Poitni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt * HHlg Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt wwmm mmmm s® m H nffl mm P. b. b. mn m ii» riP •I Letnik XXVI. Celovec, petek, 25. junij 1971 ................- - Štev. 25 (1510) Nova gnusna skrunitev partizanskega nagrobnega spomenika V ponavljajoči se vrsti napadov na partizanska grobišča beleži-m° v zadnjem času pomazanje partizanskega nagrobnega spomenika v Grebinju in v noči od petka na soboto, dne 19. t. m. gnusno skru-Ntev nagrobnega spomenika v Žrelcu. Ni mogoče najti dovolj °^očnih besed obsodbe in ogorčenja nad takim dejanjem. Kajti kdor ne zna brzdati svoje nestrpnosti in svojega sovraštva pred dostojan-styom smrti, je v svojem besu zmožen tudi drugih zločinskih dejanj Pfoti slovenski narodnostni skupnosti. Nehote se v tej zvezi vsiljuje v opomin surovi fizični napad na kanonika dr. Arnejca pred petnajstimi leti prav tako v Žrelcu. Z vso resnostjo svoje odgovornosti zato Ponovno ugotavljamo, da je naše ljudstvo upravičeno zaskrbljeno za v°fnost življenja in imetja. Nič niismo namreč slišali besed °Osodbe .in ogorčenja nad temi r6sničnimi naoifašističnimii ekstremi-S|i jiz ust najvišjiih predstavnikov v ~®zelii in v tisku sosednega naro-kakor se je to vedno dogajalo °b napisnih akcijah, ko so neznani J°riici dodali nemškim krajevnim ^Opisom še domače krajevne ozna-h®' Nasprotno sedaj slišimo indi-r6k+no obsodbo, da se slovenska °r9°nizaci'ja drzne oddolžiti spo-svajiih padlih borcev za svo-^do s postavitvijo nagrobnega Spomenika z dvojezičnim napisom. ° to še ni vse: pravniki naj bi še P^ebej študirali, če naj za na-®r°t>ne spomenike -koroških parti-*0rt°v in protifašističnih borcev dru-svobodoljubnih narodov člen p Gržavne pogodbe sploh velja! 0 tem takem ne bo več dolgo tra-** bodo odrekli veljavnost vseh cilje ijosnega določila Državne pogodbe v zaščito grobišč in nagrobnih spomenikov ailiiranih in asoci-ira-nih sil tudi na ta primer, več ati manij naravnost spodbujala k eskalaciji nestrpnosti in šovinizma. Kako drugače ije slrcer razumeti njene dvome o veljavnosti člena 19 Državne pogodbe tudi za ta primer in zli osti njeno pisanje o baje edinem slovenskem nagrobnem napisu na pokopališču v Žrelcu. Kdo naj bi ab taki mentaliteti sploh u-pail napraviti slovenski nagrobni napis, če hoče zagotoviti svojim dragim mir vsaj na »kraju miru"? Zveza koroških partizanov je zato naslovita na notranjega ministra in na varnostnega direktorja Koroško protestni pismi, v katerih opozarja na te spremljevalne okoliščine in zahteva učinkovite ukrepe, da se končno enkrat izsledijo zločinci. „Ob dejstvu" poudarja dobesedno v protestnem pismu, »da varnostne oblasti do danes še niso izsledite nobenega krivca politično pobarvanih kaznivih dejanj proti Slovencem, se ne moremo ubraniti vtisa, da varnostne oblasti v primerih, kadar gre za kazniva dejanja proti koroškim Slovencem in njihovim ustanovam, ne pokažejo enake vneme kakor v primerih, ko so osumljeni kaznivih dejanj pripadniki Slovenske narodnostne skupnosti. Želimo, da bi nas dejstva prepričala o obratnem". V nadaljevanju svojega protestnega izna-šanja Zveza koroških partizanov zahteva, da pristojne oblasti poskrbijo, da se madeži skrunitve čim-prej odpravijo in se obnovi prejšnje stanje. Na koncu vloge je rečeno: »Ob stalnih novih znakih oživ-tijanja nacizma, ki je prizadejal koroškim Slovencem toliko gorja, smo koroški partizani prisiljeni, da obnovimo svoje borbeno geslo: za Smrt fašizmu — svobodo narodu!" H v zaščito koroške sfoven- dotočii narodnostne skupnosti I k Stavek res ne more drugače, ka-&r da se z gnusom zgraža nad to v°jno moralo in dvovrstno pravici0 y močni skupini koroške nemške ruzbe, ki na žalost ustvarja in ob-Qda javno mnenje. Prepričani smo namreč, da se sa-rt'° 'z strahu pred to družbo nihče ^ UP° z vso odločnostjo, kakor 1 to bilo potrebno, obsoditi ta 9r>osria dejanja, kaj šele ukrepali ,. °t' „Abwehrkampferbundu", ki brez vsake legitimacije iz gale- sovraštva do slovenske besede ^Onteval odstranitev nagrobnega Pomenika, in proti pisanju „ Vo-lks-®«ung’, ki je en dan pred gnus-1,1 dejanjem z zlobnimi nam-iga-neresničnimi trditvami in iz-^onimi dvomi v možnosti aplaka- Vojska, NATO in avstrijska nevtralnost V okviru demonstracij, ki so se pred dvema tednoma odvijate po vsej Avstriji proti sedanjemu obrambnemu ministru Lutgendorfu zaradi njegovih izvajanj pred kongresom avstrijskega Komerad-schaflsbunda, so prišli na dan ne samo argumenti proti obrambnemu ministru, marveč tudi prati delovanju in obrambnemu konceptu avstrijske vojske. Tej namreč očitajo mladi demonstranti, da trna ozke stike z NATO, kar je prati principom nevtralnosti avstrijske cjjžave. Zvezni kancler dr. Kreisky je priznal, da so nekateri višjli predstavniki v avstrijski vojski Smeli stike z NATO, vendar samo do teta 1961. Da pa to ne drži, da je Avstrija še POLITIČNA SEKTA »DEUTSCHE UNION" j °litična stranka, ki se je pred erna tednoma na ustanovnem kon-®sii v Dusseklofru etaiblirala kot "j ^tsche Union" (Nemška zveza), jetlla nobene politične bodočnosti in kakor ocenjuje predstavnik »pisana mallenkost" na za-•jijJ^nemškem političnem obdobju. Po 1 ta »malenkost" je zanimiva kot re tl°Y6n .poskus zbiranja ekstremne j'^je na zahodnonemški desnici, tiv . ro te skupine so nekdanji ak-(j-?1 Politiki v liberalni stranki svo-l^/!n'h demokratov (FDP), ki so se ci l' Vcepili od reformirane in s so-H v^tnokrati sodelujoče matice ter 'j 1 Zatočišče pri -konzcrvativcih. M? ^'1* predvsem zvezni poslanci Selj e’ Zoglmann in Starke ter diis-Ma»°r^.ski deželni -poslanci Mader, uradni konzervativizem preveč napreden. Osrednji govor na kongresu v Diis-seldorfu je -imel Zoglmann, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. Njegovo geslo je bito »svoboda, pravica, red". Izrekel se je zoper »demokracijo", ki pelje v socializem, zavrnil je tudi bonsko politiko sporazumevanja z vzhodom. Protektor »Nemške unije" je predsednik bavarske CSU Franz Josef Strauss, ki upa, da bo z njeno -pomočjo pridobil še ostale nacionalistične kroge v FDP. Na kongresu so bile zbrane vse desnoekstremistične grupacije kot ..Državna stranka" ali »Stranka beguncev in brezpravnih", kot gostje vedno z vednostjo najvlišjih uradnikov države vključena v strateški koncept zahodnoevropskega vojnega načrta je prišlo na dan 23. junija na tiskovni konferenci, no kateri so predstavniki KPA dokazali protinevtralno zadrževanje nekaterih višjih avstrijskih oficirjev. Tu so namreč objavili dokumente, iz katerih je razvidno, da obstoja ozko sodelovanje med vohunskimi organizacijama Avstrije lin Amerike, — da so avstrijske vohunske organizacije predale rezultate vohunstva, -rezultate roda-rskega obveščanja, ki so -se nanašali predvsem na Slovaško, Madžarsko in Jugoslavijo, ameriškim i-n zahodno nemškim poročevainim službam in — da so bili obveščevalci plačani z ameriškim denarjem. Na tiskovni konferenci so tudi objavili pismo penzioni ranega avstrijskega stotnika Hansa Kratky-a, člana SPA, ki je moral podobne posle, kot smo jih zgo-raj omenili, izvršiti na povelje višjih. V pismu ministru Lutgendorfu je Kratky med drugim pisal: »Oiseb-no vem za oticiallne zveze s tajnimi službenimi mesfi ZDA i-n CIA, kot tudi za takšne s poročevalskimi službami ZRN in organizacijo Geh-len. Za zveze z Varšavskim -paktom ne vem." Če te objave držijo — in brez dvoma držijo, saj doslej še niso bile preklicane — potem ije to gotovo največjii škandal v avstrijski vojski v drugi republiki i-n se upravičeno -lahko vprošamo ali je sploh še potrebno reforma vojske, ki ne služi obrambnim interesom avsfrij- OOOO0ObOOOOOOOOOOO<>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO< Klub pod svojo streho Na Dunaju je v soboto Klub slovenskih študentov otvoril svoje nove klubske prostore. Da je to za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem precejšnjega narodnopolitičnega pomena, čeprav na Dunaju, je jasno. Naši študentje na Dunaju, ki jih je okoli 80, so bili od leta 1968 naprej brez svojega shajališča. Ob znanih dogodkih v Korotanu jih je namreč pater Tomažič postavil na cesto. Seveda je s tem bilo zelo otežkočeno vsako delo, pa tudi osebna povezanost med študenti je pojemala, tako da mlajši letniki višjih že sploh poznali niso več. Kaj to pomeni za delo organizacije, si ni težko misliti. Zato je otvoritev lastnih prostorov tern večjega pomena, ne samo za študente same, ampak za celo slovensko narodnostno skupnost. Študenti in intelektualci so v našem narodnem življenju že zmeraj imeli posebno in važno vlogo. Ničkolikdkrat so aktivno posegali v politično življenje na Koroškem, včasih celo na vodilnem mestu. In tudi sedaj vidimo, da je največ gibanja med študenti. Tudi v prihodnosti bodo imeli važne naloge predvsem na znanstvenem področju, še posebej ko se snuje znanstveni inštitut, kajti največje breme bodo pri tem nosili študentje — bodoči znanstveniki. Narodnopolitično zavzetost Kluba slovenskih študentov na Dunaju je poudaril tudi predsednik Teodor Domej, ki je rekel o nalogah Kluba: x »Naše stremljenje mora biti, da si privzgojimo z analiziranjem 0 stanja pogled za realnost, za oceno tistega dejanskega prepada med £ tem, kar garantira ustava, in tem kar dejansko omogoča in trpi, da O z delom, bodisi na znotraj bodisi na zunaj, spoznavamo svoje £ sposobnosti in možnosti in se s tem izognemo nerealnemu in frazer-<> skemu ocenjevanju sedanjosti in bodočnosti ter da skušamo uresni-x čiti teoretične izsledke." Novi prostori bodo torej omogočali konti-O nuirano delo, teoretično in praktično. Ostane samo upanje, da bodo 0 študentje to možnost tudi izrabili. K>000<>0C<>0<><><>0<>0<>0<>0^0000000<><><><>0<><>0 Resnica o vojni v Vietnamu fts te SSSL^SS ffr* -7- za zbuatelja. razDitnm ^_J, Ayr.„_ ^dsednik ^Vseame- ta v rokah tujih — in kat je zgodo- za boj -prod komu- vina pokazala — nam sovražnih sil. n, .—'-‘»učne iv rtu: s preizkušeni.... ----■ r pod°na'lističnimi gesli naj bi združti niške konference novo streho vse, ki jim je Prejšnji teden je svetovna javnost izvedela za razloge ameriškega angažiranja v vietnamski vojni: znani ameriški časopis „New York Times" je objavil tajne dokumente o -izbruhu in poteku vojne v Vietnamu, ki so bili dotlej ameriški javnosti strogo prikriti. Na podlagi teh dokumentov je zdaj dognano, da se je ameriški prezident Truman zavestno i-n premišljeno vmešal v vojno v Vietnamu in da so -poznejši prezidenti (Eisen-hower, Kennedy in Johnson) vojno načrtno stopnjevali, da hi obdržali »moč, vpliv -in prestiž Združenih držav Amerike". Dokument, iz katerega je črpal „New York Times", je bil napisan po naročilu takratnega ameriškega vojnega ministra McNamare in obsega 300 strani analize o razvoju vojne v Indoki-ni in 4000 strani uradnih spisov. Iz analize je razvidno, da so štiri zaporedne ameriške vlade veliko bolj utrjevale ameriško politično, vojaško in psihološko vojno v Indokini, kot so takrat s svojimi javnimi izjavami priznavale. To se je začelo z obsežno vojaško pomočjo Francozom leta 1950 in nadaljevalo s sabotažami in terorističnim vojskovanjem proti Severnemu Vietnamu leta 1954. Sledile so poteze, ki so spodbujale in naposled povzročile padec predsednika Dinh Diema v Južnem Vietnamu leta 1963, načrti in grožnje z novimi vojaškimi akcijami, ki so se začele z Tonkin-škim incidentom leta 1964 (incident je baje sprožil Severni Vietnam z napadom na ameriško -ladjevje). Načrtnemu zavajanju javnega mnenja je še istega leta sledilo odkrito vojskovanje ameriških -letalskih in kopenskih čet, čeprav so analize že takrat kazale, da niti stacioniranje čet v Južnem Vietnamu niti letalski napadi na Severni Vietnam ne bodo dali zaželenih rezultatov. Študija tudi dokazuje, da je Johnsonova vlada že več mesecev pred sprejetjem resolucije v obeh domovih ameriškega kongresa, ki je legalizirala ameriško vojaško prisotnost in vojaške akcije v Jugovzhodni Aziji, načrtno pripravljala vojaške akcije proti Severnemu Vietnamu. Te akcije so bile avgusta leta 1964, ko je Amerika inscenirala Tonkinški incident, že v polnem razmahu. Da razkritje „New York Timesa" ni ugajalo amer. vladi, je razumljivo. Sprva je zahtevala od „New York Timesa", da naj takoj preneha z nadaljevanjem objavljanja strogo zaupnih dokumentov. Ko to ni zaleglo, je -preko prizivnega sodišča izsilila prepoved nadaljnjega izhajanja člankov, ki temeljijo -na strogo zaupni študiji o koreninah ameriškega vojaškega angažiranja v Vietnamu. Toda takoj nato je časopis „Washing-ton Post" pričel z objavljanjem strogo tajnih dokumentov o vojaškem angažiranju ZDA v Vietnamu, ki ga je doletela ista usoda. Vse kaže, da bo vrsta drugih ameriških in tujih časopisov prevzela nalogo, da svetovni javnosti prikaže pravi obraz ameriške vojaške prisotnosti v Indokini. V zvezi s priobčenjem tajnih dokumentov je ameriški pravni minister Mkchell izjavil, da je objava tajnih dokumentov povzročila interesom ZDA »nepopravljivo škodo", medtem ko je senator McGovern menil, da ti dokumenti »razjasnjujejo nezaslišano -prevaro" ameriškega kongresa in ameriškega ljudstva po najvišjih reprezentantih vlade, vključno prezidenta. Vietnamsko ljudstvo in ostali in-dokitajski narodi ipa so nak-ljub ameriškim nakanam dokazali, da jih tudi najhujši vojaški pritiski ne morejo odvrniti od njihovega pravičnega boja za svobodo in mir v tem delu sveta. General obtožen umora Ameriška voj-ska ije sporočila, da je začela preiskavo proti brigad-nemu gene-railu Johnu Donaldsonu. General je obtožen umora- šestih civilnih oseb v Vietnamu. Obtožba temelji na pričevanjih pilotov helikopterjev, ki trdijo, da je Donald-son streljal na civiliste iz helikopterja. Istočasno so začeli preiskovati tudi primer polkovnika McCIos-keya, oficirja 'iz brigade generala Danaldsona. Obtožnica ga bremeni umora dveh civilistov. Donaldsan -in McGloskey sta samo dva člena v dolgi vrsti ameriških vojnih zločincev, ki so jim že sodili in ki iji-m šele bodo. 25. junij 1971 2 _ Štev. 25 (1510) EJ U! IL U !51 Ul El u! K1 V*€XVC/nAsR GRADIŠČANSKI HRVATI OB 50-LETNICI GRADIŠČANSKE: Avstrija ni izpolnila tistega kar je slovesno obljubila v državni pogodbi Letos obhaja Gradiščanska petdesetletnico svoje pripadnosti Avstriji. V praznovanje tega jubileja svoje ožje domovine so se vključili tudi gradiščanski Hrvati, ki so pred nedavnim priredili posebno hrvaško slavje v Železnem (Eisenstadt), na katerem so izpovedali svojo lojalnost domovini ter svojo zvestobo narodu in materinemu jeziku. Proslave, ki jo je priredilo Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem, so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Mitja Vošnjak š člani veleposlaništva, namestnik deželnega glavarja Reinhold Polster, generalni sekretar Avstrijske lige za človekove pravice dr. Erich Komer ter gradiščanski škof dr. Štefan Laszto, sam po rodu Hrvat, ki je svojim hrvaškim bratom že pred proslavo v cerkvi govoril o ljubezni do materinega jezika. Kulturni spored proslave je obsegal recitacije ter nastope pevskih zborov in tambu-raških skupin, ki so izvajale pester spored narodnih pesmi in plesov. Slavnostni govor je imel prof. dr. Nikola Benčič, ki je spomnil na dogodke ob koncu prve svetovne vojne, ko je razpadla stara avstro-ogrska monarhija in je bila Gradiščanska priključena Avstriji. Takrat so tudi gradiščanski Hrvati stali pred povsem novim položajem, na razpotju nove zgodovinske dobe. Govornik je poudarit, da so Hrvati v relativno kratkem času premagali vse težave in jim je uspelo, da so se organizirali kat narodna manjšina, ki je razvila svoje živo in pomembno kulturno življenje. Dejal ije, da Gradiščanska v svoji preteklosti nikdar ni stola pred problemi, ki bi mogli ogrožati integracijo Avstrije in mir ‘ljudi, ki so živeli in živijo v tej deželi. Zato Zbor gorenjskih aktivistov V Preddvoru pri Kranju bo v nedeljo 27. junija III. zbor gorenjskih aktivistov, prirejen v okviru proslav ob tridesetletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prireditve se bodo začele že v soboto, in sicer ob 10. uri v Preddvoru z orientacijskim pohodom ob spomenikih NOB. Popoldne bodo v osnovni šoli v Preddvoru odprli razstavo „900 let Preddvora" ter razstavo knjig s partizansko vsebino in umetniških del Doreta Klemenčiča-Maja. Ob 20. uri bodo na okoliških vrhovih zagoreli kresovi, ob 20.30 uri pa se bo ob jezeru Črnava v Preddvoru začel partizanski miting. V nedeljo bo po budnicah v Kranju in na Beli koncert godbe na pihala v Preddvoru, kjer bo ob 10. uri komemoracija ob tamkajšnjem spomeniku NOB. Ob 11. uri bo zborovanje, na katerem bo govoril predsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije Mitja Ribičič. Po zborovanju bodo pevski zbori, godba ter člani Prešernovega gledališča v Kranju izvajali kantato Radovana Gobca „Hej, partizan", popoldne pa bo sledilo še tovariško srečanje s kulturno-zabavnim sporedom. je ob tem jubileju treba opozoriti na korektno in lojalno zadržanje gradiščanskih Hrvatov. „Toda če pogledamo naš narodni položaj," je nato naglasit dr. Benčič, „potem moramo ugotoviti, da ni vse tako, kot bi si mi želeli. Hrvati na Gradiščanskem moramo ravno danes in tukaj izjaviti, da naša domovina Avstrija ni izpolnila tistega, kar je slovesno obljubila v državni pogodbi in kar je pravzaprav bilo eden izmed temeljev integritete in svobode naše domovine." Ko je bila podpisana državna pogodba, ki je prinesla Avstriji končno svobodo in ki je v svojem členu 7 obetala novo zdravo osnovo za narodno življenje manjšin, so se Hrvati posebno veselili, je menil govornik. Sestavili so svojo spomenico in ijo poslali zvezni in deželni vladi, vsem pristojnim vladnim predstavnikom 'in podpisnikom državne pogodbe. .Minilo pa Je več kot 15 let, vendar se niti zvezna niti deželna vlada vse do danes ni čutila dolžne, da bi javno razgo-varjala s tistimi Hrvati, ki jim je ohranitev hrvaškega materinega jezika in hrvaške na- rodnosti zadeva srca in sveta dolžnost na-pram narodu." Potem je govornik posebej opozorit na nezadovoljivi položaj na šolskem področju ter na neupoštevanje določil o hrvaškem uradnem jeziku in dejo!, da so te stvari zvezni in deželni vladi sicer znane, vendar doslej ni bilo opaziti nobene pripravljenosti za razgovore in za 'izpolnjevanje Slovesno pred svetovno javnostjo prevzetih dolžnosti. »Uradna stran je gluha in ne 'kaže nobene dobre volje!” Kot edino pozitivno stvar po vojni je govornik omenil državno podporo za kulturne potrebe gradiščanskih Hrvatov, vendar je hkrati naglasili', da je bila ta podpora ravno v jubilejnem letu občutno skrajšana. „Tak je, dragi hrvaški bratje, naš položaj v jubilejnem letu Gradiščanske", je ob koncu poudaril dr. Benčič. „Niso pristojni tisti, da sodijo o nas in našem narodnem položaju, ki naše razmere premalo poznajo ali ki so za raznarodovanje in asimilacijo. Pravice v državni pogodbi niso zagotovljene in zajamčene za tiste, ki nočejo ostati Hrvati. Mi zavedni Hrvati na Gradiščanskem pa hočemo še naprej ostati Hrvati in smo ponosni na to, da smo Hrvati. Obljubljamo danes, da hočemo kot v preteklosti tudi v bodoče s svojim znanjem, s svojimi močmi in s svojim srcem živeti in delati za dobrobit naše Gradiščanske in vseh njenih ljudi. Prav tako pa pričakujemo, da bomo Hrvati tudi v bodoče cenjen, priznan aktiven del Gradiščanske. To je naša obljuba in naša prošnja v jubilejnem letu." Večje zanimanje za manjšine V zadnjem času je v Sloveniji opaziti precej večje zanimanje za položaj Slovencev, ki živijo izven meja matične dežele. To velja predvsem za Slovence v Italiji in na Koroškem, veča pa se zanimanje in skrb tudi za porabske Slovence, ki živijo na obmejnih področjih na Madžarskem. Tako je prejšnji teden na povabilo republiške konerence SZDL obiskala Slovenijo studijska delegacija domovinske fronte Madžarske. Predstavniki obeh dežel so med drugim razpravljali zlasti o položaju slovenske narodne manjšine na Madžarskem oziroma madžarske narodne manjšine v Sloveniji. S problematiko slovenske narodne manjšine na Madžarskem pa se je pred nedavnim bavila tudi komisija za obmejna in dvojezična vprašanja pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti. Pri tem so ugotovili, da stiki in sodelovanje s porabskimi Slovenci sicer obstajajo, vendar še zdaleč ne v takšni obliki in meri, kakor bi bilo potrebno. Na seji so orisali gospodarsko in kulturno življenje v slovenskih vaseh na Madžarskem. Področje je gospodarsko nerazvito, kulturno življenje pa komaj životari. Zato bi morala biti kulturna rast in gospodarska razvitost porabskih vasi tista dejavnika, ki bi pritegnila in navezala na domače kraje tudi slovenske izobražence, kateri zdaj odhajajo predvsem v večja razvitejša madžarska središča. Člani komisije kakor tudi drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja so podčrtali dejstvo, da je dokaj šibka tudi republiška pomoč in aktivnost za sodelovanje s porabskimi Slovenci. Dosedanje sodelovanje je v glavnem temeljilo na lokalnih dejavnikih, kar pa je vsekakor premalo. Zato med osnovne sklepe pogovora o stikih s porabskimi Slovenci sodi zahteva po sistematičnem sodelovanju med ustreznimi slovenskimi in madžarskimi dejavniki ter poglabljanje že obstoječih stikov na vseh področjih. Načelno so na seji v Murski Soboti poudarili, da je treba odnos do Slovencev v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem obravnavati z enotno politiko in ne pozabljati, da živi na Štajerskem in v Porabju precej Slovencev, ki so bolj ali manj prepuščeni počasni, a vztrajni asimilaciji z okoljem, kjer živijo. ..............................................................................................mn...umu.......m....m..................................im Položaj na trgu z 'fesom se je zadnje tedne poslabšal. Vzrokov za to je več. V Italiji, ki sodi med največje uvoznike lesa v Evropi, ni prišlo do pričakovane poživitve gospodarske konjunkture in večje investicij sike dejavnosti; pri nas v Avstriji, kjer traja gospodarska konjunktura še naprej, pa ima gradbeništvo zaenkrat še zadostne zaloge lesa bodisi po ‘lOstnih skladiščih ali pa po skladiščih žagarske industrije. V času, ko sto prav ta dva faktorja že precej pritiskala no cene lesa, je prišlo do zvišanja vrednosti šilinga, s čemer se je za dežele uvoznice avstrijski les podražil. Izhoda iz te dileme ni, ker sta tudi industriji papirja in plošč z lesom preko mere založeni. Ker je bila izdelava drobnih sortiimentov lesa potom redčenja sesfcjev zadnja leta pri inas malo rentabilna, sta omenjeni industriji začeli u-važoti poitrebni les 'i'n se sedaj branita [kupiti debelejših sorti-mentav na domačem trgu. Sicer je prišlo med združenji gozdarstva ter industrijama pa- pirja in [plošč medtem do kooperacijskega sporazuma na trgu z lesom, toda ta sporazum razumljivo zaenkrat še nima vidnega učinka. Do tega utegne priti šele proti koncu letošnjega leta in tekom leta 1972. Industri- nih metrov rezanega lesa in o-kroglo 680.000 kubičnih metrov drugih sortiimentov. Obseg tega izvoza se je 'lani zmanjšal na 3,339.000 kubičnih metrov rezanega lesa, izvoz drugih sedimentov pa je s 682.000 kubični- Zamotan položaj na trgu z lesom ja papirja je namreč lani svoj uvoz 'lesa zvišala za 71 odstotkov na 1,519.000 kubičnih metrov, čeprav je lani svojo proizvodnjo zvišala le za 6 odstotkov na 3,56 milijona kubičnih metrov. Dokler te zaloge ne bodo predelane, ni pričakovati poživitve povpraševanja za lesom, ne s strani papirne industrije in ne s Strani industrije plošč, končno pa tudi ne s strani gradbeništva. Kar tiče možnosti izvoza lesa, nam razvoj v zadnjih dveh letih pove marsikaj zonimivega. Leta 1969 je avstrijsko lesno gospodarstvo izvozilo 3,634.000 kubič- mi metri ostal v bistvu isti kot leta 1969. Toda pri tem je treba upoštevati, da je lani jeseni izvoz rezanega lesa začel vidneje nazadovati, od 311.600 kubičnih metrov septembra na 232.700 kubičnih metrov, s čemer je bil za okroglo 77.600 kubičnih metrov manjši kot v istem času leta 1970. Posebno očividno je pri tem nazadoval izvoz lesa v Italijo. Leta 1969 je Italija v Avstriji kupila 2,197.000 kubičnih metrov, lani pa le 1,932.000, torej za 265.000 kubičnih metrov manj. Med septembrom in decembrom lani se je mesečni izvoz v Italijo zmanjšal od 184.400 na 133.300 kubičnih metrov, v prvih dveh mesecih 1971 pa je bil z 266.700 kubičnimi metri za 23.000 kubičnih metrov nižji kot v Istem času 1970. Istočasno je lani izvoz lesa v Zvezno republiko Nemčijo občutljivo nazadoval in sicer za 20.000 kubičnih metrov na 781.000. Sicer je bil izvoz rezanega lesa v dežele EFTA v ■istem času nekoliko boljši kot 1969, itoda ker je istočasno nazadoval v ostale evropske in prekomorske dežele, je moralo priti do tega, da se je hlodovina pocenila za 50 do 100 šilingov pri kubičnem metru. Vse kaže, da se v danih okoliščinah povpraševanje za lesom zaenkrat ne bo izboljšalo. Razvoj v drugi* polovici 'leta in s tem tudi v prihodnjem letu je v veliki meri odvisen na eni strani od mednarodnega razvoja gospodarske konjunkture, na drugi pa od rezultatov 'kooperacijskega sporazuma med gozdnimi združenji ter industrijama papirja in plošč. (bi) posiROKecDSvecu SINGAPUR — 20. junija so diverzanti južnovietnamske FNO ponoči spustili zrak poslopje davčne uprave v Saig0”?' Stavba je popolnoma podrta, uničen 'pa J. tudi ves arhiv. Nekaj bomb so celo vrg1 v ameriški urad za javne zadeve sredi me sta. Tudi v servernem delu države je na n°v.° izbruhnila revolucionarna borba zmago''1 tih ju. partizanov proti ameriškemu okupatof Štiri sovražni vojaki so padli. MOSKVA — Sovjetski kozmonavti izenačili rekord posadke ameriške vesolj5^ ladje Gemini 7 v nepretrganem letu po ve_ 1' Viktor Pacajev, eden od članov se solju. Viktor Pacajev, eden od članov s danje posadke vsak večer zaliva preiskuj rastline, ki so jih vzeli s seboj. Sovjeti 0 radi ugotovili, kako nanje vpliva brezte nost. NEW DELHI — Povodnji v indijski tb' žavi Severni Asam ogrožajo 50.000 Ijo®' Tako visoke vode ni bilo že več ko 20 l^ Prebivalstvo odvažajo s pomočjo vojs» in z letali. RAVALPINDI — Pakistanski predsedo^ Jahja Kan je sporočil beguncem iz Vzh°° nega Pakistana, ki so zdaj v Indiji, da bo .. dobili popolno zaščito, če se bodo vrfl>^ domov. V pozivu Hindujcem, ki s° , Vzhodnem Pakistanu v manjšini, je _ 'PrejD sednik dejal, da naj nikar ne omahuje)0 j naj se vrnejo domov. Begunci, ki se b° vrnili, je dejal predsednik Kan, bodo 0 . bili »popolno zaščito in vse ugodnosti, s so enakopravni državljani Pakistana. DUNAJ — Zvezni kancler dr. Kreiskf je odvrnil zahtevo »celoavstrijskega d°m0 stracijskega sveta" po odstopu vojask®** ministra Lutgendorfa. Demonstracijski sV vodil ddr. Giinther Nenning. Prva z hteva je bila odstranitev Lutgendod' Kreisky je odvrnil, da je Liitgendorf str.{ kovni minister, ki edini zasigura skrajšam vojaškega roka. REGGIO Dl CALABRIA — V nedelj0 £ bili v italijanskem mestu Reggio di Ca»* ria novi nemiri, ki so jih sprožile desD^. radikalne mladinske organizacije. Sestav so barikade, uničili cestne razsvetljave sežgali avte. Čeprav je policija opazova teror desnoradikalcev, se ni vmešavala- BERLIN c kC Na kongresu vzhodnonem » ■ o Kil n-n tv nun & . • • partije SED je bil na novo izvoljen Honnecker za tajnika partije. V zaklj0. resoluciji se izraža želja za čim PrerJ} sklicanje konference o evropski varnosti, ^ ratifikacijo moskovske in varšavske P0?^, be ter za normalizacijo odnosov med 0 ^ ma deloma Berlina, ki »ne pripada in n® pripadal Zvezni nemški republiki*- jj. dalje obsoja resolucija protisovjetsko P°,e tiko kitajskih voditeljev ter govori 0 tesnejši povezavi s Sovjetsko zvezo. } Brežnjev je obiskal 'bolnega predsedm partije Walterja Ulbrichta, ki je za to me bil na novo izvoljen. tuf, dnik uredse Severnf HANOJ — Med svojim potovanjem Pjj azijskem kontinentu, ki ga je vedlo 11 v LR Kitajsko, je romunski p Ceausescu dospel tudi v Hanoi. — , vietnamski predsednik Ton Duc ^ang dejal, da pomeni obisk »dragoceno spo° ^ do v našem boju za osvoboditev Juga, zaščito socialističnega Severa in za nap^, dek k postopnemu združevanju domov'0^, Ceausescu pa ie zagotovil vso podporo munskega ljudstva boju severnega Vi®1 ma do končne zmage. VALETTA — Novi predsednik mal^j vlade Dom Mintoff je 21. junija »P°r. jp sestavo prve socialistične vlade po .jfl, 1964, ko je Malta postala neodvisna. "* ■ toff je kot predsednik vlade prisegel P šnjj četrtek, potem ko je laburistična stm^ ka na parlamentarnih volitvah prernag.^., nacionalistično (konservativno) stranko šega premiera Oliviera. trg0' WASHINGTON — Sekretariat za ^ vino ZDA je te dni izdal priročnik z -e slovom »Podrobne procedure za trg°v* s celinsko Kitajsko". Knjižica op°z ^. ameriške poslovne može na posebnosti v, tajskih trgovcev: potrebna da je „p<>trP^ l!i \rr\ctu >rirlr,/-inrtef in riACfniilfKtVOn ljivost", »zadržanost in dostojanstvo« ob poskušanju kitajskega čaja kot o pravah o komunistični doktrini. Toda . , CV\ anini nA t-ntn A a Im 1P DOSCl $ tajci so znani po tem, da »ko je pose njen, hitro in v redu plačujejo". • vedu° so zapor. ^ ANKARA — V Turčiji „ . bolj polni. Očitno je vlada izrabila vadne demonstracije in umor izraep^ ^ umor konzula za odstranitev vseh »sumlj1',rfjft komunističnih agitatorjev", ki da so K , ^ ~ v-- ornih* vsega zla. Če bo to Turčiji res Pon‘"0 je vprašljivo. Tudi turško ljudstvo se ^ čne osveščati in se otresati ameriškega perializma. 2S- junij 1971 H J M lii i=i ii fel lis U v-e/ed obstoječih revij na Primor- 'lostm lokal -in med drugim dejal: evm> ne tostran ne onstran meje, Pac,'Pa prej njihovo dopolnilo. ... S sv°jo vsebino namerava „DAN“ po- ..—, — _. ,—3---------------- -------- — ®gati na vsa področja človeškega godke, temveč iz razloga, ker po-j*“ejstvovanja, s posebnim poudar 111 na naši nacionalni zamejski pro- dino in domovskrm voastvom na-, ematiki. Tako bo objavljal sestav- sfopaijo trenutno tudi v Celovcu in in s„i tvUrne’ P°'Itlcne’ g°sP°darske dopuščajo domnevo, da je Kora-. v spiosno narodne vsebine, reipor- n _____ w ** pa pričevanja in žirijenjske °'n Prav vzorec za razmere V Ce' . Sodbe naših ljudi." Novo revijo naj l°vcu bi cvii:i_i- 'j______ • ____»J____H® Če sem se dotaknil korotanskega problema, potem ne s tem namenom, da bi pogreval minule do-sč iz razlaga, ker dobne težave v odnosih med mladino in dornoviškim vodstvom na- O ciljih in nalogah Kluba nasin ljudi, inovo revijo naj ---------- ~ ----= • ’ odlikovali odprtost in upoštevanje j® dejal sledeče: »Samo formiranje j^resov m dojemljivost čim širšega študentov ter ustvarjartje skupinske slovenskih bralcev. Revija bo in prav posebno problemske za-Ia predvidoma desetkrat na leto. Revija „DAN“ je tako s svoje-v?no in široko usmerjenostjo obo-‘jja slovensko primorsko revijalno lvljenje v Italiji, ki so ga doslej postavljali predvsem »Zaliv", ter mladinski reviji »Galeb" ln -Mladika". prav posebno problemske zavesti more biti namen Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Temu namenu mora služiti možnost dodatnega individualnega in kolektivnega izobraževanja na diskusijah, sestankih, seminarjih in podobnih prireditvah, nadalje delo v or- ganizaoiji, ki naj usposobi člane za delovanje med slovensko narodnostno skupnostjo po študiju, tako v poklicu kot tudi v delovanju na znanstvenem, kulturnem in političnem področju na Koroškem.” Po tem glavnem referatu so sledili pozdravi. Dr. Franci Zvvitter je Klubu v imenu ZSO želel veliko u-speha v svojih lastnih prostorih in izrazil željo, da bi se študentje čim-prej vrnili na Koroško, da bi tam prevzeti delo, ker čakajo tako kmeti delavci in gimnazija. Prot. dr. Klemenčič je prinesel' pozdrave ljubljanske univerze. Za njim je spregovoril še zastopnik 'ljubljanskih študentov in Filip Warasch kot predsednik manjšinske sekcije federacije evropskih manjšin. Po teh pozdravih je najprej spregovorit Faliti Sima v imenu Slovenske mladine. V glavnem je govoril o slovenski gimnaziji iin o funkciji, ki jo ima v avstrijski družbi za Slovence. Med drugim je povedal: da »socialni izvor dijakov na slovenski gimnaziji kaže precej drugačno 'Sliko kat druge avstrijske srednje šale; Otroci namreč prihajajo pretežno iz delavskih in kmečkih družin, vzrok za to pa je socialni ustroj koroških Slovencev, ki so predvsem delavci iin mali 'kmetje. Dotaknil se je tudi nalog mladinskih organizacij. V imenu Kladiva je 'spregovoril Mirko Messner, ki je opisal funkcijo 'ktadivorske skupine med študenti takole: funkcija fe skupine je v tem „1. da kritiziramo prakso o-srednjih organizacij NškS in ZSO, njihovo navezanost na avstrijske stranke, oportunizem do oblasti, in-tegriramost v silstem itd. 2. da podpiramo in interpretiramo akcije komiteja za razkrivanje zakritih konfliktov. Temu ilegalnemu delovanju se je treba v prvi vrsti zahvaliti, da se v zadnjem času na Koroškem spet nekaj giblje. 3. da ustvarimo med slovenskimi študenti politično ali, kat je Damej prej omenil, problemsko zavest.” V zvezi z znanstvenim inštitutom se je zahvalil ZSO za svojo iniciativo, s tem da je razpisala mesto za organizatorja. Kot zadnji govornik je spregovoril Franci Kuežnik kot predstavnik tiste kmečke mladine, ki aktivno spremlja socialno narodni razvoj našega 'ljudstva na Koroškem. »Slovenska kmečka in delavska mladina se hoče z vami, slovenski Objava slovenske gimnazije Državna gimnazija za Slovence sporoča: 1. Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 1. kategorijo (1. Klassenzug) glavne šole, lahko vstopijo v 1. razred gimnazije brez sprejemnega izpita. 2. Učenci 4. razreda ljudske šole, ki so zreli za 2. kategorijo (2. Klassenzug) glavne šole, morajo delati sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine in matematike, če hočejo vstopiti v prvi razred gimnazije. Prijave za sprejemne izpite naj starši oddajo vsaj do 30.6.1971 na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22. Sprejemni izpiti bodo v četrtek, 1. julija 1971, s pričetkom ob 8. uri. Izpraševala se bo snov 4. šolske stopnje. 3. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem gimnazije. Ravnateljstvo Folklorni festival je navdušil Prvi del folklornega festivala se je odvijal prejšnji petek v veliki dvorani Doma glasbe. Pod geslom »Pesem in pokrajina" so zbori iz treh sosednjih dežel, iz Slovenije, iz Fur-lanije-Julijske krajine in s Koroške, zapeli okoli 40 narodnih pesmi. Vseh pet zborov je sedelo na odru in kot iprvi zbor je zapel svoje pesmi »Coror Montasio" iz Trsta. Mešani zbor je vodil Mario Mačehi. Slovenija je poslala Akademski komorni zbor iz Kranja in zbor sestavljen iz 19 žensk in 16 mož je pod vodstvom Matevža Fabijana dokazal visoko glasbeno raven. Iz Ljubljane pa je še prišel Oktet Gallus, ki — čeprav ne tako dobro kot Slovenski oktet — dobro obvlada svoj repertoar. Dirigiral je Borut Lapamik. Koroško sta zastopala moški zbor Millstatter See pod vodstvom Seppa Kolbitscha in družina Wildhaber, ki je prav za ta nastop izkopala čisto stare in malo znane koroške narodne. Med vsemi pesmimi je govoril študentje, boriti za našo tepfano staro pravdo. Bijle z vašim Kladivom po glavah vseh tistih, ki nas hočejo oropati naše narodne samobitnosti. 'Razkrinkajte 'jih, da bo svet s prstom 'kazali nanje, da jih bo še sram, preden jih bo zlodej vzel” ije povedal in zaključil takole: »Naj živi skupni boij študentske, delavske in kmečke slovenske mladi ne!” Po uradnem delu so se udeleženci otvoritve v novih klubskih prostorih, v katerih je imel razstavljene svoje slike Jože Boschitz, zabavali 'in diskutirali še pozno v noč. 'Preostane samo še upanje, da bodo novi prostori pripomogli k učinkovitejšemu boju za naš narodni obstoj in proti socialni odvisnosti. Herrmann Troyer Informativne komentarje. Drugi del večera je potem prinesel ipoklicne in stanovske pesmi iz 18. in 19. stoletja. Za drugi del v soboto zvečer je organizator festivala prof. Flelmut Wulz povabil folklorne skupine iz Italije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije in s Koroške. Ansambli so izvrstno znali pokazati folkloro svojih narodov. Bela zastava pri maturi Na Državni gimnaziji za Slovence je bila letos 9. matura. V 8.-a so biti pripuščeni k ustni maturi vsi učenci, 20 deklet 'in fantov. Maturitetni komisiji je predsedoval inšpektor prof. dr. Valentin Inzko. Od 20 učencev je napravilo maturo z uspehom 18 deklet in fantov. Trije so maturirati z odliko ,ia sicer Mirko Lausegger, Blfrida Prutej in Ana Rlegelnik. V 8.-b-razredu je maturitetni komisiji predsedovat inšpektor dr. Einspieler, ker je v tem razredu maturirata hčerka inšpektorja inzka. 15 učencev je nastopilo k maturi in vSi so jo opravili z uspehom, Franc Rehsmann pa z odličnim u-spehom. Ta razred ije mogel torej izobesiti belo zastavo, ker so zdelali vsi. Kakor se je zvedelo, bodo v naslednjih dneh začeli z gradnjo poslopja za Slovensko gimnazijo v Ebenthaler Strofje v Celovcu. Predvidoma bo trajala gradnja dve 'leti. Poslopje 'bo imelo 20 razredov, poleg tega >pa še telovadno, fizikalno, slavnostno dvorano 'in prostore za profesorski zbor. SVETINA DROGA KNJIGA ,h j Zjutraj jih ije mrazilo. Da bi se ogreli, so si 'iz kamnov yT?d"*ti zaklone 'i'n jih spretno zakriti z vejami. To delo je (°di| Paisjii dreser, da bi tako potrdili svOj slioves predava-^ j? lokfike v gozdnem boju. Po delu, s katerim je bil l^^ovoljen tudi Valjhun, so s svetlim upanjem poslušali in oddaljeno regljanje strojnic na vzhodni strani ^iteov, od koder je prihajala pomoč Idriji, ti^. P«*jf, dreser je že dvomit o Valjhunovem noč rtu in ko-čakal noči, da bi se vrniti k dekletom. Sepetaje se je ^9° vanj at s Korošcem, k'i je pestoval ostrostrelsko puško. J^!li so 'jo bilfi z namenom, da zaskelijo enega od parti-ske patrulje In ga ujamejo živega. L. ^oljhun je zadremal, ko ga je Zadlogarjev vznemirja Pocukal In mu pakozdl z roko na drevo. Stražar je j^ahniit z roko in se takoj spustil na tla. Naznanil je, da j^Paril patruljo štirih mož, ki je šla po obrobju seno-' Kmalu potem se je pokazala bela rjuha. y Poprav so s® bili že prejšnji večer podrobno zgo-'kako bodo ravnali, da bi zajeli vsaj enega živega, s® sedaj živčno uvrščali v kolono ter že med potjo pri-^jati ročne granate lin orožje, k Valjhun z našitki partizanskega vodnika na rokavu na čelu. Srce mu je burno utripalo. Ni bil pre-ali mu stražar ne bo prebrdl 'iz oči, da je sovraž- nik. Lahko je preslepiti neoboroženega kmeta 'in neizkušene ženske. Toda srečati se z Oboroženimi neznanimi sovražniki iz oči v oči, to je druga pesem. Po gozdu so se spuščali 'kar se da tiho in se priplazili na rob senožeti, kjer so obstdli, potaknjeni med grmovjem. Opazovali so domačijo in okolico in preudarjali, kaj 'bi ukrenili. Streljajo od njih se je sprehajal stražar 'in oprezoval na ipot, ki se je stezala 'iz doline. Na njihovo stran ni bil pozoren. Valjhun se je o bot ovijal in tuhtal, ali naj jih napade v hiši. Podrejeni so ga gledali z negodovanjem in Ihtavo nestrpnostjo. Iz oči jim je bral, da so že pripravljeni. Njihova vnema pa je z njegovo odločnostjo vred kopnela zaradi tveganega 'poizkusa presenečenja. Pasji dreser je žvečil bilko med orumenelimi zobmi in z roko dajal Valjhunu znak, naj krene s kolono proti hiši. Zadlogorjev, ki je bil poleg Vokjhuna, se je šele sedaj zavedel, kakšna nevarnost preti njegovemu domu, zato je Valjhunu predlagat, da bi |ih napadli, ko bodo prišli ven. Valjhun je pamisllil na dekleta 'in na bolno mater. Zmanjkalo mu je poguma in odločnosti. Pasji dreser je zaničljivo izpljunil zgrizeno 'bitko. V glavo mu je buhnil val sovraštva do tega belogardističnega obatavljalca in mu zalil obraz, da je orumenela koža postala temno rdeča. Vodene oči so se 'kačje zalesketale. Spomnili se je na Walfovo obljubo glede dopusta, svoje žene vrtnarice in njenega vabljivega naročja. Prva leta v zakonu ji je kar viseli okoli vratu in zdaj ga je že pošteno žejalo po nljej. Poleg tega po bi se rad pobahal z železnim 'križcem tudi očetu in starim znancem. Če to priložnost zamudi, kdo ve, kaj bo z njim. Splazil se je do Valjhuna in ga s pištolo dregnil v rebra. Opomnil ga je, da jih je treba napasti v hiši. Zaman se je Valjhun branit zaradi domačih. Požrl je grenko slino in žalitev, kot jih je že mnogo, dreser pa 'je pridušeno dejal: »Vi mislite roje, kaj bo z nami, če ne opravimo naloge. Gorje mu, kdor pade v nemilost pri stotniku, kaj šele pri majorju! Pojdimo naprej, kakor smo se domenili!" Z odločnim gibom glave je nakazal smer, 'kjer naj bi se po stezi spustiti k domačiji. V hiši ista se Zadtogarjevi dekleti no vso moč truditi s prijaznostjo 'preslepiti ipotrulljo, da bi se počutila kar se da brezskrbno. Sedeti so za mizo in se z užitkom tatiili žgancev s še toplim mlekom. Zjutraj so odšli mimo hiše do ceste, kjer so bili zasekali cesto. Nikjer niso naleteli na sovražnika. Brez skrbi, da bi jih kdo presenetil, so se na povratku ustavili v tej zadnji hiši. Na Vojkovo opozorilo, da so sinovi nekaterih kmetov pri belogardistih, so se zavarovati s stražarjem. Desetarju, ki jih je vodil, sta biti razigrani deklini všeč. šalil se je z njima in obljubljal, da bodo še prišli, ker sta jim tako dobro postregli. Nenadoma je stražar zagledal nedaleč pred seboj, v smeri četnih položajev, patruljo sedmih mož, ki se mu je brezbrižno bližala z orožjem na rami. Prav tedaj so se odprla vežna vrata im na prag je stopila starejša hči s kosom kruha v rokah. Snel je puško in se obrnil proti prišlecem. Tudi dekle jih je gledalo im -pomirljivo dejalo: »Partizani so. Divizijski minerji'. Že včeraj so bili pri nas." Stražar se 'je oddahnil, puške pa ni dal nazaj na ramo. Kruh je vtaknil v žep in vprašal prišlece, kdo so. »Divizijski minerji," je mirno dejal Valjhun, snel orožje in vprašal: »Kdo pa ste Vit’ ,-Portlzani smo," je nezaupljivo odgovoril stražar In jih drugega za drugim ogledoval. Na radiški občini odslej tudi slovenščina uradni jezik V nedeljo 13. junija 1971, je pod vodstvom župana Ludvika Ogrisa zasedal občinski odbor na Radišah. Seja je bila zelo živahna, kar so povzročile nekatere točke dnevnega reda. Občinski odbor je najprej razpravljal o zaključku proračuna za leto 1970. Mandatorji občinske tiste (OVP in FPO) so se razburjali nad nekaterimi pomanjkljivostmi v proračunu, katerih pa dejansko ni bilo. Njihovo negodovanje se je nanašalo na županov predlog, da bi odobriti 20.000 šilingov za izgradnjo ceste v Spodnjih Rutah in še na nekatere druge nepomembne vzroke, zato niso glasovali za ta predlog, ki pa je kljub temu bil sprejet z večino. Preteklo teto so na radiški občini dobro gospodariti, čeprav je občina revna in je navezana na podpore s strani dežele. Kljub temu pa so z dobrim gospodarjenjem prihranili 25.137 šilingov. Občina je v preteklem letu imela 686.780 šil. dohodkov, to je nekaj več 'kot predvideno in 661.643 šilingov izdatkov, torej manij, ikot predvideno. S temi prihranki iter drugimi podporami S strani deželne vlade, je občina imela osnovo za realizacijo 'pomembnih komunalnih projektov v tem letu. Na dnevnem redu so bile še nekatere druge točke, ki pa so bile zgolj formalnega značaja. Več zanimanja in pozornosti, a tudi ogorčenosti pa sta povzročili dve prošnji, ki ju je vložilo Slovensko prosvetno društvo »Radi-še", namreč za gradnjo novega kulturnega doma na Radišah ter o enakopravnosti slovenskega jezika v občinskem u-radu na Radišah. Kajti dejstvo, da mora SPD »Ra-d-Jše" prirejati svoje kulturne prireditve v za silo urejenem hlevu, za Radiše ni ravno častno. Tudi ostala društva v radiški občini nimajo primernih prostorov. Zato (je potreba o gradnji kulturnega doma upravičena, ker bi ta dom nudil prostor vsem prosvetnim organizacijam v občini. Na tej seji ipa se je izkazalo, da je odbornikom »Občinske tiste" (OVP in FPO) ljubše, do se kulturno delovanje odvija v neugodnih prilikah, kakor pa da bi občani obeh narodnosti svoje prireditve imeli v skupnii hiši. Bili so mnenja, da o gradnji kultur- nega doma ni prej misliti, predno na Radišah ne bo stal nov gasilski dom. Župan Ludvik Ogris je na glasovanje dal predlog, da se kulturni dom gradi, čim bo občina dobilo ustrezna sredstva. Ta predlog je bil sprejet z večino (SPO). Druga vloga SPD »Radiše" o u-vedbi tudi slovenščine kot uradni jezik na občini je povzročila mnogo žolčnih izbruhov pri tistih, ki so sicer za dobrobit domovine vedno tako zavzeti In zaskrbljeni; a tega niso prenesli, popadla jih je prava sveta jeza čeprav je predlog pravzaprav bil le za formalno potrditev tega, kar se na občini že dolga teta prakticira. Sicer pa se ne čudimo, da so tisti občinski možje, ki plavajo v vodah protislovenskih organizacij, tako reagirali. Njihovih »pomislekov” tu menda ne bo treba posebej navajati, saj jih dobro poznamo. Razumljivo pa je, da so tisti možje zelo »zaskrbljeni”, kar se tiče mirnega sožitja v občini, ki ga razlagajo po svoje. Predlog je bil z glasovi socialistične frakcije sprejet, čeprav so ga „čr-no-rja-vi" skušali preprečiti. Tako je minula seja radiškega občinskega odbora za slovenske občane bila pomemben dogodek, 'ker imajo odslej tudi uradno pravico, da se na občinskem uradu lahko poslužujejo svojega materinega jezika in da se bo občina zavzemala tudi za gradnjo kulturnega doma. HODIŠE Čeprav je že dalj časa od tega, odkar smo v Hodišah imeli v gosteh pev. zbora društva upokojencev iz Ljubljane in Kranja, bomo o tem dogodku kratko poročali. Koncert, ki je bil pri Sveteju na Plešer-ki 5. junija, je priredilo naše Slovensko prosvetno društvo »Zvezda" in na katerem sta nastopdla moški in mešani zbor omenjenega društva je kljub razmeroma poznemu času — pri nas je že tujsko prometna sezona — dobro uspel. Goste je v imenu gostiteljev pozdravil predsednik Janko Schottl, medtem ko sta se za prisrčen sprejem zahvalila predstavnika obeh pevskih zborov. Po koncertu se je razvila prijetna družabnost za katero Ije skrbel godbeni tria iz Kranja, ki je gostujoče pevce spremljal na Koroško. Ob slovesu smo vsi izrazili željo, da bi se še kdaj srečali. Delegacija škofjeloške občin® obiskala Sele Občina Sete je kot obmejna občina že pred časom navezala p**' jateljske stike s sosednjo občino v Sloveniji — Tržičem. V zadnjem su pa je navezala prijateljske stike tudi z občino Škofja Loka. V •*! prijateljski povezavi je prišlo že do konkretnih oziroma uradnih medsebojnih obiskov. Tako se je lani v jeseni mudit selski občinski odbor na obisku v Škofji Loki, kjer je bil gost tamošnje občinske skup* ščine. Letos pomladi, 4. junija pa je Sele obiskala 8 članska delegu* cija občinske skupščine Škofja Loka, ki jo je vodit predsednik Zdrsi** ko Krvina. Goste iz Škofje Loke je pričakal selski občinski odbor z županom Hermanom Velikom na čelu, ki je gostom v imenu občine Sele in občinskega odbora izrekel prisrčno dobrodošlico. Po sprejemu so gostom razkazali zanimivosti v Selah, kot je nova cerkev, partizanski spomenik, šolo in slikovito okolico, ki navduši slehernega obiskovalca tega lepega predela naše domovine. V prijateljskem razgovoru je župan Velik goste seznanil z življenjem v občini Sele ter s problemi, s katerimi se občinski odbor srečuje pri reševanju komunalnih problemov. Pri -tem je poudaril, da je občina Sele z ozirom na majhno število prebivalstva in na geografsko lego zelo revna ter objasnil vprašanje, zakaj je občina Sele navezala prijateljske stike s tako veliko in bogato občino, kot je Škofja Loka. Čeprav je to sorazmerje na videz res neskladno, imata občina Sele in Škofja Loka vendar mnogo skupnega in to predvsem po okoliških pokrajinah kot sta Poljanska in Selška dolina, ki sta po hriboviti legi podobni Se- lam in kjer pravtako gre za obstoj in ohranitev hribovskega kmeta tj* gozdnega delavca. Župan Velik J ob koncu poudaril, da bodo prav D* tem področju lahko izmenjavali svo je izkušnje. To kar pa jih bo najbolj povezovalo pa je skupna materin beseda in kultura. .. Tudi predsednik občinske skup*}' ne Škofja Loka Zdravko Krvina, J* v svojem pozdravnem govoru izraz*, slične misli kot selski župan in P? tem naglasil, da se bo sodelovanj6 dalo uresničevati prav na teh P0**, ročjih. Tako sodelovanje pa ne krep le prijateljskih vezi, ampak ohran)3 V Uspešno gostovanje radiških igralcev v St. Primožu Tujsko prometna sezona se je pri nas že začela. Ljudje se morajo posvetiti gostom — in seveda tudi zaslužku. Za kulturne prireditve ni dovolj časa — razen pevskih nastopov, domačega pevskega zbora, ki jih prireja za goste. Kljub temu pa so ljubitelji odrske umetnosti v nedeljo 14. junija napolnili dvorane pri Voglu v Št. Primožu. V goste so prišli Radišani, ki smo jih že dolgo pričakovali. Igralska skupina tamošnjega prosvetnega društva je pri nas namreč uprizorila igro »Begunka", ki jo je zrežiral Ši-mej Wrulich, kar nas je prijetno presenetilo, saj Wrulicha tu poznamo le kot zborovodjo in pevca. Tokrat pa smo ga spoznali kot izkušenega režiserja. Igra nas je pritegnila, čeprav smo jo nekateri že poznali, kajti pred šestimi leti so jo uprizorili tudi naši domači igralci. Vsekakor smo prepričani, da je boljše, kot so jo igrali Radišani, ne bi mogla podati nobena amaterska skupina na Koroškem. Nosilka glavne vloge Lucije, je bila Anica Lampichler, ki se je v svojo vlogo znala vživeti, kajti v njej je sleherni gledalec videl živo begunko in njena usoda ga je močno pretresla. Tudi njen ljubimec Ivan, ki ga je igral Foltej Tolmaier, je svojo vlogo zelo -dobro podal. Le včasih se je zdelo, da je do svoje izvoljenke bil nekoliko prehladen. Vlogo klepetave vdove-krčmarice pa verjetno zlepa ne bi mogel podati kdo tako živo, kot jo je podala Lenka Lampichler. Vse kaže, da je ta igralka ze velikokrat stala na odrskih deskah, saj na podeželskih odrih težko najdeš igralca, 'ki nastopa s tako sigurnostjo, kot ona. V vlogi strička je nastopal Stanko Wrulich in je bil pravi striček s svojimi šestdesetimi boleznimi, le da je nekajkrat pozabil, da je že precej okoren -in je zato včasih napravil vtis, da je še precej poskočen. Zakonski par Miro in Alberta sta igrala Micka Tolmaier in Nužej Pisjak, ki sta bila res par posebne vrste, posebno Mira je padala vsako besedo in kretnjo tako posre- čeno, da bi jo lahko takoj uvrstil med tisto histerično vrsto žensk, katerim pač nihče ne more ustreči, zato je ta mlada igralka brez dvoma nadarjena. Tudi Ciril Miki, ki je igral krčmarja in Marica Woschitz v vlogi Lenke, kakor tudi drugi, so svoje vloge dobro odigrali. Tako je vsak po svoje doprinesel k lepemu uspehu predstave. Ob koncu bi le še izrazili želijo, da bi se srečanja med -prosvetaši SPD »Radiše" in SPD »Danica" še ponavljala in da bi se razširila tudi na pevskem področju. Naši ljudje so željni domače prosvetne dejavnosti in njihovim željam čestokrat ne moremo ugoditi. Zato je prav, da se igra ali koncert nekega društva ponovi tudi na odrih oz. dvoranah sosednjih društev, kajti to naši ljudje tudi želijo, in tako je tudi prav. Radišanom smo za njihov obisk in s tem tudi za lep kulturni užitek, ki so ga nam nudili z igro »Begunka", hvaležni. Želimo, da bi se v takem okviru še večkrat srečali. Krščanska kulturna zveza V Celovcu vabi vse prijatelje odrske u* mefnosti na Molierovo komedijo v treh dejanjih NAMIŠLJENI BOLNIK Režija: Maks Furijan Scena: Božo Magajna Gostuje kulturno-prosvetno društvo »Svoboda” Šmarju* Sap pri Ljubljani. Sobota, 26. junija ob 20. uri v farni dvorani v Skočijo* nu. Nedelja, 27. junija ob 14.30 uri v farni dvorani v Selah in zvečer ob 20. uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu. Prisrčno vabljenil tudi mir v svetu, ki nam je Pra,-zdaj bolj potreben, kot kdaj ko poprej, je Krvina zaključil svoje o Prijateljsko vzdušje je poglobil* ^ pesem vokalnega kvarteta ček", ki je škofjeloško deleg*01.^ spremljal v Sele. Tako se je PreP. , tala beseda in -pesem gostov in ® mačinov. Ko so se predstavniki »K fjeloške občine poslovili od selskeg občinskega odbora, so vsi, tako £?0 sti kot gostitelji zagotovili, da bo* to prijateljsko vez gojili tudi v n doče. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: »Soj ste iz čete komandirja Orlova, ali ne? Zvedeli smo, da ima patruljo na terenu." »Smo," je pritrdil stražar in aba sta ravnodušno obesila orožje na rame. »Dva naj ostaneta zunaj za stražo, mi pa bi nekaj jedli," (je odredil Vailjhun lin stopil v hišo, kjer jih je že v veži sprejela druga hči. »Smrt fašizmu," je pozdravil Valjhun in -stopil v izbo. »Svobodo -narodu,” so odgovorili partizani in nehali jesti. Čeprav jim je deklte povedalo, da so prišli minerci, so se nezaupljivo spogledali. Vodja patrulje je nagonsko potegnil puško s klopi k sebi in isi- jo položil -na kolena. »Madona, ali bo ostalo Ikaj za nos, dekleta? Tudi mi minerci smo lačni." Vailjhun je uščipnil mlajšo v lice in se skušat brezskrbno nasmejati. »Pusti me," je vrisn-illa. »Seveda boste dobili." Izpulila se mu je in odšla v vežo. VaJjhunovi 'ljudje so se zgnetli v izbo -in posedli okoli peči. Sobo -je -napolnila dinamitna napetost. »Kam pa?" je vprašal vodja partizanov. Valjhun je mirno odgovorit: »Cesto gremo minirat." Položit' je brzostrelko na kolena; cev je bila namerjena na partizane, prst je držat na petelinu. Zunaj se je Zadllogarjev, ki zavoljo matere ni bil vstopit, pogovarjal -s stražarjem. Ponudit mu je cigareto. Stražar je prižgat, vendar je ob pogledu na pasjega dreserja nekaj zaslutit. Orlov jim je nekoč pri vojaški uri govoril o raztrganci-h, ki jih pošilja na teren gesta-po, preoblečene v partizane. V obrazu potuhnjenega d alg oglov ca ni bito prav nič slovenskega. Vanj je stražar zapičit' oči in jih ni odmaknit. Hotel se je prepričati, pa ga je nagovoril: »Mi daš malo ognja? Glej, cigareta mi je ugasnita.” »Ja-z ti bom prižgal," je brž dejal Zadlogarjev, segel v žep po vžigalice in stopit k fantu. Obraz pasjega dreserja pa je spreletela zadrega in molčat je, kot bi bil gluhonem. Le v očeh se mu je zganilo nekaj nevarnega. To je bilo dovotlj, da se je stražar zavedet, pri čem je. Hotel je sneti puško. Še preden pa mu je to uspelo, sta oba planita po njem. Za vratom je začutit dvoje močnih rok, ki so ga davite. S poslednjimi močmi je kriknit in sunit napadalca s kotenom med noge. Pasji dreser je zastokal, top udarec s -kopitom pa je stražarja podrl na kolena. Pridušeni krik -pred vrati je presekat napetost v sobi. »Pratizani, roke kvišku," ise je zadrl Valjhun in nekaj cevi se je namerilo v fante v -kotu. Medtem ko sta dva dvignita roke, je tretji zgrabit za puško in ustrelit. Eden od Vaf-jhunovih je kriknit in se sesedel. Ta hip se je desetar zakadili v Vatjhuna, zgrabit za brzostrelko -in mu jo sunkovito skušat iztrgati. Ta pa je pritisnit na petelina. Med oglušujoče rafale je zažvenketalo steklo. Valjhun je dobit udarec s puškinim kopitom po glavi, da se je prevrnit za vrata. Partizan, ki ga je lopnili, se je pognal v kamro, skočit skozi okno in stekel proti gozdu. Pasji dreser in domači Sin sta nažigala za njim, pa ga nista zadela-. V kotu je negibno ležal mlad fant, ki so ga -rafali prerešetali. Sredi izbe se je v krčih zvijal vodja patrulje. Valj-hunova brzostrelka ga je zadela v trebuh -in mu prežagala nogo. Njegovi kriki so paroli z jedkim dimom prepojeni zrak -i-n šli vsem skozi ušesa. Ob peči je slonel in hropel eden od Valjhunovih ljudi, prestreljen skozi prsi. Kri se mu je ulila čez ustnice po bradi. Belo je zvijal oči in strmel skozi razbito akno v vijoličasto 'luč ugašajočega večera. Vatjhuna je puškino kopito 'le oplazilo. Pobral se je in se omotičen, kat bi imel lesene noge, prestopal in razgledoval po okrvavljeni sobi. Curki krvi so obrizgali stene, na podu so se nabirale luže krvi. Mislil je, da mu bo r0i neslo glavo. Kriki -ranjenega so ga razdražiti do besno* Ši-roko se je postavit predenj in nameril vanj brzostr©* Pritisnil je. Železo je prazno udarilo v zaklep. Prede*1 zamenjal ša-ržer, se je ranjeni skušal dvigniti. Srečala ^ se z očmi. 'Pogled umirajočega, prepojen -s sovraštvom^ je omrtvili roke. »Na, streljaj, svinja bela, izdajalska, zahropel ranjeni in skušal razgaliti prsi. v Tedaj se je pri vratih kamre pojavila bolna m a*1, dolgi spalni srajci, z razmršenimi -lasmi. Grozeče je a v nila roko, s prstom pokazala na Valjhuna in zavrešca »Bodi preklet na večne čase! ... Človeški izvržekL , Ti si podoba hudiča, ki je uničil našo hišo! Tisočkrat b°° preklet!... Zapeljat! si mi sinove in hčerki..." . V izbo sta iz kuhinje pritekli dekleti. Mlajši je korak, starejša pa je stopita k materi 'i-n jo skušala peljati. Mati pa jo je pahnila od sebe: ... »Izgini izpred oči! S tem ubijalcem vred, ki hoče 13 ranjenca, namesto da bi ga obvezal." ^ V sobo je pridrvel pasji dreser -in obstat med -kot včasih v kasarni, kadar so razgrajali rekruti. glas se je hripavo zadrl: »Kaj se dogaja tukaj?" ^ Nihče m-u ni odgovoril. Njegov glas se je izgu*3 vreščanju žensk in hropenju obeh ranjenih. Werther P° je hotel po vsi sili uveljaviti. »Kaj je s tem?" Stopil je k ranjenemu partizanu-„V trebuh je zadet,” mu je pojasnil Valjhun in o da ga ne bodo mogli vleči s seboj. Ker -sta govorita po nemško, ju niso -razumeli. ., Podoficir je zazibal svojo 'težko nogo z okovanim ^ tjem in na vso moč brcnil ranjenca, slonečega na kom*3 SLOVENCI V PORABJU Dogodki minulih let kažejo, da po vsem svetu vedno bolj narašča pomen problema narodnosti. Nacionalni konflikti se pojavljajo Jn terjajo ponovno vrednotenje tega vprašanja tudi v takšnih državah, kjer bi domnevali, na so njihovi problemi nacionalne narave v 2godovinskem razvoju zadovoljivo rešeni. Za-tegadelj ne preseneča, če je zadnji čas tudi v posameznih sosednjih socialističnih deželah npaziti težnje, da bi pregledali, ponovno uredili stvari in odpravili morebitne napake na-nionalne politike. Takšne težnje je izraziteje opaziti zlasti v sosedni Madžarski, kjer živi kakih 400 do 450 tisoč prebivalcev drugih narodnosti, od tega po madžarskih uradnih podatkih — 80 do 100 tisoč južnih Slovanov. Razmeroma maloštevilne narodnostne skupine žive raztreseno Po ozemlju vse dežele, predvsem v madžarski tjholici. Posamezne skupine so precej ločene druga od druge, zato se morda tudi niso po-javile naravne ekonomske potrebe po ustanavljanju medsebojnih stikov. Nas v tem sestavku trenutno ne zanimajo Posamezne skupine južnoslovanskega prebivalca na Madžarskem, temveč porabski Slovenit in njihov položaj. Ker je večkrat slišati očitke, da smo pozabili na ta najmanjši del slovenskega narodnega telesa, ki živi zunaj ntej matične domovine, in upravičene pripombe, da smo skrb za te rojake in za vzdrževanje stikov z njimi prepustili zgolj občini Murska Sobota, sodimo, da ne bo odveč, če se podrobneje seznanimo z usodo, s položajem, z razvojnimi možnostmi in s perspektivami po-Tabskih Slovencev. Slovensko Porabje pripada okraju Mono-ster (Szentgotthard) in obsega s slovenskim Prebivalstvom kompaktno poseljena naselja. Gornji in Dolnji Senik, Šakalovci in Slovenska ^as ležijo ob Gornjeseniškem potoku in so “liže avstrijski meji. Ritkarovci, Verica, Andovci, Števanovci in Otkovci pa so razprostranjeni po slemenih južnega dela slovenskega Porabja. Poleg omenjenih naselij živi slovensko prebivalstvo še v Monoštru in v manjšin številu v vaseh Farkašovci in Zida. OBROBNI POLOŽAJ , Pri slovenskem Porabju stopajo v gospodarskem razvoju in gospodarski sestavi močno v ospredje predvsem naslednji dejavniki: ob-r°bni položaj, stisnjenost v obmejnern prostoru Slovenijo in Avstrijo in gričevnatost. Zadnji daje le slabe možnosti za kmetijstvo., je prevladujoča gospodarska panoga. Prav gotovo pomeni enega od pomembnih dejavnikov gospodarskega razvoja tudi politična in gospodarska zaprtost meje proti Avstriji in še Vedno tudi proti Jugoslaviji, prav tako pa s°razmerno majhen obseg s Slovenci poseljenega ozemlja, ki se zaradi posebnosti gospodarskega razvoja v mnogih potezah loči tudi ^d sosednjega madžarskega ozemlja. Slovensko Porabje je tudi eno redkih območij Madžarske, ki po zadnji svetovni vojni ?tso doživela socializacije kmetijstva in proizvodnje in je zemlja ostala v zasebnih rokah, bredel je tudi prometno dokaj izoliran. Ni-^ta sodobne povezave z ostalim madžarskim °Zemljem, prav tako pa so prometno slabo P°vezane med seboj posamezne vasi. Asfalti-fana cesta slabše kakovosti povezuje le Gornji ln Dolnji Senik ter Slovensko vas z Mono- štrom, vse ostale ceste v slovenskem Porabju so makadamske. Slovensko Porabje je bilo zaradi obrobne lege — pred prvo svetovno vojno v ogrskem delu Avstro-Ogrske, po prvi svetovni vojni pa na Madžarskem — agrarno zaostalo območje. Za gospodarskim razvojem zaostaja tudi po drugi svetovni vojni. Medtem ko so bile do druge svetovne vojne obmejne vasi dobro povezane s sodnjimi naselji Slovenije, so se te zveze po drugi svetovni vojni popolnoma prekinile. Monošter, ki je edino urbano naselje industrijsko upravnega tipa, se je razvil iz agrarno upravnega središča. Ta kraj se je po prvi svetovni vojni povezal z ostalim madžarskim o-zemljem z železnico. Z razvojem tovarne kos, tekstilne in kemične industrije, opekarne ter železniških delavnic, ki skupno zaposlujejo kakih 1.600 delavcev, je tudi prerasel v zaposlitveno središče, ki daje zaposlitev predvsem prebivalstvu iz naselij med Dolnjim Senikom in Monoštrom (Dolnji Senik, Šakalovci in Slovenska vas), v neznatnem številu pa še prebivalstvu ostalih naselij slovenskega Porabja. V manjši center se razvija tudi Gornji Senik. Tu so se naselili obrtniki, kot mizarji, krojači, kovači, šivilje in tesarji. Naselje ima tudi popolno osnovno šolo in otroški vrtec ter razne kmetijske organizacije. POVOJNO RAZSELJEVANJE Naselja Andovci, Ritkarovci, Števanovci, Dolnji Senik, Šakalovci in Slovenska vas o-pravljajo s svojimi središči ob cerkvi s šolo, trgovino in gostilno lokalne funkcije za svoje lastne potrebe in za potrebe okoliških razloženih naselij. Ker se ob starem zemljiškem ustroju učinki povojne industrializacije in urbanizacije v Porabju le počasi uveljavljajo, se tudi agrarna prenaseljenost zmanjšuje počasneje kot v ostali Madžarski. Še vedno prevladuje načelo maksimalne izkoriščenosti zemlje. Kmetje obdelu- Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi letos bo letovala ena skupina naših otrok na morju, 'in sicer v Savudriji od 21. julija do 10. avgusta t. '1. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj Vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložili: — zadnje šolsko spričevalo, — priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, — osebno 'izkaznico s sliko in — režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 500.— (za ostale je treba plačati Sil. 1000.—). itn vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1971 na naslov: Počitniška kolonija Gasametergasse 10, 9020 Celovec — Klagenfurf. Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Otroci uživajo na letovanju zdravniško zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja, — v težjih primerih takojšnji prevoz v najbližnji zdravstveni zavod. Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v primeru bolezni povrniti stroške bolnice, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso biti na letovanju. Otroci, ki so bili že tri In večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem raku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi. Položaj, razvojne možnosti in perspektive Slovencev v Porabju jejo tudi taka zemljišča, ki na današnji stopnji razvoja niso več primerna za kmetijsko izrabo. Stopnja in način izkoriščenosti zemlje z razporeditvijo, obsegom in razmerjem med zemljiškimi kategorijami je izraz trenutnih gospodarskih in socialnih razmer, součinkovanja sil lokalnega družbenoekonomskega, tehničnega in populacijskega razvoja, ki je soodvisen od učinkov širšega gospodarskega in političnega razvoja Madžarske. Če na kratko ocenimo položaj slovenskega življa v Porabju, potem moramo ugotoviti, da se po drugi svetovni vojni pričenja prebivalstvo s podeželja slovenskega Parabja raz-seljevati v Monošter in industrializirana območja Madžarske. Precej slovenskega prebivalstva pa so iz teh krajev razselili v Rakosi-jevih časih tudi nasilno iz političnih vzrokov. Zaradi razseljevanja se je zmanjšalo število gospodinjstev in kmetij. Ta proces je hitrejši in intenzivnejši v odročnih hribovskih naseljih Andovci, Ritkarovci in Gornji Senik kot v Slovenski vasi, Dolnjem Seniku, Sakalovcih in Števanovcih. Iz slovenskega Porabja se izseljujejo Slovenci intenzivneje kot Madžari, saj ob splošnem nazadovanju števila prebivalstva delež Slovencev nazaduje, delež Madžarov pa narašča. Domače avtohtono slovensko prebivalstvo večinoma ni zaposleno na delovnih mestih urbanih poklicev, ampak so le-ta v veliki meri zasedli doseljeni Madžari. Raven izobrazbe slovenskega Porabja je nizka. Zelo veliko je število nepismenih in takšnih, ki jim ni uspelo končati osnovne šole. Zlasti malo pa je tisih, ki so opravili maturo in visoko šolo. Slovensko prebivalstvo Porabja ni deležno šolske vzgoje v materinščini. Slovenščino poučujejo učitelji, ki je niti dobro ne obvladajo. Slovenske napise najdemo le v cerkvah, javne krajevne oznake pa so zgolj v madžarščini. POMANJKLJIVA ŠOLSKA VZGOJA Ker slovensko prebivalstvo ni v zadostni meri deležno šolske vzgoje v slovenščini, velik del ljudi ne konča osnovne šole, ki je pretežno v madžarščini. Zaradi tega ostaja slovensko prebivalstvo na zelo nizki kulturni ravni. Slovenci obvladajo slovenščino le v prekmurskem narečju, s slovensko pisano besedo pa se skoraj ne srečujejo. Slovensko Porabje je agrarno še vedno prenaseljeno. Za moderno življenje industrijske družbe daje Porabje za preživljanje s kmetijstvom premalo, zato se je bati, da se bo slovensko prebivalstvo iz Porabja še naprej odseljevalo. Če bodo na neagrarnih delovnih mestih še naprej nameščali Madžare, lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti nazadovanje števila in deleža slovenskega prebivalstva in naraščanje števila in deleža madžarskega. V matični Sloveniji 'bo zategadelj kazalo temeljito razmisliti, kaj ukreniti, da se ta za Slovence škodljivi družbeni proces v Porabju ne bo še dalje bolj ali manj nemoteno nadaljeval. To spričo razmeroma visoke stopnje odnosov med socialistično Jugoslavijo in socialistično Madžarsko in spričo povečanega zanimanja, ki ga zadnji čas kažejo madžarske oblasti za probleme narodnostnih manjšin, ne hi smelo biti pretežko. (Vežer, Maribor) fone Svetina: UKANA _______ Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKi ^ rebra. Zlomljene kosti so zabreščale, ranjenec pa je ob-'®žal brez zavesti. Mati si je z obema rakoma zakrila oči in zavpila: „To 40 nemški morilci!" Dreser je segel v tok po pištolo, jo nezavestnemu pri-*^ni'| na čelo in ustrelil. Truplo je zgrabil za noge in ga °dviekel skozi odprta vrata v vežo. iPolem je izdihnil tudi njihov ranjenec, še preden sta domača hči in Korošec obvezala. Mater so potisnili v kamro. Zakopala je glavo v blatno in zajokala. Hotela je bili samo. Od pod il o je hčer in s'na, ki sta jo skušala pomiriti. Izbo je napolnila zagatna tišina. Valjhunovi ljudje so ^dvleikili mrtvece, v izbi je ostal Valljhun sam z mlajšo ^erko. Dekle mu je z mokrimi obkladki lajšalo bolečino na °l&kili glavi. »Sedaj pa imamo. Nisem zastonj okleval." Zagledal se je v temne madeže krvi na podu. Čevlje večji so bili, spreminjali so se v jezera ostudne fem-T'° rdeče tekočine, ki jih bo zalila, da bodo potonili v ... »Kaj bomo sedaj?" ga je spomnila mlajša hči in se ^ušala plaho pritisniti k njemu. Včasih mu je bilo njeno pritiskanje všeč. Ko je v zgornji sobi spal z njo, I® bila dražljivo prijazna. Zdaj pa mu je bila zoprna. Naj-bi jo pahnili stran od sebe. Ni bil zadovoljen, da se ^ 'je vdala brez upiranja, in tudi ito mu ni bilo všeč, da počenijail z njo, kar se mu je z4jubiJo. Premi^Iija*! je, kdo je pred njim navadil vsega tega, na kar je včasih celo *Qfn gledal s predsodki. »Kaj pa zdaj?" je zavrtal strah tudi v njegove mož-3°ne. Po ,|0giki vzrokov ne bodo čakali tukaj posledic, on ne ti dve njegovi obveščevalki, ki sta bili pomemb- ni samo na tem koncu in ki bosta povsod drugje sebi in drugim v napoto. .Sli bomo takoj, ko postavijo ujetnika na noge in pospravijo mrtve." .Kaj bo z materijo?" je zaskrbelo punco. Valjhun ije povesil oči in suho odgovoril: »To je tvoja stvar." .Sedaj je naša," je dejala osuplo. .Partizani bodo prišli." Valjhun ni vedel kaj odgovoriti. V nljegov molk je z obrobja gozda odjeknil strel. Steklo je zažvenkefalo, krogla 'je udarila v steno in od-k rušil a omet. Padla sta na tla. Zunaj je odjeknilo še nekaj strelov, potem pa sta zaslišala stokanje ranjenega brata, ki so ga privlekli v vežo. Valjhunovi so pričeli streljati v gozd, kar je še povečalo zmedo >n napetost. Zavedeli so se, da so na ozemlju brigad in da bi bilo najbolje čimprej izginiti. Pričeli so se pripravljati na odhod. Dekleti sta jokaje cijazili obleko in hrano ter polnili nahrbtnike. Pasji dreser je obvezal Zadlogarjevego fanta, 'ki mu je krogla prebila roko tik nad 'lahtjo in je močno krvavel. Potem so nastale težave z materjo. Ni se dala preprositi ne hčerkam ne ranjenemu sinu. Ni marala z njimi. Nehala je jokati. Sedela je v postelji, sivi razmršeni lasje so ji viseli čez obraz. Zamaknjeno je gledala v golo, sivo steno kamre, kjer je svoj čas ležal in umrl njen mož in kasneje tudi stori oče. Če je že tako, bo dama umrla tudi ona. Valjhun je poklical pasjega dreserja in mu nekaj zašepetal na uho. Ta je prikimal, odšel v vežo, zgrabil ujet- nika in ga odvlekel v kuhinjo. Tam ga 'je zbil na tla in mu zvezal 'tudi noge. Valjhun je vstopil in se ga Ihtavo 'lotil: .Preden gremo, nam boš dal nekaj podatkov. Če bodo uporabljivi, te bomo vzeli s seboj živega, če ne, te bomo tu zaklali." Na razna vprašanja o čeli Orlova je jetnik molčal; sklenil je, da ne bo govoril. Njegov molk je Valjhuna razjaril. „Mr se ne utegnemo šaliti s teboj," se je zadrl in naročil V/ertherju, naj napravi nekaj, da bo maž govorih Pasji dreser je pokleknil ujetniku na trebuh in mu zo-mašilt usta z umazanim robcem. Iz žepa je vzel vžigalnik, ga prižgal in mu ga primaknil pod brado. 'Počasi je koža počrnela, zacvrčala, Ujetniku so se napele vse žile na vratu in rokah. Zamolklo je hropel. Pot mu je tekel po licih in se zlival s sokrvico ožgane 'kože. Ujetnik je odprl usta. .Aha, govoriti hoče," Ije ugotovil Valjhun. Dreser je izvlekel bajonet in mu lesketajočo se konico nastavil na prsi. Pritisnil je 'le toliko, da je zabodel nekaj milimetrov pod kožo, do 'kosti, in obstal, šele zdaj mu je potegnil robec iz ust. Ujetnik je drgetal v smrtnem strahu in 'sunkovito lovil sapo. Potem je spregovoril o položajih čete, o patruljah In o nalogah bataljona ... O Ani sta izvedela samo to, da so jo zjutraj, tik pred odhodom patrulje, odpeljali divizijski obveščevalci neznano kam. Za zdaj sta zvedela dovolj. Tudi če bi Ijih med potjo napadli in bi bilo ujetnika treba ubiti — nekaj bosta že lahko poročala. Medtem se je zmračilo. Valjhun je stopil na prag in zajel ga je val vlažnega vetra. Nekje v daljavi so se oglašale sove. Njihovi glasovi so bili nenaravni in zaslutil je, da so to znaki patrulj, ki se jim neapozno bližajo in jih DVA IZ Živel je starček z ženo. In glej, žena zmeraj psuje starčka; ne mine dan, da ga ne bi z omelom ali burkljami nagnala iz hiše. Nekoč gre na polje, s seboj ima mreže in jih nastavi. Vjame žerjava in mu reče: Bodi mi sin! Ponesem te k ženi, morda potem ne bi več režala name.“ Žerjav mu odgovori: „Oče, pojdi z menoj domov!“ — Glej, in gre z njim domov. Žerjav pride v hišo, sname s stene torbo in reče: „Dva iz torbe!“ In evo! Dva junaka stopita iz torbe, začneta nameščati hrastove mize, jih pregrinjati s svilenimi prti in streči z različno jedjo in pijačo. Starček vidi takšne dobrote, kakor jih od rojstva ni videl nikdar in zelo se razveseli. Žerjav mu reče: „Vzemi to torbo in jo odnesi svoji ženi!" Vzame torbo in gre; spotoma gre v vas k strinji, in ker je bila pot še dolga, hoče pri nji prenočiti. Strinja je imela tri hčere; pripravijo mu večerjo. Starček je, a ne poje vsega; reče strinji: „Slaba je tvoja večerja!" »Kakršno premorem, moj ljubi," mu odgovori strinja. On reče: »Spravi svojo večerjo!" a torbi, ki jo je imel pri sebi, zapove: »Dva iz torbe!" Ta hip stopita dva iz toitbe, začneta nameščati hrastove mize, jih pregrinjati s svilenimi prti in streči z jedjo in pijačo. Strinja in njene hčere se začudijo in sklenejo starčku vzeti to torbo. In strinja reče hčeram: »Pojdite, deca, in ogrejte banjo! Morda bi se stric rad malo skopal." In komaj stric odide v banjo, zapove strinja takoj svojim hčeram, naj sešijejo popolnoma takšno torbo, kakršno ima starček. Napravijo in podtaknejo svojo torbo starčku, a njegovo si obdrže. Starček pride iz banje, vzame zamenjano torbo in gre veselo domov k ženi. Pride domov in zakliče z gromkim glasom: »Žena, žena, pričakuj me s sinom žerjavom!" Žena ga ostro pogleda in zamrmra pri sebi: »Izgubi se mi, ti rogovila!" In ga nažene z burkljami. A starček ji odgovori: Zena, pričakuj me s sinom žerjavom!" Pride starček v hišo, obesi torbo na klin in zakliče: »Dva iz torbe!" A iz torbe ni nikogar. Zakliče drugič: »Dva iz torbe!" Iz TORBE torbe zopet ni nikogar. Žena sliši, kako mož govori, zgrabi omelo in z njim po starčku. Starček se prestraši, zajoka in odide spet na polje. Od nekod se pojavi prejšnji žerjav, vidi njegovo nesrečo in reče: »Pojdiva, oče, zopet k meni na dom!" In gresta. V hiši spet visi na steni prav takšna torba. »Dva iz torbe!" reče žerjav. Stopita dva iz torbe in pripravita enak obed kot je bil prejšnji. »Vzemi to torbo," reče žerjav starčku. Vzame torbo in gre. Čez nekaj časa se mu zaželi jesti in reče, kakor mu je naložili žerjav: »Dva iz torbe!" Stopita iz torbe dva čvrsta junaka, vsak ima strašno batino v roki in začneta ga nabijati govoreč: »Ne hodi k strinji, ne koplji se v banji!" In tako dolgo ga bijeta, dokler s težavo ne NAPUH Ko se je ptička nekoč vrnila domov, je zagledala žabca na drevesu. Pa se je razjezila: »Žabec ti grdi, kar v mlako se vrni. Če ne, te bom! Tu je moj dom!’’ Ali žabec je zakvakcd: »Sem splezal na tvoje drevo, ker hočem zleteti pod modro nebo. Znam skakati ko kobilica in plavati ko ribica, pa bi še letal rad ko ptičica!" »Ne izkušaj boga," je ptičica svarila, »naj leta, kdor leteti zna in perutnice ima!" Se žabec zakrohoče: »Hoho, jaz dolge noge imam, z njimi po zraku mahati znam! Sem tebe gledal, kako si letela, po zraku žvrgolela. To ni težko! Najprej si odskočila, potem s peruti zamahnila in odletela pod nebo. Le poglej, tako... In je žabec dolgokrak odskočil visoko v zrak in mahal z nogami na vso moč. Ali, ojoj, žabčeve noge niso perutničke! V zraku se je prekopicnil, prekopicnil in obležal pod drevesom na tleh. Ptička se je zasmejala in zapela: »Kdor hoče visoko gor, pade nazadnje globoko dol!" spregovori: »Dva v torbo!" Komaj to izreče, že se skrijeta v torbo. Starček vzame torbo in gre naprej, pride k isti strinji, obesi torbo na klin in reče strinji: »Segrej mi banjo!" Ona jo segreje in starec stopi v banjo, da se koplje ali ne kaplje, samo da mu mine čas. Strinja pozove svoje hčere, vzame zopet starčku torbo, posadi hčere za mizo — zaželelo se ji je jesti — in reče: »Dva iz torbe!" Stopita iz torbe dva junaka, vsak drži 9trašno batino, pa po strinji rekoč: »Vrni starčkovo torbo!" Bila sta jo in bila, zato reče starejši hčeri: »Pojdi hitro in pokliči strica iz banje; povej mu, da me hočeta dva nepridiprava vso premlatiti." Hči gre in pove. »Nisem se še okopal," odgovori starček. A onadva bijeta kar naprej govoreč: »Vrni starčkovo torbo!" Strinja pošlje drugo hčer, da reče stricu, naj pohiti v sobo. On odgovori: »Še nisem umil glave." Pošlje še tretjo. »Nisem se še posušil," reče starček. Strinja ne more dalje prenašati in ukaže, da prineso ukradeno torbo. In glej starček pride iz banje, opazi svojo prejšnjo torbo in reče: »Dva v torbo!" Junaka odložita batini in stopita v torbo. Starček vzame obe torbi — hudo in dobro — ter gre domov. Ko se bliža domu, zakliče ženi: »Pričakuj me s sinom žerjavom!" Žena ga ostro pogleda: »Le pridi noter, ti že posvetim." Starček stopi v hišo in pokliče ženo: »Sedi za mizo!" Potem reče: »Dva iz torbe!" Dva stopita iz torbe in prineseta jedi in pijače. Žena se naje, napije in pohvali starčka: »No, starček, odslej te ne bom več tepla." Starček se naje, obesi dobro torbo v sobi, a hudo obesi na klin in gre na dvorišče. Žena bi še rada pila in reče, kot je rekel prej starček: »Dva iz torbe!" Takoj stopita dva junaka iz torbe, vsak drži strašno batino in začneta ženo biti; in tako dolgo jo bijeta, da je bila že vsa onemogla. Pokliče starčka: »Starček, starček, pridi v sobo! Dva nepridiprava mlatita po meni." A starček ne gre, temveč se samo smehlja in govori: »Se boš že spametovala." Junaka še bolj udrihata po ženi govoreč: »Ne bij starčka, ne bij starčka!" Slednjič se žena zasmili starčku, gre v hišo in reče: »Dva v torbo!" Junaka se skrijeta v torbo. Od tega časa začne starček z ženo živeti tako lepo, tako prijateljsko, da jo povsod le hvali. (Ruska pravljica) ooo<>c<><>c^><>oo<>o<><>o<><><>$ Trije zajčki so skakljali Trije zajčki so skakljali sredi sočne travice, jedli so in se jokali, bili so brez mamice. „Kaj nam mar je, kaj nam mar je slastne, sočne travice, kdo naj varuje, kdo naj varuje nas, ko smo brez mamice?“ Pa se res je volk priplazil tja do sočne travice, „ham“ po zajčku, ki ni pazil, ker je bil brez mamice. Pa je prišla res lisica mimo sočne travice, zgrabi drugega, tatica, ker je bil brez mamice. Tretji zajček, revež, mali, brž preskoči travico; ko bi revčku najti znali izgubljeno mamico! ooooooooooooooo Volk in koza Oddaljila se je koza od črede. Pa 'ji prid® nasproti volk. »Zdaj le raztrgam!” .je zatulil volk. »Me-me^mene-e?" se je ustrašila koza- »Tebe, ja!” ji je odgovoril volk. »Usmili se me,” je prosila koza. »Ne poznam milosti,” je rekel volk. »Lačen sem. Kar poglej, kako se mi je trebuh povesi!!" Koza pa je rekla: »No, ker si tako lačefV ti pa ustrežem." »Ti si čudovita koza!” je rekel volk. Koza pa mu je še rekla: »Pa še bolj h lahko ugodim. Kaj bi se mulja!? Samo zini široko, pa ti sama skočim v gobec. Naenkrat me boš vso požrl in takoj boš sit.” Volku je bilo to govorjenje všeč. Odprl j® gobec 'im čakal. Koza je stopila za korak nazaj, potem se pa na vso moč z rogami zaletela v volka. Volk se je brez zavesti zgrudil. Ko se je spet zavedel, ni bilo koze nikj©r več. Uzbeška pravljica Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: llKJ obkoljujejo. Takoj je poslal štiri može pregledat okolico. Pripraviti so se za odhod. V hlevu je vznemirljivo mukala živina, kot bi slutila v bližini zverjad. V naglici so nanosili v jasli sena in pustili nekaj škafov vode. Še vedno so upali, da se bo mati le vdala in odšla z njimi vsaj do sosedov. Toda bila je trdna. Zaklenila se je v kamro. Tudi grožnje, da jo bodo ubili partizani, niso pomagale. Preveč jo je prizadelo, da bi lahko sledila otrokom na njihovi zgrešeni poti. Že takrat, ko je začet duhovnik zbirati katoliško mladino in ji vcepljati sovraštvo do partizanov, jih je svarila in odvračala od politike. Dokler sin ni privlekel Valjhuna, ista bili vsaj hčerki znosni. Kar naj gredo, kamor hočejo. Ona ne pajde z njimi in ne bo nosila madeža izdaje! Izvidniki so se vrnili in poročati, da je zrak čist. Noč se je zgrinjala na kotanjo, da so se počutili varne in zakopati mrliče. Vatjhun je upal, da se bo v varstvu noči izmuznil mimo partizanskih patrulj in se črmprej vrnil. Razvrstiti so se v kolono in se napotili po kolovozu v gozd. Nedaleč je rezko zabobnela strojnica. Odmev se je trkljal po globačah, se odbil od sosednjega pobočja in zamrl v zamračenem nebu. Prav nič ni vedet Valjhun, od kod jim grozi nevarnost. Njegovi razrahljani živci so popuščali. Dekleti sta jokati. Utišali so ju z zmerjanjem. Za-dlogarjevega, ki je oslabel zaradi izgube krvi, je moral eden podpirati. Ujetnika je gnal pasji dreser na vrvi, za njim pa je stopal Korošec in ga včasih, kadar ga je zaneslo s poti, brcnil. V prvem zaselku se je Zadlogarjev oglasil pri kmetu, daljnem sorodniku, in ga prosil, naj pogleda k bolni materi. Zlagal se je, da so jih napadli partizani. Sele zdaj sta se dekleti nekako pomirili in nehati jokati. Sli so naprej. Hodili so že uro dli dve, ko je v dolini vzplamtelo streljanje. Tema se je zgostila, čedalje teže so ubirati pot po zarastih stezah in skrivnih poteh proti dolini. Z roba planote so zagledali na jugozahodni strani neba med gorami krvavo rdeč sij. Tam je odmevalo srdito streljanje topov, težke eksplozije so pretresale ozračje. Sedli so na okrajek nad dolino in prisluhnili. Med gorami je bobnelo kat ob sodnem dnevu. Vatjhun se je bal, da gre za napad na Idrijo, in vroče si je žele! biti že v zavetju mestnih utrdb. Ni se zaman bal zlovešče tišine v svežem snegu; naznanjala je vihar, ki bo uničil mnogo življenj, tako kot odnese veter listje z drevja. On pa ne bi bil rad med njimi. Zato je premišljal, kako bi 'kljub negotovemu položaju še to noč prišel v mesto. Odločil se je, da se bodo spustili na glavno cesto in kar po njej spe šili proti meistu ne glede na nevarnost, da jih pokose nemške alli partizanske krogle. 6 Noč je z nenadnim bobnenjem v kotlu spominjala na renčanje divjih zveri. Vznemirila je tudi majorja Walfa ter stotnika Kniedkeja. Preživela sta dan, ki je bili tih in blag 'kot prihajajoča pomlad, da sta vsaj za nekaj trenutkov pozabila na obkolitev. Sprehodila sta se po mestu. V reki so živahno plavale rdeče popikane postrvi, na drevju so se obetajoče razvili prvi poganjki zelenja, po vejah so cvrkutale ptice. Lastovke so se že vrnile In obletavale stara gnezda pod slemeni velikih belih hiš s strmimi strehami, ki so bile — strnjene v gruče in posejane noter do gorskih slemen — Wolfu posebno všeč. Šla sta skozi vse mesto. Ustavila sta se pri vhodu v rudnik. Tam sta pregledala varnostne straže — za vsak primer — da ne bi diverzanti ob morebitnem nočnem napadu vdrli v središče mesta po kakšnih opuščenih rovihr za katere nihče ne ve ... Odkar so partizani minirali rudnik in malo kasnej®' električno centralo, so bili zelo oprezni in pripravljeni na vsakovrstna presenečenja, katere ije dan za dnem prinašala partizanska vojna, polna neusmiljenih pasti' in obojestranskih krutosti. VVolfa je preganjala Skrb, ker je enotam povsem skopnelo strelivo. Še nekaj meglenih dni, pa bodo resno ogroženi. Sovražnik jih lahko s petkratno premočjo napade * mestu in ij.ih dotolče s krepelci, nikar s puškami. Tako be-daiste smrti pa si ne major ne stotnik nista želela. Vzpela sta 'se na hribček, ki je slolioval nad mesten1 in najbližjo okatico. Tu so imeli razpostavljeno topništvo«’ na katero so se najbolj zanašali. Toda kaj, ko je tudi topovom zmanjkovalo granat! Edina sta si bila, da gener®1 omalovažuje resnost .položaja, in zaskrbljena zavoljo odlašanja. 'Prav gotovo podcenjuje sovražnika, ker je P°a vplivom poveljstva. Po vojnih pravilih najbrž pripravijo udor na zbrane enote korpusa, ne da bi ipomislil, da v mestu medtem lahko že »zmrznejo” in da utegne general 1 veliko silo udariti v prazno. Soglašala sta tudi glede tega, da ponoči in v m®9^' sovražnik brez velikih izgub ne more zavzeti mesta1. Z vzpetine sta videla pod seboj kot na dlani polj® 1 žičnimi ovirami, verigo bunkenjev, k'i so krilili drug drug©9a‘ utrdbe v kasarnah, reko, gola pobočja, kamor so srrvrt©' nosno prežali topovi in težke Strojnice s hriba. (Nadaljevanje sled*) KLJUČ Bil je mlad detektiv s simpatično zunanjostjo in neprisiljenim vedenjem. Prišel je 'k staremu vrtnarju kreorgeu Percyju in ga potrepljal po rami. — Kdo bi bil mogel to storiti? ga je vprašal prijateljsko. — Nisem gledal skozi akno . . ., 7~ je mrmral starec. — Vedno imam vela dovolj in ne gledam skozi okno. , ~~ Ali si morda kaj slišal? — je hotel vedeti detektiv. Stari je zmajal z glavo in ni prenehal pospravljati nekih svojih stva- '— Mislim, da bi že vedel nekaj Povedati. Ti si pri Wanderhaasu že nekaj let, ali ne? ~7 Že zelo dolgo. V septembru bo Enaintrideset let. . Da, enaintrideset let pri istem de-'n- Urejeval je zelene lehe in go-J'h cvetlice enaintrideset let. Pozimi J? kuril peči in čistil sneg na priho-5*1*1 k hiši in na poti h garaži. Enaintrideset let je dan na dan priprav-‘Jal cvetje za sobe. Troje otrok Car-*a Wanderhaasa je bilo že odraslih, ''si od kraja so bili po bogastvu podarjeni mladi možje, ko je moral ^ercy izdelati velik šopek za Carla, ■htari Wanderhaas se je ponovno ože-®*1> čeprav so sinovi temu oasproto-vali. Otroci iz prvega zakona so bili ^si že očetje, ko je Wanderhaasova ?Ena v drugem zakonu rodila še «tiri otroke. . Sinovi iz prvega zakona so bili Zgubili že vsako upanje, da bodo Po očetu še kdaj kaj podedovali. Sta-r‘. Wanderhaas je imel že 82 let in ^deti je bilo, da nikoli ne bo umrl. Adove, kako dolgo bi bil še živel, ga tega hladnega jutra ne bi bil nekdo s kladivom udaril po glavi. 7e- Percy ni ničesar ne videl ne slašal. — No, pa prehodiva še enkrat Vso pot! — je dejal detektiv. , Starec je dvignil ;pogled in se glo-. ko zastrmel v detektivove oči. Ali J? imel kdaj kake spore s starim "'anderhaasom? Zelo pogosto, je po-Jfdal starec, skoraj vedno. Gospodar Carl je imel neke svoje ideje o hortikulturi, tako da je malone pol svo-Jega časa porabil za to, da je vrtnarja Prepričeval, kako nima prav. Vendar Je Percy vztrajal v službi. Starec je Pripovedoval podrobnosti. Kadar je Se* mimo delovnega kabineta svojega Sospodarja, je vedno mogel pogledati Ji s°bo, toda to jutro tega ni storil. J/tnarjev pomočnik Sanders je v bli-ž|ni kosil travo. Med večerjo so se detektivi še mu-5“1 v hiši in preiskovali vsak kot. *,regledali so celo lopo, kjer je bilo shranjeno orodje, in odnesli vse, kar le bilo količkaj podobno kladivu. . Najstarejši sin Carl Wanderhaas mnior je bil v tem času oddaljen naj-niar'j sto kilometrov od New Yorka, Medtem ko so bili drugi otroci iz pr-Ve8a zakona v Evropi. Torej niso bili Umljivi. Kuharica je bila v kuhinji, a dve služkinji — Jean in Carolyn ?fa delali gori, v nadstropju. Priprav-Jab sta sobe za goste, ki jih je prikoval gosipodar naslednjega dne. ,°rej nista bili sumljivi, pa tudi San-?ers ne. Preostali so samo že Wander-hasova žena in štirje otroci. Nekdo temi je bul, toda kdo? ftied p Večerjali so skupno v kuhinji , erpy, Sanders, dve služkinji in ku-■ arica, ki je bila v hiši že osemnajst et- Oči je imela objokane in rdeče. * č~~ Kje je bila gospa? — je nepri-akovano vprašal detektiv, v Ysi so Sa preplašeno pogledali. Kuharica je obrnila glavo, a San-ers je pričel jesti. V svoji sobi... A Janet? ' V zimski sobi. A Sue ... Bue so videli nekaj ur pred umo-t°ni> ko ji je služkinja prinesla zaj-~ postelji. Izjavila je, da sploh ni i .a 'z sobe. Jimmy je bil v delavnici, Jer je izdeloval modele vlakov. Ta- LLOYD BIGGLE ko je povedal, čeprav so vsi v hiši vedeli, da v delavnico ni hodil že več let. Reggie je v knjižnici brala eno od očetovih pravnih knjig. Vsi otroci so prihiteli na krik matere, ko je našla starega Wanderhaasa mrtvega. Percy je odrinil skodelico in se odpravil v spodnje prostore, da bi odstranil cvetlice. To je storil vsako jutro, toda danes je hotel opraviti to že zvečer, ker vesele barve zdaj ne sodijo v hišo. Bil je v dnevni sobi, jedilnici in knjižnici. Odpravil se je proti kabinetu, v katerem so našli starega. Vrata so bila zaklenjena. Nekdo ga je v tem trenutku prijel za roko — bil je detektiv. — Hotel sem samo odstraniti cvetje..., — je dejal Percy, nakar mu je detektiv odklenil vrata. Ko je vzel cvetje, se je stari vrtnar obrnil proti detektivu. — Kje so ga našli? — je vprašal. Detektiv je pokazal na preprogo. — Tam, za stolom. Ni bilo krvi, ker ga je morilec udaril s topim delom kladiva, če je to bilo kladivo. Lobanja starega je počila kakor jajčna lupina. Ali si gotov, da nisi ničesar videl ne slišal? Nekaj se je poprej vsekakor moralo slišati, zelo verjetno kak prepir... Stari vrtnar se je vrnil v svojo sobo in si prižgal pipo. Domislice Ženske nas spravljajo na skupni imenovalec. Napake drugih so vedno zabavne. Mir ni kaj blag, če je izdelan z grobim orodjem. Ni pravice brez dolžnosti. Črv razuma se ne boji črva grobarja. Iskrenost je edina sleparija, ki še tu in tam uspe. Popolnoma zdravo je biti kdaj tudi bolan. Kdo bi bil to storil? Po vsem, kar je mogel detektiv sklepati po zaslišanju, je vedel, da je Wanderhaasov blagajniški ključ hkrati ključ za rešitev skrivnosti. Stari je imel velik ključ, ki ga niso mog-gli nikjer najti. Poklicali so mojstra, ki je odprl blagajno. Kolikor so mogli ugotoviti, ni nič manjkalo. Ključ jih je mučil samo zato, ker so našli neko pismo Wanderhaasovega človeka z borze. Stari je takrat morda stopil k blagajni, da bi preveril neke papirje, a medtem je nekdo stopil v sobo. Udaril je starega, vendar pa ni mogel ničesar več storiti, ker ga je nekdo zmotil. Morda je Percy v tem času šel mimo okna, pa je morilec pobegnil. Taki so bili detektivovi sklepi. Preiskali so vso hišo, a ključa niso mogli najti. Komu naj bi ključ koristil? Prerešetali so ponovno izpovedi vseh oseb v hiši. Percy se je slednjič odpravil k počitku, a zaspati ni mogel. Zjutraj je poskušal nekaj delati, silil se je, toda nič mu ni šlo od rok. Tako je bilo tudi z drugimi. V kuhinji je ob zajtrku zopet zagledal detektive. — Gospa Wanderhaas trdi, da je slišala glas svojega moža. Ali zares nisi ničesar slišal? — Morda je bilo to pozneje, ko me ni bilo več v bližini. — No, pa nič. Poklicali smo vso družino, da se zbere v knjižnici. Ko bomo končali, bomo ponovno preiskali vso hišo, če bo to potrebno..., — je dejal detektiv in odšel. Služabništvo je popilo kavo in se razšlo. Ostala sta samo Percy in kuharica. Ko sta zaslišala korake proti knjižnici, sta se spogledala. Nato je Percy zapustil kuhinjo in se napotil proti stopnišču v zadnjem delu hiše. Prišel je do Jimmyjeve sobe, ki je bila kakor vedno v velikem neredu. Razgledoval se je po prostoru. Kje bi bil Jknmy skril ključ? Nekje, kamor detektivi ne bi pogledali. A vedel in videl je, kako so detektivi pozorno pretaknili vsak kot. Odprl je neki predal. V tem hipu so se odprla vrata — pred Percyjem je stal detektiv. — Upam, da mi boš zdaj vse povedal ... — Starec je molčal. — Imel si kladivo v rokah, ker si popravljal in nameščal žico za ovijalke na zidu. Stari je odprl blagajno, a predtem pogledal skozi okno. Ker je prejel od svojega človeka z borze slabe vesti, je bil razjarjen in je gotovo kričal nad teboj. Pri tem se je nagnil naprej, a ti si ga udaril s kladivom po glavi. Stari je omahnil nazaj, a ključ je padel tebi pod noge. Domnevali smo, da ključa nimaš več Mi priporočamo, vi izberite ■ Niko Kuret: PRAZNIČNO LETO SLOVENCEV, starosvetne šege in navade, tri knjige skupaj 840 str. slik. priloge pl. 233.— ■ Roland Goock: NOVA VELIKA KUHARSKA KNJIGA, 572 str. iilusitr. pl. 140.— ■ Morie-Luise Stongl: KOZMETIKA ZA VSAK DAN, 220 str., večbarvne ilusitr. (kant. 175.— S SANJSKA KNJIGA, razlaga sanj, 192 str. kant. 50.— H F. A. Blstner: TO ZMOREM SAM, nasveti za spretne roke, 278 str. ilustr. kart. 32.— fi France Verbinc: SLOVAR TUJK, 772 str. pl. 176.— B SLOVENSKI PRAVOPIS, slovar, pravoreaje in pravopis, 1056 s+r. polusmje 150.— B Dr. France Tomšič: PRIROČNI NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR, 384 str. pl. 40.— B Dr. France Tomšič: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR, 952 str. pl. 100.— B Hendrik Wi:llen van Loon: ZGODOVINA ČLOVEŠTVA, 480 str. ilusitr. pl. 73.— B George« Sadouil: MOČ FILMA, razvoj filmske umetnosti, 192 str. ilustr. kart. 45.— B Drago Suhi: NEVIDNE PASTI, krvjiga o nevarnostih na cestah, 168 str. slik. priloge, kart. 26.— B Dr. Fr. W. Foerster: ŽIVLJENJA MODROST, knjiga za fante in dekleta, 434 str. ppl. 34.— B France Vardjan: KAJ CVETI IN ZELENI na oknu in v sobi, 178 str. Ilustr. br. 16.— B Dr. Jože Žitnik: RAK-BOLEZEN NAŠIH DNI, 248 str. ilustr. br. 12.— B Reinhard Seiffert: ŠOLA DOBRE VOŽNJE, nasveti za voznike avtomobilov, 136 str. ilustr. br. 33.— B Roland Goock: ŠTIRISTO NAJLEPŠIH družabnih iger za staro in mlado, 240 str. ilustr. ppl. 52.— B Charles de Gaulte: VOJNI SPOMINI, dve knjigi skupaj 1376 str. pl. 438.— B Hans H. Kirsf: ZADNJO KARTO IZIGRA SMRT, roman o največjem vohunu vseh časov, dr. Sorgeju, 388 str. polusnje 100.— B Vando Wasitewska: ZASUŽNJENA ZEMLJA, 192 str. ilustr. br. 8.— B Hans Habe: ČE JIH TISOČ PADE, roman iz 2. svetovne vojne, 360 str. pl. 59.— B Friedrich Michael: GOSPA Z DOBRIMI PRIPOROČILI, 168 str. br. 8.— Posamezne knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih. KNJIGARNA „ N A Š A KNJIGA", CELOVEC, VAJLFENGASSE in si ga skupno s kladivom nekje za- kokrat sem ti že rekel, da ne želim kopal. Nameravali smo prekopati ves ovijalk na tej strani hiše! Ostarel si vrt, da bi našli oboje. in popolnoma odpovedal. Nočem te Stari vrtnar je molčal. „Ko bi bil več videti v tej hiši. Jutri si poišči ključ vsaj že prej skril v Jimmyjevi drugo službo. Pridi, da te izplačam." sobi!" si je v mislih očital. Ko ga je „Odpustiti človeka po enaintride-detektiv odpeljal, mu je v možganih setih letih službe," je pomislil stari še vedno odmeval glas starega Carla vratar, „je vendar hujši zločin kakor Wanderhaasa, kako je kričal: „Koli- umor." Zgodilo se je, da sem začutil pod palcem nekaj več denarja. In šinilo mi je v gllavo, da ga Vložim v kaj otipljivega, v kak materialen objekt. »Če bi imel nekaj odvečne gotovine, kaj bi si najraje kupil?” sem vprašal prijatelja So-sakvka. »Mlin, star milini" je odgovoril, kol bi ustrelil. „Veš, mlin 'je dandanes grozno v modi. Kdor 'le more, si kupi star mlin, da bi daleč od človeškega direndaja užival svoj prosti čas. To je čudovito: pod oknom ti žubori voda, malo proč šumi dremoten gozd, ti pa lepo sediš v mlinu in premišljaš, kako je vse nai tej zemlji bežno in mirtijivo .. ." „Dobra misel," sem mu potrdil, „namreč tole o minljivosti vsega. Samo ne vem, zakaj bi bil za to potreben rrtlin. O minljivosti lahko premišljaš, kjer se ti zljubi.” „2e, ampak najlepše je v starem mlinu," je ugovarjal prijatelj. »Okolje je kot nalašč. Zato te nagovarjam. Vrh tega imajo mlini zanimivo preteklost. Doktor Vizalek je kupil milin, čigar lastnico so leta 1709 razglasili za coprnico in sežgali na grmadi. Mlin tenorista Piblija so pred sto leti zavzeli Prusi in zagrozili mlinarju, da ga bodo spekli na ražnju. Starec jim je od strahu odšel v sveta nebesa. Da, dragi moj, češki mlini so kompletna zgodovina. V nekaterih se še dandanašnji dan prikazujejo duhovi. Le kupi si mlin, ne bo ti ždi!" Predlog je bili vabljiv, pa sem začel stikati za primernim mlinom. Zvedel sem, da se pri mestecu Ttjapka prodaja rrtlin. Karbdlec mu pravijo. Res nisem vedel, ali je prišel v češko zgodovino' in kakšen zločin se je zgodil v njem. Bom šel pa na slepo srečo v kupčijo, in tvegal, sem si mislil. Umetniška inteligenca je danes vsa neumna na mline, in če bom predolgo mencal, mi bo mlin splaval po vodi. In tako sem se lepega dne odpeljal v Trjap-ko. Informacija, ki sem jo v mestecu dobil o mlinu, je bito pravi podatek: okrog mlina, tako so mi povedali, je čudovita narava, fantastičen kotiček miru in tišine. Glede zgodovinskih zlo- MIROSLAV SVENDRLIK Stari mlin činov v mlinu sicer nihče ni vedel ničesar zanesljivega, nihče pa te možnosti ni 'izključeval. In tako sem jo mahnil v Korbalec. Povem vam, pravcati mlin iz bdjke, živa priča srednjega veka. Če tukaj niso pobijali In pekli hudodelci in rokovnjači, potem niso sploh nikjer. Zadovoljen od prvega vtisa, sem veselo stopil proti vratom. Tedaj pa me je ustavil starec v ponošenem plašču, »Hej, kam, vi?” me je vprašali starec in me sumljivo pogledal. „V rrtlin, stric. Rad bi go kupili, saj je naprodaj, ne?" »To drži," je rekel starec, »ampak dvomim, da ga boste kupili, ko zveste, kaj se je v njem zgodilo." »Kaj pa je bilo takega?” sem se kar vnel od neučakanosti, da zvem za zgodovinski zločin, po katerem bo moj rrtlin deležen zaslužene slave. »Ja, stvar je takale," je začel starec z votlim glasom. »Mlinarica se je zaljubilo v drvarja Buhto. No, Buhta je ustregel njeni zaljubljenosti. Ampak njun odnos ni ostali dolgo skrit: prej ko v štirinajstih letih je mlinar vse zvedel. V jezi je s polenom Buhti razbil glavo, nato je pograbil mlinarico in jo treščil pod mlinski kamen. Potlej je odšel na podstrešje in se obesil na tram.” »Čudovito!" sem se razveselil. »Pa 'so o tem kakšni zgodovinski dokazi, je kije zapisano? Ni vse skupaj lori fari?" »Bodite prepričani, da je res. Če je stari To-maček potrdil, je sveta resnica." »Odlično, 'stric! Grozno ste me razveselili. Kupil bom ta mlin." »Ne oziraje se na tri ubotje?" se je začudil starec. »Saj prav zaradi njih. Dva uboja in en samomor! Kaj si morem želeti lepšega? In, če je zgodovinsko izpričano ..." »Čuden patron ste," je zamrmral. »Takega še nisem srečali. Menda vas sam obup žene, da hočete kupiti ta mlin.” Nasmehnili sem se in veselo pomahal z roko. »Kaj hočemo?" sem mu rekel pomirljivo. »Dandanes se nam take zgodovinske reči ne zdijo strašne. Za intelektualnega kupca je to prav zanimivo. Le pomislite, živeti v mlinu, kjer se ponoči gotovo pojavlja duh tega nekdanjega mlinarja in straši! Fantastično!" »I, kakšen duh, bog vas nima rad!" se je začudil starec. »Salj mlinar še zmeraj visi na tramu. Jaz pa čakam in stražim, dokler ne pridejo miličniki." Športni vestnik .J EP AMATERJEV BOKSARJEV V MADRIDU V Madridu se je končalo amatersko evropsko prvenstvo v boksu, ki je s finalnimi boji prineslo Jugoslovanom veliko uspeha. V poltežki kategoriji je osvojil zlato kolajno Jugoslovan Mate Parlov, ki se je izkazal že pred dvema letoma v Bukarešti, ko je osvojil na tamkajšnjem amaterskem evropskem prvenstvu srebrno kolajno v srednji kategoriji. Parlov je premagal v Madridu vse nasprotnike z veliko zanesljivostjo in premočjo. Zlata kolajna za Jugoslavijo je bilo veliko presenečenje, saj še nikoli niso zasedli na evropskem prvenstvu prvega mesta. Drugi jugoslovanski zastopnik v finalu je bil Svetomir Belič. V boju za prvo mesto je gladko podlegel sovjetskemu šampionu in branilcu naslova Tregubovu. Z Beličovo srebrno kolajno so Jugoslovani na prejšnjih evropskih prvenstvih od leta 1949 naprej osvojili kar osem srebrnih in deset bronastih kolajn. Novi evropski prvak iz Jugoslavije je že pet let po vrsti jugoslovanski prvak in nosi tudi naziv balkanskega prvaka iz leta 1970 in 1971, na olimpijskih igrah v Mehiki leta 1968 pa se je priboril do četrtfinala. Izmed 130 bojev je tekmoval za Jugoslavijo 34 krat in le v štirih bojih podlegel. Tudi avstrijski amaterji so se udeležili evropskega prvenstva, a se niso mogli uveljaviti. ZMAGA ZA ICKXA IN AVSTRIJCA OUESTERJA V nedeljo je bila na Holandskem izvršena četrta avtomobilčka dirka za svetovno prvenstvo formule-I za »Veliko nagrado" Holandske. Na 4,193 km dolgem krožnem dirkališču v Zandvoortu je zmagal lanskoletni vice šampion iz Belgije Jacky Ickx pred Mehikancem Pedrom Rodriguezom. Ickxova zmaga je bila zelo prepričljiva, saj je razen drugouvrščenega prehitel vse dirkače za eno rundo. Ickx je v letošnji sezoni zasedel v Barceloni drugo mesto, v Monte Carlu tretje in v nedeljo v Zandvoortu prvo mesto in s tem dosegel v celoti 19 točk, kar je za 5 točk manj od vodečega v skupni uvrstitvi Stewarta, ki je zasedel ta teden le skromno 11. mesto. Ickx je na holandskem dirkališču dosegel povprečno hitrost 151,379 km/h, kar je razmeroma počasi za razmere v formuli-I. Ponovna zmaga za avstrijskega avtomobilskega dirkača je podčrtala v nedeljo na av-todromu v Monzi veliko kvaliteto avstrijskih hitrih mož na kolesih. V avtodro-mu blizu Milana je zmagal Dieter Que-ster prvo avtomobilsko dirko izmed štirih za »Grand Premio della Lotteria". Dirka se je vršila v dveh tekmovanjih, katerega prvega je osvojil Japonec Ikuzava, v drugem pa je postavil Avstrijec zmagovalca. WACKER INNSBRUCK AVSTRIJSKI PRVAK 1971 Minuli teden se je končalo avstrijsko državno nogometno prvenstvo. Avstrijski prvak za leto 1971 je postalo moštvo Wacker Innsbruck, ki si je zagotovilo prvenstvo šele v zadnji tekmi, ko je premagalo moštvo Wacker Wien na Dunaju z rezultatom 4:2. Najhujši konkurent Austria Salzburg, ki je vodil ob polčasu prvenstva z veliko premočjo, je z eno točko zadaj zasedel drugo mesto. Drugič v zgodovini avstrijskega nogometa je letos uspelo moštvu iz »province" osvojiti najvišji naslov. Prvi nedunajski prvak Avstrije je postal leta 1965 LASK iz Linza. Novi avstrijski prvak je že leta 1967 in 1968 postal vicešampion in tudi že dvakrat osvojil tekmovanje za avstrijski pokal. Šele na tretjem in četrtem mestu letošnje lestvice lahko zasledimo moštva iz Dunaja, namreč Rapid in Vienno. V boju za obstoj se je prepričljivo izkazalo kot najslabše moštvo letošnje nogometne sezone edini koroški zastopnik Radenthein. Pot v regionalno ligo pa bo nastopilo še moštvo Wacker •egenz. Na dosegel nc Admire iz Dunaja WiMi Kreuz s 26 goli pred Kodatom iz Salzburga, ki je zatresel mrežo 23 krat. ŠPORTNE VESTI V nedeljo se je v Izraelu končal veliki mednarodni šahovski turnir, na katerem sta zmagala Jugoslovan Parma in Američan češkega rodu Kavaleka. Prvo mesto si delita velemojstra, ker sta dosegla oba v desetih igrah po 15 točk. Tretje mesto je zasedel Reshevski pred Skandinavcem Ben-kojem. V petek se je v italijanskem Meranu pričelo svetovno prvenstvo s kajaki in kanuji na divjih vodah. Ta športna disciplina je za Avstrijce zelo pomembna zaradi olimpijskih iger v Munchenu, saj stavijo Avstrijci svetovnega prvaka, vrhu tega pa bo prvič zastopana na olimpijskih igrah. Av-9trijoi so že prvi dan prvenstva osvojili zlato kolajno. V moštvenem tekmovanju je zasedla ekipa Avstrije prvo mesto pred NDR in ZRN. Wien in moštvo SW Bregenz. Največ zadetkov minule sezone je dosegel nogometaš Cirkus Sarrasani na Koroškem Nemški svefovnoznani cirkus Sarrasani gostuje po 33 letih spet v Avstriji. Starejši generaciji bo ime Sarrasani morda še znano, mlajša generacija ga bo imela za »nekaj italijanskega". Ampak ime tega cirkusa je čisto izmišljeno, Hans Stosch se je tako imenoval, ko je kot majhen klovn začeli v neznatnem cirkuščku. Ime pa je obdržal še potem, ko je zgradil iz cirkuščka svoj svefovnoznani veliki cirkus. Cirkus Sarrasani se vozi z 200 vozovi po svetu, v teh 200 vozovih pa stanuje 200 ljudi — artistov, 'klovnov, dompterjev, delavcev itd. — in s seboj vozijo še 200 živali, od navadnih prašičkov, ki jih seveda ne jejo, ampak nastopajo skupno s klovnom Jean Albertom, preko šimpanzov, ki so v cirkusu že doma, do nevarnih divijih mačk. V glavnem šotoru je prostor za 5000 ljudi. Program je sestavljen iz 20 vrhovnih predstav, sodelujejo artisti iz 15 dežel, traja pa 3 ure. Na svojih turnejah je cirkus, ki ima svoj zimski kvartir v bližini Mannheima, v zadnjih letih prepotoval! dobršen del sveta. Gostovat je v Zurichu, Parizu, Brusslu, Ant-vverpnu, Den Haagu, Amsterdamu, Rotterdamu, Munchnu, Frankfurtu, Hamburgu, Berlinu, pa tudi v Moskvi. Prav tako so potovati že čez »veliko lužo" v Ameriko. Na Dunaju je videlo letošnji program že okoli 120.000 obiskovalcev In vsi so bili navdušeni. Na Koroškem gostuje cirkus Sarrasani od 21. julija naprej. V Celovcu bo ostal od 21. do 25. julija v Muhlgasse, v Beljaku bo gostovali od 26. do 28. julija, in še v Spittalu ob Dravi od 30. julija do 1. avgusta. Imel pa bo dve predstavi, eno ob treh popoldne, drugo pa ob 20. uri zvečer. RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Zenska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta. Sobota, 26. 6.: 5.05 Godba na pihala — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Znane rapsodije in plesi — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Voščila — 17.10 Glasba in dobra volja — 18.00 Koroška visoka šola — 18.40 Umetnostna In kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Vesela vožnja v Gradec — 21.30 Iz zgodovine sedme umetnosti — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 27.6.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Mednarodni pristaniški koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Iz notne mape — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 28. 6.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 10.00 V gozdu not — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Ljudska glasba — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Subreta in komik v opereti — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.00 Srečni spomini — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 29. 6.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 »Tam v spodnji deželi" — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.30 Lovska latovščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Nepoznani šanson. Sreda, 30. 6.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro In mlado — 9.30 Vesele note — 11.00 čar planinske koče — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine, četrtek, 1. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 9.30 Vesele note — 11.00 Lepa tirolska dežela — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Za ženo — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Iz našega glasbenega paviljona — 17.50 Pogodbe in pravne zadeve — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 20.10 Petje in Igranje — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 2. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Za staro in mlado — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Literatura Iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Ljudske pesmi — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 22.20 Pogled k sosedu. Slovenske oddale Sobota, 26.6.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Pesem povezuje, poje moški zbor slepih iz Maribora. Nedelja, 27. 6.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo In voščimo. Ponedeljek, 28.6.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo. Torek, 29. 6.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Za krmilom. Sreda, 30. 6.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice — Narodno-zabavne melodije, četrtek, 1.7.: 13.45 Informacije — Solistična glasba — Kulturna panorama. Petek, 2.7.: 13.45 Informacije — Poper In sol. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežiči odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družbo z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 26. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Plesni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Iz domače simfonične literature — 12.40 Ansambel Borisa Franka — 14.10 V tričetrtinskem taktu z velikimi orkestri — 14.30 Poje prvakinja beograjske opere sopranistka Valerija Heybalova — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu — 18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Toneta Kmetca — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 27. 6.: 4.30 Dobro Jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.00 Radijska igra za otroke — 8.47 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14,05 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 28. 6.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 9.20 Pesmi za najmlajše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 12.10 Bela Bartok: Rapsodija za klavir In orkester — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Moški zbor »Srečko Kosovel" iz Ajdovščine — 16.40 Orkester RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Ansambel Henčka Burkata — 20.00 Iz Borodl-nove opere »Knez Igor" — 20.55 Koncert lahke glasbe — 21.30 Ljubljanski jazz ansambel — 23.15 S popevkami po svetu. Drte 4. 7. v Brestanici: SREČANJE SLOVENSKIH PREGNANCEV V okviru prclav 30-letnice vstaje slovenskega naroda bo v nedeljo 4. julija 1971 v Brestanici pri Krškem osrednje Srečanje slovenskih pregnancev na katerem se bodo spominjali tridesetletnice množičnih izgonov Slovencev v Srbijo, Hrvaško in Nemčijo. Spored bo obsegal kulturne točke, slavnostni govor in pozdrave pregnancev, razen tega pa bodo podelili domicil slovenskemu bataljonu I. Krajiške brigade, ki je bil sestavljen iz pregnanih Slovencev in se je boril na Sremski fronti. Na srečanje slovenskih pregnancev so vabljeni tudi bivši slovenski izseljenci iz Koroške. Torek, 29. 6.: 6.50 Beseda na današnji dan — ° ' Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj* — 9.20 Pojeta Elda Viler in Arsen Dedič — 9.40 Počitniški pozdravi — 12.10 Iz opere »Gorski venec" " 12.40 Od vasi do vasi — 14.10 Oktet Gallus — tt.* Za mladino — 15.40 Flavtist Boris Čampa — Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek n°' svidenje — 18.45 Poje Alenka Pinterič — 19.15 An sambel Fantje treh dolin — 20.00 Prodajalna melod'1 — 20.30 Radijska igra — 21.30 Lahka glasba — Komorna glasba makedonskih skladateljev — 23.1 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 30.6.: Rekreacija — 8.10 Operna matih®!0 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Korni 9rUP° in Mladi levi — 9.40 Ansambel in solisti pod vo°" stvom Tončke Maroltove — 12.10 Iveri iz Beethovnov* delavnice — 12.40 Vedri zvoki — 14.10 Ob lahki glas*1 — 14.35 Voščila — 16.40 Orkester Gerard Calvi " 17.10 Odmevi izza Pirenejev — 18.15 Iščemo popevk0 poletja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Sim fonični orkester RTV Ljubljana — 21.15 Znane n>el°' dije, znani orkestri — 22.15 S festivalov jazza — 23-' Igramo za ples. četrtek, 1.7.: 6.50 Beseda na današnji dan _ 8.1» Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Pesi" mladih grl — 12.10 Iz Verdijeve opere „Aida" "" 12.40 čez polja in potoke —■ 14.10 Lahka glasba z° prijetno razvedrilo — 15.40 Češke narodne pesmi 7° zbor in pihalni orkester — 17.10 Koncert po želj0" poslušalcev — 18.30 Orgle In kitara — 18.45 Noš p°» listek — 19.15 Ansambel Jožeta Kampiča — četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21” Literarni večer — 22.15 Iz opusov Krešimira Baran?0 Viča in Milana Rističa — 23.15 Oscar Peterson lzV°l Georgea Gershvvina — 23.40 Popevke jugoslovansk avtorjev. Petek, 2.7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna m