DOLENJSKE NOVICE lííliiijtijo 10. ill 2'). vsakega iiieseca, ce Je ;: lisli (liui iiraziiik jia en dun jireje. ;: Cciia jim Je s iioStiiiiio vred xa celo leio iniiirej i K, za pol letu 1 K. Naroěiiina za Nenićijo, lîowno in dI■ll^e evropske države znaša li K 50 li, za Ameriko 3 ]i. Dopise sijrojema urednik, mirořuiuo in :: oznanila pa tiskarna J. Krajec nasi. :: Hrvaško-slovenski katoliški shod v Ljubljani. Minulo jo že 21 let, oiikar smo sc slovenski katoličani prvič zbrali, da javno manifestiramo svojo versko zavest. V dneh 29., 30. in 31. avgusta leta 1892 sc je vršil prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani, ki je položil teiiieij organizaciji katoliških društev, katera so sc tekom zadnjih dveh desetletij tako lepo razvila. S tem shodom se je vzbudilo novo življenje v Slovencih, življenje, ki je rodilo obilo lepih sadov v slovstvu, v narodnem gospodarstvu in politiki. Treba pa po^'u zopet zt o bilo vse delavce na kulturnem ružiti k skupnemu prevdarku, da'se domenijo o enotnem postopanju v posameznih vprašairjih. In to se je zgodilo na drugem slovenskem katoliškem shodu, ki se je vrĚil v Ljubljani od 10. do 12. septembra I, 1900. Ta shod je izdelal in določil natančen in jasen program za vse nase javno in društveno živ^enje. Pridno se je delalo na polju organizacije in prosvetc. Osnovala so se izobraževalna, gospodarska in politična druStva na podlagi katoliškega programa po vseh slovenskih pokrajinah. Da se to delovanje zopet poživi in da dobi javno življenje katoliških Slovencev določen pravec za bodoče boje, so se pa pojavljale kmalu želje, da se snide tretji slovenski katoliški shod. In res, v dneh 26., 27. in 28. avg. leta 1906 se je vršil tretji slovenski katoliški shod v Ljubljani. Letos pomladi na veliko soboto pa je izdal poseben pripravljalni odbor oklic na katoliške Slovence in Hrvate za četrti katoliški shod v Ljubljani. V znamenju križa nas vabi na ta shod. Letos obhaja katoliška Cerkev slovesni jubilej svoje zmage nad po-iïanstvom tudi v javnem živ^onju. V zuaineii]u križa je 1.312. premagal cesar Konstant n Vel. zastopnika poganstva cesarja Maksencija. Znamenje sv. križa, vera naša, je pa tudi cdiuo poroštvo prave blaginje, zato večajo tudi na-Ěemu narodu tiste besede, ki jih je zrl Konstantin plameneče na nebu pod znameiijcm sv. križa: V tem znamenju boš zmagal! Tako oklic ! Nov čas, nove nevarnosti za versko in nravno življenje. Na te nevarnosti treba opozoriti, versko zavest treba iznova okrepiti in poživiti. In to se najbo^o zgodi na katoliških shodili. Zato pa bodi sedanji slovensko-hrvaški katoliški shod, ki se vrši od 24. do 27. avgusta 1.1, v Ljubljani, javna manifestacija naše verske zavesti. Pokažimo moško, da no pustimo nikdar in nikomur blatiti naŠih svetinj. Povabljeni so na ta shod tudi Hrvati. Slovenci in Hrvati smo združeni po krvi in jeziku, združeni pa tudi po veri, sa smo eminentno katolÍ.ški narod. Zakaj ne b torej skupno javno in slovesno izpovedali, kaj smo in kakšni hočemo biti, Kdaj smemo pričakovati največ božjega blagoslova na svoje deloV Ali ne takrat če mu prinesemo dar, ki je njega najbolj vreden? In to je sv. maša. S sv. mašo in posvetitvijo Brezmadežni so jo pričel ta četrti hrvaško-slovenski katoliški shod. Brezmadežna pa je tista, ki je strla kači glavo, velika zmagovalka v bojih z močmi teme. V njeno varstvo so torej izročeni sklepi katoliškega shoda. Zato smemo z veselim upargem zreti v bodočnost. Naš slovenski narod in združen ž njim tudi sosednji hrvaški narod ostal bo nravno zdrav, dokler bo hodil po potih začrtanih mu na katoliških shodih. Četrti hrvaško-katoliški shod pa bodi nekak mejnik za oba naroda, pri katerem naj se prične novo življenje na umskem, gospodarskem, političnem in socjal-nem polju, katerega temelj bodi — vera. Poslanec Jarc in „Dolenjske Novice" razkrinkane. Novomeškemu „krščanskemu" županu g. Karolu Kosmannu se je zahotelo sklicati javen shod za torek, dne 19. avg. t. 1, ob 6. uri popoldne v mestni dvorani. Vstop na ta shod je bil dovoljen vsem /lovomeškim p. a. gg. davkoplačevalcem, kakor tudi vsem drugim ). n. gg. novomeškim prebivalcem moškega n ženskega spola brez razlike političnega prepričanja. Dnevni red shoda pa je bil: 1) Razgovor o poročilu državnega iu deželnega pos anca Evgena Jarca na shodu obrtnikov dne 4. avg. 1913 v „Rokodel. domu". 2) Pojasnilo o vedonia neresničnih poročilih „Dolenjskih Novic" tikajočih se javnega shoda dne 27. julija in shoda obrtnikov dne 4. avgusta v „Rokodelskem domu" kakor tudi o drugih poročilih o delovanju mestnega občinskega odbora. 3) Posamezni nasveti in interpelacije. Prvi pogled na to vabilo in reklama v „Slov. Narodu" na ta javni shod bi dala pričakovati, da bomo čuli o groznih zlodcjstvih, ki sta jih učinila poslanec Jarc in „Dolenjske Kovice". Pa kaj je bilo? O vsem tem nič, čuli smo samo par običajnih liboralnili za-bavljic, ki se jih sliši in bore vsak dan, večkratno vprašanje: „Ali je to krščansko?" par vedoma neresničnih pojasnil in „živahnih" živio-klicev in konec je bil vsega rumeljiia. A poglejmo malo bliže, kako se je vso to vršilo. Ko se jc zbralo 108 oseb v mestni dvorani, otvori točno 10 minut pred pol sedmo uro g. župan liosmann javen shod, pozdravi udeležence in pove, čemu je sklical shod. Za predsednika so izvoli g. podžupan VI. Vojska. Ker se pa ta sam ne smatra vrednega te časti, „resno" predlaga za predsednika klerikalnega pekovskega mojstra g. Kastelica. Seveda ne prodre s svojim predlogom, zato mora sam obdržati težko predsednikovo breme. Besedo podeli sedaj g. llosmannu. G. župan najprej z obžalovanjem (verjamemo) naznani, da poslanca Jarca ne bo na ta shod, dasi je bil špecijelno vabljen, ter prebere lyegovo tozadevno pismo: (Jospodu Karlii Itozmann^ žnpanii Ko v o me sto. Potrjujem prejem vabila na jutrišnji shod, ki so ga ne udeJežim iz dveh jako enostavnih razlogov. Dnevni red shoda je namreč, kolikor se tiče 2. točke, tako izzivalen, da je zame kot pristaša S. L. S. aktivna udeMba izk^'učena. To potrjujejo tudi razni komentarji po liberalnem časopisju. Povrh tega ste pa odprli na shod pot elementom, ki jim je vprašanje oljrtno-nadaljevalne šole deveta briga, ki bi si pa radi privoščili „špas" z mojo osebo. Moral bi biti političen otročaj, ko bi na tak lim nasedel. Spoštovanjem pjvgen Jarc, dri. poslanec. Ko župan prebere pismo, je vse tiho, nihče so ne oglasi (samo „Narodov" dopisnik je čul medklic; „Aha, se nas zopet bojil" kakor je čiil sploh še več drugih medklicev — seveda le sam, drugi ne), vse je nekam poparjeno. Na tak hud poper ni bil nihče pripravljen. Mučen molk pretrga govornik z nadaljevanjem svojega govora. Spravi se prav jio krščansko na poslanca Jarca, na našega urednika Supina in na kanonika Žlogarja, zakaj niso prišli poslušat Njega. Hudo mu je najbrže bilo, da mu je bil ves „Spas" tako močno „poferdirban", ki si ga je mislil s temi osebami. Zato pa preide k prvi točki dnevnega reda. V roke vzame „Doleiyske Novice", ki jih on principielno nikdar ne čita, in bere iz njih nekatere odstavke, najprej o obrtni šoli. Mislil bi kdo, da bo čul kaj novega; a o vsem tem nič, pove le to, kar jo bi o v „Dol. Novicah", Obregne se seveda najprej ob njemu najljubši predmet — veronauk. Potem pa pribije eno debelo neresnico iz „Dol. Novic", namreč to, da je novomeški občinski odbor letos določil BO K manj kakor lani za obrtno šolo. Ne, za-kliče, to je laž, ampak dovolil je 50 K več! Predragi žnpane dobro sto jih potegnili svoje verne poslušavce ! Vi dobro veste, da je mestna hranilnica dala od čistega dobička iz 1.1911 mostni občini za prosto porabo obrtno nadaljevalni šoli za učila 300 K. Teh 300 K je dobila obrtna šola, a ne od občine marveč od hranilnice, ki jih je izročila občini. Ako hočemo biti torej resnični, moramo reči, da letos občina sploh ni ničesar dala za obrtno šolo, niti vinarja ne, ampak samo hranilnica. Lani je dala občina 250 K, hranilnica pa 100 K, letos pa občina nič, hranilnica pa 300 K. Od kod pa pride veČina denarja v mestno hranilnico tudi dobro veste! Kje je torej laž, pri vas ali pri nas? Govornik ve tudi iovedati o kandijski hranilnici, da ni Se nikdar slišal kak človek, da bi bila dala kako podporo, Nam in tudi g. županu Kosmanu pa je dobro znano, da je kandijska posojilnica že več let dala tudi za obrtno šolo podporo in ako smo prav informirani, imá tudi za letos določeno gotovo svoto za podporo obrtni šoli, samo nihče je ne dvigne. Kje je torej zopet neresnica? V oči bodejo govornika tudi velikanske remiineracije, ki jih plačuje iiandijska ))osojilnica svojim odbornikom. No, g, žnpan, le potolaženi bodite, stvar ni tako huda, kakor si jo predstavljate in kakor jo drugim slikate, od teh remune-racij še ni noboden odbornik obogatel, dasi je morda že leta in lota pri posojilnici, in tudi nobeden no bo, Naiialje pravi in dokazuje govornik, da ni sovražen frančiškanom. Prav, mi nimamo nič proti temu, samo verjamemo pa bolj težko, ker imamo premalo dokazov v rokah. Župan napade tudi novomeške uradnike, ki nc trobijo ž njim v en rog. Ti uradniki so nevedni, popolnoma nesposobni in so samo zato pristaši S. L. S., ker bi drugače nikdar no avanzirali vsled svoje nesposobnosti, da ti uradniki se ženijo samo zato, da živijo od svojih žen! Sto li že čuli kaj podobnega? Ne, takih nesramnosti pa Se ue! Ali je to krščansko? V ,,Do], Novicah" stoji tudi zapisano, da ne bo nič huiiega iz tega, čo župan toži g. vladnega kom. Golio, „Seveda ne bo nič hudega I-" vpije govornik, „saj dandanes je vse mogoče, mogočo tudi, da bom jaz kaznovan!" No, g. župane s tem novomešk irelepep spričevala ne dajete m sodnikom. Po vašem mneiçu oproščajo krivce, kaznujejo pa nedolžne. Končno preide govornik še na zadi^jo točko Jarčevoga govora o „izgubljenih" delnicah Dolenjske železnice in stavi predlog, naj deželni odbor oz. zbor dovoli, da se naše (novomeške) delnico izplačajo ali pokupijo iz garancijskega fonda oz. da dež. odbor pri vladi ukrene korake, da se tistih 16.000 K, ki so za upravo določene, polagoma za nakup naših dolnic vporabi. G, Kosman, vi dobro vesto, kako stoje stvari in da S. L, S. ni pri tem nič zakrivila, veste pa tudi dobro, da deželni zbor skoro gotovo ne bo nikdar sklenil, naj se > porabi garancijski fond za nakup delnic, ker ni bil ustanovljen zato ta fond in ker bi večina kranjskih davkoplačevalcev no bila za to. Sc večja nesmisel pa jo, da bi se za tistih 16.000 K, ki so na novo določene za ui)ravo vsako leto, pokupile delnice. Toga, da bi bile pokupljeno vso tisto akcijo, ki niso v državnih rokah, pač nihče ne bi dočakal, magari čo je sedaj tudi šele 5 let star. A seveda, ljudem je treba malo peska v oči, da se potem lažje udari po nasprotniku! Druga točka dnevnega reda se črta in to radi tega, ker ni na shod ne Jarca, no kanonika Žlogarja in ne vikarja Supina, s katerimi l>i g. župan rad enkrat na kratko obračunal. „Nonavzoče nočem napadati", tako po krSčansko konča govornik, seveda potem, ko je žo prav pošteno ob njo obregnil. K stvari se ne oglasi nihče več — zakaj za novomeške naprediýake je On — Roma locuta. IjO dr. Schogula šo omeni, da jo pri strankah tako, če reče ena, da je to belo in ves pameten svet to ve, bo rekla druga, da je črno, in narobe. Seveda vzel je mero po svoji stranki. LISTEK. Sanje krojača Sukanca. Vos potrt sodi mojster Sukanec ~ krojač iz Mahorja ~ pri mizi v svoji revni koči in vdelava novo krpo v stare irhaste hlače. Hlače so last Smrekarjevega Janeza, ki je za hlapca pri ČeSniku. Gešuik pa je lastnik koče, v kateri stanuje krojač, Sukanoc toroj krpa stare hlačo in premišlja, A delo mu kar no gre izpod rok! Toda ne smemo se teum čuditi, saj v njegovi glavi je misel toliko kot čebelj v panju. Osem tednov dolguje že Češniku stanarino in ravno osemkrat je bil Češnik že tu in je ne prav Iju-beznjivozahtevalsvoj denar ; ko je bil zadnjikrat pri krojaču, je še celo trdil, da ne moro več čakati kakor kvečjemu šo on teden, potem ga pa vrže na cesto. Da, da, Cešaik ne razume preveč Sale! IJcla jo tudi zelo malo, zlasti Se, odkar 80 jo v kraju naselil drug krojač, K temu ^udjo kar dorejo, ker jo baje v mestu študiral na krojaškem vseučilišču. Teh par naročil, ki jih jo dobil Sukanec iz usmiljenja, mu pa še posebno obtožuje vost. Novak mu je dal blaga za novo obleko, Godcu mora prišiti novo srebrno gumbe k telovniku in že odnekda naklonjena Zavodnica mu je prinesla črno svi o za novo oblačilo, A s tem ni uiČ, Vse te lepe roči sieor niso Slo pot „vsega zemeljskega", pač pa v mesto k Židu v zastavo, zakaj lakota in beda sta bili le prehudi. — Čas pa, ko ima vso to oddati, jo vedno bliže in slaba vest no da pokoja. Lastna beda mu ne dela še toliko nemira, toda sramota, če pride vse to na dan. S par kronicami, ki jih jo dobil za „izročeno blago", je komaj zadostil najpotrebnejšim potrebam, in kar niu je ostalo, zato mu je usilil nek potnik osmi del turško srečko. Brezvestna lahkomiSljenost, metati tako denar skozi okno, čo človek sam nima kaj jesti! Tako premišljuje in premišljuje, da mu hoče skoro glava počiti, in ko postane v sobi tiho, da so no čuje druzoga nego kruljoiye lačnega želodca, padejo ubogemu krojaču od truda in obupa oči skupaj in — zaspi. Naenkrat začne nekam čudno ropotati, vrata se odprô sama od sobe in pred krojačem stoji suh možiček, oblečen popolnoma v Črno, z rdečo ovratnico in črno kozjo brado. „Ti si torej Mahorski krojač, kaj no?" zagodrnja možiček nad njim. Ves prestrašen zamore Sukanec komaj odgovoriti, da jo. A možiček nm kar dosti ne pusti do besede. „Neko naročilo imam zate", nadaljuje možiček, „danes o polnoči potrebujem lino kmečko obleko za plos. Ako jo do tedaj izvršiš, dobiš tisoč kron v zlatu." lu pri tem zarožlja z denarjem v žepu. „Ali boš napravil?" Našega krojača oblije mrzel polt po hrbtu in ves v strahu ogleduje novega naročnika. Pri tem opazi, da ta gosposki človek vlači ono nogo za seboj. Vendar so ojunači in pravi : „Naredim že, dasi jo čas jako kratko odmerjen, Toda manjka mi no le blaga in podlage, marveč kar jc najbolj neumno za krojača, pošel mi jo celo sukancc. Tako hudo sem zašel v revščino!" Nato reče črnooblečeni gospod: „To bodi moja skrb, samo povej, ali hočeš napraviti ali ne." In že seže z roko skozi okno in črna roka mu da nek zavitek. lu ko ga razvije, je bilo notri vse, kar bi potreboval krojač. Pri tem porožlja kozjobradec zopet s svojimi zlati v žepu. Stari Sukanec se ne more več ustavljati, vso svojo bedo vidi zopet pred seboj, zato obljubi, da napravi obleko do polnoči, „Prav", odvrne možiček, „a da bo stvar popolnoma v redu iu ne bo potem kakega prepira, mi podpiši to-le listino!" Pomoli mu nato nek list, ki ga krojač probore. Gori stoji, da če bo obleka točno o polnoči gotova, dobi krojač tisoč kron, če pa ne, [irido naročnik po krojača samega. Pri tem vzame čudni možiček držalo iz svojega žopa in reče: „Požuri se in ne premišljuj predolgo, saj si nreii delavec, ki so skaže moža, kadar treba. Zdaj je šo čas, da se rošiS. Malo pravico imam itak že do tebe. Le spomni so iia Žida v mostu! Podpiši torej!'' Našega krojača znova mraz pretrese, zakaj zdaj natančno spozna, kdo je ta kozjobradec. A ne promišlja več dolgo, marveč se hitro podpiše. Možiček pa zvije naglo papir skupaj in reče: „Tako, to jo zdaj v redu. Pomeri mi šo hitro obleko, potom te ne bom več zadrževal, Šest ur imaš časa, tedaj lahko narediš, ako boS priden," S tresočo roko pomori Sukanec možičku obleko iu komaj je gotov, že ne vidi več kozjebradca, izginil je, za seboj pa jo zapustil lo zelen, smrdoč dim. Zdaj pa urno na delo in nič premišljevati. — Blago iu podlaga sta kmalu vrezana in že začno šivati. Tako hitro ni delal svoj živ dau ue. Jo pa tudi čudno, kako hitro mu gre dolo izpod rok. Saj tako bo gotov že ob S tem je bil končan ta klavcrn shod, razkrinkano pa laži poslanca Jarca in „Dol. Novic". Gospod župan: „Živijo!" Gospodarstvo. Kaj bo s kmetijskimi posli in delavci? NaSe delavske in posclske razmere postajajo neznosno. To ćutimo na kmetih vsi, od oajvečjejia doli do malega posestnika. Vse toži in tarna in toži od leta do lota bolj na j,'laa. Našo ljudstvo se čimtialjc bo^ izseluje. Vsak, kdor čuti v sebi posebno moć za delo, zapušča dom in gre v tuje krajo po zaslužku. Iz celih vasi odhajajo fantje in dekleta za negotovim kruhom v drugo dežele, najraje v Ameriko. Mladina, ki je komaj odrastla ljudski šoli, zapusùa rodno zemljo in se izschije ven iz domačega kraja, lii to se godi trumoiiia, tako da odide iz posameznih vasi do malega vsa mladina, ki šteje 16 let, tedaj v starosti, ko jo i)0btala ravno godna za delo. Strahom zro kmetija na to početje, ne da bi mogla kaj storiti proti izgubavaiiju najbopih svojih moùij. Da ae izse^jovanje v Ameriko oprijema uašo mladine kakor nalezljiva bolezen, zato imamo dosti vzrokov, ki se kažejo čim dajjc močneje. Koliko krive so t zadnjem času slabe letine po naših vinskih krajih. Letošnja po-zeba je marsikaterega pognala proč z domače grude. Največja krivda naraščajočega izseljevanja so (>a 'seveda mamljive besede naših rojakov, ki se z Ameriko bolj pohvalijo kakor so so mogli doma. Ko bi ne prihajala iz Ameriko tako ugodna poročila in vabila, gotovo bi se ne podajalo naše ljudstvo tako lahkodušno na to nevarno pot. Jilnogo ljudi izvabijo v Ameriko tudi naSi agenti. V Ljubljani je blizo kolodvora cela naselbina agentov, ki žive od izseljevanja. Kar ne store pisarne po svojih agentih, to so popoînuje z inserati po slovenskih listih. Tudi ljudska šola ni pri tem delu brez pomena. Dasi se otroci opozarjajo z eno strani na nevarnosti Ameriko, se po drugi strani nehote seznanjajo potom nazornega nauka s tujimi kraji, mesti itd. Namesto da bi po stenah visele slike z do- mače naravo in iz kmetskega življerga, se obešajo morske pokrajine, parniki v vsoj svoji podrobni sestavi itd., kar vse vzbuja že v mladih srcih nekako teženje in hrepenenje po neznanih krajih, zlasti Ameriki, o kateri vo staro in mlado toliko pripovedovati. Veliko knvo jo pa tudi to, da se komaj odraslim fantom tako lahko izdajajo potrebni potni listi. Vzrokov je tedaj dovolj, da se naše Ijud-^ stvo tako rado odpravka v Ameriko. Vprašanje" je lo, ali je [irav, da to izseljevanje tako mirno gledamo, aH jo prav, da spričo velikansko škode, ki jo trpi naša kmetija, nič ne storimo proti temu, in ali je prav, da so to zapuščanje domače zemlje pospešuje tudi s tem, da mladoletni fantje in dekleta, ki bo komaj dostali ljudskošolski pouk, dobe potne liste v roko. Na.ša kmetija so danes bori za svoj obstanek zaradi pomanjkanja delavnih sil. Namesto da napreduje in da pomaga preživljati naraščajoče prebivalstvo, propada in nazaduje. Ali je prav, da se spričo tega žalostnega dejstva nič no stori proti naraščajočemu izseljevanju, ki ga zlasti težko občutimo po naših dolenjskih krajih. Čd se res nič druzcga no da storiti, naj se saj to zabrani, da bi se izseljevali Jiantje, ki niso še polnoletni, ki niso šo vojaščine prosti in za življenje dosti razsodni. Saj to naj se zabrani! Kajti če bomo mirno gledali, kako nas mladina zapušča, potem bomo sami krivi, da se naša mladina doma pa kmetija pro manjkanja poslov in lada elavcev. >0 tujem izgublja, n hira zaradi po- Kako je zatirati črva? Ogromna je škoda, ki jo letos napravíja črv po mnogih naših krajih. Premnogi sadeži so kakor popaljeni po tej golazni, /slasti trpijo po napadenih mestih oves, turšica, proso, krompir, otava itd. Po mnogih kmetijah se bo prav malo pridelalo, tako zelo so napadena zemljišča. Najhujšo škodo dela črv po takih krajih, kjer je bilo dosti kebrov, tam, kjer je za kobre dobra paša in kjer se je kobro premalo uničevalo. To so kraji, ki imajo med tgivami dosti mej obraščenih zlasti s hrastovim grmovjem in sploh s lirastino, kraji, kjer se nahajajo gozdi, kraj katerih se nahaja hra-stina in daje kebrom najbolj priljubÇeno pašo. In takih krajev je po Dolenjskem dosti, posebno tam, kjer so gričaste loge, poraščene tu in tam z gozdi. Po teh krajih jo največ kebrov in največ Črva. Koder pa manjka kebrom pašo, tam je škoda po črvu nm-lenkostna. Za izgled so nam lahko v tem oziru ravne loge po krškem polju, kjer ne vidiš druzega kakor same njive, samo čisto njive brez poraščenih mej, brez grmovja in drevja. Lo po vaseh se dobi sadno drevje, drugače pa je polje iz samih njiv. Vse to nam bodi migljaj, da so jo treba bojevati proti ^črvu tudi s tem, da odtegujemo kebru pašo. Če no bo toliko paše za kebra, kakor je imamo sedaj, se tudi ta požrešna golazen no bo mogla po naših krajih tako širiti in pomnožovati, kakor se sedaj pomno-žuje. Danes se smatra kot glavno sredstvo proti kebru to, da ga pridno otresamo in po-končujemo. Gotovo je ta boj tudi zanaprej potreben. Tudi zanaprej bo treba hrošča na ta način zatirati in tudi črva bo kazalo za brazdami bolj pridno pobirati in pokončavati kakor sedaj delamo. Ali na vsak način ga bo treba tudi s tem pregaivjati, da mu odvzamemo kolikor mogočo to izobiino pašo, ki jo ima po naših krajih med našimi njivami in kraj naŠili gozdov. ■ V to pa je treba, da se mejo po naših njivah čistijo od hrastovega grmičevja in nepotrebnega drevja. Meja med njivami bodi čista in naj ne služi kebrom za pašo. Drugod imamo širne planjavo brez poraščenih mej, zakaj bi morale pri nas biti mejo polne grmovja in nepotrebnega drevja? S tem pospešujemo sami, da se hrošči tako pasejo po naših krajih. V drugo se priporoča, da tudi kraj gozdov ne trpimo hrastine, zlasti v prisojnih legah ne kakor tudi tam ne, kjer je dosti hrošča ob kebrovih letih. Kraj gozdov naj se sadi drngo drevje, za katero no mara, n. pr. smreka. Znano je, da se hrošč drži le ob meji g#da in da ne sili notri. Zato bi bilo čisto umestno, da bi se ob kraju gozda sadile smreke. Če tudi ne bomo imeli sami dosti koristi od tako, saditve, nam bodo pa naši potomci zato bolj hvaležni. Na vsak način se jo pa lotiti boja proti kobru s tem, da mu odtegujemo pašo, ki nudi po naših krajih najugodnejšo priliko, da se ta mrčes tako jiomnožuje in da nam dela tako ogromno škodo po naših zemljiščih, kakor jo zopet letos opazujemo. —r— Gospodarske drobtine. -- Kioinpirjevii letinîi je letos nenavadno lepo kazala. Že davno ni obetal krompir takega pridelka kakor letos. Vesele je bilo glodati po qivah ob Času cvetja. Sedaj pa tak preobrat! Vsled vednoga deževja se je začel I)aliti in gnjiti. Lotila se ga je krompirjeva plesenj, ki bo mnogo škode napravila na go-mofju. Ker bo krompir gnjilobi podvržen, je paziti na to, da ga ob suhem spravimo in na suhem prostoru shranujemo. — Neprestano doževje nam dela veliko škodo po vinogradih. Trta se je po pozobi nepričakovano lopo popravila. Vedno deževje in hladno vreme jo pa zopet kvari, jo za- držuje v razvoju in izpostavlja še bolj napadom one in drugo bolezni. Ubogi kmet ima res težaven položaj! Da bi se vendar vreme obrnilo! — Prošnje zii si>rcjoui T kinolijsko šolo iiii Grm so koleka proste. Priložiti je pa treba prošnji sledeča spričevala: 1. Eojstni list, 2. zadnje Šolsko izpričevalo, 3. zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izjavo sta-rišev ozir. varuha, da bodo plačevali stroške šolanja, 5. izpričevalo o lepem vedenju. Prošrge je vlagati na ravnateljstvo šole do 15, sept, t. 1. Plačujoči učenci plačujejo po 30 K na mesec. Za sinove kranjskih posestnikov so ustanovljena prosta mosta na zavodu. Prošnje za prosta mesta, ki jih razpisuje deželni odbor, je vposlati ob enem s prošnjo za sprejem do 15. septembra t. 1. — [tazstiiva prašičev in penitiiiiio v fšt. .lenioju bo 16. septembra 1.1. kakor vso kaže, prav dobro obiskana. Razstavilo se bo prav veliko živali in bo tudi udeležba od strani naših gospodarjev in gospodinj velika, ker vlada splošno zanimanje za to prireditev. Ker se bo na razstavi tudi lahko kupovalo plemene živali, oiiozarjamo na to priliko tudi vnanje kroge z vabiiom, da si pridejo ogledat razstavljene živali. Na prodaj so bodo dobila zlasti plemena praseta in razna perutnina, — Na kmetijski šoli ua (linuii se prične novo šolsko loto z mesecem novembrom. Učenci se sprejemajo v zimsko šolo in v letno šolo. Zimska šola traja dve zimi od novembra do konca marca in jo namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Letna šola traja eno leto od novembra do konca oktobra in je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Pouk je brezplačen. Plačujoči učenci plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo in svečavo po 30 K na mesec. Za sinovo kranjskih posestnikov so dobe prosta mosta. Prošnjo za sprejem in za prosta mesta je vložiti zadtýi čas do 15. septembra t, 1, na ravnateljstvo šolo. — Nil deželni gospodinjski Soli v Šniilielu pri Novem mestu, ki je v zvezi s kmetijsko šolo na Grmu in ki stoji pod vodstvom šolskih Šester Do Notre Dame, se prične novo šolsko leto z mesecem oktobrom. Žola traja od oktobra do konca julija. Pouk je brezplačen. Notranje gojenke stanujejo v zavodu in plačujejo za hrano, stanovanje, kurjavo, svečavo in perilo po 30 K na mosoc. Za hčero kranjskih posestnikov so dobe ustanovo po 15 K na mesec. Prošnje za sprejem in za deželne ustanove je vložiti do 1, septet. 1. na vodstvo deželne gospodinjsko šole v ámihelu p. Kandija. Politični pregled. Na Balkanu. V nedeljo, dne 10. t. m. je bil sklenjen mir med balkanskimi državami in so odposlanci v Bukareštu podpisali tozadevno mirovno pogodbo. Eumunija, Srbija in Grčija so z mirovnimi določbami zelo zadovoljni, le Bulgarija no. Tu pa vlada velika potrtost. Bulgarijo posebno boli, ker je morala Grkom odstopiti toliko zemlje t Makedoniji in najlepši kos morskega obrežja z velevažno luko Kavala. Da bi olajšali Bulgarom njihovo težavno stališče, sta jim priskočili na pomoč Avstrija in Rusija ter javno naznanili, da se bukareščanska pogodba od velevlasti pregleda in popravi. A malo jo upanja, da bi Avstrija in Rusija prodrii s svojim mnenjem pri drugih velesilah. Poleg tega je Nemčija v tem boju poskusila vso, da Avstrija ne žai^e na Balkanu nobenih uspehov, tudi s podpiranjem Bnlgarov ne, ampak da se povsod osovraži in tako ostane šo naprej Igrača v nemških rokah. Želeti pa jo, da so vrne popoln mir na Balkan. Turčija hoče namreč delati nekaj zgago, a odločen nastop Rusije bi jo mogel ustrašiti in pomagati Bulgarom iz zagate. Turki, ki so zasedli Odrin, nočejo več iz njega kljub teuui, da so jim vse velevlasti to na-svotovale. Enverbeg, poveljnik turških čet v OdrinUj razgla.ša, da vpade v kratkem v staro Bulgarijo, da se maščuje nad Bulgari. Bulgari so pa tako zdelani, da je čisto izključeno, da bi začeli zopet novo vojsko in Turke premagali. Kako se vse to še razplete, se ne ve. Turki po zopet osvojenih krajih strašno koljejo kristjane. Turški vojaki so namreč dobili povode, da morajo pri svojem prodiranju požigati in porušiti vse bulgarsko vasi in poklati vse bulgarske prebivalce. In to poveže 80 natančno izvršili. Od Galipolija in Čataldže pa do stare bulgarske meje ni ostala niti ena bulgarska vas in niti en Bulgar. Turške čete so nepopisno grozovito divjale I»roti biilgarskim prebivalcem v Traciji, zlasti proti bulgarskim ženam in deklicam. V Odrinu so se velike množico bulgarskih beguncev zateklo pod varstvo katoliških misijonarjev in evropskih konzulov. Za nas jo balkanska vojska rodila veliko množino malih in velikih porazov, bodisi na gosjiodarskcm, bodisi na političnem polju. Nemčija hudo obsoja našo dosodaqjo politiko, ker vidi, da taka ])oIitika, kot jo vodi grof Berchtold, ne more imeti nikakega uspeha, ker je interesom države naravnost nasprotna. Mi rabimo posebno sedaj po teh velikih denarnih krizah prav mnogo in dobrih kupcev za naše industrijsko izdelke. To so pa v prvi vrsti balkanski Slovani, zato treba urediti trgovske zveze s Srbijo in drugimi balkanskimi državami. Iz seje dež. odbora kranjskega dno 18. t. m. O priliki katol. shoda so sklene okrasiti deželni dvorec s cesarskimi, deželnimi in papeževimi zastavami. Udeležencem shoda se dovoli brezplačni ogled dež, dvorca, muzeja in gledališča, — Za zgradbo vodovoda za Žalno in Veliko Loko ae dovoli 30 odstotni deželni prispevek. — Volitve cestnih okrajnih odborov po novem costnem zakonu se določijo za vso deželo na 14. sept. t. 1. — Določijo se tudi podpore za obrtno nadaljevalne šole. Prestaloiiaslednik Fran Ferdinand geiienilni vojni inšpektor. Kakor poročajo listi, postane naš prestolonaslednik Fran Ferdinand generalni inšpektor cele avstrijsko armade. Njegova vojaška pisarna se bode od sedaj daýe imenovala „Pisarna generalnega inšpektorja celokupne armade". Od smrti pokojnega nadvojvode Albrehta nismo imeli v Avstriji generalnega inšpektorja za celo armado, Avstrija zviša število vojakov. Leta 1912. je bilo potrjenih v naši državi v vojake: v naši polovici 78,003 fant , na Ogrskem 57,997, deželnih brambovcev v naši polovici 20.715, ogrskih brambovcev (honvedov) 17.600; skupaj torej 17-1.215 mož. Število naših rokrutov se bo zmeraj višalo, tako da bo doseglo 1. 1917. od državnega zbora potrjenih 220.000 fantov. Avstrijska armada bo Štela tedaj leta 1917. nič manj kakor 460.000 služečih vojakov. Gospodje na Dunaju pa pravijo, da je to število premajhno in nameravajo zvišati armado še za kakih 60.000 rekrutov, tako da bo štela naša armada v miru 520 tisoč mož. Aiiarliistiěiii kongres razbit. V Parizu ao anarhisti nameravali imeti večji kongres, toda njih zborovanje so jim nasprotniki razbili. Atentat na kraljevega komisarja barona (Skorleeza. Iz Zagreba poročajo z dne 18. t. m. IJanes se je tu izvršil atentat na kraljevega komisarja barona Skoriecz, Ko je po slavnostni službi božji povodom rojstnega dne presvetlega cesarja prišel baron Skoriecz iz cerkve, ae jo preril skozi množico mlad človek in vstřelil na komisarja. Zadel ga je v zgornji del roke. liana ni nevarna, izguba krvi precej huda. Občinstvo je ostalo mirno. enajstih. In v mislih že vidi leiie zlate kebrčke na mizi. Moj Bog! Vsa beda jo pri kraju! Zastavljene reči takoj vzame nazaj in izvrši dana naročila. Potem si napravi čedno delavnico in si najame pomočnika. Potom naj pa novi tekmec kar zapre svojo revščino. Ko tako šiva, da mu šivanka skoro kar žari v rokah, potrka nekdo na vrata in takoj nato vstopi Novak. „No, Sukanec, kaj jo pa z mojo obleko, zdaj bi jo pa žo rad?" „Da, da", odvrne krojač, „lo do jutri počakaj, potem jo dobiš gotovo. Toda sedaj imam pa neko jako nujno naročilo. Le malo potrpi!" A Novak se ne da kar tako zlepa odpraviti, ampak začno rentaciti in preklinjati kot kak hiizar in precej časa mine, predno odide. V stolpu pa medtem odbije ura devet. Ni Novak šo deset tninut zunaj, žo zopet nekdo potrka in v sobo stopi Smrekarjev Janoz. „Svoje hlače bi rad!" zakriči ves divji. „Na ples moram, oblečem jih kar pri tebi in te, ki jih imam na sebi, pustim pri tebi, ker tudi niso več cole." In nič no pomaga Sukancu, naj ga šo tako odpravlja, Janez hoče svoje hlače, in da se ga iznebi, mu přišije zadnji košček nove krpo ter mu da hlače. Hvala Bogu, ta jo sedaj tudi zunaj, zdaj pa lo gloj, da boš gotov. Toliko časa žo izgubljenega. In Sukanec šiva in Šiva na vse pretege. Ura bije doset! Kaj, ali ima ura ta hitro'ť Pot mu kar curkoma lije po obrazu. Dve pičli uri, in določeni čas bo potekel! — In koliko je sedaj izgotovtjenega? Hlače vse, telovnik pa šele na polovico. In zopet pride nekdo skozi vrata. Sveta Pomagavkat Zavodnica jo tu, ta stara klepetulja! Kaj bo šele zdaj ? „Hvaljen Jezus, Sukanec! Kako se Vam že godi? Prihajam seveda zaradi obleke. Koliko je je pa že gotovo. — Kaj šo nič? Moj Bog, zdaj se pa le potrudi! Pojutrišnjem jo potrebujem. Takrat bo minulo 26 lot, odkar sva se vzela z mojim Jožetom. Jej, jej, kako čas beži! Le gloj, da me ne pustiš na cedilu. Jaz se zanašam na tvojo besedo. Po-mi.>j]i. Mica, moja najstarejša, se na dan našo srebrne poroko zaroči z Potokarjevim. Saj prideš tudi ti k nam, kaj no, te že zdaj povabim? Se boš lahko zopet enkrat pošteno najedel in napil. Le obleko mi gotovo izvrši, lepo in točno. Potem boš imel novega naročnika, Potokarja, ti ga že jaz privedem, da mu napraviš poročno obleko." Sukanec sedi kakor na žarečem oglju tako, da ima žo nekak predobčiitok peklenskega ognja. Z velikim naporom spravi vendar Zavodnico skozi vrata in jih zaklene. „Zdaj pa naj pride, kdor hoče, jaz mu ne odprem." ^Hitro zlezo na svojo mizo in dela naprej. Šivanko kar videti ni, tako mu urno teče. In dola in dela ter hiti, kar le more. Telovnik je gotov, zdaj Še suknja. V tem trenutku bije ura enajst. „Ali je to mogoče? Saj ura kar dirja. Šo ono uro! Če se dobro držim in me nihče ne moti, pojde vse še po sreči." V sobi jo nekaj časa vse tiho. Naenkrat pa čuje pred kočo neko Storkljanjo in godrnjanje in že misli, da prihaja kozjebradec l)Oiy. Pa to je le Češnik. „Hoj, Sukanec — jaz sem tu, prišel sem po svoj telovnik. Ravnokar prihajam iz krčme in kor sem vido! še luč pri tebi, sem prišoi aem. Daj mi jo kar skozi okno, ves čas iščem vrata, a jih no morem najti." Toda v tem trenutku pomoli Češnik žo svojo debelo glavo skozi okno. „Zdaj som pa izgubljen", zastoka krojai;. „Češnik jo pijan kot muha! Tvoj telovnik So ni gotov, lo pridi jutri zopet, ga dobiš prav gotovo!" „Ka—aj? ëo ni gotov. Ti strela grda! Na tla bi te pobil, ko bi mogel noter. Tako delaš s svojim gospodarjem? No, le počakaj! Jutri zjutraj ob devetih, če nimam svojega telovnika, te ustrelim. Lenuh, lenuhasti!" In s tako silo zaloputne sedaj CoŠnik okno, da zlete vun vso šipe. Sukanec nečuje žo več zadtyih besedi Češ-nikovih, tako mu šumi v ušesih in plešo in miglja pred očmi in že se vidi v peklenskem ognju. In Šiva in šiva, da si zdi sam sebi velikanska živa šivanka. Zdaj se mu zlomi pa Se šivanka! Hitro sem drugo! Se rokava je treba v suknjo in potem gumbe in potem jo vso gotovo. A nič mu ne pomaga. Neusmiljeno začne ura biti ena, dve, tri — dvanajst — in pri zadnjem udarcu strahovito zaropota po vratih, Sukanec se pa zgrudi nezavesten na tla. „No, kaj ]>a jo Sukanec?'' vpraša pismonoša. „Odkdaj pa spiš sredi najlepšega dneva in to šc na tleh? — Tu imam brzojavko zato, mislim, da ni nič hudega v njej." In zopet odide. Stari Sukanec si zinane oči, so prime za nos in gloda po sobi — vso kot po navadi — o kakem naročilu iz pekla no duha no sluha. Potem odpre brzojavko, si natakne svoja velika očala na svoj rdeč nos in bere: „Krojač Sukanec, Mahor. Srečka 135.679 danes zadela tisoč kron. Pošljite jo som, denar .slodi takoj." — Helceli, bankir. —p— do demonstracij ni prišlo. Komisar je sam šel v bližnjo bolnišnico, kjer so nm izvlekli krog-ijico in zavezali rano. Atentator jo noki let stari Štefan Doljčii, ki je pri.Šel ravnokar iz Amerike. Kakor je izjavil sam, jo prišel jrav nHlaS« zato v domovino, da umori kra-jcvcga koniislirja, pa naj bi bil že ta ali oni. Atentatorja je policija zaprla in proti njemu se je že uvedla preiskava. Angleški jn-edlog glede Turčije. Ker se je že od vcc strani nainife^ovalo, da prido tudi turška posest v Mali Aziji do razdelitve, misli angleška vlada staviti velevlastim predlog, da se iste zavežejo pustiti turško posest nedotaknjeno. Zato pa mora turška vlada garantirati, da bo v Armeniji in v Mali Aziji uvedla potrebne reforme. Tako hoèo bržkone aiig-leáka država potolažiti svoje podanike v Indiji, ki so kot mohamedanci protestirali proti oškodovanju turškega cesarstva. lieila v Itnlgariji. Največji siromaki po tej vojski so liiilgari. Vojsko so izgubili in vrh tega je prišlo v deželo na tisoče Bulga-rov iz Macedonijeiu Tracijc, odkoder so zbežali pred Srbi, Grki in Turki. Na Balkanu ni tako kakor pri nas, kjer ostane prebivalstvo kljtil) vojski na svojem mestu, tam vse beži pred sovražnikom v deželo, kjer še ni vojske, in tam počaka, da jo vojske konoc. In tako prihajajo .še zdaj dan za dnem bc-gunci od vseh strani v Bulgarijo. Kakih sto tisoč teh nesrečnih siromakov je že v deželi, a še vedno prihajajo novi — še boy nesreíni in siromašni. Oni ne vedo, da pridejo v vasi in mesta, kjer je beda vsled dolgotrajne vojno že tako velika. Ti ljudje — samo žene, otroci, starci in bolniki — nimajo ničesar, razen nekaj raztrgane obleke na sebi. Vse šole, katere še niso bilo napolnjene z ranjenimi vojaki, so zavzeli sedaj ti reveži; vsa javna poslopja, kjer so mogli kako sobo sprazniti, služijo sedaj beguncem za prenočišča. Spi ae že tudi na golih tleh; ampak kako je mogoče toliko lačaih želodcev nasititi, ko že par tednov na potu niso dobili tople brane. Ob cestah so našli nekaj sadnega drevja — kako divjo hruško ali slivo, a po njivah so dobili tu pa tam pest žita ali strok turšice. To so jedli surovo in nesoljeno. Mnogo beguncev so pa dohiteli oddelki turške koigenice ter vse posekali med potoma. Kosi mesa in posamezni udje teles leže sedaj ob cestah, ki vodijo proti stari bulgarski meji. Zapii-ščene vasi in naselbine so pa Turki zažgali, Po^e jo bilo že v prvi vojni opustošeno, novo setve letos še ni bilo. A kjer ni setve ni žetve. Trakija je danes cela puščava. V vzhodni Makedoniji je pa pustošila grška armada. Grška koljenica, ki jo zasledovala Bulgare, je med potoma zažigala mesta in vasi, ubijala žene in otroke, katere je našla po vaseh ali na ])olju. Begunci pa so imeli iired seboj slaba pota, same kozje steze črez strme gore in pusto planine; med potoma so trpeli glad, padali so od strahu in utrujenosti — mnogo jih jo obležalo mrtvih. V Bulgariji so nahaja dandanes okoli sto tisoč beguncev. Samo v Sofiji jih jo nad deset tisoč; v Flovdivu, Stari Zagori, Jambolu, Burgasu itd, po tisoče. Nastanjeni so po šolah in zasebnib hišab; nekateri imajo tukaj svojo prijatelje in sorodnike, kateri skrbe za došle v njihovi nesreči. Neznaten del beguncev razpolaga s skromnimi sredstvi za hrano, a večina jib je brez beliča, brez obleke in brez skorje kruha. Vzeli so seboj le to, kar so mogli naglo pobrati in kar jim ni bilo pretežko na dolfiem potu. Zbolelo jih jo mnogo med potovanjem in marsikateri je našel svoj grob v kakem rovu ob potu. Dopisi. Miruapeč. Pri nas ŠC vedno razsaja škar-latinka, Do sedaj je letoa umrlo na njej 15 oseb. Pri oni sami hiši je umrla mati in dva otroka, trije otroci so pa v bolnišnici. Mrličev smo imeli do konca julija toliko kot lani vso leto, Škariatinka je razširjena zlasti v Glo-binku in Biškivasi. ^ Nek Ribničan je pri nas kradel rcte in jih prodajal. Prišel je baje že v roke pravice. — Naši liberalci so seveda morali tudi počastit Sokole ob 25 letnici novomeškega Sokola, Na Velike maše dan je pobila toča na Poljanah. Uničena je vsa ajdova žetev. Nekoliko jo pobila tudi po st. Jurju. Ubogi ljudje! — Pretočeno nedeljo 17. t, m. jo priredila tukajšnja Marijina družba za dekleta igro „Cašica kavo". Igra jo prav liobro uspela. Vdcležiio se jo je veliko ljudi, da je bila dvorana natlačeno polna. Igralo so pa naša dekleta tudi res izvrstno. — Čast jim t Iz Prećiiio. Uredništvo Dolenjskih Novic v Novemmcstu. Sklicujoč se na paragraf 19. tisk. zak. z dne 17, doc. 1862 drž. zak, .št, 6 iz 1863,, zahtevam z ozlrom na dopis o shodu na Mubaberju, priobčen iz Prečine v št. 15. z dne 10. avgusta 1913. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku, na istem mestu, •l istimi črkami nastopni stvarni poj)ravek: Ni res, da bi bila jaz kljub temu, da je podžupan Osolnik kar odločno povedal, da zanjo (liberalce) v njegovi hiši ni prostora, še hotela s svojim kričanjem motiti shod. Ecs pa jo, da Osolnik ni odločno povedal, da za meatno liberalce v njegovi hiši ni prostora in ros jo tudi, da nisem kričala, in da nisem s svojiiL kričanjem shoda motila, ki se takrat še vršil ni. Ni res, da me jo navzoči vladni komisar dal odpeljati. Res je le, da jo orožnikom ukazal izvesti mojo odstranitev in da, ko me je 0-rožnik na to opozoril, sem sama nato odšla proč od toga javnega ljudskega shoda. V Kaudiji, 21, avgusta 1913, Ana Derganc. (Pa pravijo, da ženske ne zuajo pisati I) Iz St. .lenieja. Zelo slovesno smo tudi pri nas letos obhajali rojstni dan našeg-a pre-evitlega vladarja cesarja Frančiška Jožefa L Novi župan g, Janez Krhin je dal oklicati, naj se na predvečer razsvetlijo vse hiše, kar se je tudi zgodilo. Oriovska godba je i>rire-dila 17. t. m. ob polu i), uri zvečer mirozov. Pridružili so se ji ognjegasci ter dečki z balončki. Najprej so so ustavili pred orožniškim stanovanjem. Tu so se svetili transparenti z najjisi „ Viribus unitis" in letnicami 1830—1913, okrašena je pa bila hiša seveda tudi z zastavami. Godba zaigra cesarsko himno, nato odkorakajo proti župnišču, ki je bilo tudi vso okrašeno in razsvetljeno, potem pa po vsem Žent Jerneju do občinskega urada v stari šoli, kjer zaigra godba zopet cesarsko pesem. Lepo nagovori veliko množico pred razsvetljenim poslopjem g. župan in vsi zakličejo trikratni „živijo" našemu sivolasemu starčku cesarju. Pred hišo vpok. g. nadučitelja Janeza Sajeta so obrne ves sprevod in odkoraka nazaj v društveno dvorano. Šent Jernej je bil ves v zastavah, balončkih in lučih ter okrašen s cvetlicami. Godba pa je pod spretnim vodstvom vrlega organista in kapelnika g. liomana Kramaršiča izvrstno zvršila svojo nalogo. Tu so vidi, kaj napravi pošteno društvo. Cast našim Orlom! V ponedeljek 18, t, m. je bila sv. maša ob 7. uri zjutraj za presvitlega vladarja, ki naj ga nam Bog ohrani še mnogo let, TopIiťP. Premožen kmet Ivan P, iz Pod-hoste jo stavil v gostilni pri Zupanu v Toplicah s tam zbrano topliško inteligenco s položenimi 60 K proti ao K, da nikdo ne ve, koliko cm® ima m®. Stava se jo sprejela. Navzoči učenjaki, med katerimi je bil tudi domači učitelj in druge kapacitete, so počeli računati in so dobili grozne račune, tako 5533, 2000, 10.000 itd., samo pravega nihče. Ko jih je Podhoška glavica opomnila, da mora priti vendar rezultat, ki se konča z ničlami, si jo počel cvet Topliške učenosti in znanosti zopet beliti glave. A pravega rezultata le niso dobili. Na veliko začudenje jim razloži kmet, da ima Im® miljon Icm^, liazočarani so hoteli staviti za svoje glave s prebrisano kmetsko glavo, da to ni res. Ta je tudi to stavo sprejel. Ko so se drugi dan pri nekem tamošnjem gostu prepričali, da je trditev učenega kiueta prava, so se klavorno prijeli za svoje izgubljene glave in dolge nosove. Pazite, da ne bo Ivan P. zahteval svojo pravo in nekega lepega dno prišel po vaše brihtne glave! DomaČe in tuje novice. Pastoralna koniei-enca za novomeško (lekaiiijo bo prihodnji ponedeljek, dno 1. sept, t, 1. točno ob 10. uri v kapiteljnu. Tri zlato maše. Redka slovesnost je bila 3, avgusta t, 1. v Ribnici. Trije gosjiodje so obhajali skupaj petdesetletnico mašništva, namreč Č. g. dekan in častni kanonik Franc Dolinar, č. g. Karol Klinar, ki že nad 38 let opravlja službo v Novi Štifti, in č, g. Henrik Dejak, umirovljeni župnik, rojen Ljub^ančan, Proslava rojstnega dne našega presv. cesarja. V Novem mestu se jo slovesno proslavil 83. rojstni dan našega presv. cesarja, V nedelo zvečer jo priredila mestna godba mirozov, so ustavila pred poslopjem c, kr, okr. glavarstva ter šla svirajoč vesele koračnice po vsem mestu. V ponedeljek zjutraj ob 5. uri je bila budnica, ob !). uri je bila v ka-3itcl]'ski cerkvi pontifikalna sv. maša, ki jo 0 daroval mil. g. pro.št dr. Seb, lilbert, Ude-ežili so se je uradniki c.kr. uradov, na čelu im vladni svetnik g, baron Videni Rechbach, zastopniki občine, veteranci, mestna garda z godbo in mnogo druzoga občinstva. Na koru je do 40 pevcev, pevk in godcev proizvajalo lopo Kerapterjevo mašo v D-duru. Po sv, maši je bil „Te Deum", Mesto je bilo vse v zastavah. Glavne dele sv. mašo jo naznanjala mestna garda s streljanjem. izpremeiube pri čč. 00. kapciuili. P. Edvard Bervar, rodom Novomeščan, provincijal, se preseli iz Schwanberga v Celje. Iz Krškega prido P, Kamil Požar v Škofjo Ijoko, v Krško pa pride p. Joahim Fork iz Gorice. Itirmoviinje v trebanjski in žnzcm-Iterški (lekaniji bo nekoliko preje, kakor je bilo že naznaiyenoin sicer: V dekaniji Trebnje: V nedelo 31. avg. v Trebnjem, v ponedeljek 1. sept, v St. Lovrencu, v torek 2. sept, na Čateža, v četrtek 4. sept, pri sv. Križu, v petek 5. sept, na Mirni, v nedelo 7. sept, v Mokronogu, kjer bo tudi posvečonje oltarja, v ponedeljek 8. sept na Trebelnem, v torek 9. sept, v St. Rupertu, v sredo 10. sept, pri sv. Trojici in v Četrtek 11. sept, v Št. Janžu. V dekaniji Žužemberk pa; V soboto 13. sept, na Dvoru, v nedeljo 14. sept, v Žužemberku, v ponedeljok 15, sept, v Dobrničah, v torek 16, sept, v Ajdovcu, v sredo 17. sept, v Zagrađen, Ý četrtek 18. sept, na Selih, v soboto 20, sept, na Krki, v nedeljo 21, sept, v Šmi-helu, kjer bo tudi posvećenje nove žnpne cerkve, v torek 23, sept, v Ambrusii in v sredo 24. sept, v Hinjab. Potem bo pa še birmovanje v nekaterih župnijah v kočevskem dekanatu in v ljubljanskem dekanatu. Vpisovanje novih učencev za prvi razred Novomeške gimnazije se bo vršilo v ponedeljek 15. septembra od 10. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpiti pa so začnejo v torek 16. se])t, ob deveti uri zjutraj. Umrli T Novem inestn: Dne 9. avg. Cirila Saje, hčerka žel, čuvaja, stara 7 let. Umrla je 22. t. m, ob 9. uri zjutraj gospa Marija Bojanec, roj. Vintar iz Št, Petra, v 27. letu svojo starosti. Pogreb je bil v nedeljo 24, t, m. Pokopaval je mil. g. prošt dr. S, Elbert. Žalujočemu soprogu na.še globoko sožalje! Umrl je 20, t. m. v Krai^'u č. g. Frančišek Kummer, bivši dekan in župnik v Stari Loki. Služboval je kot kaplan tudi v Višt^jigori in v Št. Vidu pn Zatičini, Veliko zaslug si je pridobil s tom, da jo sezidal veličastno romarsko cerkev na Brezjah, Pokopan je bil v Kranju 22 t, m. — R. i. p,! Porotno za.sei]anjc t Novem mestu. Pred poroto pridejo 25. avg. cigana Pavel in Janez Brajdič radi ponarejanja denarja. Marija Gros iz Viši^jegore zaradi detomora. 2fi, avg. Jožef Sutič, delavec v Prilogah, uboj. Marija Kalčič iz Mokronoškega okraja, detomor. 27. avg. Matija Ovniček, Vel. Slatnek, uboj (lastne žene) in 28. avg. Alojzija Skušek, Ana Blažič, Marija m Ana Gričar in Marija Ko-privšek, vse iz Št. Jerneja, radi ropa in tatvine. ProSnja. Komur jo znano bivališče Rudolfa Gašparovič, naj blagovoli to naznaniti po dopisnici ali neplačanem pismu Danijelu Gašparovič, cvet. cesta 3. v Zagrebu. Pojasnilo k poročilu „Dolenjskih Novic" z dne 10. avgusta 1913 glede prispevka novomeško občine za obrtno nada^cvalno šolo. — Za leto 1912 je dala novomeška občina 250 K in novomeška hranilnica 100 kron, torej skupaj 350 kron, za leto 1913 pa je dala novomeška občina za so in za novomeško hranilnico, ker razpolag od leta 1913 s prebitki novomeške hranilnice, za obe skupaj samo 300 kron. In tako znaša novomeški prispevek za obrtuo šolo za loto 1913 petdeset kron maiij kakor v letu 1912. — (To smo prejeli od vodstva obrtno-nada^evalne šole.) V lladovici je umrl dno 13. t. m. gosp, Josip Matjašič, posestnik, mlinar ter obč, odbornik, stric poslanca Matjašiča, v 58. letu svojo starosti. Bil jo pred leti župan občine Božakovo-Rosalnice. Udeležil se jo vojske v Bosni in je bil vrl pristaš S. L. S. — X. p, v m.I Uboj v Jlokronogn. Začetkom tega meseca se je mudil v Mokronogu ^in okolici potnik Herman Melihen tvrdke Šneider in Verovšek. Zašel je v prepir s fanti in bil pri tem toliko tepen, da je 13. t. m. umrl v ljubljanski bolnišnici. Uboja je udeležen tudi znani hujskač in pretojiač Franc Rus iz Tržišča, ki so ga zaprli v sodniji v Jlokronogu. Dejanje priznava, natančnega o spojiadu pa do sedaj še ni do-gnanega. Ubijalca prepeljejo k okrožnemu sodišču v Novo mesto, kjer pride mogoče že pred zdajšno poroto. Tatovi so vlomili 16. t. m. po vočih hišah na Trebelnem ter pokradli jed, pijačo, obleko itd. Storili so to najbrže trije cigani, ki so so klatili te dni po tem kraju. V noči od 14. do 15. t. m. pa so tatovi vlomili v Jezeru pri Trebnjom v prodajalnico trgovca Roglja. Odnesli so več špecerijskega blaga in denarja, kar ga jo bilo v blagajni, vse skupaj vredno okolu 800 kron, Odnesli so tudi tri zaboje tobaka. Upati je, da bodo prišli kmalu v roke pravice. Velika nesreča se je pripetila posestniku Antonu Salebar iz Blata pri Trebnjem. Strgalo se mu jo eno ieto staro žrebo, vredno 200 K, se nasadilo na vile in takoj poginilo. Nesreče. 20. t. m. je padla iz zvoníkovo strehe v Trebnjem 12 kg težka plošča krovcu J. Kovačiču iz rok in priletela z vso silo na glavo 11 letnemu šolskenm učencu Albinu Peče iz Rodin ter mu vsekala globoko rano, ki sega do možgan. Na pomoč je prihitel dečku dr.Watzke, ani mnogo upaiga, ilabi deček okreval. Lansko leto je v Ameriki povozila železnica dečkovega brata. Pač nesrečna družina. — Isti dan je ponesrečil Janez Mikolič, delavec v grajskem peskolonm v Soteski. Prišel je v strmem klancu pod voz, ki je bil težko naložen s peskom. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Kaudiji. Upanje je, da okreva. Železnica Karlovoc-Metlika se gotovo že letos otvori in sicer najbržo s 1. novembrom^ kakor poroča hrvaški uradni list. Kar tiče proge od Metliko do Novega mesta, no bo pred poldrugim lotom gotova, ker bo treba ondi premagati največje težkočo, zlasti čez Gorjance, kjer bo zgraditi treba pravo gorsko železnico. No bomo torej še tako kmalu iz Novega mesta v Metliki po železnici. Uganka, Kdo je zastopnik Novega mesta v deželnem zboru? Sejmi. 31. v Dobrepoljah, 1. sept, sejmica v Novem mostu, sejmi v Višnji gori, Planini pri Črnom^u, 9. sept, v Zagrađen in Črmoš-njicab. Toča je potolkla v Drašičih, Božakovem in Rosalnicah na Veliki Šmarn vso vinograde ter povzročila mnogo škode tudi na polju. Deževje tudi povzročuje gnjilobo krompirja. Splob se letos obeta slaba letina Belikrajiui. /namenja oli iloliudu vlakov. Ker so se v zadnjih sedmih letih, odkar se jo odpravil običaj, da je lokomotiva naznanila dohod vlaka na postaje z žvižganjem, opetovano pripetile nesreče ravno zato, ker je izostalo to zuamei\jo, se od oktobra 1.1. dalje žvižganje lokomotive ob dohodu vlaka na postaje zopet vpelje. Tatvine po Novem mestu so sedaj že na dnevnem redu. Noben vrt ni že varen pred tatovi, vsak dan izgine zdaj iz tega, zdaj iz onega nekaj. Dobro bi bilo, da bi so policija in žendarmerija malo zganili, da bi se prišlo na sled tem uzmovičem. Letošnji julij je bil najhladnejši v zadnjih 139 letih. Leta 1902. smo imeli najhladnejši maj izza leta 1775., leta 1905. najhladnejši oktober, leta 1906. najtoplej.ši november in lani najhladnejši september ter si)loh najhladnejšo jesen izza leta 1775. Letošnji julij jo bil samo za poldrugo stopinjo toplejši nego maj in premrzel celo za Petrograd, kjer znaša normalna julijska temperatura 177'', ra.ša letošnja julijska temperatura pa je znašala 16". Tako julijsko temperaturo imajo n. pr. v severni Finski in Laplandu. Avgust, ki jo navadno nekoliko hladnejši nego julij, bo letos pač najbrže nekoliko toplejši. liCtošnji avstrijski manevri odpadejo. Uvetlha dvoletne vojaške službe. — Cesar je odredil z odločbo z dne IG. t. m., da imajo odpasti vsi napovedani manevri razven manevrov na južnem Češkem in razuu vaj v 3. in 5. armadnem zboru. — Vsi k odpadlim manevrom vpoklicani rezervniki se takoj odpustijo. Istočasno je odredilo vojno ministerstvo, da se odpusti vse moštvo tretjega letnika, ki še služi. Njih število znaša približno 80.000 mož. Ti odpusti pomenijo prvo stopnjo k uvedbi dvoletne službe. Kolom. V Bosni je ta huda morilka napadla že okoli 20 ljudi in bati se je, da se razširi Se dalje. Sanitarne razmere tam doli niso ravno ugodne. Izvoz zelenjadi in sočivja je strogo prepovedan. Najhujše se pojav(ja kolera v mohamodanskih naselbinah. Tudi legar se je tupatam pokazal. V Romuniji pa divja kolera že grozovito. Čez tisoč ^udi jo že pobrala in bati se jo še hujšega, ker radi pomanjkanja osobja, ki še ni prišlo iz vojske, ni mogoče izvršiti vseh zdravstvenih naredb. Upamo, da se k nam ne zanese ta grozovita morilka! Denar ne leži dandanes več na cesti, temveč na polju, ako se dobro s Tomášovo žlindro gnoji. To dejstvo obistinilo so je tudi v tem letu zopet, vkljub letošnjemu presuhemu začetku poletja, pri mnogih naših kmetovalcih. Čim močneje so sotiaj v jeseni gnoji, toliko boljša bo žetev v prihodnjem letu. Raznoterosti. Mesto se pogreznilo. Na Sedmograškem se je preteklo dni radi večtedenskega deževja ponižala gora, ob katere vznožju stoji mesto Lovote. Ker se jo radi ponižanja gore tresla zemlja, so je nad 60 hiš podrio. Celo ozemlje, na katerem mesto stoji, se je znižalo za priijližno tJO cm. Ob cesti, ki vodi skozi Oklan, se je pa odpria zemlja, kjer se jo v zem^o pogreznilo 25 hiš. Zemlja se je tako tresla, da je do 100 hiš premaknjenih s svojega navadnega prostora. Obstaja nevarnost, da so še podere približno 150 hiš. Veliko ljudi pogrešajo, pod razvalinami se nahaja veliko mrtvih in ranjeucev. Avgust lïehel, steber in prvobuditelj socijalne demokracije, je umrl dne 13. t. m. v Curihu v Švici, star 74 let. Bil je izvrsten organizator in eden najbopih parlamentarnih govornikov. V ječi je presedel vsega skupaj 57 mesecev, enkrat radi veleizdajo 2 leti. Bolgarska slovnica za Slovence s čitanko in slovensko-bolgarskimi razgovori, sestavil prof. Anton Bezenšck v Sofiji. Cena 1'40 K, br. 1'50 K. Te dni je izišla slovnica bolgarskega jezika, s katero bo ustreženo onim Slovencem, kateri se žele seznaniti z bratskim jezikom teoretično ali praktično; v prvo svrho služi slovniški del, v drugo pa bolgarska čitanka (s slovenskim pojasnilom) ter sloveusko-bolgarski razgovori. Slovnica je sestavljena na kratko, kakoršna zadostuje Slovencu, kajti oba jezika — bolgarski in slovenski — sta si jako sorodna ]io kořeno- in glasoslovju kakor tudi po naglasu. Zato je pisatelj precej v početku slovnico obrnil pozornost na to sorodstvo in pojasnil odno.šajo bolgarščine k slovenščini. Razmerno z dragim tiskom (cirilica in latinica sporedno) jo cena nizka. Za poštnino se mora priložiti 15 vinarjev, torej skupaj kron 1'65. Naročila sprejema pisatelj A. Bezenšek v Soiiji. (Denar se lehko pošljo na njegov naslov po mednarodni poštni nakaznici.) — Knjiga jc i>a na prodaj tudi v slovenskih knjijfarnah v Jjjubtjani, Trstu, Gorici, Oc^ii, Marltjoru in dr. r OlMiiišjiiije nieil nevililo. Strela uiiije in omoti veliko voč oseb, kakor se to splošno sotii. Prav je zato, da znamo, kako jmto-pajmo, Ù0 treska. V hiši je «lovck, kadar treska, bol) varen, kakor na prostem. Čim veÈja je hisa, tem varnejne Je v iijoj. Okna in vrata naj se zapro. Lopa, v kateri se nahaja živina, jo nevarnejša, kakor na prostem. Skrbimo, da no stojimo preblizu žiúnih ograj, ognimo se mej, rek in mlak, ne stopajmo pod drevesa na sauiem, tudi gruče ^jtidi in živine niso varne, ker toplota in vlag'a privlačujeta električno iskro, iled drevjem je najnevarnejši hrast, najmanj nevarna pa bukev, ni pa nevarno v gozdu. Trdi se tndi, da si izpo-stav^'en manj nevarnosti, če sediš ali ležiš. Osebo, ki jezdijo ali sede v kočiji, naj stopijo 8 konja ali iz kočijo. Tudi svetujejo, da naj se dežnik zapre, kadar treska. r Stoletna sliizkiiijii služi v neki dunajski hiši. Ime ji jo Ana Stiasny in je v sedanji službi že nad 50 let. K stoletnici ji je častital sam sv. oce Pij X. in ji posla) svoj blagoslov in sliko z lastnoročnim podpisom. Tudi kneginja Klementina Metternich je starki častitala. ÏM'iinere iz živalstva v iiašciii govoru. Vsi narodi na svetu se v svojem govoru radi poslužujejo primer iz živalstva. Ze sveto pismo uči, (ia treba biti zvit kakor kača in krotak kakor golobje. V slabih časih tožimO; da je življenje pasje slabo, kadar se uam pa kaj važnega posreči, pravimo, da smo na konju in marsikdo sc potem postavka kakor petelin na gnoju. Marsikak star osel ni boljši od mladiča, ki mu raste šelo prvi mah. Kdor pride zvečer z opico domu, ima drug dan mačka in se zvija kakor črv, dasi je drugače močan kakor medved. Junaki ao pogumni kakor levi, bojaz^ivec pa pred lastno senco beži kakor zajec, dasi je drugače počasen kakor polž. NÎ posebna umetnost, iz muhe najjraviti konja. Zagovednih ljudi je povsod najti. Marsikdo spi kakor medved, medtem ko drugi dela kakor koivj in je marljiv kakor čebela. V jezi postane človek rdeč kakor kuhan rak, ČD nima ravno polževe krvi. — Jjisjak je navadno po mačje priliznjen. Marsikdo je reven kakor cerkvena miš, pa se vendar napihuje kakor žaba. Gorjo mu, kogar črv v duši gloje! Pasja ponižnostjo dostikrat v zvezi s kačjo strupenostjo, Krade kakor sraka in so počuti v zaporu kakor riba v vodi. Poje kakor slavček, drugače je pa neumna goska; brenči za ženini kakor sili muha v vrelo kašo. Orlovski nos je mnogim všeč, oslovska ušesa pa niso nikomur v čast. Kdor mačko v vreči knpi, stoji potem dostikrat razočaran in zme.ia[i kakor bik pred novimi vrati. Kdor je zdrav in lačen, je kakor volk, kakšna razvajena gosjiica pa samo pokuša kakor ptiček. Kdor ne brzda svojega jezika, mora dostikrat osramočen utihniti in se umakniti kakor polit ku/ek. Kratkočasnice. Ytidtio prvi, Upnik: „Pred pol letom ste mi že rekli, da bom jaz prvi, ki dobim svoj denar." Dolžnik: „Saj še nobeden ni nič dobil. Vi ostanete še vedno ])rvi." Iz oli'oiijili ust. Stri«: „No, Lizika, zdaj si žo nekoliko zrastla in mi boš lahko knmhi sama prišla srečo voščit?" [Jzika: „Saj bi že zdaj lahko, pa se mati boje, da ne bi izgubila vašo krone." Težkii luilu^ii. Krčiiitir (pijancu, ki leži natích); „Domov pojdi, čc ne moreš več stati!" Shiliija, (liospii: „Ali pojde Vaš sin ros k mornarjem y Soseda: „On si je vtepel v glavo, da mora postati na vsak način mornar." (liospa: „No, ali Vam nisem rekla takoj ob njegovem rojstvu, da ima vodo v glavi I*" Y priliki ])0vedaiui. Skopiili (beraču, ki jo že dvakrat prosil, pa nič dobil): „Ali ste že zopet tukaj? Meni se zdi, da hočete v enem dnevu obogateti," Loterijske številke, TRST, 30. julija 7S 79 65 7 38 GRAOEC, 6. avgusta 73 15 -22 32 43 Ojir. àtev,: R 510/13 G ĐPflžbBfli Dlilic in poziu ti nspouedbi. Xfl prallop; ínlitevajoío stranko Jožefa Jircnika i/ Br^ljin;) bo dne 3. septembra t. 1. predp. Qb 10. url. pri tem sodiíĚu, v i/bi it. 8 na jiodstavi b tem odobro-niii poffojuv dražim skdeiili tieproiiiíÉnin : 1. Zeii:ijiília kiijíti;» Mirna peů; a) vi, Iô2, liiša s Ëtavbi.Î^cm in (TUfiliodarskimi ii(iBlo|ijt, L) 3 travniki, 7 njiv, 4 pA^iiiki, ííozd. ( 'oiiilca VTedíioat ad a) ITfiO K, ad b) ,')fi4ljK; skupaj 740ti K. II. Zoitiljiíkft kiijígít llirtia pní; vl. St. 6U1 ujiva 175 K. Vrodaost pod 1. in ]1. Kkupnj 7&e] K. Kiijnianj.íi poniidok ÛOÛJ K. l'ritiklin ni uobiíiiih. Pod najmanjšim poDiidkom so ne prodaja. C. kr, okrajna sodnija Rudollovo odd II., dne 24. julija 3813. ICfi tlpï. Étcv.: E 536;'13 a IzjílVíl. # • Steckenpferd-ovo liiijino mlečno mito od Bergraaiiii & Co., Tcsctteii a. Elbe ostáno slej ko prej aeiloseffljivo sredstvo proti piigam, kakor tudi neobhodno potrcbuo «a ractjo-naluo gojitev koie ter ncžuoati, kar ncovrgljivo dokaiiujo tiebroj, vsak dan nam doštib zahvalnih pisem, flobi bo po 80 v komad v lekarnah, drožcri-jah, prodajrtlnfth dišav i. t. d, Istotako se jiriporoía licrgninatiova lilijina krema „Manera" kot iludo-vito sredstvo za gojenje nežnih rok; dobi so v tabali à 70 v povsod. 45-24-13 Pouk v jezikih v francoščini, angleščini in italijanščini po najhitrejšem načinu so vrit v Novem mestu v Skabernctovi hiši, Ijjiibljanska ceala it. 226 ť (I. nadstropju, zafciiSi a 15. fiepteriibro;n. PlaCilo na mesu;: /a osobo pO eno uro na d 12 kron; tciaji so po 6 do 8 kron za osebo; teÈaji Ka dijake 4 krono m osebo. Pismeni ogksi naj se pošljejo do 15. scptembra na naslov : „Spraclieiiuiiterrlclit" Postlagenitl Rudolfswert. U3-a-2 Sinj^erjev šivalni stroj tiov ill nepokvarjen, s« liikoj itroda po nizki ceni. 147-3-2 Naslov pove upravniStvo Dol Novic. ali izučenega kovaškega pomočnika isce oskrbni-štvo liuprćvrh, pošta Kandija, iJoIonjsko. 148-0-2 I 153-4-1 Tomasova žlindra Družbeni ohlic in pozi» 1; napovedbi. Na predlog Mestne hrauilniee V Novem tnesla po tir. ,î, Schoulila zabtevajoíe stranke bo dne 13. septembra t. 1. predp. ot( 10. uri, pri tem KodiíŮn, v izbi it. O na pod.stavi s tem odobrenih pogojev draiiba slodeèih ne-prcniifuinr jiemljiika knjiga Stranska vas. VI. št. 96. a) poslopja, b) zomljiMa pod vl. št. 96 k. 0. Stranska vas e) Kolastniuska pravica do 1/13 zetiiljišia pod vl. št. lfJ8 k, o. Stranska vaa, d) pritiklino. Cenilna vrednost ad ft) 3720 K, ad b)'8412 K, «d e) 80 K, ad d) 4dti 1Í. Skupaj 12M8 K. Najmanjši ponudek 83U9 K. K nepremičnini spadajosludeío pritikline; 1) konj, 2) konjska oprava, 3) dva gospodarska voza. 4) go.'spo-darske sani, 5) Klaitioieznica io 6) ra^li^no gospodarsko orodjo v cenilni vrednonti skupaj 43(5 K. Pod najmaujšim poniidkon) so ne prodaja. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek 11., dno 10. avgusta 1913. 157 Z ZVI'!ZIHN() /NAMKO se ui>orablja zlasti o jesenski setvi na vsakteri*zeni\ii z rtajboljšiin uspcboin. Kolikor težja je zemlja, tem preje in inocnejc naj so gnoji s Tomrisovo žlindro, ilajiinićeno Ěista ter polno vredna Tomasova žlindra z zvezdîno znamko se prodajo le v plombiranih in z našo vpisano varstveno znamko zaznamovanih vrečah. Dobiva se v vaeh po naših lepakih z zvozdiuo bterr r ^Marke znamko zaznamovanih prodajalnah. Tvoruica za Touiasovo žlindro G. m. b. H. Berlin W. Svari se pred manjvrednim biagoni 1 Podpisani izjavim, da nisem plačnik za nikakoriinc dolgove, bodisi v denarju ali v blagu, katere bi napravil moj sin Ivan Možina, in da ne pripoznam nobenega plačila, kî bi se njemu izvršil v mojem imenu ali na moj raràn. •Novo mesto, 21. avgusta 1913. Franjo Možina, 165 trgovec i vinom. Stanovanje obstoječo iz 2 sob in vaeh pritiklin, s kosom vrta, so takoj 0(l()a. Več pove upravništvo „Dol. Novic. 158-2-1 Trenz-eva hiša ] 52-3-1 V Riulolibveiu st, 233 z tivcma vrtonia in lepim lieloni gozda, Re proda, ali pa tudi v najem dn. Več so izve v u]>ravništvu „Dol. Novic" in prodajalni bratov Kobé v liidolfovem. Najboljše urejena TiSKíIRNa na DDlenjsttem. Iii izgotQuIja usoliourstne Mmm točno ss in lično, je turdtiit :: 1 Krajec nasi, v Nouem mestu, ki ima tudi prau dobro :: :: urejeno :: s: hnjiooueznico, iii izvršuje vsa navadna, fialior tudi vsa najfinejša dela solidno, točno in ceno. A. Kokalja nasi. Josip Zapore, kamnosek v Brš^itu, se jiriporoča preč. duhovščini in si. občinstvu z& vsa v hamnQsešho stroho spadajoča dela priporoča zlasti nagrobno spomenike iz raznovrstnega marmorja, ki jih bo imel odslej vedno v zalogi, tako da bode lahko vsakemu cenjenemu odjemalcu hitro postregel z najboljšimi izdelki. Za obila naroČila se priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Zagore, kamnosek. Odda takoj po primerni ceni tudi :-: lepo prostorno stanovanje :-: zi-aven zelenjiivski vrt. 141-3-3 Proda se 250 hI bclegii iii riidečegii vina starejšili letnikov doniačtiga i)ri4iclkii, tudi od 5(> i . naprej, ako kdo sam pride iskat. Ve« pove oskrbništvo Nemška vas-Kr.ško. Me-ti-a V Novem mestu, Kastelčeva ulica, so pro