo začeli bolj pozno, šele okoli novega leta, ko smo navadno imeli maske že bolj kot ne izdelane,« je razložil Hinko, sicer gonilna sila, ki je med drugim Vse izdelajo sami. Hinko pri izdelovanju še zadnjih detajlov Izjemno častna, a zahtevna funkcija Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, že tretje leto v pustnem času s svojo gospo Stanko plemenito Gall vlada ptujskemu mestu. Čeprav prizna, da gre za zahtevno funkcijo, ki vzame ogromno časa, truda in finančnih sredstev, pravi, daje zelo ponosen, da promovira pustni čas in Kurentovanje. Svojo nalogo opravlja z velikim veseljem in zelo vestno: »Zares nam je v veliko čast, da lahko otvorimo največji pustni karneval v državi. Za naše društvo je to nekaj izjemnega, kar nam je uspelo doseči. Veseli nas, daje nekdo opazil ves naš dosedanji trud in da živimo za to.« zadolžen za izdelavo naglavnih mask, in nadaljeval: »Izdelujemo praktično iz 'nule', iz golega materiala. Najprej je treba razviti idejo, zamisel, nato pa to tudi izdelati. Ni pa nujno, da ti vse uspe v prvo. Navadno sta prvi dve maski zanič, ker ti takoj ne uspe zadeti tiste ta prave, želene oblike. In ko je goba enkrat zlepljena, je ne moreš več popravljati.« Maskirali se bodo v čričke »Se že vidim, kako se bom našemila in 'letela',« je ob izdelovanju rož iz tekstila pripomnila Lidija in dodala, da se sicer - verjeli ali ne -sama mask boji: »A samo, če nisem Vaščani več tednov po garažah ustvarjajo pustne oprave. ne umetniške roke. Pravijo, da so se vsega priučili sami, sproti. »Vsak ima svojo zadolžitev. Sedaj že dobro vemo, kaj kateremu izmed nas leži. Delamo pa tako dolgo, da je vse končano,« je dejal Edvard. Celotno delo sicer ob dobrem vzdušju jemljejo skrajno resno. Za letošnjo eno samo celotno opravo so po grobi oceni potrebovali skoraj cel dan. »Pa še to vprašanje, ali bi jo naredili,« so dodali. Izdelali so 38 mask, kar je sicer malce manj kot pretekla leta. »Včasih nas je bilo tudi po 50 ali 60 v skupini. Mi, najbolj zagreti, se ne damo.« našemljena. Ko se našemim, pa ta strah izgine. In če me kdo ob polnoči zbudi, sem takoj nared, da se našemim in grem.« Letos si bodo nadeli povsem novo opravo. Brez dvoma bodo navduševali z lično izdelanimi črički s čričkovo hiško. »Ta predlog je bil star že tri leta, a nam prejšnja leta nekako čas ni dopuščal, da bi idejo uresničili. Sicer pa so nam živali nasploh zanimive in se radi preobrazimo vanje. V njih se vsi dobro počutimo, pa tudi otrokom smo vselej zanimivi,« so pojasnili. Že bežen pogled na maske razkriva, da se za njimi poleg ogromno dela in truda skrivajo tudi spret- Sodinčani so znani po dodelanih pustnih maskah. Letos se bodo na povor-kah kazali v takšni opravi. »Mama me je okužila s tem« Hinku je sicer šivanje in pustno tradicijo v zibko položila že njegova mama: »Mama me je dobesedno okužila s tem. Vsakič mi je zašila pustno obleko. Praktično od prvega razreda naprej sem bil na vseh okoliških karnevalih.« To tradicijo pa prenašajo tudi na mlajše rodove. Letos bo v karnevalski skupini najmlajša udeleženka štela le šest let. »Otroci s tem živijo in uživajo. Nikakor pa jih k temu ne silimo. Sedaj sicer nekaj mladih pogrešamo, saj so zaljubljeni ali pa imajo majhne otroke, toda verjamemo, da se nam bodo zopet pridružili,« je bilo slišati. Te dni bo tako vasica Sodinci veliko bolj prazna kot sicer, saj bodo vaščani - eni bodo spremljali princa, drugi pa bodo v karnevalski skupini čričkov - raznašali pustno veselje po karnevalih v okoliških krajih. To vzdušje pa vsakič rade volje ponesejo tudi preko meja, na Hrvaško in v Srbijo. »Ne smeš razmišljati o času in denarju. To moraš preprosto imeti rad in uživati, sicer je bolje, da si doma,« še sklenejo. Monika Horvat Foto: MH Foto: MH Foto: MH Podlehnik • Korantov skok in prvi pok pospremili s posebno pustno razstavo Prvobitne podobe pusta ne ogled vsem Uvertura v osmi Korantov skok v Podlehniku je bila odprtje razstave etnografskih likov občine Podlehnik v občinski stavbi. »Predstavljeni so etnografski liki v merilu 1:1, značilni za našo občino, to so rogati korant, pokač in kojič, like pa spremljajo tudi fotografije, nekatere stare več desetletij, ki pričajo o tradiciji pustnega obredja pri nas,« je dejal župan Sebastian Toplak, tudi sam korant. Razstava v preddverju večnamenskega kulturnega centra bo na ogled vsaj do pepelnice, nato pa razmišljajo, da bi like preselili na drugo lokacijo, kjer bodo na ogled obiskovalcem tudi čez leto. Domačine in druge želijo namreč opomniti na pustno tradicijo, ki kljub napredku družbe ohranja del prvobitne podobe, predvsem pa ima enak namen: ljudem voščiti zdravja pri hiši, dobro letino in vse dobro, je poudaril Bogdan Šimenko, ki pod okriljem društva Koranti Podlehnik povezuje 46 rogatih korantov. Da stavijo na tradicijo, so v Pod- lehniku dokazali tudi s prvim pokom biča, ki daje znak, da lahko zazvenijo zvonci korantov. Okrog sto se jih je v noči z 2. na 3. februar zbralo v Podlehniku. »Bilo je enkratno,« je dejal predsednik KFD Podlehnik Franc Arnuš, prvi mož Korantov Podlehnik Bogdan Šimenko pa: »Bilo je čudovito. Fajn družba, fajn vreme.« Te dni bodo pustne like ponot-ranjali tudi člani KFD Podlehnik, ki združuje korante, pokare in orače. Udeležili se bodo pustnih povork na Ptuju, obiskali sosednje občine, sodelovali pri obhodu po občini, pustni duh pa bodo ponesli tudi v prestolnico, natančneje v državni zbor. V petem letnem času, kot nekateri imenujejo fašenk, pa bodo po občini prve brazde orali tudi člani Etnografskega društva Orači Jablovec. »Domačini nas že pričakujejo in seveda jih bomo tudi letos obiskali, da jim zaželimo vse dobro pri hiši,« je dejal predsednik društva Ernest Večerič, ki je na vprašanje, zakaj raje orač kot ko-rant, odgovoril: »Pred mano je bil to že moj oče, pred njim njegov, tako da sem že tretja generacija, Foto: Marko Viridis V preddverju večnamenskega kulturno-turističnega centra so domača društva v sodelovanju z občino pripravila razstavo etnografskih likov iz Podlehnika. ki nadaljuje to poslanstvo.« Enako kot drugod se bo fašensko obdob- je sklenilo na pepelnico, ko Pod-lehničani pripravijo tradicionalno povorko s pokopom pusta. Mojca Vtič 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 7. februarja 2023 Središče ob Dravi • Godba išče novega dirigenta Komu bodo predali taktirko? Središka godba na pihala, ki ima bogato tradicijo in je praktično nepogrešljiva na vseh pomembnejših dogodkih v občini, išče novega dirigenta. Iščejo novega dirigenta. Godbeniki so dolga leta delovali pod taktirko profesorja Rada Mu-nda, ki se je s tega mesta poslovil zaradi zdravstvenih težav. Dirigentsko palico je začasno prevzel Branko Panič. Sedaj iščejo novo moč. »Iščemo osebo, ki bo strokovno podkovana. Glasba povezuje godbenike središke godbe na pihala že 137 let. Godba je del življenja in tradicije Središča ob Dravi. Taka dediščina se prenaša iz roda v rod. Imamo več kot 30 članov, ljubiteljskih glasbenikov vseh generacij. Z leti ne ohranjamo le kulturne tradicije, ampak se tudi razvijamo, zato novejši repertoar vsebuje vedno več zahtevnejših skladb slovenskih in tujih avtorjev. Udeležujemo se tekmovanj na državni ravni in naš zadnji dosežek, na katerega smo ponosni, je zlata plaketa, ki smo jo dosegli lani na tekmovanju v zabavnem programu godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla. Vsako leto se radi udeležujemo regijskih revij, nastopamo na koncertih, prireditvah in povorkah v domačem kraju, znotraj občine in po sosednjih občinah. V prejšnjih letih smo se udeleževali tudi večdnevnih festivalov po Franciji in Hrvaški. Načrtujemo, da se bomo letos poleg rednih nastopov in koncertov v lastni organizaciji udeležili revije godb ter tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla in mogoče kakšnega festivala v tujini,« je povedal Renato Horvat, predsednik središkega prosvetnega društva, v okviru katerega deluje godba, in dodal, da upajo, da bodo našli primernega kandidata za dirigenta. Od slednjega sicer pričakujejo ustrezno glasbeno izobrazbo, vestnost, zanesljivost, prilagodljivost in dobre pedagoške sposobnosti,vizijo vodenja in razvoja orkestra ter muzikološka znanja, zaželene so tudi izkušnje z vodenjem orkestrov ali podobnih glasbenih sestavov, niso pa pogoj za prijavo. Monika Horvat Dolena • Člani FD Rožmarin v polnem zagonu Jurek se že šiva ... Rožmarinovci začnemo priprave na pustne prireditve že konec januarja. Etnografska lika haloški jurek in Rabolj v Folklornem društvu Rožmarin Dolena že dobra tri desetletja predstavljata pust v širši okolici Ptuja ter drugod po Sloveniji in preko njenih meja. Foto: arhiv FD Rožmarin Jurekova obleka, ki je sešita iz nešteto vejic bršljana, zahteva kar pridne roke naših članov in članic ter veliko mero strpnosti in natančnosti, da to obleko ročno sešijejo. Tako je bilo tudi letos. Seveda je treba bršljan najprej nabrati, kar zahteva spretnost, saj bršljan ne raste ravno na vsakem drevesu. Ko je bršljan nabran, se začne prava akcija. Najprej ga je treba pregledati, da so vejice bršljana res lepe in goste. Nato se lotimo šivanja. Vejica za vejico, v natančno določenem razmiku, da je bršljan na koncu bogato sešit in zapolni čisto vsak del lanene obleke, na katero se šivajo vejice. Potem je tukaj pokrivalo. Klobučevinast klobuk je treba prešiti z bršljanovimi vejicami, pri čemer se uporablja posebna tehnika šivanja. Tudi palico, ki jo Jurek vihti, naredimo iz bršljana ter pisanih barvnih trakov ter seveda zvončka, da se Jureka sliši že na daleč. Spremlja ga Rabolj ki je oblečen v kožuho-vino in predstavlja demona izpod Donačke gore. V Jureka se obleče mlad fant, prav tako v Rabolja. Spremljajo ju juraci, torej plesni pari in godec ter star haloški pustni lik ded in baba. Pustni čas tako prinese veliko veselja in pustnih norčij, česar se v FD Rožmarin Dolena še posebej veselimo. BC Gorišnica • Grajski joža že skoraj 50 let ohranja tradicijo vrvarstva oz. štrikopleta »Vsaki pokač si more bič nareti som« jože Muhič iz Male vasi je eden izmed redkih mojstrov, ki še zna plesti vrvi oz. štrike. Ta stara kmečka obrt ga je pritegnila že v otroških letih, ko je pri tem delu opazoval svojega očeta. Vsega, kar zna, se je naučil sam, znanje pletenja različnih vrvi pa že prenaša na sina in svoje vnuke. V času fašenka je pri njem še posebej živahno, saj ga obišče veliko ljudi, ki si želijo, da jim Grajski joža splete bič. Pod tem imenom ga poznajo domačini, prevzel pa ga je po svojem dedu, ki je bil zaposlen na gradu v Muretincih. V njegovi bogati zbirki starega orodja in drugih predmetov je namreč tudi grajski žig, ki so ga včasih uporabljali na gradu. Grajski Joža je namreč že pred skoraj dvajsetimi leti na dvorišču svoje kmetije uredil muzej, v katerem so razstavljeni številni predmeti, ki so jih včasih pri delu uporabljali naši predniki. V času fašenka so najbolj aktualni njegovi rusini biči, ki so znani daleč naokoli. Joža vsakemu zelo rad pokaže, kako se izdelujejo, ob tem pa sogovornika tudi nasmeji s kakšnimi veselimi prigodami iz starih časov ali pa mu med pripovedovanjem zelo resnih stvari pove vic ali dva, kar tako, za hec. »Ali znate šteti do pet?« je vprašal obiskovalce. Vsi so seveda odgovorili, da znajo, začeli šteti, in ko so izgovorili še številko pet, jim je Joža pojasnil, da šteti do pet pomeni samo števila ena, dva, tri in štiri. Temu so se vsi prijetno nasmejali in navdušeno spremljali izdelovanje biča, s katerim bo fant počil na domačem dvorišču ali pa bo na sobotni povorki spremljal ruso, vsem dobro znan avtohtoni pustni lik iz teh krajev. V ruso se obleče že njegov petletni vnuk, kar je pri marsikom zbudilo veliko navdušenje. Pri Grajskih izdelali celo bič za Martina Krpana Bič, ki ga v rokah vihti pokač, je sestavljen iz ročaja oz. gajžjaka. To je posebna palica, ki ji odstranijo drevesno skorjo, nato pa se mora dobro leto dni sušiti. Na ta ročaj se z levo in desno zanko pritrdi spletena lanena vrv, ki je različno dolga. Slednjo vrvarski mojster prilagaja glede na to, koliko star in spreten Jože Muhič med pletenjem vrvi iz lanene vrvice je pokač. Pri Grajskih se radi pohvalijo, da so nekoč spletli bič celo za Martina Krpana. »Če kdo verve, verve, če ne, pač ne,« je v domačem narečju dodal Joža. V resnici sta sin in zet pred leti izdelala res ogromen bič, samo gajžjak je bil dolg Poka ne ustvarjajo z vrvjo, ampak s t. i. žmico, ki jo pritrdijo na konec vrvi. tri metre. Nosila sta ga po vasi in pokala z njim. Nekateri ljudje so res mislili, da sta tako spretna, v resnici pa so pok povzročili čisto »drugi pripomočki«. Grajski v času fašenka radi poskrbijo za različne vragolije na vasi. Joža, ki pozna številne stare navade in običaje, ob tem pove, da so si pokači na gajžjak namazali kuhan krompir. To pa zato, da niso prehitro dobili žuljavih rok. »Bič si more fsaki pokač nareti som. Mi zmotamo ftup samo štrik. Ker ga dosti namotamo, mi včasih kdo reče, da sen že čista smotani,« še malo za hec pove domači mojster. Zanimivo je tudi, da se pok ne ustvarja z vrvjo, ampak s t. i. žmico (prepletene plastične vrvice različnih barv), ki jo pritrdijo na konec vrvi. Včasih so jo izdelovali iz nekoliko dražje rafije, ki se je hitreje izrabila. »Bič je neke vrste inštrument in ga je treba znati obvladati, pa tudi praf osmoditi po tleh, da res vredi poči.« Estera Korošec Kidričevo • Županov sprejem za malčke Posladkali so se s torto Župan občine Kidričevo Anton Leskovarje na obisk v vrtec Kidričevo povabil malčke, rojene v letu 2022. Starše in otroke so popeljali po vrtcu, posladkali so se s torto, na kateri so bila imena vseh otrok, ob tem pa dobili še darilo -knjigo oziroma priročnik za starše. Skupinska fotografija otrok in staršev z gostitelji srečanja Malčke in starše so v vrtcu Kidričevo pričakali župan Anton Leskovar ter ravnateljici OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak in OŠ Cirkovce Ivanka Korez s sodelavci. Župan Leskovar je navzočim izrekel dobrodošlico. »Namen današnjega srečanja je, da se spoznamo in vas seznanimo z delom v obeh vrtcih.« Napovedal je tudi skorajšnjo gradnjo štirioddelčne-ga vrtca v Lovrencu na Dravskem polju, ki bo zgrajen kot prizidek k podružnični šoli. »S tem bomo razbremenili pritisk pri vpisu na obeh lokacijah ter omogočili boljši standard. Zdaj so polni čisto vsi oddelki in učilnice. Nekaterim bomo vrtec lokacijsko približali, da bo bližje domu.« Navzoče sta nagovorili obe ravnateljici, Kutnjakova in Korezova. Nadejata se, da jim bodo starši otroke zaupali v varstvo in da se bodo v vrtcih dobro počutili. Omenili sta pomen gradnje vrtca v Lovrencu, saj bo tako na voljo več prostora. Korezova je starše in otroke povabila še na ogled vrtca v Cirkovcah. Razpis za vpis otrok v vrtca Kidričevo in Cirkovce je pričakovati po 15. marcu. V generaciji 2022 je v občini Kidričevo rojenih 51 otrok, na sprejemu jih je bilo 21. Lanska generacija je ena izmed številčno šibkejših, saj se je v minulem obdobju v občini letno rodilo okoli 80 otrok. MZ Foto: M H Foto: EK Foto: CG Foto: MZ Rokomet Ormožani na krilih navijačev do zmage na derbiju Stran 14 Rokomet Gorišničani s pomočjo korantov prekinili niz porazov Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Tenis Potočnikova v Antaliji do finala Stran 14 Zgodovina izborov Rekorderja sta Mirko Vindiš in Mina Markovič Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika • Dvoranski miting v Zagrebu Čurin Prapotnik v Zagrebu znova prestavljal meje V zadnjem mesecu praktično ne mine teden, da ne bi poročali o odličnih dosežkih Aneja Čurina Prapotnika. Glede na lansko sezono je član Atletskega kluba Ptuj v teku na 60 metrov znova močno napredoval in v dvoranah dosega rezultate, ki so sedaj že za desetinko boljši od lanskih. Zadnji takšen dosežek mu je uspel na odprtem atletskem dvoranskem prvenstvu v Zagrebu, kjer je v najkrajši sprinterski disciplini nastopil v družbi 51 sotekmoval-cev. Bil je hitrejši od vseh, zmagal pa je z izjemnim rezultatom 6,69 sekunde, s čimer je izenačil slovenski rekord med mlajšimi člani, star več kot dve desetletji! S tem dosežkom se je močno približal normi za nastop na članskem evropskem dvoranskem prvenstvu, ki bo marca v Turčiji; zmanjkalo mu je le šest stotink. Miting v Zagrebu, tek na 60 metrov (51 nastopajočih), finale: 1. Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj) 6,69 s 2. Žiga Benko (AD Kladivar) 6,88 s 3. Tilen Ovniček (AK Velenje) 6,91 s O vrednosti rezultata dovolj zgovorno priča podatek, da je po mednarodnih atletskih tablicah vreden več kot 1100 točk! Že v kvalifikacijah sprinta so bili trije Slovenci na prvih treh mestih, edini so pod sedmimi sekundami tekli Čurin Prapotnik (6,89), Žiga Benko (6,89) in Tilen Ovniček (6,98). V fi- nalu je bil zmagovalni oder prav tako slovenski, Čurin Prapotnik pa je tekel najhitreje med Slovenci v starosti do 23 let od leta 2001. Benko je bil drugi (6,88 s), Ovniček je bil tretji (6,91). »Prvi tek se mi je zdel preveč mehak, zato je bil izid slabši. V finalu pa sem bil bolj agresiven in se je 'pok-lopilo'. Upal sem na tak dosežek, čeprav prejšnjih štirih tekem nisem odtekel najbolje. Norma za EP je zelo visoka, skušal jo bom doseči, čeprav bo težko. Mogoče imam več možnosti za nastop v Carigradu glede na svetovno lestvico. Konec tedna bom tekel na balkanskem prvenstvu v Istanbulu. Tam je hitra steza, pa še konkurenca bo precejšnja, upam Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj, v sredini) je po lanskem rekordnem teku med slovenskimi starejšimi mladinci (6,78 s) sedaj rekordno znamko postavil še med mlajšimi člani. Rekordno znamko 6,69 s med slovenskimi mlajšimi člani U23 je pred Anejem zadnji tekel Matic Šušteršič, in sicer 24. januarja 2001 v Šempetru pri Gorici - takrat je bil star mesec manj kot 21 let. Anej Čurin Prapotnik je ta rekord v hrvaški prestolnici izenačil pri le 19 letih in pol ... Članski državni rekord je še dobro desetinko boljši in znaša 6,58 s, leta 2004 ga je dosegel Matic Osovnikar. na dober nastop,« je po rekordnem teku povedal Čurin Prapotnik. Tehnik mehatronike iz Gorišnice pri Ptuju, ki ta čas dela v družinskem podjetju, si želi v naslednjem študijskem obdobju študirati fizioterapijo. »Načrt za Čurina Prapotnika je bil čas okrog 6,70 sekunde za to sezono. To je desetinko hitreje, kot je tekel lani. Sedaj je ta cilj izpolnil, lahko pa ga še malce izboljša. Želiva si, da v dveh letih izid popravi še za deset-inko. Vsako leto bova to razliko razpolovila, rezerve so tako v fizičnem kot tudi v mentalnem pogledu,« je ob tem uspehu dejal Anejev trener Gorazd Rajher. Gogija sicer s trenutno najhitrejšim Slovencem ni bilo v Zagrebu. »Pogovarjala sva se pred tekmo in tudi po njej. To lahko dam, v sprintu med tekmo ne morem pomagati. Tedaj je sam na progi, tu je razlika glede na tehnične discipline, kjer se tekmovalcu lahko svetuje med meti ali skoki. To je tudi del procesa treninga za sprint,« je dodal Rajher. Iz AD Slovenska Bistrica je bil z rezultatom 7,12 m odličen drugi Nino Celec v skoku v daljino, zaostal je le za odličnim Splitčanom Lukom Čurkovičem (7,48 m). JM, sta Nogomet • Nejc Medved, NK Aluminij »Vem, da bo priložnost prišla, od mene pa bo odvisno, ali jo bom izkoristil ali ne« Nejc Medved, ki bo v tem mesecu dopolnil 20 let, je v mlajših selekcijah štiri leta igral za Maribor (od sezone 2017/18 do sezone 2020/21), nato pa je prestopil v domači Aluminij. Je eden od mladih igralcev, ki močno trkajo na vrata članske ekipe šumarjev. Sam priznava, da je prehod iz mladinske vrste v člansko zahteven, a upa, da si bo s trdim delom na treningih uspel zagotoviti daljšo minutažo. Kakšen bi bil tvoj pogled na dosedanje priprave? N. Medved: »Po uvodnem delu smo sedaj prešli v drugi del priprav, ki se mi zdi ključen. Trenažni proces se je nekoliko spremenil, treningi potekajo na visokih obratih, delamo s polno paro. Trener je dejal, da si lahko mesto v ekipi izborimo samo preko treningov, s čimer nas je dodatno motiviral. Vsi se zavedamo, da moramo od sebe vsak dan iztisniti 100 %, čeprav se pozna utrujenost po napornem delu. Na srečo je maksimalno poskrbljeno za regeneracijo, za prehrano, treninge - vse je na visoki ravni.« Kako sam kot mlad igralec doživljaš boj za mesto v ekipi? N. Medved: »Prestop iz mladinske v člansko vrsto je v nogometu najtežji, tako da tudi meni ni lahko, a se borim. Sedaj sem že pol leta med čla- ni in sem se že navadil na določene zadeve, še vedno pa imam veliko rezerv. Verjamem, da bom prej ali slej prišel na tisto raven, da bom lahko začel redno igrati v prvi ekipi.« Odigrali ste že nekaj prijateljskih tekem, tekmeci pa so bile močne prvoligaške zasedbe. N. Medved: »Rezultati na teh srečanjih niso ravno čudoviti, a takšne tekme so za nas zelo pomembne za učenje. Tudi iz porazov lahko veliko odnesemo; verjamem, da bomo v ligaških tekmah te izkušnje znali unovčiti.« Drugi del sezone je krajši, v boju za vrh boste morali že na začetku igrati na najvišji ravni. N. Medved: »To je res, spodrsljajev si praktično ne bomo smeli privoščiti. Cilj je samo eden - prva liga, nič drugega nas ne zanima. V boju za vrh bo vsaka točka pomembna in tega se zavedamo, posledično je resnost na treningih temu primerna.« Ker se borite za vrh lestvice, je konkurenca v moštvu potrebna in dobrodošla, sedaj jo je okrepil še Danijel Šturm. N. Medved: »Danijel je prišel iz NK Maribor, ki spada med največje klube v Sloveniji. Veseli smo, da smo dobili takšno okrepitev, obenem pa verjamem, da nam bo veliko pomagal pri uresničevanju naših ciljev. Kljub temu to ničesar ne spremeni, vsi se moramo boriti za mesto v ekipi, močna konkurenca pa nas samo še dodatno sili k boljšemu delu.« Nekateri izmed tvojih soigralcev so odšli na posojo v druge klube (Kmetec, Ciganovic), ti si ostal. N. Medved: »Sem domačin, Aluminij je moj domači klub, zanj igram s srcem in mi veliko pomeni, da sem ostal. Čeprav minutaža zaenkrat še ni po mojih željah, dajem na vsakem treningu in tekmi vse od sebe. Vem, da bo priložnost prišla, od mene pa bo odvisno, ali jo bom izkoristil ali ne.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Nejc Medved je v jesenskem delu sezone nastopil na osmih prvenstvenih (vedno vstopil s klopi) in treh pokalnih tekmah (vedno začel v začetni postavi), na slednjih se je dvakrat vpisal med strelce. Šumarji poraženi na goriški generalki: Gorica - Aluminij 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Karrica (31.) ALUMINIJ, 1. polčas: Pavli, Crnčec, Koblar, Munič, Borovnik, Marin-šek, Frešer, Medved, Brest, Katuša, Skiba. 2. polčas: Banič, Hempt, Schaubach, Jovan, Martič, Grajfoner, Jagič, Čeh, Rahle, Baskera, Čavara. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so ob koncu tedna odigrali četrto letošnjo pripravljalno tekmo, tudi tokrat z močnim tekmecem - prvoligašem iz Nove Gorice. Za Goričane je bila to generalka pred nadaljevanjem sezone v 1. ligi, ki je na sporedu konec tedna. 1. SNL, razpored 21. kroga, v soboto ob 15.00: Olimpija - Bravo; ob 17.30: Celje - Mura; v nedeljo ob 13.00: Gorica - Kalcer Radomlje; ob 15.00: Koper - Maribor; ob 17.30: Domžale - Tabor Sežana. Trener Robert Pevnik v novogoriškem športnem parku še ni mogel računati na Gašperja Pečnika in Danijela Šturma, kljub temu pa je sestavil dve konkurenčni enajsterici, vsaka je dobila priložnost v enem polčasu. Edini zadetek so gostitelji, ki jih vodi trener Miran Srebrnič, zanje pa igra tudi nekdanji šumar Alen Krajnc, dosegli v prvem polčasu, ko je Maja Pavlija premagal Bernard Karrica, 22-letni mladi albanski reprezentant. Naslednjo pripravljalno tekmo bodo rdeče-beli odigrali v torek, ko se bodo na Fazaneriji pomerili z domačo Muro. Foto: AZS 14 Štajerski Šport petek • 10. februarja 2023 Rokomet • NLB liga Ormožani na krilih navijačev do pomembne zmage na derbiju Maribor Branik -Jeruzalem Ormož 24:29 (11:14) MARIBOR: Zupančič, Lorger (3 obrambe), Strašek (11 obramb - 2 x 7-m); Planinšek 2, Jezernik 3, Sok 2, Kovačec 6, Jerenec 1, Košec 1, Kačič-nik 5, Budja 1, Razgor 2, Hedl 1. Trener: Luka Žvižej. JERUZALEM: Skledar (6 obramb - 1 x 7-m), Balent, Zemljič (1 obramba); Munda, Bogadi 2, Pungartnik 1, Fergola, Vincek, Žuran 7, Hebar 1, Šulek 1, Kosi 7 (4), N. Krabonja 4, S. Krabonja, Kolmančič 4 (2), Škrinjar 2. Trener: Saša Prapotnik. IZKLJUČITVE: Maribor 10; Jeruzalem 16 minut. SEDEMMETROVKE: Maribor 3/1; Jeruzalem 8/6. IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož). Zmaga na sosedskem derbiju je vedno nekaj lepega, še posebej če sta obe ekipi v nevarnih vodah glede obstanka v ligi in točke 'štejejo dvojno'. Zmaga v Mariboru je Ormožanom (8. mesto, 12 točk) prinesla nekoliko lažje nadaljevanje sezone, na drugi strani pa Maribor (predzadnje, 13. mesto, 6 točk) pahnila v hud boj za obstanek v ligi. Obe ekipi sta nastopili v okrnjenih zasedbah: pri domačih sta manjkala pomembna moža v obrambi in na šestmetrski črti Leon Gregorič in Anže Blagotinšek, med zimskim premorom pa je vrste vijoličastih zapus- NLB liga REZULTATI 14. KROGA: Maribor Branik - Jeruzalem Ormož 24:29 (11:14), Trimo Trebnje - Dobova 31:17 (12:8), Celje Pivovarna Laško - Krka 31:27 (17:10), Urbanscape Loka - LL Grosist Slovan 25:33 (14:18), Riko Ribnica - Gorenje Velenje 26:28 (12:13), Krško - Slovenj Gradec 26:34 (15:19), Sviš Ivančna Gorica - Koper 25:27 (11:14). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 14 13 0 1 26 2. TRIMO TREBNJE 14 12 0 2 24 3. GORENJE VELENJE 13 11 1 1 23 4. RIKO RIBNICA 14 8 1 5 17 5. KRKA 14 8 0 6 16 6. SLOVENJ GRADEC 14 7 2 5 16 7. KOPER 14 7 1 6 15 8. JERUZALEM ORMOŽ 14 5 2 7 12 9. URBANSCAPELOKA 13 3 3 7 9 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 14 2 5 7 9 11. GROSIST SLOVAN 14 3 2 9 8 12. DOBOVA 14 3 1 10 7 13. MARIBOR 14 2 2 10 6 14. KRŠKO 14 2 2 10 6 til Tilen Grobelnik (odšel v Dobovo). Pri vinarjih je manjkal prvi strelec lige NLB Nik Čirovic, vzrok pa je nekoliko hujša poškodba dimeljske prepone. 'Bum bum Čiro' bo najbrž izpustil tudi prvo domačo tekmo Jeruzalema v drugem delu sezone, ko na Hardek prihajajo udeleženci Lige prvakov in aktualni državni prvaki Celjani. Po golih Vida Kačičnika in Nejca Planinška je Maribor povedel z 1:0 in 2:1. Ves preostali del srečanja so vodili in popolnoma nadzirali igro gostje iz Prlekije, ki so imeli tudi glasno ter številčno podporo s tribun, saj so jih v dvorani Tabor bodrili ormoški navijači ter kurenti. Vseh tistih, ki so navijali za ponos malega mesta Ormož, se je zbralo skoraj sto. Po seriji 0:4 je z golom iz kazenskega strela Tilen Kosi v 11. minuti svoje moštvo popeljal do prve občutnejše prednosti (2:5). Že prva tekma nadaljevanja prvenstva je pokazala, kaj za moštvo Jeruzalema pomeni Kosi (pet zadetkov v prvem polčasu), ki je skoraj ves prvi del sezone izpustil zaradi hude poškodbe roke. V 19. minuti je Rok Žuran (štirje zadetki v prvem polčasu) svojo ekipo prvič popeljal do prednosti štirih golov (6:10), Kosi pa je takoj zatem povišal že na +5 (6:11). Vratar Maribora Denis Strašek je bil najbolj zaslužen, da je njegova ekipa na odmor odšla z le tremi goli zaostanka (11:14). 'Mali Bešta' je v prvem polčasu zbral sedem obramb, od tega je ustavil se-demmetrovki Kosija v 26. in Gašperja Hebarja v 30. minuti. Gostje so odlično odprli drugi polčas in po seriji 0:3 prvič ušli na +6 (11:17). Maribor se je trudil na vse pretege in se večkrat približal na le tri gole zaostanka, bližje ni šlo. V zadnjih deset minut tekme so vinarji vstopili z lepo prednostjo petih zadetkov (18:23). Izkušena ekipa, kakršna je Jeruzalem, seveda Foto: Črtomir Goznik Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož, modri dres) je bil najboljši igralec tekme v Mariboru. te prednosti ni zapravila in je mirno pripeljala tekmo do zmagovitega konca (24:29). Ormožane v tem trenutku od mest, ki vodijo ligo nižje, loči šest točk (12:6), do petega mesta, ki vodi v Evropo, pa je razlika le štiri točke (12:16). Uroš Krstič Tilen Kosi, Jeruzalem Ormož: »To je bila prva tekma v drugem delu prvenstva in obenem tekma velikega pomena za uvrstitev na lestvici. Začeli smo nekoliko v krču, ko pa smo povedli s tremi oz. štirimi goli, je bilo vse lažje. Že v prvem polčasu smo imeli nekaj priložnosti, da bi odločili o zmagovalcu, vendar je vratar Maribora Strašek branil odlično. Zmagovalca je odločil naš zelo dober začetek drugega polčasa, ko se je prednost povzpela na šest zadetkov. Do konca tekme smo naredili kar nekaj nepotrebnih tehničnih napak in si za trenutek otežili pot k zmagi, a smo zadnjih deset minut tekme odigrali odlično in prišli do zaslužene zmage. Hvala našim zvestim navijačem in kurentom, ki so dodali piko na i lepi rokometni predstavi.« Simon Razgor, Maribor Branik: »Zmaga Jeruzalema je zaslužena. Mi smo se borili po svojih najboljših močeh, a to tokrat ni bilo dovolj, da bi lahko ogrozili razpoloženega nasprotnika. Čaka nas veliko dela in hud boj za obstanek v ligi. Ormožanov pa ne vidim v boju za obstanek v ligi, saj imajo dovolj kakovostno ekipo za dvig po lestvici navzgor.« Nedeljski spektakel na Hardeku Rokometašem Jeruzalema se je z zmago v Mariboru odvalil velik kamen od srca in zdaj bo bistveno lažje trenirati ter igrati naslednje tekme. Prvi gost Ormožanov v letu 2023 bo nihče drug kot najuspešnejši slovenski rokometni klub Celje Pivovarna Laško. »To bo za nas najlažja preizkušnja, saj nam tekma ne prinaša prav nobenega pritiska. Edina želja, ki jo imamo, je, da se številčni publiki, ki se bo zbrala na Hardeku, prikažemo v lepi luči in da nasprotniku nudimo čim bolj dostojen odpor. Celjani so absolutni favoriti in vse drugo razen njihove zmage bi bilo veliko presenečenje. Zelo se veselimo tekme in še posebej svečanosti ob upokojitvi dresa Bojana Čudiča s številko 10,« je pred gostovanjem pivovarjev na Hardeku povedal Rok Žuran. Tekma na Hardeku bo na sporedu v nedeljo, 12. februarja, ob 17.00. »Tekma je na sporedu v nedeljo na željo Celja, saj imajo šele v četrtek zvečer tekmo Lige prvakov v Nantesu. Seveda smo v dobrobit slovenskega in celjskega rokometa želji gostom ugodili,« je povedal predsednik Jeruzalema Mladen Grabovac. Ormoški klub si obeta velik obisk tekme. Pred tekmo bo triminutna svečanost, na kateri bo ormoški klub upokojil dres s številko 10, ki ga je 19 let zapored nosil Bojan Čudič, sicer najboljši strelec v zgodovini kluba in nasploh slovenske rokometne lige 1. A (2527 zadetkov). Na svečanost in tekmo med vinarji in pivovarji se je čakalo z razlogom, saj je Hugo na svoji športni poti nosil le dres teh dveh klubov. Tenis • Mednarodni turnirji Potočnikova v Antaliji do finala, Rola po devetih mesecih znova odigral uradni dvoboj Teniške igralke in igralci nadaljujejo igranje na svetovni turneji in v reprezentančnih dresih, v prejšnjem tednu so bili aktivni tudi trije, ki so tako ali drugače povezani s Ptujem: Tamara Zidanšek, Nina Potočnik in Blaž Rola. WTA-turnir na Tajskem Članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek je nastopala na Tajskem, kjer je z uvrstitvijo v četrtfinale WTA-tur-nirja z nagradnim skladom 250.000 dolarjev dosegla lep uspeh, ki ji je prinesel lep skok na WTA-lestvici: s 132. je napredovala na 117. mesto. Za uvrstitev v polfinale se je merila s Kitajko Lin Zhu (54.). Devetindvaj- Turnir WTA 250 na Tajskem, rezultati: 1. krog: Zidanšek - Sharma (Avstralija) 6:2, 6:3; 2. krog: Zidanšek - L. Fruhvirtova (Češka, 8.) 6:3, 4:6, 6:4; četrtfinale: Zidanšek - Zhu (Kitajska) 2:6, 2:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Perez (1.) -Adamczak/Van Der Hoek (Avstralija/ Nizozemska) 7:6(3), 6:1; četrtfinale: Zidanšek/Perez (1.) -Chan/Fang-Hsien (Kitajski Tajpeh) 2:6, 4:6. setletnica iz Pekinga je trenutno v življenjski formi, na OP Avstralije je npr. ugnala Mario Sakkari (6.) in se prebila vse do 4. kroga, kjer jo je ustavila kasnejša finalistka Viktorija Azarenko. Kitajka je bila suverena v izkoriščanju break točk (5/6), Zidan-škova je na drugi strani unovčila le eno (1/5). Zhujeva je na koncu osvojila turnir v Hua Hinu, ki je potekal na trdi podlagi; to je bil njen turnirski prvenec med posameznicami. Na najnovejši lestvici je skočila na 41. mesto, kar je najvišje v karieri. ITF-turnir v Turčiji Nina Potočnik (271.) je nastopala na ITF-turnirju v Turčiji, kjer so se dekleta merila za 25.000 dolarjev nagradnega sklada. Šestindvajsetle-tna Ptujčanka je bila 2. nosilka, turnir pa je potekal na peščeni podlagi. Varovanka trenerja Gorana Djurdjevica je nanizala štiri zmage, njene tekmice pa so bile 20-letna Hong Yi Cody Wong (358.), 18-letna Julie Struplova (526.), 21-letna Carlota Martinez Cirez (268.) in 20-letna Alba Rey Garcia (798.). Mlade igralke si poskušajo utreti pot proti najboljšim ravno preko podobnih turnirjev, a je bila Nina zanje premočna. Goran Djurdjevic, trener Nine Potočnik: »Turnir je potekal v težkih razmerah, predvsem na začetku so prevladovale nizke temperature in kar močan veter. V prvih dveh krogih se je bilo treba prilagoditi razmeram in Nini je to lepo uspelo. Prvi dan brez vetra je bilo na dan četrtfi-nalnega dvoboja, kar je bil prvi pravi test, tudi zaradi neugodne tekmice iz Španije. Ta je pred tem osvojila turnir v Argentini, oktobra pa je Nino tudi premagala v njunem prvem medsebojnem dvoboju. To je bil dober dvoboj, v katerem je Nina v ključnih trenutkih ostala zbrana in je zasluženo zmagala. V polfinalu je imela odprt žreb in ga tudi izkoristila proti naslednji Španki, čeprav je bil prvi niz napet. Finale je začela precej slabo in neodločno, kasneje pa ji je uspelo z agresivno igro celo priti do set priložnosti. Tekmica je v teh trenutkih odigrala zelo dobro in je odločila dvoboj.« Nina Potočnik je trenutno v Turčiji, kjer nastopa na seriji turnirjev W25. Na prvem je v finalu izgubila proti Avstralki Seoni Mendez (na fotografiji desno). V nedeljskem finalu se je za drugo tovrstno turnirsko lovoriko - doslej je edino na turnirjih W25 osvojila lani avgusta v nemškem Leipzigu, ima pa že štiri na W15 - merila s Seone Mendez (413.). Avstralka, stara 23 let, je bila lani že članica TOP 200 igralk sveta, marca je zasedala 198. mesto na WTA-lestvici. Prvi niz se je začel s prevlado Av-stralke, ki je hitro povedla 0:3 in 1:5 ter ga suvereno osvojila. Drugi niz se je do izida 1:4 odvijal po podobnem scenariju, nato pa je svoje trenutke dočakala tudi Potočnikova. S štirimi zaporednimi igrami je prešla v vodstvo (5:4), nato pa imela na servis tekmice celo zaključno žogico za izenačenje v nizih (40:30). Mendezova seje uspešno ubranila, kar ji je prineslo veliko psihološko prednost. Izkori- ITF-turnir W25 v Turčiji, rezultati: 1. krog: Potočnik (2.) - Wong (Honk Kong) 6:3, 6:4; 2. krog: Potočnik (2.) - Struplova (Češka) 3:6, 6:3, 6:1; četrtfinale: Potočnik (2.) - Martinez Cirez (Španija, 6.) 6:3, 6:4; polfinale: Potočnik (2.) - Rey Garcia (Španija) 6:4, 6:0; finale: Potočnik (2.) - Mendez (Avstralija) 2:6, 5:7. stila jo je in od naslednjih 12 točk jih je dobila kar 11 ... Za Mendezovo je to 12. lovorika na ITF-turnirjih, druga na W25, deset jih je osvojila na W15. Nina bo tudi v tem tednu nastopala na istem prizorišču. Davisov pokal Slovenska moška teniška reprezentanca je v Turčiji odigrala kvalifikacijski dvoboj za uvrstitev v svetovno skupino I Davisovega pokala. Domačini so bili boljši in so slavili z izidom 4:0. V pomlajeni slovenski vrsti je bil ob štirih mladih igralcih -Bor Artnak je letnik 2004, Sebastian Dominko 2003, Jan Kupčič 2001, Matic Križnik 2005 - tudi Blaž Rola. Dvaintridesetletni Ptujčan se na igrišča vrača po dolgotrajni poškodbi. Rola je zadnji uradni dvoboj odigral maja lani na challenger turnirju v Avstriji, po devetih mesecih pa je vznemirjenje dvoboja znova okusil v Turčiji. Selektor Grega Žemlja ga je uvrstil na tekmo dvojic, kjer je nastopil skupaj z Dominkom. Slovenca sta bila blizu zmagi, a sta Turka znala izkoristiti prednost domačega igrišča in podporo številčne publike. Altug Celikbilek/Mehmet Cem Il-kel - Blaž Rola/Sebastian Dominko 7:5, 4:6, 6:4. Jože Mohorič torek • 14. februarja 2023 Šport Štajerski 15 Rokomet ml. A SRL (ž) - modra skupina Prvi polčas za pozabo, drugi za spodbudo Foto: Črtomir Goznik Rokometašice ZRK Žiher hiše Ptuj-Ormož so slabo odigrale prvi polčas, po katerem vrnitve v igro ni bilo več. »Na Ptuj me vežejo lepi spomini« Z ekipo Z'dežele je na Ptuj prišla vratarka Tajda Tripkovič, ki je pred odhodom v Celje tri leta nosila ptujski dres. »Vrnitev na Ptuj je zame zelo nostalgična. Tukaj sem bila tri leta v prijetni sredini, zato me na Ptuj vežejo lepi spomini. Tokrat sem bila na nasprotni strani igrišča, bilo je kar malce čudno. Ko pa se je tekma začela, pa je bilo pač treba opraviti delo po najboljših močeh, to je pač šport,« je začela Tajda. Kako je v novi sredini? »Še vedno se privajam na novo sredino, a mi način dela odgovarja. Lažje mi je tudi zaradi tega, ker so me dekleta zelo lepo sprejela. Gre za ekipo v višjimi ambicijami, kot sem jih imela prej na Ptuju, tukaj se pričakuje osvojitev 2. mesta v državi. Moje mnenje je, da je ekipa dovolj kakovostna za to, bo pa v drugem delu sezone, v razigra-vanju, treba popraviti napake, kijih še delamo,« je dejala Tripkovičeva. V Celju dela pod mentorstvom Miše Marinček, ki je bila v preteklosti ena najboljših slovenskih vratark, nekaj časa je branila tudi na Ptuju. »Od Miše se nedvomno lahko veliko naučim, saj ima ogromno znanja. Na treningih dobivam nasvete, ki jih seveda upoštevam, tudi sama sem opazila, da sem popravila nekatere napake. Zagotovo je odhod v Celje povezan z ambicijami, da dvignem raven svoje igre, ne samo zaradi kluba, pač pa tudi zaradi reprezentance,« je zaključila 27-letna Mariborčanka. V Celju ji družbo dela še ena igralka iz naše okolice, gre za 20-letno Niko Dobnik iz Zlatoličja. Ta je v preteklosti igrala za Rače in Branik. Žiher hiše Ptuj-Ormož -Z'dežele 23:36 (7:19) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Kor-par, Kmetič; Kolenko 7(1), Planine 4, Frangež 3, Krasnič 3, Luknjar 2, Šteleer 1, Ciglar 1, Kreft 1, Puž 1, S. Petrovič, Šemrl, Jane, L. Petrovič, Zel. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Žiher hiše Ptuj-Ormož 2/1; Z'dežele 4/4. IZKLJUČITVE: Žiher hiše Ptuj-Or-mož 4 minute; Z'dežele 8 minut. RDEČI KARTON: Kreft (47., Ptuj). Rokometašice ptujskega ženskega rokometnega kolektiva so s tekmo proti Celjankam zaključile izjemno intenziven del sezone, v katerem so v dobrih treh tednih - od 8. 1. do 3. 2. - odigrale kar sedem tekem! Ritem, kot ga imajo v Evropi le še angleški nogometni prvoligaši ... »Tekme so si sledile v norem ritmu, vsak teden smo imele vsaj dve tekmi. Tako smo npr. v sredo v Izoli 1. A SRL (ž) - modra skupina REZULTATI 13. KROGA: Žiher hiše Ptuj-Ormož - Z'dežele 23:36 (7:19), Velenje - Krim Mercator 23:35 (12:22), Mlinotest - Trgo ABC Izola 32:23 (17:7), Krka - Litija 21:17 (11:9). 1. KRIM MERCATOR 12 12 0 0 24 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 13 12 0 1 24 3. Z'DEŽELE 13 8 1 4 17 4. KRKA 13 6 0 7 12 5.VELENJE 12 5 0 7 10 6. LITIJA 12 3 1 8 7 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 13 2 0 11 4 8. TRGO ABC IZOLA 12 1 0 11 2 igrale zaostalo tekmo, v petek pa nas je že čakal obračun s Celjankami doma. Resnično smo že zelo utrujene in to se vedno bolj pozna tudi v naši igri,« je dejala kapetanka ptujske vrste Nuša Puž. Proti močno favorizirani ekipi Z'dežele so domačinke v dvorani Ljudski vrt začele slabo, podobno kot že na nekaterih prejšnjih srečanjih. Višje in hitrejše igralke iz knež- jega mesta so tehnične napake in zgrešene mete Ptujčank kaznovale s hitrimi protinapadi in lahkimi goli, tako da so med 6. in 19. minuto naredile delni izid 1:11 (od 2:3 do 3:14). »Tekme enostavno ne znamo začeti tako, kot smo dogovorjene. Tudi tokrat smo naredile preveč napak, nekaj je bilo tudi zapravljenih stoodstotnih priložnosti. Če bi zadele vsaj te, bi lahko držale stik z gostjami tudi v prvem polčasu,« je dejala Puževa. Trenerka Celjank Miša Marinček je v drugem polčasu nekoliko spremenila postavo, odpočila nekatere nosilke, kar so domačinke izkoristile za znižanje zaostanka, ki je prej znašal že 17 golov (9:26). V zaključku tekme so priložnost pri domačinkah dobile tudi vse mladinke. »V drugem polčasu smo igrale boljšo obrambo, posledično smo se sprostile tudi v napadu. Ko pride do tega, je vse lažje in vse skupaj je videti veliko bolje,« je dejala Puževa. Ptujsko ekipo ob koneu tedna čaka najpomembnejša tekma sezo- ne, v boju za obstanek bodo namreč gostile zasedbo Izole. »Med tednom sledita regeneraeija in priprava na Izolo. Proti Primorkam bomo morale iz sebe iztisniti zadnje atome močni, saj so točke v tem obračunu nujne. Verjamem v našo ekipo, predvsem moramo pokazati svojo pravo igro v obrambi, to bo ključno,« je zaključila kapetanka. Jože Mohorič Rokomet • 1. B SRL (m) Gorišničani s pomočjo korantov končno prekinili negativni niz, Velika Nedelja proti Alplesu potrdila vlogo favorita Moškanjci-Gorišnica -Črnomelj 33:30 (15:15) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Kroflič, Trunk, Brodnjak; Šandor 13(4), Ozmec 11(2), Tement 3, N. Bedrač 2, T. Bedrač 1, Zupanič 1, Gec 1, Lorenčič 1, Belšak, Čuš, Trunk, Žni-darič. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci--Gorišnica 7/6; Črnomelj 5/5. IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 18 minut; Črnomelj 20 minut. RDEČA KARTONA: N. Bedrač (30.), Urban Tement (52., oba Go-rišnica). V dvoboju tekmecev s sredine lestvice so Gorišničani pričakovali zmago, s katero bi vendarle prekinili negativni niz šestih zaporednih porazov, ki je trajal vse od konca oktobra. Uspelo jim je, pri tem pa so svojo vlogo odigrali tudi koranti, ki so prišli na tribune gorišniške dvorane sredi drugega polčasa. V domači ekipi so tekmo pričakali v okrnjeni sestavi, manjkala sta poškodovana Matic Leben in Denis Hru-pič; slednji je eden najboljših strelcev lige. V prvem polčasu je šlo od samega začetka 'gol za gol'. Ekipi sta bili do polčasa poravnani kar 12-krat. Nobena si ni ustvarila večje prednosti od dveh golov. Svojo nalogo je zelo dobro opravil domači vratar Tim Kroflič, ki je dobil priložnost za igro. Za končni razplet tekme je bil odločilen začetek drugega polčasa, ko so varovanci trenerja Ivana Hrupiča zaigrali zelo čvrsto v obrambi, svoje pa je dodal tudi vratar Filip Ranfl, ki je vstopil v igro. Pomembno je bilo, da so zaustavili Urha Emeršiča, ki jim je v prvem polčasu povzročal velike preglavice (dal je kar šest golov). V napadu sta se razigrala Nejc Šandor in Žan Ozmec, ki sta bila v tem delu tekme praktično neustavljiva. Po devetih minutah nadaljevanja je na semaforju pisalo 25:18 (delni izid 10:3)! Gostje so se po tem šoku hitro sestavili in v 52. minuti prišli na dva gola zaostanka (29:27), ob tem pa imeli celo igralca več na igrišču. A domača vrsta je ostala neomajna, s serijo 3:0 je dokončno odločila o zmagovalcu (32:27). To je bilo drugo medsebojno srečanje Črnomlja in Gorišnice, že prvo so dobili Gorišničani (27:31). Rokometaši Gorišnice (na fotografiji Nejc Geč) so zmagali prvič po konec oktobra ugnali sosede iz Velike Nedelje. Foto: Črtomir Goznik dobrih treh mesecih, nazadnje so Omeniti velja še sodnika Roka Krta in Vilija Kneza, ki sta s svojimi spornimi odločitvami dodobra načenjala živee igraleem in navijačem obeh ekip. Na tekmi sta dosodila kar 19 izključitev in pokazala dva rdeča kartona ... Žan Ozmec, Moškanjci-Gorišnica: »Ker je bila zadnja zmaga dosežena že pred časom, na derbiju proti Veliki Nedelji, smo morali najprej samim sebi dokazati, da še zmoremo zaigrati odločno. Ni se lahko pobrati po seriji slabih rezultatov, na srečo nam je vendarle uspelo. Upam, da nam bo to dalo dodaten zagon za naslednje tekme, v katerih si želimo nabrati čim več točk in se učvrstiti v sredini lestviee. Nekaj težav imamo s poškodbami igralcev, a smo dokazali, da lahko drugi stopimo skupaj in nadomestimo njihovo odsotnost. Prvi polčas je bil izenačen, čeprav smo v določenih segmentih že igrali dobro obrambo. To se je še stopnjevalo v drugem delu, ko je svoje dodal tudi naš vratar Filip Ranfl. Videlo se je, da smo priprave oddelali dobro, tudi v končnici nismo popuščali, čeprav so gostje pritiskali. Svoje so dodali tudi koranti, ki se jim zahvaljujem za podporo. Vedno igramo dobro v pustnem času, ko so z nami.« Velika Nedelja - Alples Železniki 29:19 (13:9) VELIKA NEDELJA: Prejac (1 obramba), Mesarec (1 obramba), Firšt Šeruga (8 obramb); Zoreč 1, Kosi 3, Notersberg 2, Pandev 3, Toplak 3, Kovačec 5, Sovič 1, Borko 3 (1), Mlač Čeme 6 (2), Niedorfer 2. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 3/3; Alples 2/2. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 12; Alples 6 minut. Rokometaši Velike Nedelje so drugi del sezone začeli po željah in na dveh domačih preizkušnjah zabeležili suvereni zmagi nad Jadranom (25:18) in Alplesom (29:19). »Na obeh tekmah smo odlično zaigrali v obrambi, kar je bil ključ do naših zasluženih zmag. V napadu imamo še kar nekaj rezerv in upam, da te do popolnosti izkoristimo že na naslednji tekmi proti Hrastniku. Veseli tudi to, da smo se na tekmi proti Alplesu vsi vpisali v statistiko, tako vratarji z obrambami kot vsi igralci z zadetki. Najbolj veseli pa smo lepega obiska na zadnjih tekmah in verjamem, da bo dvorana pri Veliki Nedelji še bolj polna na tekmi proti Dolu Hrastniku, ki je eden izmed kandidatov za napredovanje v elitni razred. Ta tekma bo pravi pokazatelj, kaj zmore naša ekipa. Hrastničane smo v prvem delu presenetili na njihovem terenu. Zakaj ob borbeni predstavi tega ne bi še enkrat ponovili? V sla-čilniei smo optimisti in obljubljamo pošteno borbo,« je bil po tekmi z Alplesom z mislimi že pri naslednjem nasprotniku Uroš Kosi, strelec treh zadetkov proti ekipi iz Železnikov. Gostje iz Gorenjske so na tekmi vodili le enkrat, v 6. minuti so izkoristili še drugo sedemmetrovko za minimalno vodstvo (1:2). Na polovici prvega polčasa je prednost Velike Nedelje že znašala štiri zadetke (7:3), ko je v pičlih petnajstih sekundah dvakrat zadel Enej Kovačec. Tik pred odhodom na odmor so v 27. minuti domačini prvič povedli za pet (12:7) in kasneje imeli celo priložnost za +6 točk, a je strel kapetana Petra Zorca ustavil vratar Alplesa. Junak prvega polčasa je bil domači vratar Žan Firšt Šeruga, ki je zbral osem obramb. »Razlika nam v prid je pred odmorom znašala 'le' štiri gole, za kar je 'kriva' predvsem počasna igra Alple-sa, ki je izvajal dolge napade - včasih so trajali krepko čez eno minuto. Ob takšni igri tekmecev nismo mogli na hitro priti do še višje prednosti, čeprav smo brez težav popolnoma nadzirali potek tekme. V nadaljevanju tekme smo bili dovolj strpni in smo počasi gradili svojo prednost,« je o prvem polčasu spregovoril Matija Pandev, Korošec z Raven na Koroškem v dresu Velike Nedelje. Žan Firšt Šeruga (Velika Nedelja) Foto: Davorin Arnuga 1. B SRL (m) REZULTATI 14. KROGA: Velika Nedelja - Alples Železniki 29:19, Moškan-jci-Gorišnica - Črnomelj 33:30, Mokerc Kig - Jadran Hrpelje - Kozina 29:24, Škofljica - Ljubljana 29:25, Grosuplje -Butan plin Izola 28:26, Herz Šmartno - Frankstahl Radovljica 33:29, Sevnica - Dol Tki Hrastnik 26:35. 1. LJUBLJANA 14 10 13 21 2. ŠKOFLJICA 14 9 2 3 20 3. BUTAN PLIN IZOLA 14 9 2 3 20 4. DOL TKI HRASTNIK 14 9 1 4 19 5. RADOVLJICA 14 9 1 4 19 6. GROSUPLJE 14 9 0 5 18 7. MOKERC KIG 14 9 0 5 18 8. VELIKA NEDELJA 14 7 1 6 15 9. HERZ ŠMARTNO 14 5 2 7 12 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 13 5 0 8 10 11. ČRNOMELJ 14 4 2 8 10 12. JADRAN HRPELJE 14 3 1 10 7 13. SEVNICA 14 2 0 12 4 14. ALPLES ŽELEZNIKI 13 0 1 12 1 Po desetih minutah drugega polčasa je padla odločitev o zmagovalcu. Prednost zelenih je narasla na visokih +7 (18:11). Gostom so v zaključku tekme povsem pošle moči, domačini so to izkoristili in z nekoliko hitrejšo igro še povečali prednost na končnih +10 (29:19). »Menim, da bi lahko igrali precej hitreje, vendar to tokrat ni bilo potrebno, saj je Alples vendarle slabša ekipa od nas. Proti Dolu Hrastniku pa bo treba igrati v višji prestavi, če želimo biti konkurenčni. Tam bo moral biti tekaški del na visoki ravni, tako pri vračanju v obrambo kot pri prehodu v napad. Čestitke soigralcem za novo zmago, sedaj pa že gledamo naprej. Petkove tekme proti Dolu Hrastniku se že vsi veselimo, saj nimamo česa izgubiti, z zmago lahko le veliko pridobimo,« je zaključil Enej Kovačec. V taboru gostov so bili razočarani, saj so pričakovali, da se lahko enakovredno kosajo z zelenimi. »Na prvi tekmi v Železnikih smo bili sami krivi za poraz z enim golom razlike. Kljub nekaterim izostankom smo upali, da lahko konkuriramo Veliki Nedelji na njenem terenu. Žal smo bili konkurenčni le prvih deset minut, preostali del tekme so bili domačini za korak boljši od nas. Čestitke Veliki Nedelji za zasluženo zmago, mi pa upamo, da v nadaljevanju sezone končno pridemo do svoje prve prvenstvene zmage. Kot kaže, se bomo težko rešili pred izpadom iz lige,« je po tekmi odkrito povedal trener Alplesa Marko Berce. Domači rokometaši so zmago proslavili s kurenti iz Ključarovcev. V petek, 10. februarja, ob 19. uri pri Veliki Nedelji gostuje Dol Hrastnik. Pričakuje se nova odlična rokometna predstava. Jože Mohorič 1G Štajerski Šport, rekreacija, zanimivosti torek • 7. februarja 2023 Futsal • Pokal Terme Olimia, četrtfinale Izpadli, a dosegli pomembno zmago Meteorplast Šic bar -Siliko Vrhnika 4:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Kneževič (2.), 1:1 Mohorič (17.), 2:1 Šnofl (19.), 2:2 Mo-horič (26.), 3:2 Alen Ruis (31.), 4:2 A. Goznik (39.), 4:3 Suban (39.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; Aljaž Goznik, Matic Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Šnofl, Alen Ruis. Trener: Robert Grdovic. RDEČI KARTON: Kneževič (13., Meteorplast). Ekipa Meteorplast Šic bar je bila pred povratno tekmo četrtfinala pokalnega tekmovanja postavljena pred 'misijo nemogoče', saj je prvi dvoboj s Silikom na Vrhniki izgubila z rezultatom 6:1. Zaostanka petih golov res niso nadomestili, a so dosegli vsaj enega izmed ciljev - od pokala so se poslovili z zmago. Ta je bolj pomembna, kot se zdi na prvi pogled, saj je bila prva proti Vrh-ničanom v zadnjih dveh sezonah, obenem pa so Vrhničani najverjetnejši tekmec Ljutomerčanov v pol-finalu končnice (če se bosta seveda obe ekipi uvrstili tja). V ljutomerskem taboru so pred dvobojem napovedovali, da bodo 'šli na glavo'. V dvoboj so vstopili izredno motivirani in že na začetku druge minute so preko prvega strelca sezone Denisa Kneževiča povedli z 1:0. Ljutomerčani so še naprej igrali kombinatorno in ustvarjali pritisk na vrata Nejca Berzelaka, vendar so gostje, ki so ves čas igrali na robu prekrška, ustavili nalete gostiteljev. Zaradi nestrinjanja s sodniškimi odločitvami, ki so večkrat 'v zrak' pognale približno 150 gledalcev, je v 13. minuti rdeči karton prejel Kneževič. Vrhničani z igralcem več niso dosegli zadetka, so pa nato v 16. minuti vseeno prišli do izenačenja, ko je zadel Marko Mohorič. Pred odhodom na odmor, na semaforju je tekla 19. minuta, si je Meteorplast ŠIC bar priigral ponovno prednost z zadetkom Roka Šnofla. Vprašanje skupnega zmagovalca četrtfinalnega dvoboja je v 26. minuti s svojim drugim zadetkom rešil Mohorič. Slednji je zadel po napaki domače ekipe, ki je poskušala s petimi igralci v polju priti do zadetka. Dvorano je na noge v 31. minuti znova dvignil Alen Ruis, ki je s pravim evrogolom poskrbel za novo vodstvo gostiteljev. V 39. minuti sta padla še dva zadetka. Najprej je na 4:2 povišal Aljaž Goznik, končni izid pa je postavil Jure Suban. »Pokazali smo, da se lahko borimo z vsako ekipo, ne glede na to, Pokal Terme Olimia, četrtfinale, povratne tekme: Meteorplast Šic bar - Siliko Vrhnika 4:3 (2:1); prva tekma 6:1 za Siliko; Mlinše - Dobovec 0:4 (0:0); prva tekma 13:2 za Dobovec; Oplast Kobarid - Dobrepolje 1:5 (1:4); prva tekma 4:1 za Dobrepolje; Kix Ajdovščina - Bronx Škofije 2:8 (1:4); prva tekma 12:1 za Bronx. Polfinalna para (17. 2.): Siliko Vrhnika - Dobovec (18.00) Dobrepolje - Bronx Škofije (21.00) da je Siliko drugi na prvenstveni razpredelnici ali da je Dobovec prvi. Če smo pravi, če damo 'srce na igrišče', se lahko borimo z vsakim. Predvsem v prvem polčasu je bilo nekoliko sumljivo sojenje, ampak proti sodnikom enostavno ne gre. Čestitke ekipi za borbo, za zmago. Zdaj se bomo osredotočili na prvenstvo in tam iskali našo priložnost,« je misli po zgodovinski zmagi proti Siliku strnil vratar domače ekipe Tjaž Lovrenčič. UR Zgodovina izborov športnikov Ptuja (1. del) Rekorderja po številu naslovov sta Mirko Vindiš in Mina Markovič Izbori najboljših ptujskih športnikov in športnic so s prireditvijo Športnik leta 2022 praznovali okrogli, 60. jubilej. Po razpoložljivih pisnih virih naj bi bil prvi izbor opravljen leta 1957, v lokalnem časopisu je bil objavljen samo vrstni red najboljših petih, ni pa bilo nobene javne razglasitve. Daleč najboljša v celotnem obdobju izborov sta atlet Mirko Vindiš z desetimi in športna plezalka Mina Markovič z osmimi naslovi. Od omenjenega leta 1957 pa do leta 2022 je sicer minilo 66 let, vendar v vseh teh letih šestkrat ni bilo izbora. Lestvica najboljših petih za leto 1957, objavljena v Ptujskem tedniku 17. januarja 1958, je bila naslednja: 1. Viktor Hodnik - kegljanje, 2. Sergej Pavličev - kajak, 3. Franc Hojnik - strelstvo, 4. Kristina Toplak - rokomet in 5. Franc Letonja -nogomet. Prikazani podatki govorijo o tem, da je bil izbor najboljših opravljen v absolutni konkurenci, torej moški in ženske skupaj. Tak način izbiranja je potekal vse do vključno leta 1967. Ob tem je treba izpostaviti, da za leta 1958, 1959 in 1961 ni nobenih pisnih virov, po večini ustnih trditev pa naj izborov takrat ne bi bilo. Leta 1960 je v absolutni konkurenci zmagala ženska, in sicer rokometašica Jelka Fric, kar je bilo veliko priznanje športnicam. V teh enotnih izborih sta ob kegljanju in atletiki prevladovala rokomet ter jadralno in motorno letenje. V tem času so najboljše izbirali na osnovi ankete, objavljene v lokalnem časopisu »Ptujski tednik«, in tako je leta 1960 največ glasov (47) prejela rokometašica Jelka Fric, nogometaš Ciril Kovač jih je zbral 45, tretja pa je bila ponovno rokometa-šica - Anica Potočnik z 39 glasovi (na seznamu so bili še nogometaš Lovro Mesarič 36, rokometašica Kristina Toplak 36, kajakaš Franci Vidovič 30, šahist Janko Bohak 28, rokometaš Janez Rakuš 28 točk). Leta 1966 je to ne preveč lahko nalogo opravila posebna komisija pri Občinski zvezi telesno kulturnih organizacij in na ta način so sledili tudi nadaljnji izbori. V zadnjih letih to nalogo opravi komisija, sestavljena iz predstavnikov Zavoda za šport Ptuj, Športne zveze Ptuj in predstavnikov medijev. Od leta 1968 so izbori potekali ločeno za moške in ženske, kjer je do vključno leta 1976 pri ženskah naslov osemkrat pripadel atletinjam in enkrat padalkam, pri moških pa se je v tem času zvrstilo šest panog (motorno letenje 1, strelstvo 1, padalstvo 1, motokros 1, modelarstvo 2, atletika 3). V letih 1977, 1978 in Foto: arhiv Ptujskega tednika Kegljač Viktor Hodnik, prui športnik občine Ptuj leta 1957 1979 izborov najboljših zagotovo ni bilo. Prisotna so bila namreč deljena mnenja glede izbora najboljših iz tehničnih disciplin, saj je večina trdila, da se športnikova sposobnost v glavnem kaže le pri »čistih« športnih disciplinah. Predlagali so celo, da se ločeno izbira najboljše v tehničnih disciplinah in ločeno v ostalih, t. i. športnih disciplinah. Po podatkih o izborih v kasnejših letih te delitve vendarle ni bilo. Še več, po triletnem premoru je bil leta 1980 za športnika občine Ptuj ponovno izbran predstavnik tehničnih disciplin (modelar) in kasneje še dvakrat. V nadaljevanju - vse do leta 2022 - niti eno leto ni minilo brez izborov najboljših. Največ jih je potekalo v samem mestu Ptuju, včasih pa tudi v nekaterih bližnjih krajih: v Kidričevem, Markovcih, Juršincih, Grajeni, Gorišnici. Kot gostje so sodelovali vrhunski slovenski (pa tudi jugoslovanski) športniki in funkcionarji (Tine Šrot, Ivo Daneu, Miro Cerar, Jože Šlibar, Marjana Lubaj, Stanko Topolčnik, Peter Svet, Nataša Urbančič, Drago Šoštarič, dr. Rajko Šugman, Rok Kopitar, Vinko Jelovac, Bojan Križaj, Mira Šentjurc, Bane Tripkovič, Leon Štukelj, če naštejemo le nekatere do leta 1994). Podatki od 1957 do 1994 so zbrani v raziskovalni nalogi ptujske gimnazijke Andreje Razlag z naslovom »Najboljši ptujski športniki in športnice skozi desetletja od 1957 do 1994«. Podatke za kasnejše obdobje je dodala avtorica prispevka. Skupaj 112 naslovov najboljših ptujskih športnikov (59 pri moških in 53 pri ženskah) je šlo v roke 31 različnim posameznikom in 25 posameznicam. Če je atletika kraljica športov, je tudi kraljica po številu naslovov najboljših ptujskih športnikov in športnic, saj je s 40 naslovi daleč na prvem mestu. Ob tem je zanimiv podatek, da je 18 naslovov najboljšega v atletiki osvojilo samo pet športnikov, prednjači pa Mirko Vindiš z desetimi naslovi, na drugem mestu je Kristjan Čeh s štirimi, tretji med atleti pa Miki Prstec z dvema naslovoma. Tudi pri številu osvojenih naslovov najboljših športnic Ptuja je na prvem mestu atletika z 22 naslovi, ki jih je osvojilo 12 različnih atletinj. Najboljše med atletinjami so Tatjana Buto-len, Nina Kolarič in Sonja Pajenk s po tremi naslovi. Če bi izbore najboljših razdelili na obdobje bivše skupne države Jugoslavije (1957-1990), je bilo pri ženskah le šest panog z naslovi športnic občine, pri čemer prednjači atletika (16 naslovov), ob njej pa še rokomet, padalstvo, kegljanje, jadralno letenje in šah, vsaka panoga s po enim naslovom. Pri moških je bilo v tem obdobju nagrajenih deset panog, pri čemer je z desetimi naslovi na prvem mestu prav tako atletika, po pet naslovov so osvojili športniki v jadralnem letenju in modelarstvu, po enega pa v šahu, motokrosu, kegljanju, rokometu, orodni telovadbi, padalstvu in strelstvu. V obdobju samostojne Slovenije (1991-2022) so bile ženske z naslovi najboljše ptujske športnice nagrajene v sedmih panogah, pri čemer Ekipa iz Ljutomera se je na dostojen način poslovila od pokalnega tekmovanja. Veterani REZULTATI 9. KROGA: ŠD Pobrežje veterani - ŠD Selan girpica 1:4, ŠD Tržec veterani - ŠD Zg. Pristava veterani 0:3 (b. b.), ŠD Selan girpica - ŠD Zg. Pristava veterani 2:5, KMN Majolka veterani - ŠD Videm veterani 11:3. 1. ZG. PRISTAVA 9 8 0 1 57:19 24 2. MAJOLKA 9 6 1 2 60:32 19 3. SELAN GIRPICA 9 6 1 2 43:23 19 4. VIDEM 9 3 0 6 29:48 9 5. POBREŽJE 9 2 1 6 27:27 7 6. TRŽEC (-1) 9 0 1 8 13:60 0 Člani, skupina za prvaka Rezultat: ŠD As - ŠD Tržec R21 5:4. 1. ŠD SELAN 8 7 0 1 50:23 21 2. MAJOLKA 8 7 0 1 47:34 21 3. ŠD AS 9 6 0 3 40:28 18 4. ŠD TRŽEC R21 9 4 0 5 32:35 12 Člani, skupina od 5. do 8. mesta Rezultat: ŠD Zg. Pristava - Nogometna šola Klopotec 3:0 (b. b.). 5. LANCOVA VAS 7 3 1 3 32:28 10 6. POBREŽJE 8 3 1 4 34:34 10 7. ZG. PRISTAVA 8 2 0 6 33:34 6 8. NŠ KLOPOTEC (-1) 9 0 0 9 13:65 -1 Darko Lah Fotozapis Med predavatelji tudi Janko Turk Pred dnevi je na Brdu pri Kranju v okviru usposabljanja delegatov Nogometne zveze Slovenije (NZS) potekal seminar. Ta je bil zaradi izbruha pandemije prvič po februarju 2020 izveden v fizični obliki. Med predavatelji je bil tudi Janko Turk, sekretar MNZ Ptuj, ki je predstavil vlogo delegata na tekmah NZS. UR Foto: arhiv Ptujskega tednika Rokometašica Jelka Fric, najboljša v absolutni konkurenci leta 1960 prednjači športno plezanje (8), sledijo kikboks (7), atletika (6), tenis (6), šah (3), kegljanju in rokometu pa je pripadel po en naslov. Moški so bili v tem obdobju najboljši v enajstih panogah, največ naslovov (8) je pripadlo atletiki, kolesarstvu šest, judu in boksu po štirje, padalstvu trije, kikboksu dva, po en naslov pa šahu, nogometu, tajskemu boksu, tenisu in strelstvu. Samo ena športnica (Narcisa Mi-hevc - šah) in en športnik (Mirko Vindiš - atletika) sta naslove najboljših osvojila tako v času skupne države Jugoslavije kot samostojne Slovenije. Sicer pa je vrstni red športnih panog glede na število naslovov najboljših ptujskih športnikov in športnic v 60 izborih od 1957 do vključno 2022 (šestkrat v tem obdobju ni bilo izborov) naslednji: 1. atletika 40 (m 18, ž 22), 2. kikboks 9 (m 2, ž 7), 3. športno plezanje 8 (ž 8), 4. tenis 7 (m 1, ž 6), 5.-7.: jadralno letenje 6 (m 5, ž 1), kolesarstvo 6 (m 6), šah 6 (m 2, ž 4), 8.-9.: modelarstvo 5 (m 5), padalstvo 5 (m 4, ž 1), 10.-11.: boks 4 (m 4), judo 4 (m 4), 12.-13.: kegljanje 3 (m 1, ž 2), rokomet 3 (m 1, ž 2), 14.: strelstvo 2 (m 2), 15.-18.: motokros 1 (m 1), nogomet 1 (m 1), orodna telovadba 1 (m 1), tajski boks 1 (m 1). Nadaljevanje prihodnjič. Silva Razlag Opomba: Pri športnicah so zapisani dekliški priimki. Planinski kotiček Koroška planinska pot (4. etapa) Sobota, 11. 2. 2023 ODHOD: ob 6.00 - parkirišče pod gradom. VRNITEV: ob 19.00 - parkirišče pod gradom. OPREMA: primerna planinska oprema za sredogorje. OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere. OPIS TURE: Koroška planinska pot (KPP) je 230 km dolga krožna planinska pot, povezuje pa tri koroške doline, in sicer Mežiško, Dravsko in Mislinjsko, ter pogorja od Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp. KPP je speljana skozi 32 kontrolnih točk prek vrhov vseh pomembnejših gora in hribov koroške regije, kot so dvatisočaka Peca in Raduha ter Pohorje, Uršlja gora, Kozjak, Smrekovec in Olševa. Ob poti so tudi številne koče in postojanke, kjer se lahko okrepčamo in tudi spočijemo. Četrto etapo KPP bomo začeli v Radljah ob Dravi, z vzponom na vrh Kapunarja (KT06) ter nato nadaljevali v smeri proti Remšniku (KT07). Po dogovoru in ob ugodnih vremenski razmerah lahko etapo podaljšamo še za eno kontrolno točko. ZAHTEVNOST TURE: lahka (približno 4 ure hoje). Prijavite se na spletni strani www.pdptuj.si ali v pisarni PD Ptuj do torka, 7. 2. 2023. STROŠEK IZLETA: 20 €, priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20230211, namen KPP4. Več informacij na 040 458 320. Izlet vodi Matjaž Petek. torek • 7. februarja 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Pikiranje sadik, da ali ne X • »i • • v i • • t • i • »»i »i» v i • t» • i • v. Čeprav je za pikiranje se zgodaj, saj vrtnin, ki jih pikiramo, se ne bi smeli posejati, pa mogoče ni odveč nekaj besed o tem opravilu. Pogosto se pri nas namreč kaže želja, da bi se to opravilo opustilo. Sama pa menim, daje ta tehnika pridelave sadik tam, kjer rastline to dopuščajo, priporočljiva. Zase ne delate veliko sadik, zato je časa zagotovo dovolj. Zakaj pikirati? Vsi vemo, da več kot ima rastlina hranil na razpolago, bolj je zdrava in večji je pridelek. Vse to pa lahko doseže le, če ima močan, širok in globok koreninski sistem. Pri piki-ranju dosežemo prav to. Ko rastlino pikiramo, običajno vsaj malo ranimo takrat še zelo nežno glavno korenino ali pa jo samo zaustavimo v razvoju, s tem pa spodbudimo razrast stranskih koreninic. To bo potem osnova, masa, na kateri bodo celo sezono rasli koreninski laski. Več jih bo, do več hranil in vode bodo imele korenine dostop. Brez pikiranja glavna korenina raste močneje, stranske korenine pa so veliko slabše razvite. Edina vloga glavne korenine pa je, da rastlin ne prevrže močnejši veter, deloma je njena naloga sprejem vode. Rastlina sprejema hranila preko koreninskih laskov, ti pa se vedno znova razvijajo na stranskih koreninah; večji je volumen le-teh, več je torej koreninskih laskov. Mogoče še en nasvet. Zdaj vidite, zakaj pomanjkanja kalcija pri plodovkah ne rešujemo z jajčnimi lupinami, ki jih dajemo v sadilno jamico. Ne le, da so v času, ko rastlina kalcij dejansko potrebuje, jajčne lupine že zdavnaj raztopljene, kalcij pa porabljen, tudi sprejem kalcija skozi glavno korenino je seveda minimalen. Sadike lahko vzgajamo tudi v papirnati embalaži za jajca. Kdaj pikiramo Najboljši učinek pikiranja je, ko se klični listi rastline postavijo v vodoraven položaj, ne glede na to, kako velika je rastlinica. Ko sem sama začela, smo sami sejali in vzgajali sadike številnih enoletnih cvetlic, ki so bile v času pikiranja velike kot mah. Pikirali smo s pince-tami. Danes pa berem, da so takrat še premajhne, da bi prenesle piki-ranje ... A prav v tem času se začne razvijati glavna korenina. Če zdaj pikiramo, rastline ne bomo zmotili v njenem razvoju, dosegli pa bomo večji volumen korenin. Kasneje, ko se razvijajo listi, mora rastlina za ukoreninjanje porabiti veliko energije, obrniti svojo presnovo (ta je zdaj usmerjena v razvoj listov), s čimer pa res izgublja čas in energijo. Torej, pikiranje je vedno priporočeno, a ob pravem času. Seveda pa pikiramo samo sadike tistih rastlin, ki to prenesejo. Bučevk, torej kumar, buč in bučk, včasih, ko še nismo poznali sadik s koreninsko grudo, nikoli nismo presajali. Vedno smo jih sejali. To naj bo v opomin vsem, ki se sicer v tistih časih še niso ukvarjali s pridelavo zelenjave, da bučevk ne pikiramo. Prav tako ne pikiramo na primer čebule, pora, česna ali celo korenčka, peteršilja, zelene in pa-stinaka. Vsekakor bi lahko, a nima smisla, pikirali solato. Pri kapus-nicah pa je zgodba že drugačna. Če imate voljo in željo, je pikiranje priporočeno. Pri zeliščih velja, da kobulnic (sorodnic peteršilja, korenčka, to so komarček, janež .) ne pikiramo, ostala zelišča pa. A vedno vzamemo nekaj rastlinic in jih prepikiramo, posadimo v nov lonček, pri zelenjadnicah pa večinoma presajamo po eno rastlino. Vsekakor pa pikiramo razhudnike: paradižnik, papriko in jajčevec. Tukaj namreč dosežemo največji učinek. Sadimo jih globlje, kakor so rasle do sedaj, saj na steblu naredijo dodatne korenine, tako bo koreninski sistem odrasle rastline še globlji. Kako pikiramo Zelo pomembna je izbira substrata. Biti mora hranljiv in primerno rahel, da omogoča hitrejši razvoj koreninskega sistema. Ne kupujte poceni zemlje ali zemlje na razprodaji, saj s tem ravno na začetku življenja, ko je najbolj pomembno, rastlinam škodite. Globina pikiranja je odvisna od vrtnine. Krompirjevke (razhudni-ki) imajo sposobnost tvorjenja korenin tudi na steblu. Zato jih brez strahu pikirate zelo globoko, vse do kličnih listov. S tem dosežete globoke in močnejše korenine. Zelene pa ne smete pikirati globlje, kakor je prej rasla, da bo naredila debel gomolj. Kljub temu da je pred vami prispevek o pikiranju sadik, naj vas ne premami, da bi že sejali paradižnik, papriko in druge plodovke. Tudi čebulo lahko vzgajamo iz sadik, v zadnjih letih je to celo najbolj uspešno. Po pikiranju rastline seveda zalij-te, ob tem pa jih dodatno okrepite s pripravki, ki ji pomagajo pri premagovanju stresa. To so pripravki, ki vsebujejo morske alge. Kar nekaj jih najdete na tržišču, sama pa bi jim dodala še pripravke, ki vsebujejo koristne bakterije ali glive. Na voljo so tudi za vrtičkarje. Presajanje sadik Do presajanja plodovk je še daleč, pa vendarle bomo kmalu presajali druge sadike, kot so so-latnice, kapusnice . Prav gotovo neposredno iz toplega zavetja ne morejo takoj na surove zunanje razmere. Pred presajanjem jih počasi, vsaj teden dni utrjujte, navajajte na zunanje razmere. Prav tako jih ponovno zalijte z algami ali vitaminskimi kompleksi, da bodo odpornejše. Pridelava vrtnin s sadikami zagotavlja večji pridelek, a le, če jih boste pravilno vzgojili. Še vedno ne sejemo paradižnika, paprike ... Kljub temu da je pred vami prispevek o pikiranju sadik, naj vas ne premami, da bi že sejali paradižnik, papriko in druge plodovke. Zdaj bi lahko za sadike na toplem sejali nekatera zelišča, če jih imate radi. Dejstvo pa je, da je sadike zelišč dokaj težko vzgojiti in jih je skoraj bolje kupiti. Lahko bi posejali pe-teršilj, zeleno, por, celo čebulo, če želite, potem pa se izbor rastlin, ki bi jih sejali zdaj, že neha. Feferone in čili za pridelavo na prostem bomo sejali čez nekaj dni, papriko in jajčevec čez tri do štiri tedne, paradižnik pa šele v sredini marca. Tako ne boste presajali prevelikih sadik. Vedite namreč, da so manjše sadike veliko bolj prilagodljive in lažje prenesejo presajanje. Prav tako plodovk nikoli ne sadimo, dokler se zemlja ne ogreje vsaj na 15 oC, nočne temperature pa ne smejo pasti pod 10 oC. To pa je za paradižnik in papriko na prostem najpogosteje šele konec aprila; čilija, feferonov in jajčevca pa ne presajajte pred sredino maja. Torej je še vedno dovolj časa, da preberete kakšen članek o delu na vrtu, kupite ali si v knjižnici izposodite kakšno knjigo in raje naredite dober načrt, nikar pa ne prehitevajte s setvijo. Mša Pušenjak Moč čebeljih izdelkov Foto: Pexels.com Čeprav apiterapija v Sloveniji ni sestavni del uradne medicine, ta čebelje pridelke pogosto priporoča za dodatno pomoč pri preprečevanju ali zdravljenju različnih obolenj. Za krepitev in ohranjanje zdravja ter dobrega počutja lahko veliko storimo sami. Če imamo na voljo še pomoč iz čebeljega panja, bomo pri tem zanesljivo uspešni. Čebelji izdelki, kakršni so med, cvetni prah in matični mleček, so namreč že stoletja nepogrešljiv del domače lekarne, saj pomagajo pri več kot 500 različnih bolezenskih stanjih in težavah. Med Med vsebuje vitamine, minerale, antioksidante in encime. Je hranilo, lepotilo in zdravilo. Krepi imunski sistem, sprošča, izboljšuje spanec, pomirja pljuča, olajšuje izkašljevanje in dihanje. Učinkuje protimi-krobno, zato pomirja kožo in je primeren za lepotilne maske za kožo ter lase. Pospešuje celjenje ranic in manjših opeklin. Med ima pomirjevalen učinek, že ena žlička sprosti in blagodejno vpliva na počutje. Cvetni prah Pelod vsebuje veliko količino beljakovin in vitaminov, zato ima vrsto blagodejnih učinkov na zdravje. Terapija s cvetnim prahom je najbolj priporočljiva spomladi ali ob menjavi letnih časov. Izvajamo pa jo takole: začnemo z eno kavno žličko cvetnega prahu na tešče, organizem navajamo en teden, nato povečamo odmerek na eno jedilno žlico. Čez dva tedna lahko preidemo na dve jedilni žlici prahu in tako nadaljujemo vsaj en mesec. Zdrav napitek: v 1,5 litra vode damo eno žlico medu, eno žlico cvetnega prahu in sveže iztisnjen limonin sok. Matični mleček Matični mleček je izloček žlez mladih čebel dojilj in ima čudovito sestavo. Vsebuje beljakovine, sladkorje, lipide, proste aminokisline, minerale, vitamine in proste maščobne kisline, najpomembnejša med njimi je 10 HDA. Zaradi bogate sestave matični mleček ugodno vpliva na imunski sistem in živčevje (izboljšuje spomin, omogoča miren spanec), deluje antidepresivno, ščiti pred srčno-žilnimi obolenji in znatno znižuje raven slabega holesterola. @ meoex propolis I fcapt|lK 10 [KCP'jl!*" , fjHjtM.....núpn •iTifsaiñíüSt^ & ■¡gtfffl" Propolis za celjenje ran in vnetij Propolis je sestavljen iz različnih rastlinskih smol, ki jih čebele nabirajo na popkih topola, breze in drugih rastlinah. Znan je po svojem protibakterijskem učinku, pospešuje celjenje ran in pomaga pri zdravljenju vnetij. Pomembno je njegovo antibiotično delovanje, učinkuje tudi na nekatere vrste glivic. Uporabljamo ga še pri zdravljenju slabokrvnosti, obolenjih dihal in dihalnih poti, pri vnetju dlesni in ustne votline, zobobolu in podobno. Propolis uporabljamo v različnih oblikah. Lahko kupimo čistega, obogatenega z izvlečki zdravilnih zelišč, v obliki razpršila, mazila, pastil, kapsul ali kot kapljice. Na voljo je tako alkoholna raztopina propolisa kot brezalkoholna, na vodni osnovi. Alkoholno lahko uživamo pomešano z medom. Na žlico medu naka-pljamo nekaj kapljic propolisa in damo v usta (odlično pri prehladu in gripi). Doziramo ga lahko tudi v kozarcu vode - enkrat na dan v vodi raztopimo od pet do deset kapljic. Z. Franc Foto: MP Foto: MP 18 Štajerski Kurentovanje 2023 torek • 7. februarja 2023 KüRENTOVANJE 2023 Kurentanc z Magnificom in Rok'n'bandom Čas Kurentovanja je na Ptuju in v okolici prav poseben. Domačini dihajo s pustnim izročilom, uživajo v šemljenju in ljubezen do tega prenašajo tudi na mlajše generacije in številne obiskovalce. Na vsakem koraku vas bodo na mestnih ulicah prijazno in veselo pozdravile avtohtone in karnevalske maske. Po nekajletnem premoru je letos pustno vzdušje še bolj veselo in v teh dneh je Ptuj že prestolnica pustne zabave, rajanja, povork in druženj. Kurentovanje namreč niso samo maskiranje in povorke, ampak je predvsem spoštovanje tradicije, narave, obredov, slavi sodelovanje, dobre želje in prijateljstvo. Že najmlajši se z veseljem oblečejo v tradicionalne pustne like, kot so kurenti, kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki in še kdo. V ponedeljek, 20. februarja, se bodo po ptujskih mestnih ulicah na tradicionalno povorko podali najmlajši. V soorgani-zaciji z Vrtcem Ptuj se povorke udeležijo otroci drugega starostnega obdobja iz cele Slovenije in po ulicah najstarejšega slovenskega mesta prebujajo pomlad. Številni pridejo pozdravit male maškare, ki rajajo, plešejo in z veseljem pokažejo svoje domiselne, pisane pustne kostume. Še dve od znamenitih pustnih mask širšega ptujskega območja sta tudi Jurek in Rabolj - zeleni Jurij premaga zimskega demona. Haloški Jurek ali zeleni Jurij, rastlinska pomladna maska, v katero se našemi fant, je bila na našem območju znana do konca 19. stoletja, v Halozah pa še v prvi četrtini 20. stoletja. Skupino juračev, ki sedaj nastopajo ob pustu, sestavljajo: Jurek, Rabolj, od štiri do pet plesnih parov, muzikanti in pobirač. Na kmečkem dvorišču se Jurek in Rabolj spopadeta. Po hudem boju je zimski demon Rabolj premagan in pregnan pod Donačko goro. Tega se razveselijo pražnje oblečeni spremljevalci, fantje in dekleta začno plesati in prepevati ter zbirati darove. V petek, 17. februarja, bo karnevalska dvorana Campus Ptuj gostila edinstveni Kurentanc. Robert Pešut, znan po psevdonimu Magnifico, sin Belokranjke in srbskega očeta, zagotovo velja za kultno glasbeno osebnost, ki je ne pozna samo Slovenija, temveč tudi države bivše Jugoslavije. Svojo glasbeno pot je začel leta 1990, s skupino U'redu, nato pa nadaljeval s solistično kariero. Do danes so številne njegove skladbe postale skorajda slovenske zimzelene uspešnice, npr. Silvija, Kdo je čefur, Hir aj kam hir aj go ... Magnifico skoraj jubilejno že 18 let zapored 25. decembra prireja legendarne koncerte. Tradicijo je začel na koncertni turneji Tour de l'amour v Beogradu in jo lani zaključil v ljubljanskih Stožicah, z najdaljšim koncertom v karieri. Tokrat lahko z Magnificom užijete ljubezen, ogrejete srca in preže-nete temo in sneg tudi na Kurentovanju 2023. Kdo ne pozna skladb, kot so Jagode in čokolada, Nina, Ostani še minuto? Rok'n'band je glasbena skupina, ki jo je Rok Ferengja ustanovil leta 1995. Kot pravijo, navdih črpajo iz glasbe v petdesetih letih in njenih najodmevnejših izvajalcev. Rok'n'band se lahko pohvali z večkrat razprodano veliko dvorano Cankarjevega doma. Ob 70-letnici Elvisa so se fantje slednjemu poklonili s koncertom »Tribute to Elvis«, kasneje pa posneli tudi istoimenski album. Zaplešite in preženite zimo v ritmih rock glasbe petdesetih let, se nežno zazibajte ob skladbi Vedno bom le tebe ljubil in svojim prijateljem zabičajte: »Ostani še minuto.« Najcenejše vstopnice za Kurentovanje Foto: Radio Ptuj 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventima in Petrola. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj &1 V B PTUJSKIH študentov dmRI CAP Y y 3 J MVlV Foto: CG Kurentovanje 2023 Ceca z vrhunskim spektaklom na noge dvignila karnevalsko Z otvoritvenim koncertom največje zvezde Balkana, Svetlane Ražnatovič - Cece, seje v karnevalski dvorani Sava Campus na Ptuju sinoči začelo veselo pustno rajanje. Že na prvem zabavnem dogodku v okviru Kurentovanja je Ceca v razprodani dvorani poskrbela za vrhunsko glasbeno doživetje. Kurentovanje na Ptuju in v okolici je peti letni čas - čas, ko je utrip življenja drugačen in v celoti prilagojen noremu pustnemu vzdušju. Vsi, od najmlajših do najstarejših, se prepustijo zabavi in druženju ter našemljeni sodelujejo pri ohranjanju bogate tradicije, s tem pa sovpada še izjemno razpoloženje ob najboljših glasbenih gostih v karnevalski dvorani. Svetlana Ražnatovič - Ceca je s težko pričakovanim nastopom na Ptuju potrdila sloves največje glasbene zvezde na Balkanu. Karnevalska dvorana Sava Campus je bila do zadnjega kotička polna že ob nastopu izjemnega Mira Todo-sovskega, Ceca pa je pripravila pravi spektakel, s katerim je na noge spravila vso publiko in z dovršenim nastopom ustvarila izjemno energijo med več kot 3.000 ljubitelji zabave, s čimer je bil postavljen nov rekord glede števila obiskovalcev v dvorani Campus. Hkrati se je izkazala tudi kot zelo komunikativna in prijazna oseba, zelo jo je zanimalo tudi ptujsko pustno izročilo. Glede na to, da se glasbenica ob petkih posti, je šele po polnoči, ko se je posvetila medijem, pokusila tudi tradicionalni ptujski pustni krof. Koncert Cece je bil tako najboljši možen način za začetek veselega pustnega rajanja v karnevalski dvorani Sava Campus. Vstopnice za dogodke, ki še sledijo v okviru Kurentovanja 2023, so na voljo na vseh prodajnih mestih Eventima in Petrola. NŠ Foto: DAMN Media torek • 7. februarja 2023 Kurentovanje 2023 Štajerski 19 Ptuj • Kurentovanje z novim vinskim letnikom Vino Mistik - prvo vino v pustnem času Že sedmo leto zapored bo ptujsko Kurentovanje ob vseh drugih dobrotah spremljalo tudi vino Mistik. Letnik 2022 so predstavili v vinskem hramu Ptujske kleti. Foto: Črtomir Goznik V vinskem hramu Ptujske kleti so predstavili novo vino Mistik 2022. Gre za suho vino iz sorte šardone. V času, ko v deželo kličemo dobro in pomlad, veselje prinaša tudi dobra kapljica oz. vino Mistik, protokolarno vino ptujskega Kurentovanja, ki ga doneguje Zveza društev kurentov ob pomoči MO Ptuj, Zavoda za turizem in Ptujske kleti, je povedal predsednik Zveze društev kurentov Aleš Ivančič. Vino Mistik je mistično vino. Vsak letnik je poseben, drugačen in mističen. Vsako leto z njim sodelujejo tudi na različnih ocenjevanjih, na katerih je vino nagrajeno. Ptujska županja Nuška Gajšek je poudarila, da bo vino Mistik 2022 spremljevalec na vseh poteh MO Ptuj, kjer ga s ponosom predstavljajo kot protokolarno vino. Tudi v Ptujski kleti vsako leto znova z veseljem pričakujejo pustni čas, ko mesto obišče ogromno ljudi, ki jim v Ptujski kleti lahko ponudijo žlahtno kapljico. »Vsako leto znova pa se veselimo tudi predstavitve novega letnika Mistika, ki ga pripravljamo skupaj z Zvezo društev kurentov. Letos gre zahvala družini Plut--Zorec, kjer smo skupaj s člani Zveze društev kurentov potrgali grozdje sorte, in sodelavcem v kleti, ki so vino donegovali. Želel bi si, da bi bilo vino Mistik letnika 2022 in vseh prihodnjih letnikov vsaj v pustnem času na Ptuju pri vseh ptujskih gostincih tisto prvo vino, ki bi ga ponudili. Vina je veliko, pridelovalcev je veliko, ampak samo ta združuje dva stebra identitete najstarejšega slovenskega mesta, etnografski del in vinogradniško-vinarski. Zelo primerno bi bilo, da bi vsi, ki pridejo na Ptuj, imeli možnost, da ga pokusijo,« je k skupni zgodbi pozval direktor Ptujske kleti Tine Kek. Glavni enolog Ptujske kleti in avtor vina Mistik Maksimiljan Kadivec je dodal, da vsako leto grozdje trgajo pri enem od svojih kooperantov, spreminjajo tudi lege, sorte, tehnologijo. »Novi Mistik je spet nekaj novega. Gre za suho vino iz sorte šardone, pridelano po klasični metodi. Če bi predvideval, bi ga lahko priporočil h kisli juhi, slanim flancatom, suhim mesninam. Vsako leto naredimo Mistik za drug okus.« MG Ptuj • Nov mejnik v povezavi mesta s kurentom Odprli Kurentovo hišo Zveza društev kurentov in ptujska občina sta v petek na Ptuju odprla Kurentovo hišo, ki predstavlja in postavlja kurenta na pomembno mesto zgodovinskega pomena. Je plod prizadevanj društev, ki ohranjajo tradicijo kurenta in njegovega obredja. Idejni pobudnik in realizator Kurentove hiše je Zveza društev kurentov, ki ima več kot 1100 članov. Kot je ob odprtju napovedala ptujska županja Nuška Gajšek, bo Kurentova hiša dobro obiskana in bo pokazala, da na Ptuju znajo in zmorejo promovirati svojo kulturno dediščino. Predsednik Zveze kurentov Aleš Ivančič pa je dejal, da želijo s Kurentovo hišo na kulturno dediščino opozarjati tudi tiste, ki na Ptuj prihajajo izven njihovega „petega letnega časa". „Seveda je danes ta hiša posvečena samo kurentu, prepričan sem, da si Ptuj oz. celotno okolje zasluži en velik, čudovit muzej, ki bi bil v celoti digitaliziran, kjer bi lahko zajeli vso to dediščino. Naš cilj je, da na poučen, znanstven, poljuden način prikažemo dediščino, ki je ta prostor tako močno zaznamovala," je povedal Ivančič. Ptujska občina je poslovni prostor v Murkovi ulici 7 predala v upravljanje Zvezi društev kurentov. Osnovni namen prenosa teh prostorov je bil, da se v njih vzpostavi holistična muzealska interpretacija, ki bo zasledovala vse pomembne cilje, ki izhajajo iz Unesco nominacije. Investicija se je izvajala v od leta 2021 do letos, vredna je 230.000 evrov, od tega je MO Ptuj prispevala 180.000 evrov, preostali delež so zagotovili sponzorji, donatorji ter Zveza. V času investicije so člani Zveze društev kurentov zaradi optimizacije stroškov opravili več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Objekt je urejen kot funkcionalni prostor, ki bo služil prezentaciji kurenta in kurentovega obredja kot izjemne nesnovne kulturne dediščine in bo hkrati sodobno razstavišče in prezentacijski prostor, ki bo s svojimi vsebinami na ogled vsem kategorijam obiskovalcev skozi celo leto. Namen projekta je ohranjanje in prezentacija izjemne nesnovne kulturne dediščine mesta Ptuj in širše okolice, dvig ozaveščenosti prebivalcev o pomenu kulturne dediščine, oživljanje mestnega središča in izboljšanje turistične ponudbe mesta Ptuj, s poudarkom na kulturnem turizmu. Ur -oto: CG 20 Štajerski Križem kražem torek • 7. februarja 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Kuala Lumpur Z Jernejem sva bila v glavnem mestu Malezije in že tuhtala, kam na podeželje bova zavila najprej. Živela sva v kitajski četrti, kjer se čez dan ni veliko dogajalo, vse barve in življenje pa pridejo na dan zvečer, ko se začne njihov glavni dnevni obred - večerja na ulici. Ulice v temi oživijo, kuhajo pa se različne stvari, začenši z rižem in piščancem. Svetovali so nama ulico Bukit Bintang, katere imena sprva nisva znala niti izgovoriti, ko pa sva prispela tja, sva se oba spremenila v en sam zadovoljen nasmeh. Predstavljajte si kak kilo- meter dolgo ulico, kjer je levo in desno na stotine vabljivih miz, na katerih servirajo iz različnih vrst restavracij. Ko sva izvajala izvidniški sprehod, so naju vabili z vseh strani, da se usedeva pri njih. Ni bilo mogoče ugotoviti, kdo spada kam, ampak na koncu sva le podlegla hI skušnjavi tam, kjer je bilo najbolj polno. V tistem meniju je bilo vse videti tako mamljivo, da sva si naročila vsak kar po dve jedi, ki sva ju tudi zmazala. In potem še ti njihovi sveže stisnjeni sokovi, vse skupaj za smešno ceno ... Takoj je padla pripomba, da bodo tukaj ostali na- Foto: Dani Zorko Hitra prehrana u Aziji je nekaj čisto drugega kot pri nas. Foto: Dani Zorko Ko miza postaja premajhna... jini kilogrami kar varno na mestu. Čeprav sva kasneje raziskala še kar nekaj kulinaričnih okolij, lahko rečem, da se mi je malezijska kuhinja najbolj 'dopadla'. Prepričali so me predvsem z načinom priprave riža, ki je bil prepečen v sojini omaki, hkrati pa tako sočen, kot ga niso naredili ne v Vietnamu in ne kje drugje. Malezijci uporabljajo malo bolj pekoče začimbe, kar nama je bilo zelo všeč, prve dni pa sva se izogibala predvsem sveži hrani in juham. Juhe izgledajo še malo bolj nedorečene kot v kitajskih restavracijah, ki jih poznamo v Evropi, zato sva najprej želela organizem navaditi na kaj bolj trdnega. Prvič po dolgem času me je utrudilo tudi šest ur časovne razlike, medtem ko Jernej ponavadi lahko spi kot dojenček. Že prvo noč sem se zbudil okoli treh zjutraj - pa ne toliko zaradi letala, ampak ker sem že dobre pol ure vohal pohanega piščanca. In ne, ni se mi sanjalo. Ko sem šel v kuhinjo pogledat, sem tam našel našo nočno receptorko, ki je pripravljala obroke za zajtrk in jih zgodaj zjutraj prodajala delavcem na ulici. Kaj sem hotel, ob treh zjutraj sem pričel panirati in cvreti skupaj z njo, na koncu pa sva z Jernejem še isto jutro od nje kupila piščanca na ulici. Ni kaj, zanimivo sva začela to svojo avanturo. V mestu sva se gibala s podzemno železnico, malo sva se zapletla le, ko sva ugotovila, da ima vsaka linija svojo ločeno kartico. Promet je v mestu kar znosen, težave pa sva imela zlasti pri branju krajev, saj uporabljajo svojo pisavo. En dan sva posvetila raziskovanju mesta, ki naju kot tako ni posebej zanimalo, za naslednji dan sva si prihranila ogled znamenitih dvojčkov Petro-nas. Dve noči sem še pomagal v domači kuhinji naše receptorke, ki je, kot sem izvedel, bila tudi čistilka, čez dan pa prodajalka v neki trgovini. Ni kaj, že pred našim srečanjem je nekje morala dobiti ta slovenski 'fušarski' sindrom. UREDITEV NOHTOV NA ROKI HRVAŠKA IGRALKA (NINA) IT. ZDRAVILIŠČE NAVZH. RIVIERI V LIGURIJI DVOJICA PEČ ZA ŽGANJE APNA DUNAJSKI GLASBENI KVARTET TEBE (KRAJŠE) GORLJV PLIN V NAFTI OBMOČJE, ZEMLJIŠČE ČILSKA LUKA BLIZU PERUJSKE MEJE MAZAV MESNI IZDELEK REKA V BOSNI KDOR SE UKVARJA ZAPRE-TIRANJEM PRVI OSVOJENI MOČEN IN OSEM- ORJAŠKI TISOČAK MOŠKI V HIMALAJI IGRALČEVEGA OBRAZA AMERIŠKA AJDA KALAN ČESNAČ RIMSKI LJUBLJANČAN OGOREK (ZAHODNO) GRŠKI LADJAR ONASSIS POLNI PESNIŠKI STIK ZNAK ZA NATRIJ IGRALKA (JESSICA) ST. DOLŽIN-SKEMERA JELEN ZVI LASTIM ROGOVJEM NEKDANJA PEVKA MUSlČ PROGA (NAREČNO) BUKVIN PLOD PRAVNI JE POTREBEN, SPOLNI PA PRIVLAČEN LESENA POSODA DANSKA IGRALKA NIELSEN SKOPUH ČLAN NAJVIŠJE ZNANSTV. USTANOVE VOJSKA NAS IGRALEC (PRIMOŽ) VEČJA PTICA PEVKA, CARAR MESTO VVZHODNI TURČIJI ZEMELJSKI POL VZHODNI PREDEL LJUBLJANE ČRKAM PROGA ZA VLAK OGNJENIK NAROSSO-VEM OTOKU FILMSKI REŽISER KAZAN DRAMATIK FILIPČIČ TRETJA OSEBA MNOŽINE ZVEZDAN MAKTIČ ZAZNAMO GA S SLUHOM ZNAKZA RADIJ NAS IGRALEC (EVGEN) AMERIŠKI REŽISER (MARTIN) SAŠA LENDERO MESTO VJUŽNI SRBIJI ¡¡"P»- INDIJSKA ZVEZNA PIJAČA, DRŽAVA NAPOJ DIUAVA AVTOR: MARJAN GRABNER ELEKTRODA ZA DOVOD EL. TOKA ŽVEČILEC TOBAKA Je do bokov ali kolen segajoč plašč s kapuco ali brez nje, ki so ga med 2. svetovno vojno nosili mornarji britanske kraljeve mornarice. Narejen je bil iz težkega volnenega blaga, zapenjal se je s podolgovatimi gumbi oziroma olivami, zataknjenimi v zanke iz vrvice ali usnja. Presežek plaščev so po vojni dali v splošno prodajo. Kmalu so postali priljubljeno moško ali žensko oblačilo. EREBUS - aktiven ognjenik na Antarktiki, MUS - mesto v vzhodni Turčiji, RAPALLO - po pogodbi znano italijansko zdraviliško mesto v Liguriji / :fk fe -V 'Y ; - 1 '■'■ Sty , H\ i: ; ¡V 1 i ' ./■■.„ ■ Mitk m 3 Foto: Dani Zorko Sušeno ribje meso - preveč slano tudi za naš okus KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 7. februarja 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Orfejček prinaša nove izzive Priljubljena radijska oddaja Orfejček - nova generacija, ki jo od konca lanskega decembra ustvarjata voditelja Barbara Žerjav in Sašo Dobnik, je med poslušalci takoj naletela na dober odziv, v prihodnje pa bodo četrtkove večere dodatno popestrili posebni izzivi. I M I I t 1 1 Tudi Barbara in Sašo sta se v svoji novi vlogi že dobro vživela: »Mesec je mimo in mislim, da so odzivi na oddajo dobri, saj se z Barbaro čedalje bolj ujemava. Radio mi je vedno predstavljal nek izziv in zdaj počasi dojemam, da ustvarjanje radijske oddaje ni kar tako. Res rad ustvarjam Orfejčka, verjamem, da bo moje delo iz meseca v mesec boljše in da bodo to prepoznali tudi naši poslušalci,« pravi Sašo, Barbara pa dodaja: »Po enem mesecu najinega skupnega dela se pridružujem Sašu in menim, da so odzivi zelo spodbudni, dobri in tudi midva se v novi vlogi zelo dobro počutiva. Tudi zame je radio novost in hkrati izziv, a me ne skrbi, saj je ob meni Sašo, ki me tudi kaj nauči. Seveda se bova po svojih najboljših močeh in z veliko dobre volje trudila še naprej. Poleg dobre glasbe, zanimivih gostov in obilice dobre volje bodo odslej svojo vlogo pri ustvarjanju oddaje imeli tudi poslušalci. S tem mesecem namreč Barbara in Sašo začenjata novo rubriko Sašev izziv. Vsak mesec bo namreč Barbara pripravila tri izzive, poslušalci pa bodo z glasovanjem na Faceboook profilu Radia Ptuj odločili, katerega od teh bo moral Sašo na koncu izpeljati. »Izzivov se bom lotil s stoodstotno predanostjo, saj kar Barbara reče, tako bo in tisto, kar bodo izbrali poslušalci, bom tudi naredil.« Ob tem Sašo prizna, da je pred prvim izzivom prisotna tudi pozitivna trema, ampak upa, da bo Barbara na koncu rekla: »Moj sovoditelj Sašo zmore.« Tudi Barbara se veseli novih izzivov, za katere pravi, da so češnja na tortici njune oddaje: »Obljubim, da ne bom prestroga, in vem, da bo Sašo prav vsakemu izzivu kos. Pomagala mu bom, da bo lahko Sašo ob (^raimoPTUI l| llPIm1 ORFEJČEK AEHIltlALtM Pokrc)vtu4l IrstiviL Sašo mora eno celo jutro D H [l brati vreme v jutranjem O 9 VT I S i E programu radia Ptuj. - Sašo mora priti peš iz Starš do radia - Sašo se mora na Barbarino violino naučiti zaigrafT" Mi se Imamo radi Foto: arhiv Radia Ptuj To so izzivi, med katerimi bodo poslušalci v februarju izbrali tistega, ki ga mora Sašo izvesti. koncu vsakega izziva rekel, da je učiteljica Barbara res faca.« Da bodo izzivi privlačni tudi za poslušalke in poslušalce, bo v februarju poskrbel sponzor - Gostišče pod goro. Izmed vseh, ki boste na Fa-cebook profilu Radia Ptuj glasovali za izziv, ki se ga naj loti Sašo, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel domač narezek za štiri osebe. NŠ Videm • 10 let cerkvenega zbora na Selih Pevski jubilej Mešani cerkveni pevski zbor sv. Družine v videmskem naselju Selaje na začetku tega leta obeležil deset let delovanja. Pevci, danes jih je v skupini 14, ohranjajo slovensko cerkveno pevsko izročilo. Foto: Petra Krajnc Skupina od ustanovitve deluje pod umetniškim vodstvom Sandija Potočnika. Pevski zbor na Selih je nastal leta 2012 na pobudo p. Jožeta Petka, ki je skrbel za tamkajšnjo podružnico. Najprej jih je bilo le nekaj, a z vztrajanjem se je zborček začel večati. Kmalu jih je bilo 20 in prvič so zapeli pri polnočnici leta 2020. Toda v zboru so ostali le najvztrajnejši, ki so res zavzeti in vadijo prav vsako sredo, zapojejo pa vsako nedeljo pri mašah ter ob praznikih. Pevci sodelujejo tudi na srečanjih cerkvenih pevskih zborov, nastopili so na mnogih prireditvah, največkrat v domači KS Sela. Radi zapojejo na različnih slovesnostih, abrahamih in tudi pogrebih. Skoraj vsako leto se podajo na morje, kjer imajo intenzivne vaje na otoku Viru. Ob okroglem jubileju je zboru čestital in izročil plaketo župan Vidma Brane Kolednik, p. Klemen Slapšak pa je prav vsem pevcem podelil priznanja za deset let predanega dela. Sledilo je druženje pred cerkvijo, nato pa še skupno nedeljsko kosilo. Zdenka Golub Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 9 2 7 3 8 6 5 9 8 2 9 3 6 1 1 6 8 2 9 3 1 4 5 8 7 9 1 9 7 3 8 6 5 5 1 8 9 4 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 8 2 4 6 9 8 3 1 9 1 6 4 8 7 5 4 1 4 9 2 3 6 8 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljjubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© € OO Bik Vf ©©© €€ O Dvojcka ¥¥¥ €€€ ©O Rak ¥ ©©© €€ O Lev ¥¥ ©©© € OOO Devica ¥ ©© €€€ OO Tehtnica ¥¥¥ €€ OOO Škorpijon ¥ ©©© € OO Strelec ¥¥ ©© € OOO Kozorog ¥¥ ©©© € OO Vodnar ¥¥¥ ©© €€€ O Ribi ¥¥ ©©© € OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 7. februarja do 13. februarja 2023.) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? t. _ A * v* — Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežlte fotografijo po črtah In nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dlo-Tednlk, d. o. o., Osojnlkova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z Izpolnjenimi osebnimi podatki) In jo pošljete na elektronski naslov: tednlk@radlo-tednlk.sl. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden Izžrebali dobitnika zanimive In lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna In papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna Izžrebanka Tednlkove nagradne razrezanke je: Ana Kosi, 2270 Ormož Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. februarja 2023 akhialovagalam VUMtfit*' -I - »/¿».vaft Mitj»! ( -j\ • M Mi ©RAZEM BZEČlH CAHPUS SAVA PTUJ SAVA MG DIR 24 (K RADIOPTUJ Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA , J prodaja vstopnic: eventim Tčlcet MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □o ponedeljka zjutraj □o 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO □o Četrtka zjutraj □o 9. ure majdo.segulo@radiiHednik.si, tel. 02 749 34 16 ali morjana.pihler@radi , ..o o o C? o rt CS Do svečnice mlaska, po svečnici praska. Danes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -6, na Primorskem okoli -3, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem okoli 7 °C. OBETI V sredo bo sprva precej jasno z mrzlim jutrom, čez dan pa se bo oblačnost od vzhoda povečala. Severovzhodni veter se bo spet okrepil, prav tako burja na Primorskem. Napoved za Podravje Vir: ARSO