j^lJK. 1». AVOITSTA TfHfi — STRVTT KA — LFTO XXX — CENA 3 DINARJE
gLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
I^a^a Šivilja je iz tovarne lahke obutve »Tolo« Šentjur — de-
[fe^L^ obratu šivalnice, ki je ^vetla in sodobno urejena.
^Ije majhne delovne organizacije je kmalu zrasel kolektiv, ki
' 9nes šteje 250 delavk, saj te so v večini. Prav je, da se jih ob
l^znovanju občine Šentjur spomnimo, saj je »Tolo« s svojim
Jelom nedvomno veliko prispeval k razvoju šentjurske občine,
ij}Mtako majhen.	Foto: D. Medve^
Občani Šentjurja praznujejo 18. avgu-
dta svoj praznik. Na ta dan v letu 1944 je
bila osvobojena Planina kot prvi večji kraj
na osvobojenem ozemlju Kozjanskega.
Povojno obdobje je bilo tudi za občino
Šentjur zelo pestro, saj beležimo od leta
1955, ko obstaja občina v današnjem ob-
segu, obdobje razvoja pa tudi stagnacije.
Po letu 1971 lahko ugotovimo, da je
napredek najočitnejši na gospodarskem
področju, pa tudi pogoji življenja se sicer
zelo počasi pa vendarle vztrajno zboljšu-
jejo. Ne moremo mimo tega, da ne ugoto-
vimo tudi na tem mestu velike napore ob-
čanov, da z lastnimi silami in sredstvi
prispevajo k boljšemu življenju na vasi.
v dokaz temu je lani izglasovan samopri-
spevek in velik odziv pri vpisu posojila za
ceste.
Letošnje praznovanje bo še posebej
slovesno. V vsaki krajevni skupnosti lah-
ko ugotovimo pomembne doležke, tako
na področju družbenega standarda pa tudi
razvoja kraja. V občini je montirana avto-
matska telefonska centrala, zgrajeno 62
družbenih stanovanj. Zagotovljena so fi-
nančna sredstva za šolo v Šentjurju,
zdravstveni dom na Planini, dokončan
vodovod v Prehorju in Dramljah, mladin-
ske delovne brigade pa • bodo približale
Planino še za 2 km asfalta.
Sploh lahko ugotovimo, da je delež
mladinskih delovnih brigad za razvoj ob-
čine zelo pomemben in jim gre tudi na
tem mestu posebno priznanje.
To je le nekaj uspehov letošnje bere,
ki smo jih zapisali v inventurni list uspe-
hov.
V naslednjem obdobju nas čakajo ze-
lo velike naloge na področju gospodar-
stva in negospodarstva. Medtem ko bo
na področju gospodarstva potrebno po-
spešeno razvijati proizvodne kapacitete,
povečati produktivnost dela in izkorišanju
kapacitet, bo na področju pogojev živ-
ljenja potrebno posebej pospeševati raz-
voj izobraževanja, zdravstvenega varstva,
socialnega skrbstva idr.
Zelo pomembna naloga nas čaka na
področju vodnega gospodarstva (oskrba
z vodo] in elektrogospodarstva.
Zaskrbljujoča pa še vedno ostaja mo-
dernizacija cestnih povezav, saj je kljub
velikim naporom zaostanek tolikšen, da ga
bomo težko nadoknadili. Mimo skromne
modernizacije pa je neugodna tudi dinami-
ka modernizacije. Ker so cestne povezave
osnova vsakega razvoja, bo skrb tem pro-
blemom v ospredju naših prizadevanj.
Tudi komunalno in stanovanjsko gospo-
darstvo bo moralo s hitrejšimi koraki do-
hitevati naraščajoče potrebe gospodar-
stva.
Tudi stabilizacijska prizadevanja bodo
morala dati boljše rezultate, to pa pomeni
povečati produktivnost, intenzivirati bit-
ko za zmanjšanje stroškov itd. Ko bodo
spoznanja o pomenu stabilizacijskih pri-
zadevanj v lasti nas vseh in vsakega po-
sameznika, lahko pričakujemo bistveno
lepše rezultate v razvoju gospodarstva z
lastnimi silami. Brez dvoma v uspeh ne
gre dvomiti, vsekakor pa bodo potrebni
novi napori, odpovedovanja in tudi več
kvalitetnega dela.
V naslednje obdobje, ki smo ga 'začrta-
li s srednjeročnim programom, stopamo z
optimizmom pa tudi s skrbjo.
Optimizem nas navdaja kot ugotavlja-
mo pripravljenost občanov in delovnih
ljudi, da si tudi sami izboljšajo pogoje
Ob prazniku občine
Šentjur pri Celju česti-
tajo vsem občanom in
delovnim ljudem:
SO Šentjur pri Celju
OK ZKS Šentjur
OK SZDL Šentjur
OSS Šentjur
00 ZZB NOV Šentjur
OK ZSMS Šentjur
življenja, kar so izpričali z izglasovanim
referendumom, z visoko udeležbo pri vpi-
su posojila pa tudi napori ob konkrentnih
akcijah so pomembni.
Omeniti velja tudi dejstvo, da smo
vendarle zagotovili reden dotok sredstev
za odpravljanje posledic po potresu, tako
da bomo v letošnjem in naslednjem letu
lahko rešili večino primerov.
Zaskrbljeni smo predvsem zato, ker
bo tudi v naslednjem obdobju razkorak v
razvitosti občine in SR Slovenije še ved-
no velik.
Tudi aktivnost krajevnih skupnosti in
njih akcijska sposobnost narašča iz leta
v leto, kar pomeni, da je aktivnih vse
več ljudi, ki jim je mnogo do razvoja kra-
ja.
Na kraju čestitam vsem delovnim lju-
dem in občanom k občinskemu prazniku
in jim želim tudi v bodoče mnogo uspe-
hov.
BUČER Jože, dipl. ing. agr.
predsednik Izvršnega sveta
občinske skupščine Šentjur
2. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
novi tednik in radio celje pripravljata
TEDEN DOMAČEGA FILMA
IDF — osrednja slovenska filmska prireditev — bo v drugi polovici novem-
bra. Igralci, režiserji, kompozitorji, maskerji, filmski kritiki — oči filmskega
sveta bodo uprte v mesto ob Savinji
Äe v Puli, na letošnjem fe-
otivahi domačega filma, so
mnogi filmski ustvarjalci po-
vpraševali, kdaj bo v Ceiju
letos Teden domačega filma,
kot nam je povedal sloven-
ski član pulske žirije Jože
Volfand. Takšno zanimanje
dokazuje veliko popularnost,
ki si jo je v sorazmerno
kratkem obdobju — tri leta
— pridobila ta osrednja slo-
venska filmska manifestacija
v organizaciji našega tednika
in Radia Celje ter pod po-
kroviteljstvom celjskih orga-
nizacij združenega dela. Hkra-
ti s tem pa je to zanimanje
veliko priznanje organizator-
jem TDF in predvsem nje-
govi vsebinski zasno\i.
letošnji Teden bi naj tra-
jal od 19. do 25. novembra.
Vsaj tako bo poleg progra-
ma predlagala iniciativna sku-
pina organizacijskemu odbo-
ru, ki se bo sestal v začetku
septembra. Kot prejšnji Ted-
ni, bo imel tudi ta dva dela:
prvi zajema seveda filmske
uprizoritve, drugi pa vrsto iz-
redno pomembnih in tudi po-
pularnih spremljajočih prire-
ditev.
V kinu Union se bodo pred
publiko in žirijo, ki bo po-
delila Badjurove in druge na-
grade, zvrstili filmi najnovej-
še proizvodnje. Predlog tre-
nutno zajema devet filmov,
predvajanih pa jih bo sedem
od naslednjih: Idealist, Bele
trave. Štiri dni do smrti. Ču-
vaj plaže v zimskem času,
Vdovstvo Karoline Žašler,
Drži se, moj črni kuža,, Vlak
v snegu. Dekliški most in Vr-
hovi Zelengore. Zakaj teh de-
vet? Več o tem na kulturni
strani našega tednika.
Kino Metropol bi združil
predvsem filme na temo »Sa-
moupravljanje v domačem
filmu«, verjetno pa se bodo
pri treh večernih predstavah
zvrstili še filmi treh neuvr-
ščenih dežel. Predvajanja v
Metropolu pa bi odprli ali
zaprli s filmom Na klancu in
kratko proslavo v čast C-an-
karju.
V Domu bi pri obeh večer-
nih predstavah vrteli v po-
častitev 30-letnice JLA doma-
če filme s temo »NOB v do-
mačem filmu«. To bi bili
predvsem najbolj komunika-
tivni in s tem verjetno tudi
zelo dobro obiskani filmi. Pr-
ve predstave pa bodo ves te-
den namenjene otrokom, saj
bo pripravljen izbor otroških
Igranih filmov.
Ena najpomembnejših spre-
mljajočih prireditev bo v ča-
su Tedna Srečanje in posve-
tovanje članov Zveze jugo-
slovanskih kritikov in pub-
licistov, kar bo nedvomno
dalo poseben pečat TDF, saj
bodo prišli v mesto ob Sa-
vinji vsi,, ki v sevezi s fil-
mom drže pero — kritično
pero. Skupina bo organiza-
cijskemu odboru predlagala
tudi razgovor o reproduktiv-
ni kinematografiji in razgo-
vor z kinooperaterji. Tudi ta
dva bi dala TDF svojstveno
obeležje.
Celjani si bodo lahko ogle-
dali tudi dve razstavi, naj-
verjetneje bosta: Jugoslovan-
ski plakat in Risbe Sergeja
Eisensteina. V šolah in de-
lovnih organizacijah pa se
bodo učenci in zaposleni v
razgovorih s filmskimi ust-
varjalci dotaknili vrste zani-
mivih vprašanj iz sveta film-
ske proizvodnje in proble-
mov, ki Jo spremljajo. Tak-
šen je v osnovi predlog pro-
grama, o katerem bodo raz-
pravljali članJ odbora, seve-
da pa je tu še vi-sta drob-
nejših, vendar nič manj po-
membnih stvari.
Tako bo Celje v mesecu
novembru zopet teden dni
gostitelj filmskih ustvarjal-
cev iz vse Jugoslavije, znova
bo poudarek na širjenju do-
mačega filmskega izraza med
čim širšo publiko, to pa je
pomembna in tudi ena naših
stalnih nalog. M. SENIČAR
Spomenik NOV na Vrhu
VRH NAD LAŠKIM
, v lepem sončnem vremenu
so v nedeljo krajani Vrha
nad Laškim praznovali kraje-
vni praznik.
Za 15. avgust so se odlo-
čili zato, ker so na ta dan
1941. leta Nemci zaprli 42
domačinov. Od tega so jih
11 še isti dan ustrelili kot
talce, 31 pa odpeljali v in-
ternacijo in le 13 jih je pre-
živelo mučenje in trpljenje
v taboriščih, ter se vrnilo na
svoje domačije. Da se ohra-
ni spomin na te težke dni
NOB in naše revolucije, so
krajani Vrha nad Laškim s
statutom krajevne skupnosti
sprejeli sklep, da postane 15.
avgust njihov krajevni praz-
nik. In tako so ga letos že
drugič praznovali.
Samo prazsnovanje je bilo
razdeljeno v dva dela. že
v soboto je domača dram-
ska skupina uprizorila vese-
loigro Vdova Rošlinka. Za-
radi slabega vremena so mo-
rali prireditelji spremeniti
prizorišče predstave. Name-
sto na prostem, so igro upri-
zorili v enem od razredov
osnovne šole. Kljub majhne-
mu prostoru, je predstavi
prisostvovalo okrog 250 gle-
dalcev, ki so prizadevne ig-
ralce bučno nagradili za nji-
hovo res dobro igranje. V
noHalin r\Q	io trrcxmo
boljšalo m slavnostni del
proslave in kulturni program
sta se odvijala na prostem.
Najprej je igrala godba na
pihala iz Laškega, nato pa
je predsednik socialistične
zveze Vrha nad Laškim Dra-
go Cepuž v imenu krajevne
skupnosti in v svojem imenu
pozdravil vse navzoče in pou-
daril, da je hotel okupator
E nasiljem in strahovanjem
domačinov zatreti in v kali
zadušiti narodnoosvobodilni
boj, vendar dosegel je ravno
nasprotno. Vedno več ljudi je
kot posledica nasilja odha-
jalo v partizane in žrtvovalo
svoja življenja za svobodo.
Poleg 11 talcev, ki so jih
Nemci ustrelili in 18 doma-
činov, ki so našli smrt v ta-
boriščih, jih je še 16 izgubi-
lo življenja, ko so se v ho-
stah borili proti okupatorju.
Po končani vojni je borbo na
bojišču zamenjala borba za
izgradnjo porušene domovine
in za dvig iz zaostalosti in
revščine.
Na koncu je Drago Cepuž
dejal, da letošnjega praznika
ne slavijo le kot zgodovin-
skega pomnika NOB, temveč
je praznovanje v času, ko
lahko pokažejo na nove us-
pehe v razvoju njihove kra-
jevne skupnosti. Po dogovo-
ru je moški pevski zbor iz
Laškega, v katerem je pelo
tudi šest pevcev iz Vrha, za
pel dve pesmi, nato pa sta
delegaciji mladincev in pred
stavnikov zveze borcev od
nesli vence pred spomenil
žrtvam fašizma. Sledile so re
citacije učencev osnovne šo
le na Vrhu in recital, ki ga
je pripravil mladinski aktiv
Olga Jurkošek je prebrali
sestavek, ki ga je za nede
Ijsko prireditev napisala Zofi
ka Plahuta, preživela interJ
niranka, ki se Je zgolj p«
naključju vrnila iz taborišč^
v Auschwitzu. Njen sestavek
nam je še enkrat priklical »
spomin strahote In trpljenja
ki so se dogajala po nem
ških taboriščih. Se enkral
smo si pred očmi ustvarili
podobe taborišč in kremato
rijev, v katerih so izginjal
milijoni intemirancev.
Otožno \'Z!dušje, ki je na
stalo po tem, je prekinil m«
ški pevski zbor, ki je zap«
pesem Sem fantiö veseleg
Štajerja in venček slovenskü
narodnih pesmi.
Sledila je pogostitev vse
nad 75 let starih krajanov Vi
ha nad Laškim in zabava
plesom. V^elo in prijetn
ra^polo^nje se je nadalj<
valo še pozno popoldne.
RADO SERNB
PRED OBIRANJEM
Hitro se bliža čas, ko bo
Savinjska dolina sprejela na
delo več sto ljudi. Začelo
se bo namreč obiranje hme-
lja. Daleč so že časi, ko so
dolino sredi avgusta prepla-
vili obiralci, ki so obirali
ročno. Sedaj večino hmelja
oberejo stroji. Pred leti so
ustanovili več strojnih skup-
nosti, v katere se združuje
jo kmetje. Obiskali smo
strojno skupnost v Gotovljah
in se o obiranju in pripra-
vah pogovarjali s kmetom
Ivanom Bizjakom, ki je član
skupnosti že od ustano\'itve.
Pred leti je bila v Gotov-
l,jah ustanovljena strojna sku-
pnost. Bi nam lahko povedali
kdaj in zakaj je bila ustano-
vljena?
Ivan Bizjak: Ustanovili smo
jo leta 1972 z namenoan, da
kupimo obiralni stroj. Usta-
noviteljev je bilo 25. Vsak
je prispeval delež za nakup
stroja, ki je veljal, s halo
vred 80 milijonov .starih di-
narjev.
Cas obiranja se hitro bliža.
Kako ste se pripravili na to?
Ivan Bizjak: Kot vsako le-
to smo tudi letos opravili
temeljit pregled stroja in po-
pravili ix)kvarjene ter dotra-
jane dele. Uredili smo seveda
še obiralno halo in okolico,
tako da sedaj mirno čakamo
začetek obiranja. Le-to se bo
začelo 19. avgusta, torej ma-
lo kasneje kot običajno.
Kako pa potem poteka samo
obiranje?
Ivan Bizjak: Prednost pri
obiranju imamo seveda člani
skupnosti, vendar obiramo
tudi za druge kmete. Člani
skupnosti namreč določeno
količino obiramo po nižji ce-
ni, ker smo solastniki stroja.
Količina pa je odvisna od ve-
likosti deleža pri stroju.
Vsak kmet, ki obira na stroj,
mora poskrbeti za pravoča-
sen odvoz obranega hmelja,
vse ostalo pa delajo delavci,
ki jih priskrbi in plača
strojna skupnost.
Gotoveljski kmetje so to-
rej poskrbeli za pravočasen
začetek obiranja. Skrbi jih
le pridelek, ki bo predvido-
ma 20 do 30 °/o manjši od
lansk^a.
KRISTIJAN MARKOVIC
POPRAVEK
v prejšnji številki No-
vega tednika smo poroča-
li, da je kmetijski kombi-
nat Hmezad Žalec začel
lisplačevati dolgoročna po-
sojila za gradnjo in obno-
vo gospodarskih poslopij
in nakup kmetijske meha-
nizacije, kar pa ni točno.
Hmezad namreč trenutno
kreditira samo nakup ko-
ruze za svoje kooperante,
in sicer do 200 kg na po-
godbeno vezano glavo ži-
vine. To je predvsem v in-
teresu Mesnin in Mleka,
ki želita ohraniti sedan ii
stalež živine.	M. K.
JOŽE
NOVAK
Jožeta Novaka iz Pre-
vorij, šoferja pri celjskem
Izletniku, sicer pa pred-
sednika te Krajevne skup-
nosti, je težko najti, če
ne sedi za volanom avto-
busa na progi Celj»—Kr-
ško—Celje, hiti po oprav-
kih ali sestankih v doma-
čem kraju. Tu sem ga
po daljšem iskanju tudi
našla. V Krajevnem ura-
du, kjer je zaposlena nje-
gova žena, sva sedela v
kot med na kup natlače-
ne mize in stole, ki čaka-
jo, na svoj stalni prostor
v pritilični stavbi Krajev-
nega urada.
Potem sva kramljala o
delu šoferja, ki mu je
zvest že dvanajst let in to
na isti progi. Da je vož-
nja z avtobusom po oz-
ki, vijugasti in makadam-
ski cesti zahtevna in od-
govorna nisem niti dvo-
mila, saj sem se kot pot-
nik avtobusa, ki je na-
daljeval pot v Kozje, pri-
peljala do Prevorij. Tež-
ko je predvsem pozimi, je
pripovedoval moj sogo-
vornik, kadar zapade sneg
in cesta poledeni. Morda
prav tu tiči vzrok, pred-
vsem pa v poslabšanem
zdravju Jožeta Novaka, da
se je vpisal v Prometno
šolo v Celju, ki jo bo
vsak čas tudi končal. Ob
vsem delu in dolžnostih
se mu tudi knjige jemale
veliko prostega časa. če
bo šlo, bi se rad kot pro-
metnik zaposlil znotraj
svojega podjetja, sicer pa
kje drugje.
Funkcijo predsednika
Krajevne skupnosi mu je
bila zaupana leta 1972 in
dela se je lotil z vso res-
nostjo.
Jože se je na Prevorju
rodil, tu je preživljal svo-
ja mladostna leta in ko
je kasneje odšel za kru-
hom v Ljubljano, ga je
kar naprej vleklo nazaj v
domači kraj. Vrnil se je,
si ustvaril dom in druži-
no in zdaj pravi, da te-
ga kraja ne bi zapustil
za nobeno ceno. In kot
domačin mu je še poseb-
no veliko do tega, da bi
se kraj čimbolj približal
razvitejšim predelom v do-
lini. Za to pa bo potreb-
no še veliko dela, skvp-
nih prizadevanj in ne na-
zadnje denarja. Velika pri-
dobitev za Prevorje je
prav gotovo vodovod. Za-
hvala gre tudi brigadir-
jem, ki so tod vihteli
krampe in lopate, saj pre-
bivalci sami, med njimi
je veliko ostarelih, tega
ne bi zmogli. Do leta
1980, pravi Jože, bo od
glavne ceste do vsake va-
si speljana cesta, ki jih
bodo gradili s krajevnim
samoprispevkom in z ude-
ležbo občanov.
V	šestih zaselkih te Kra-
jevne skupnosti prebiva
740 prebivalcev, med nji-
mi je veliko delavcev, ki
se vsak dan z avtobusi
odpeljejo na delo. čeprav
je delo težko vzklajevati
se sestankov ti ljudje ude-
ležijo več kot 80 odstot-
no.
V	teh dneh ima Jože
Novak veliko dela in skr-
bi s pripravami na občin-
ski praznik, ki se bo od-
vijal pred štiriletno osnov-
no šolo na Prevorjih, za-
to sem se od prijetnega
sogovornika poslovila
MATEJA PODJED
«METLA« POMETALA
SLAMASTIKE
številnim obiskovalcem, ki
so v ponedeljek zvečer sko-
raj povsem napolnili dvora-
no kina Union, nedvomno ni
bilo žal. Do solza so se na-
smejali najnovejšemu satirič-
nemu kabaretu Toneta For-
nezzija-Tofa »Dobi občinski
! kurir Švejk v tretji svetovni
reformi«.
V vlogi švejka, ki je to-
krat oblekel novo oblačilo
občinskega kurirja in povzro-
čal svojemu načelniku kup
preglavic, je odlično zaigral
Janez Hočevar-Rifle. Preprič-
ljiv Svejkov lik, ki bode moč-
neje od osata, je tudi v no-
vi vlogi dobro opravil svoje
delo. Pometel je z vsemi šla-
mastikami, ošvrknil naše
vsakodnevne napake in slabe
razvade, pa tudi blokovskih
sil se je močno lotil.
Kot dober kurir je seveda
' poskrbel tudi za dostavo de-
legatsk^a gradiva in sio
na vsesplošno zadovoljst-i
delegatov, pa tudi svojega d
čelnika, ki je bil s konstru
tivno razpravo na seji ze
zadovoljen. Gradivo je vi
švejk dostavil v smetiši
kan to, saj zaradi poškodoii
nega osnovnega sredstva
čevljev — ni mogel oprav
svoje dolžnosti.
Obiskovalci, ki so vedi
obrazov zapuščali prizorih
potem, ko je švejk oznafl
da je nekje skrita tempirä
bomba, so bili s predsta'
zadovoljni. Dober obisk
priča, da smo Celjani kij'
številnim kritikom le za C
bre in zanimive poletne p
reditve.
Metlo bomo še radi gosti
še posebej, če bo kdaj I
metla tudi z našimi, celjsi
mi šlamastikami.
BRANKO STAMEJß
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 	stran 3
polemika
v sobotni prilogi »IH'la«, Iti je izšla
24. julija 197t>, je bilo objavljeno odprto
pismo ribiških družin Laško, Radeče
in Zasavje, naslovljeno celotni sloven-
ski javnosti. Pismo je povzročilo velik
odmev, še posebej med krajani ob
Savinji, izšlo pa je pod naslovom Aten-
tat na reke. V pismu ribiči ugotavlja-
jo, da je Savinja, nekdanji biser med
slovenskimi rekami, postala v zadnjih
letih pravi industrijski kanal. V^zrok
Za fo je v industriji Celja, saj pride
do tu Savinja čista, nato pa postane
zaraJi odplak Železarne, Ema, Cinkar-
ne, Etola in drugih tovarn le še smrdlji-
va kloaka. Laški, radeški in zasavski
ribiči so nato zapisali: »S čigavim do-
voljenjem si omenjene delovne organi-
zacije laste pravico do spreminjanja
reke Savinje v industrijski kanal?« Na-
to so vprašanje zastavili tudi občini
Celje in vsem njenim političnim foru-
mom: »Se zavedate, da v Sloveniji ne
obstaja le vaše mesto, ampak da sio
tu še druge občine in drugi kraji, ki
imajo pravico do čistega in zdravega
okolja?«
KAKO GLEDAMO na
PROBLEM
Ce želimo nekoliko širše spregovoriti
o možnostih za ohranitev Savinje in
njenih pritokov, moramo že v uvodu
opozoriti na tri zorne kote gledanja
na to vprašanje. K prvemu sodi gleda-
nje številnih občanov in odseva pred-
vsem zahtevo po ohranitvi čiste Savi-
nje. Gre bolj za sentimentalno ali pri-
vatno gledanje na zadevo, ki izključuje
prisotnost širših družbenih interesov.
Svojstveno je tudi obravnavanje pro-
blema z vidika gospodarskih organiza-
cij, ki na onesnaženo Savinjo in njene
pritoke gledajo predvsem s finančnega
zornega kota. In slednjič so tu še dru-
žbenopolitične skupnosti, ki zaradi
pomanjkanja najrazličnejših pKXiatkov,
kadrov in zaradi slepomišenj onesnaže-
valcev največkrat samo poskušajo pro-
blem kompleksno obravnavati. Vendar
je pomembno to, da družbenopolitične
skupnosti in njeni organi znova in
zno^'a p>oudarjajo, da vprašanja ohra-
nitve okolja ne gre obra-^navati ločeno
od vprašanja industrijsk^^ga in gospo-
darskega razvoja našega področja. Saj
sta to vendarle dve kompo'nenti, ki
se med seboj ne Izključujeta, ampak
dopolnjujeta. Vsaj morali bi se.
Če poskušamo vsaj delno odgovori-
ti na vprašanje laških, radeskih in za-
savskih ribičev, lahko rečemo, da se
v Celju zavedajo ?se teže vprašanja
onesnaženosti okolja in s tem v zvezi
tudi onesnaženosti Savinje In njenih
pritokov. 2e večkrat so o njem razprav-
ljali različni forumi, SZDL je v marcu
organizirala javno tribuno o tem vpra-
šanju, občinski politični aktiv je pred
kratkm naslovil obvezujoče pismo di-
rektorjem tistih OZD, ki sodijo med,
glavne onesnaževalce Savinje. A ven-
darle se stvari niso bistveno pomaknile
na bolje. Morda tudi zato ne, ker no-
silci posameznih obvezujočih nalog ob-
ravnavajo vprašanje onesnaženosti oko-
lja še vse preveč občasno. Dejstvo pa
je, da so nosilke ekološke politike prav
delovne organizacije in da so od njiho-
ve pripravljenosti za reševanje problem
mov našega okolja odvisni rezrultati,
ki jih bomo ali jih že dosegamo na tem
pocrcčju.
Da pa bi vendarle pospešili priza-
devanja za ohranitev zdravega okolja
ter oblikovali takšne programe sanaci-
je, ki bi v najkrajšem možnem času
dali najboljše rešitve, je celjski izvrš-
ni sv&t na svoji 77. seji imenoval komi-
sijo za sanacijo okolja. Komisija se Je
konec julija že tudi prvič sestala i'n
si kot eno prvih zastavila nalogo, ugo-
toviti stopnjo onesnaženosti okolja v
celjski občini, nato pa bo na podlagi
celovite ocene izdelala še predlog za
njegovo ureditev. Povedati velja, da
so v komisiji za sanacijo okolja števil-
ni predstavniki družbenopolitičnih or-
ganizacij, samoupravnih Interesnih sku-
pnosLi, organizacij združenega dela, iz-
vršnega sveta in republiškega komiteja
za varstvo okolja.. Na to, da v Celju
vendarle iščejo vse možne poti za ure-
ditev vprašanja onesnaženosti okolja,
pa kaže tudi dejstvo, da bodo na sede-
žu občinske skupščine v najkrajšem
času zaposlili nekoga, ki se bo siste-
matično ukvarjal z vsemi vprašanji, ki
zadevajo zaščito in ohranitev okolja.
KRIVCE IŠČITE DRUGJE
Laški, radeški in zasavski ribiči so
f odprtem pismu naslovili jasno vpra-
šanje tudi delovnim organizacijam, ki
so največje onesnaževalke Savinje in
njenih pritokov. Jasno, da smo posku-
šali dobiti čimveč odgovorov ter tako
primakniti še kamenček v mozaik sli-
ke o ohranjevanju okolja v naši sose-
ski. A vtis je porazen. Že vprašanje o
ukrepih, s katerimi poskušajo in še
bodo poskušali rešiti vprašanje odpad-
nih voda, je sprožilo v tovarnah plaz
obtožto. Tako na račun ljudi, ki vpraša-
nje jiprožajo, kot na račtm najbližjih
sosedov, ki so »daleč večji cnesnaževal-
ci Savinje kot smo mi. Zato iščite kriv-
ce. drugje.« Pa čeprav krivce še zdaleč
nismo iskali! Tudi takšne misli, kot so:
»Leta 1950 smo odvajali odpadne vode
7 Savmjo, pa se zaradi tega ni nihče
razburjal!« ali: »Saj je Sava tudi uma-
zana!« ali »Naj nam dä občina denar,
pa bomo kupili ustrezne naprave!« ka^
žejo na določen odnos, ki ga imajo v
tovarnah do vprašanja ohraaitve zdra-
vega IT čistega okolja. Ob tem pa se-
veda ne gre izključevati dejstva, da
i vseii večjih organizacijah ssdruženega
dola razmišljajo o rešitvi vprašanja od-
padnih voda, da So marsikje že izdela-
li sanacijske programe in da so pone-
kod že zabeležili prve rezultate. Ome-
niti velja projekte v zvezi z očiščeva^
njem odpadnih voda v Etolu, v Emu,
Železarni, Cinkanai i!n še kje. Vendar
pa bodo ostali številni projekti in sa-
nacijski načrti le mrtev papir, če se
odn^i® delavcev do vprašanja ohranitve
okolja ne bo spremenil. Kajti ravno
delavci bodo morali odločati o finan-
čnih sredstvih, ki jih bodo namenjali
ohranjevanju zdravega in čistega oko-
lja ter zdrave in čiste Savinje.
DAMJANA STAMEjeiC
LAŠKO: ZASENČENA
STRPNOST
Ponedeljkova izredna seja IS skup-
ščine občine Laško je bila v celoti po
svečf^na razpravi o ukrepih, ki naj jih
podvzamejo v tej občini, da bi se,sta-
nje okoli onesnaževanja Savinje začelo
izboljševati in kako bi s problema ven-
darle sn^li kopreno nejasnosti, izmi-
kanj in prelaganje bremen in krivde
drug drugemu za hrbet.
Proti pričakovanju je na seji, bili
so prisotni tudi nekateri predstavniki
najbolj prizadetih družbenih organiza-
cij, potekala razprava v iskanju naj-
ustreznejše poti za rešitev problema,
Prevladalo je stališče odprtih vrat,
pripravljenosti na dogovarjanje, na so-
delovanje, čeravno poziti na oster pro-
test, na široko akcijo v Javnosti, niso
bili ravno šibki. Sprejeli so vrsto
sklepov, Po katerih bi sedanji »megle-
nosti« okoli pripravljenosti za resnič-
no akcijo naredili konec. S tem, ko
so težišče odgovornosti za razmere na-
slonih na občino Celje in njeno gospo-
darstvo, v Laškem ne smatrajo, da so
v Celju edim krivci, in da je Celje
izključno odgovorno ter doliaio sanira-
ti zadeve. Bilo je ^govora o časdli, ko
je slovenska in jugoslovanska družba
akumulirala iz zastarele industrije v
Celju in ko ob izdatna akumulaciji
ni biio nikoli sredstev za urejanje za-
dev, ki naj ohra:ajajo čisto okolje.
Na seji v Laškem so se zavzeli'za
ustanovitev medobčinskega telesa, ki
bi koordiniral napore v cilju reševa-
nja problema. Sklenili so, da slab
zgled ne bo odvrnil prizadevanj v obči-
ni, da z izgradnjo kolektorjev in či-
stilnih bazenov ne bi očistili odplak
v Laškem in Rečici. Niso se izognili
tudi primerom, da tudi med podjetji v
občini najdemo onesnaževalce.
Trezno in preudarno so ocenjevali,
da je v izvoru problem povsem go-
spotlarske narave, da je treba razčistiti,
koliko m kdo kaj onesnažuje in kolik-
šna obveznost naj mu pripade za sa-
niranje stanja. Seveda utegne odlašanje
in prestavljanje sanacije v nedogled
preiti tudi v političen problem, ki bi
žačel kaliti odnose med občani, interes-
nimi skupnostmi, med javnim mnenjem
in učinkovitostjo političnih struktur.
Seveda takšno strpnost vendarle ka-
li nekaj dejstev.
Najprej ugotovitev, da na vse pri-
tožbe, sporočila, proteste s strani ob-
činskih organov, političnih in društve-
nih organizacij, doslej ni bilo v.'-stioe
odgovora, pa naj gre za naslovnike,
kot so delovne organizacije, občina Ce-
lje ali republiške institucije, kot so in-
špektorat, komite za varstvo okolja ali
republiški izvršni svet. To ni odnos
m primer odkritega dialoga, ki ga v
laški občim najbolj prizadeti upravi-
čeno pričakujejo.
Drug primer je ta, da je pred ča-
som, ko je bil v Celju posvet regijske-
ga obsega in ko so obravnavali vpra-
šanje onesnaževanja Savinje, bilo dva,
tri mesece stanje Savinje neprimerno
boljšt — kar pomeni — če je volja in
pripravljenost, je mogoče omiliti škodo,
ki jo povzročajo odplake za porečje
Savinje.
V torek so se v Celju sestali pred-
stavniki laške občine s predstavniki
celjske občine in celjskega gospodar-
stva, O tem moremo v tej številki nar
vesti le najbolj bistvene stvari:
IN ŽAREK UPANJA ...
Sestanek pri podpredsedniku izvr-
šnega sveta celjske občine Ristu Gaj-
šku je za drobec obrnil neprijazno plat
»ekOiOške medalje«. Poleg predstavni-
kov laške občine, pristojne inšpekcije
iz Celja, so se sestanka udeležili za-
stopniki treh glavnih »onesnaževalcev«
iz Celja.
Kakšne so resnične razmere in ka-
teri od očitkov res držijo, je bilo na
tem sestanku še nemogoč .oceniti.
Dejstvo, da so Cinkajna, železarna
štore in Emajlirka vložile dosedaj ve-
lika sredstva za ekološke rešiAve in da
vlagajo nemajhne napore za dokončno
ureditev, so na tem sestanku dokumen-
tirali. Seveda te naložbe še ne daj^o
rezaltatov, ki bi zadovoljili prizadete
in jih še nekaj časa ne bodo. Vendar
pa je, tako zatrjujejo, s projekti, ki so
že v pripravi ali se realizirajo, vsak
dan bliže času, ko bo škodljivost od-
plak v največji meri odpravljena..
Seveda So na seji povzročitelji ne-
razpDloženja v Javnosti tudi priznali,
da so premalo storili, da bd javnost
o svojih naložbah, naporih, vlaganjih
In načrtih obvestili na razumljiv in do-
volj jasen način.
Kakšen je bil sklep sesta-nka, ki je
Imel predvsem informativni značaj?
# Prvič to, da celjski izvršni svet
pripravi za novinarje tiskovno konfe-
renco, na kateri bi sodelovali predstav-
niki celjske, , žalske in laške občine
republiški inšpektorat in predstavniki
Industrije, ki se največkrat omenja v
zvezi z onesnaževanjem.
9 Da bi tako pomembnega vpraša-
nja ne reševali več parcialno, sezonsko,
so sklenili obvestiti medobčinski svet
osmih občin, ki naj prouči možnost za
ustanovitev koordinacijskega telesa,
morda celo Interesno skupnost, kd bi
po vzoru Zasavja gotovo imela večji
učinek.
Kolikšna Je svetloba, ki prodira tu-
di na drugo stran medalje, to pa je
nekaj, kar bo §e polnilo stolpce časo-
pisov. Z zadovoljstvom čakamo na na-
povedano tiskovno konferenco.
JURE KRAÄOVEC
Poto: DRAGO MEDVED
4. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
STEKLARNA BORIS KIDRiC
v nenehna stremljenja ko-
lektiva Steklarne Boris Kid-
rič v Rogaški Slatini, da bi
svojim izdelkom dal še večjo
kvaliteto, seveda sodi tudi
težnja po čimprejšni in po-
polnejši modernizaciji objek-
tov in načina proizvodnje.
Kolektiv, ki je že dolga leta
znan ne le kot ena največjih
tovrstnih organizacij združe-
nega dela pri nas, temveč ču-
di po izredno kvalitetnih iz-
delkih, ki so si izborili pot
na domala vse kontinente,
vseskozi išče načine, kaka
proizvodnjo modernizirati
do takšne mere, da bi bilo
mogoče proizvajati ceneje in
seveda hitreje.
Znano je, da je že pred le
ti Steklarna sprejela razvojni
načrt, ki ga deloma že ure-
sničuje, deloma ga bodo ure-
sničili do leta 1980, ko je
predviden zaključek zadnje,
tretje faze razvoja.
V prvi, že končEini fazi so
rekonstruirali grobo brusil-
nico in kupili avtomat za de-
korativno brušenje. Na ta na-
čin se je menjala struktura
proizvodnega programa. Pred
tem se je namreč svinčev
kristal talil v 12 loncih, po
rekonstrukciji pa v nekaj
več. To povečanje je v skla-
du s perspektivnim razvojem
Steklarne in njeno usmeri-
tvijo v kvalitetTiejšo proiz-
vodnjo.
Tudi druga faza obnove Ste
klame je bila namenjena po-
večanju proizvodnje svinče-
vega stekla, število talilnih
loncev se je povečalo na 24,
to pa je narekovalo postavi-
tev nove brusilnice v Kozjem
v letu 1974 in sodobne Kislin-
ske polirnice v Rogaški Sla-
tini. Zgrajena je bila tudi no-
va brusilnica, kjer so začeli
delati lani.
Tretja faza modernizacije
Steklarne pa ne bo ostala
zgolj pri dosedanjih novite-
tah in rekonstrukcijah. Pred-
videne so še zamenjave talil-
nih peči, leta 1977 pa bodo
vgradili še 30 novih brusilnih
vreten, kar pomeni 60 delov-
nih mest v dveh izmenah.
Ker bo s povečanjem bru-
silni ških delovni!) xnes«' /ti-
slinska' polirnica v Rogaški
Slatini docela zasedena, na-
meravajo v Kozjem postaviti
nov podoben obrat, torej ka-
pacitete za dvojen današnji
obrat. ,
O predvidenih investicijah,
govore o 4,5 milijarde starih
dinarjev, so že obvestili Lju-
bljansko banko.
Perspektivni razvoj, ki, kot
smo že omenili, obsege f-ri
razvojne faze, temelji na oce-
nah trga doma in na tujem.
Izvoz je Po naravi dolgoro-
čen in se že dogovarjajo gle-
de asortimanov in pa količin
do leta 1980. Izvoz, ki se vsa
leta povečuje in nenehno išče
še druga tržišča, zlasti v dr-
žavah neuvrščenih, se oo po
vsej verjetnosti še zvečal.
Kljub nenehni moderniza-
ciji pa bodo še vedno obdr-
žali ročni način bru.šenja.
Steklo s takšinim načinom ob-
delave ima neomejen radij
plasmaja, zaradi visoke kva-
litete pa cena transporta ne
omejuje prixlaje. Stroški bru-
šenega kristala namreč ne
presegajo 20 odstotkov cene,
četudi jih transportirajo v še
tako odaljena tržišča kot so
Japonska, Avstralija ali Bra-
zilija.
Za konec še beseda o izvo-
zu. Le-ta je izredno povečan,
vendar temelji na dejanskih
zmožnostih. V prvih petih
mesecih letošnjega leta so
ga v primerjavi z lanskim le-
tom povečali za 66 odstotkov.
Kljub dobremu štartu v tre-
tjo fazo rekonstrukcije pa
ima Steklarna in njen kolek-
tiv vendarle določene težave,
ki nastopajo zlasti zaradi ne-
nehnega naraščanja cen. Ce'ne
izdelkov so namreč že leto
in pol na istem nivoju, zato
so zaprosili Zvezni urad za
cene za povišanje, kar pa jim
ni uspelo. Precejšen problem
predstavlja tudi plasma izdel-
kov na domačem trgu zaradi
izredno visoke obdavčitvene
stopnje svinčevega kristala,
po drugi strani pa se zaradi
novega zakona o zavarovanju
plačil soočajo z velikimi pro-
blemi plasmaia zaradi po-
manjkanja obratnih sredstev
v naši trgovini. To velja zla-
sti še za veletrgovsko mrežo.
Težave se pojavljajo seveda
tudi pri izvozu, predvsem za-
radi cen, ki jih postavljajo
inozemski partnerji, vendar
v Steklarni upajo, da se bo
položaj z leti popravil. Viso-
ka kvaliteta izdelkov, ki jih
dobite v domala vseh boljših
trgovinah na raznih ko'ncih
sveta, je po vsej verjetnosti
eden poglavitnih porokov za
gornjo trditev.
MILENKO STRAŠEK
ŠENTJUR
hiter razvoj
Za občino Stmtjur pri Celju, ki
spada med manj razvita območja v
SRS in v celjski regiji je značilno, da
beleži v obdobju 1971—1975 bistvene
premike v razvoju gospodarstva tako
v pogledu večjega ustvarjenega družbe-
nega proizvoda, kot tudi v povečevanju
števila zaposlenih v občini. Znano je,
da je v občini Šentjur pri Celju izred-
no visok odstotek dnevne migracije za-
poslenih, saj je bilo ob koncu leta
1975 izven občine zaposlenih 2.200 ob-
čanov, kar vse vpliva na stopnjo raz-
vitosti naše družbeno politične skupno-
sti. V preteklem polletnem obdobju so
bili v občini zgrajeni nekateri pomem-
bni gospodarski objekti; šole, otroški
vrtci, modernizirane regionalne in lo-
kalne .ceste, vodovodi in urejeni kom-
pleksi za bodočo smotrno uporabo pro-
stom. Pomembna je izgradnja nove ce-
varne kALPOS«, lakirnica in furnirnica
»BOHOR«, obrat Eleganta, moderniza-
cija t »TOLU«, POZD »TAJFUN« Pla-
nina, moderniziranje ceste proti Pla-
nini, Dramljam in Ponikvi, zgrajeni
vodovodi škof ja vas—Šentjur, Tinsko—
Nova vas in v KS Prevorje ter sprejeti
zazidalni kompleksi za dele naselij
Dramlje, Ponikva, Gorica, Loka, Crnoli.
ca—Nova vas in kompleks za izgradnjo
zidanic in vikend hišic v krajevnih sku-
pnostih Dramlje in Ponikva. Kljub do-
kaj ugodnim rezultatom, pa se v raz-
voju gospodarstva pojavljajo nekatere
težave, ki so skoraj popolnoma odvis-
ne od uvoza surovin, premajhna pove-
zanost našega ^gospodarstva z večjimi
nosilci razvoja, nedovoljena samoup-
ravna organiziranost, slaba kvalifika-
cijska struktura zaposlenih in zmanj-
šanje lastne produktivne sposobnosti
Prvo polletje leta 1976 v razvoju na-
šega gospodarstva ni bilo uspešno, saj
je nekaj organizacij zaključilo polletno
poslovanje z negativnim rezultatom, ki
je v večini primerov posledica novega
Obračuna poslovanja po plačani reali-
zaciji. V dveh organizacijah pa bo za
izboljšanje bodočega poslovanja po-
trebno vložiti maksimalne napore in
tako ob koncu leta 1976 dosegli poziti-
ven obračun poslovanja. Posledica tak-
šnega poslovanja so faktorji, ki so bili
prej navedeni in pa visoke obveznosti
zaradi naložb v preteklem obdobju
V sredini julija 1976 sprejeti družbe-
ni plan razvoja občine, ki temßlji na
podpisanem družbenem dogovoru o
temeljih plana razvoja občine Šentjur
za obdobje 1976—1980 predvideva, da bo
družbeni proizvod v tem obdobju na-
raščal letno za 11,9 odstotka, tako, da
bomo v letu 1980 dosegli okoli 55 od-
stotkov povprečnega družbenega proiz-'
voda na prebivalca v SRS. Zato bodo
znašala okoli 700 milijonov dinarjev v
obeh sektorjih gospodarstva. Prednost
pri naložbah imajo vlaganja v indust-
rijo, kmetijstvo in terciarne dejav-
nosti, ki mnogo zaostajajo za razvojem
v ostalih dveh sektorjih gospodarstva.
Tu mislimo predvsem na nadaljnji raz-
voj trgovske mreže in gostinstva kot
tudi na razvoj obrti, tako v zasebnem
ali družbenem sektorju. V trgovini bo
potrebno zgraditi novo trgovsko hišo
in restavracijo v Šentjurju ter urediti
nekatere druge prodajalne v občini.
Nadalje načrtujemo izgradnjo in ure-
ditev predelovalnih kapacitet v indust-
riji ter modernizacijo in povečanje v
proizvodnjo kmetijstva in to predvsem
ureditev klavnice, izgradnjo nasadov,
nabavo mehanizacije ter gradnjo hle-
vov za govedo in kokoši. V družbenem
planu je dan poseben poudarek razvo-
ju infrastrukture, to je faktorjem, ki
bodo pripomogli k izboljšanju pogojev
dela in življenja naših občanov. Prav
od hitrejšega razvoja tega področja je
odvisen celoten hitrejši razvoj občine,
ob načrtovani stopnji rasti gospodar-
stva in usklajenega razvoja posamezne
družbene dejavnosti
V naslednjem obdobju pričakujemo
učinkovitejše izvajanje družbenega do-
govcra o skladnejšem regionalnem raz-
voju v SRS kot tudi v celjski regiji in
pa večji interes organizacij združenega
dela izven občine za gradnjo obratov
v občini in tudi hitrejšo samoupravno
organiziranost obratov. Za gradnjo ta-
kih obratov razpolagamo z ustrezno
industrijsko cono v Šentjurju, ki ie
oskrbljena s priključkom na železnico,
energijo, tehnološko vodo, vendar daje-
mo pn bodočih obratih prednost kapi-
talnim naložbam pred deloimo inten-
sivnhni. Prav tako smo zainteresirani
tudi za gradnjo manjših obratov z 10—
30 liudmi v krajevnih skupnostih.
Pričakujemo, da bodo nekatere or-
ganizacije združenega dela v naši re-
publiki, predvsem pa v celjski regiji
pokazale interes za to, ter tako pripo-
mogle k hitrejšemu razvoju manj razvi-
te kozjanske občine.
FRANC SENICA, ing. agr.
KONJIŠKI IS
O GOSPO-
DARSTVU
Ob 10. uri zjutraj se bodo
v Slovenskih Konjicah sesta-
li člani izvršnega sveta ob-
činske skupščine ter v osred-
nji točki dnevnega reda ob-
ravnavali gospodarske rezul-
tate, ki so jih v prvem pol-
letju dosegle organizacije
združenega dela v občini. Ti
dosežki so po podatkih, zapi-
sanih v gradivu za sejo, po-
dobni kot v večini slovenskih
občin. Prikazujejo za dobrih
6 odstotkov večji celotni do-
hodek, znatno več porablje-
nih sredstev ter nižji doho-
dek in ostanek dohodka kot
v enakem obdobju lanskega
leta. Tudi v Slovenskih Ko-
njicah ugotavljajo, da so
slabši finančni rezultati pol-
letnega gospodarjenja pretež-
no odraz prehoda na nov
sistem ugotavljanja dohodka.
Kljub temu pa nekateri po-
datki, še posebej zaloge go-
tovih izdelkov, ki so skoraj
za polovico višje kot lani ka-
žejo, da bo do konca leta
treba storiti še marsikaj. Le
s skupnimi napori vseh no-
silcev gospodarskega razvoja
bo namreč mogoče doseči če
že ne planirane, pa vsaj dob-
re gospodarske rezultate.
D. S.
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 	stran 5
v lomu nad topolšico
JAME S KAPNIKI
Stara ljudska izročala pi-^a-
vdjo, da je hrib Lom nad To.
polšico votel in" poln jam.
Starejši ljudje pripovedujejo,
da sta nekoč v veliko brezno,
ki je bilo na Jelenkovi njivd,
padla dva vola in dekle. In
Ico so po močnem deževju na-
rasle vode privrele tudi izpod
Iioma, so s seboj prinesle de.
Icletove cokle, volovske telege
in ne nazadnje tudi kite las.
prav tako Ijudj.^ pripovedu-
jejo, do so ob naMvih pripla-
vale izpod Loma ribe, ki so
jih domov nosili kar v koših,
toliko, da jih je bilo.
Stara ljudska izročala. Zdaj
jiih odkrivajo člani jamske-
ga kluba »Podlasica«. Klub
so ustanoviM pred dvema me-
secema. Vodi ga Marjan Vr-
tačnik. v klubu je še 25 čla-
nov. Zdaj ti jamarji skušajo
odkriti resmiico Loma, zlasti
oziroma predfvsem tisto, ki
aadeva jame in votline.
Zdaj ni več dvoma, da v
Lomu ni jam. člani kluba so
se prebili v sedem jam.
Vstopni rov je majhen in
si po njem pravzaprav ni moč
zamišljata, kaj se skriva za
njim. Toda, tu so jame, podne
kapnikom', velikih tudi po dvaj.
set metrov in več. Prelep
kraški svet. Zaenkrat le ma-
lo znan. In prav tu se zače-
njajo načrti članov jamarske-
ga kluba v Topolšici.
Prizadevni člani so doslej
v raziskovanje podzemnega
sveta vložili več kot 300 udar.
niških ur. Tudi veliko denar-
ja. Iz lastnih žepov. Samo;
predsednik kluba je povedal,
da je za to aktivnost žrtvo.
val okoli dva milijona starih
ddnarjev!
Da bi zbrali čim več sred-
stev, so v klubu uvecMi člana-
rino, ki znaša na mesec od
50 do 100 dinarjev. S tako
zbranim denarjem bi radi ku-
pili vsaj deset jamarskih ob-
lek.
Kot je povedal predsed-
nik kluba, Marjan Vrtačnik,
bodo začeto delo nadialjevald.
Predvsem v raziskovalni de-
javnosti. Toda pri tem bodo
nujno potrebovali ustrezno
družbeno pomoč. Sami vsega
ne bodo zmogli, že dosilej so
opravili nekaj uspešnih pos-
kusov z gibanjem vode pod
zemljo in podobno. Ko so na
primer spustili v jiamo ve-
čjo količino vode, je prišla
na dan po dvanajstih urah in
to na mestu, kjer je po izro-
čilu naplavila volovsko vpre-
go, cokle in še kaj. Tudi ribe.
Tu so janmrji tudi začeli ko-
pata in našli par volovskih ror
gov, nekaj kostd itd.
Jamarji iz Topolšice so na
začetku svoje potd. Za nadalj-
nje delo bodo morali dobiti
materialno in tudi strokovno
pomoč, in Lom bo lahko po-
stal tudi turistična točka.
LOJZE OJSTERŠEK
Jama je mokra in z vsakega kapnika kaplja, hkrati pa
rasejo kapniki. Počasi, počasi...
dobrna:
turistično-
lovski dan
Kot prihaja tako imeno-
vana glavna turistična se-
zona v svojo zaključno ob-
dobje, tako se počasi izte-
ka tudi program tradicio-
nalnih turističnih priredi-
tev. In vendar bo konec
avgusta v tem pogledu še
dokaj živahen. Sicer pa so
glavne prireditve napove-
dale v Rogaški Slatini, na
Dobrni in v Šoštanju .
Tako bo v soboto, 21. t.
m. v Rogaški Slatini med-
narodni plesni turnir, ki
ima v tem kraju že svojo
tradicionalnost. Naslednji
dan, v nedeljo, 22. avgusta
pa hg živahno na Dobrni,
kjer bodo imeli svoj turi-
stično — lovski dan. če
sodimo samo po naslovu,
potem bo prijetno, živah-
no. Pa ne samo zaradi na-
slova, tudi zaradi skrbne
organizacije in deleža, ki
ga bodo poleg turističnih
delavcev dali lovci. Pri
njih pa veselih, hudomuš-
nih nikoli ne manjka.
In končno se bo zadnje
dni avgusta pričel v Šo-
štanju turistični teden, ki
bo trajal vse do 5. septem-
bra.	MB
ASFALT DO
LOGARSKE
Ljudje sicer majejo z gla-
vami, toda delavci cestnega
podjetja pravijo, da bo do
12. septembra, ko bo tudi
osrednja proslava praznika
mozirske občine cesta asfalti-
rana. Naj bo tako ali druga-
če, na cesti tik pred Logar-
sko dolino pridno delajo. Je
pa seveda tu še veliko pre-
prek, ki jih morajo prema-
gati. In tako lahko zapišemo
brez tveganja, da se moderni-
zacija ceste v Logarsko doli-
no bliža svojemu koncu. To
je vsekakor izredno pomemb-
na ugotovitev, saj bo asfalti-
rana cesta prinesla naši naj-
lepši alpski dolini novo živ-
ljenje. Tudi v turističnem po-
gledu. Ali predvsem v tem.
Če je bil izletniški turizem
že doslej na prvem mestu,
bo poslej prav gotovo še na-
rasel. In tako se nehote po-
javlja vprašanje, ali je Logar-
ska dolina pripravljena na
sprejem večjega števila go-
stov. če bi sodili po trenut-
nih razmerah, bi morali reči,
da ne. In tako čaka dolino
še veliko nalog, da bo kos
novemu turističnemu priti-
sku. To pa je tudi ▼ interesu
tamkajšnjih ljudi, tembolj,
ker sedanja kratka sezona ne
daje tistega, kar bi lahko do-
lina imela, če bi bila bolj
dostopna in če bi imela še
kaj več kot samo dobro ce-
sto, skromen hotel oziroma
planinski dom in dober zrak.
Zato bo treba tudi čimprej
rešiti vsa urbanistična vpra-
šanja na Solčavskem in še
predvsem v Logarski dolini
ter odpreti realne možn<^i
za turistični raavoj. MB
rimske toplice
TURISTIČNE
V	Rimskih Toplicah, enem
najstarejših zdravilišč v juž-
ni Evropi, se turistični de-
lavci soočajo z velikimi pro-
blemi. Pesti jih pomanjkanje
prenočitvenih zmogljivosti in
slabe gostinske usluge. Za
uspešen razvoj in razmah tu-
rizma so osnova dobra go-
stinska podjetja. Z njimi pa
ünajo v Rimskih Toplicah ve-
like težave. Obe gostilni, ta-
ko Stara kot Nova pošta, sta
pred rušenjem in vanju že
časa ne investirajo več.
2al ni izgledov, da bi se stvar
^ bližnji prihodnosti obrnila
na bolje.
V	danem položaju so Rim-
ske Toplice bolj izletniška
kot turistična točka. Kapaci-
aktivni
soštanjski
f'uninci
Planinsko dništvo Šoštanj,
^ je letos organiziralo že
skupmskih izletov za
"^oje člane, je za soboto 21.
nedeljo 22. avgusta pri-
pravilo dvodnevni izlet po
^renjski in Primorski. Pla-
se bodo prvi dan zadr-
^^li predvsem na Vršiču,
dan pa bodo odšli še
dolino Trente in na Kanin.
V. K.
teta prenočitvenih zmogljivo-
sti je zelo šibka, saj imajo
v Stari pošti le dvajset, pri
zasebnikih pa štirideset le-
žišč.
No, to ^ bile temne strani.
Omeniti ^ velja, da vse le
ni tako tragično. V Rimskih
Toplicah so letošnje leto pre-
uredili bazen in razširili go-
stinske zmogljivosti na njem.
To se je močno odrazilo na
obisku bazena, ki ga je letos
obiskalo precej več kopalcev
kot preteklo leto. Prav tako
prirejajo ob petkih na baze-
nu plese, ki so zelo dobro
obiskani in vsaj malo poži-
vijo mrtvilo kraja.
Prisotna je tudi druga raz-
veseljiva popestritev. JLA, ki
upravlja Center za rehabili-
tacijo invalidov, je letošnje
leto popolnoma obnovila So-
fijin dvorec ali tako imeno-
vani grad in v njem uredila
prenočišča, ki bodo zadovo-
ljila še tako razvajenega go-
sta.
JLA namerava nadaljevati z
delom Že letos oziroma v pri-
četku prihodnjega leta.
Turistični delavci upajo, da
bodo pristojni organi začeli
razmišljati o gradnji hotela
ali motela na območju Rim-
skih Toplic. Tak objekt je
že, v bližnji prihodnosti pa
bo postal še bolj neobhoden.
SERNEC RADO
ptuj 1976
Jutri, v petek, se bo v
ptujskem letnem priredit-
venem prostoru pričel
VIII. festival domače za-
bavne glasbe — Ptuj 76.
Nastopilo bo 18 ansam-
blov, ki jih je izbrala stro-
kovna žirija. Prvi večer, v
petek, bo izločilni, v "sobo-
to pa tekmovalni. V revij-
skem delu festivalskih ve-
čerov bo v petek nastopil
Združeni pevski zbor lesne
industrije Slovenije, v so-
boto ansambel Jožeta Kre-
žeta v nedeljo pa ansam-
bla štirje kovači in Dobri
znanci. Organizator je pri-
pravil v soboto tudi raja-
nje pred hotelom Petovija
z naslovom Festivalska
noč, kjer bosta goste za-
bavala dva nastopajoča
ansambla. Poleg tega pa
je kot vsako leto priprav-
ljenih še veliko nagrad za
obiskovalce. Iz naše regije
bodo nastopili tile ansam-
bli: ans. Viki j a Ašiča Iz
Celja, Gorski instrumen-
talni kvintet Iz Velenja,
Griški kvintet, in ansam-
bel Franca Zemeta iz Voj-
nika.
Torej ljubiteljem doma-
če zabavne glasbe se obe-
ta tudi letos veliko glas-
benih užitkov v lepem
Ptuju.	V. R.
ŠTIRI LETA DELA
Njena aktivnost v pionirski hranil-
nici na osnovni šoli Lesično je sicer
končana, toda ostali so spomini in
marsikatere izkušnje in kdo ve, če
jih ne bo nekoč kot bodoča učitelji-
ca izkoristila kot mentorica šolske
banke.
Marinka Lupše je letos z odličnim
uspehom končala osmi razred osnov-
ne šole v Lisičnem. Svoje delo na
tej šoli pa je končala tudi kot pred-
sednica pionirske hranilnice. Sicer pa
se je aktivno vključevala v to delo
polna štiri leta.
»Bilo je lepo pa hkrati zabavno
in prav tako gotovo bi bilo še lepše,
če bi vsi opravili svoje delo tako kot
smo ga bili zastavili. Tu in tam je
namreč kdo odpovedal in moral je
vskočiti drugi. Toda, tako je vedno,
kjer smo mladi. Včasih sta' pač žoga
ali kolo mikavnejša od sprejemanja
in vpisovanja hranilnih vlog, ki jih pri-
našajo součenci.
Pionirska hranilnica na naši šo-
li je v minulem šolskem letu delala
trikrat na teden, zjutraj, takoj po
prihodu učencev v šolo pa tudi med
odmori. Velikokrat smo delali tudi
I>opoldne.
Med mlade varčevalce smo zajeli
okoli 95 odstotkov vseh učencev. Le-
po, mar ne! Ob koncu šolskega leta
smo imeli vseh vlog skupaj za okoli
dva milijona starih din. Zbirali smo
največ za nakup šolskih potrebščin pa
tudi za izlete,« je priix)vedovala Ma-
rinka.
Vodstvo pionirske hranilnice na os-
novni šoli v Lisičnem Je znalo vzipK)-
staviti dobre odnose s starši in uči-
teljskim zborom. V svetu hranilnice
sta delala starša dveh učencev. Pa tu-
di sicer so starši podpirali to dejav-
nost in tudi sami opozarjali otroke
na nujnost varčevanja.
Dobri stiM z učiteljskim zborom
pa so prišli najbolj do veljave s po-
močjo mentorja Miha Zakoška, ki je
redno spremljal delo »bančnih usluž-
bencev« in pomagal, kjerkoli je bilo
treba.
Pionirska hranilnica na tej osnov-
ni šoli je doslej delala v prostorih
šolske knjižnice, zdaj pa je dobila
prostor na hodniku. Celjska podruž-
nica Ljubljanske banke je namreč po-
darila hranilnici pohištvo in tako so
lahko to opremo postavili le na hod-
niku.
Marinka zapušča osnovno šolo. Od-
ločila se je za pedagoško akademijo.
Prav bi bilo, če bi izkušnje, ki jih je
pridobila kot »bančna delavka« na os-
Fcxvni šoli izkoristila tudi na novi šolil
6. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
CELJE
ŠOLA NA LAVI BO!
Sklati za gradnjo osnovnih
Sol in vzgojnovarstvenih za-
vodov občine Celje se je od-
ločil, da bo novo osnovno šo-
lo »Veljka Vlahoviča« na La-
vi gradil kolektiv domačega
li^nida.
In tako smo pred začetkom
zadnje naloge v okviru tako
imenovanega referendumske-
ga progi-ama v celjski obči-
ni, programa, ki je najboljše
zrcalo solidarnosti delovnih
ljudi. Poleg več otroških vrt-
cev smo v tem času dobili
novo osnovno šolo »Slavka
iSlandra« na Otoku, novo te-
lovadnico pri osnovni šoU
»Štirinajste divizije« lu Do-
brni, nov prizidek in novo
telovadnico pri osnovni šoli
»Bratov Dobrotinšek« \ Voj-
niku in v juliju letos še pri-
zidek osnovni šoli »Frana
Kranjca« na Polulah.
Zdaj je na vrsti zadnja šola
iz tega programa, na vsak
način pa iz programa, ki je
potrdil^ da bi brez solidarno-
sti, brez samoprispevka ne
imeli teh objektov in da bi
tudi sicer zelo težko računali
nanje. To pa hkrati potrjuje,
da so samoprispevki primer-
na oblika za reševanje dolo-
čenih vprašanj širšega druž-
benega pomena. In ker po-
treb v celjski občini z zgra-
ditvijo nove šole na Lavi ne
bo konec, lahko pričakujemo
nova prizadevanja na tem
področju.
Kot vse kaže bo gradnja
nove šole na Lavi zahtevala
okoli tri milijarde starih di-
narjev stroškov. K vsemu pa
bo dodati še izdatke za ure-
ditev okolja, za nabavo opre-
me in podobno. To bo tudi
prva osnovna šola, ki bo za-
dostila zahtevam celodnevne
šole. Po načrtu bi jo naj
zgfradili do jeseni prihodnje-
ga leta.	MB
ZBORI NA
CELJSKEM
RADIU
Torek, 24. aA^gnjsta, ob
17.45 uri:
Mešam pevski zbor PD
Mozirje — zborovodja An-
ton Acman
Moški pevski abor PD
»Oton Zupančič«, Ponikva
— zborovodja Julilj Ctorič
Ceti-tek, 26. avgusta, ob
17.45 uri:
Moški abor »Skladate-
ljev Ipavcev« Šentjur pri
C/Olju — zborovodja Ed-
vard Goršič.
Prosvetno društvo Boč-
na — zborovodja Jcräe Mi-
klavc.
VETERANI SO
TEKMOVALI
Pred dnevi so se sešli na
tekmovanju v Velenju gasil-
ci — veterani iz Velenja, Šo-
štanja, Trbovelj, šaleka, Te-
harij. Raven na Koroškem,
Družmirja in Šentilja. Pogoj
za tekmovanje desetin jC bil,
da so v njih nastopili le čla-
ni, ki so že dopolnili 50 let.
Vaja je zahtevala, da so si
morali veterani obleči bluzo,
pripeti pas, prenesti cev pre-
ko grede, preteči petdeset
metrov... Na tekmovanju se
je zbralo tudi veliko gledal-
cev (okoli 600 jih je bilo)
kar priča o velikem zanima-
nju za to že skoraj tradici-
onalno tekmovanje gasilcev.
Sicer pa so se najbolje odre-
zali gasilci — veterani iz Ve-
lenja, nato pa so sledile eki-
pe Šoštanja, šaleka, Trbovelj,
Teharij (ta desetina je ime-
la tudi najstarejšega vetera-
na Kožela, ki je štel kar 80
let), Raven na Koroškem,
Družmirja in Šentilja.
ŠEMPETER:
DOBER OBISK
Kljub slabemu vremenu je
obisk jame Pekel in Antič-
nega parka v Šempetru zado-
voljiv. Jamo Pekel je v ju-
niju in juliju obiskalo 10,000
domačih in tujib turistov.
Turistični delavci iz Šempe-
tra bodo v nedeljo, 22. av-
gusta priredili piknik pri ja-
mi Pekel. Pripravljajo pa se
tudi na gradnjo doma pri ja-
mi Pekel, ki bi naj bil zgra-
jen do maja v prihodnjem le--
tu.
ŠENTJUR:
VPIS ŠE NI
ZAKLJUČEN
Vpis posojila za ceste v
občini Šentjur še vedno
teče, čeprav so ga prese-
gli že za 37 %. še vedno
teče vpis v delovnih orga-
nizacijah, saj je zaradi let-
nega oddiha zelo otežko-
čen. Dobro so vpisali obrt-
niki, nekaj manj upoko-
jenci, medtem je pri kme-
tih položaj silno različen
v nekaterih krajevnih
skupnostih, kot je Plani-
na zelo dober, ponekod pa
do sedaj nič kaj zadovo-
ljiv. Pojavljajo pa se tudi
pomanjkljivosti. Glavna
pomanjkljivost vpisa poso-
jila za ceste se kaže v
krajevnih skupnostih, saj
je premalo množičen. Pre-
malo ljudi se je namreč
vključilo med posojiloda-
jalce. Seveda ni bilo pri-
čakovati, da bodo vpisali
tisti, ki so bih potresno
prizadeti. Vendar tudi vpis
tistih občanov, ki so v
rednem delovnem razmer-
ju, ni dosegel takega šte-
vila, kot bi bilo objektiv-
no, ne glede na vpisani
znesek.
še vedno pričakujejo
vpis tistih, ki so v rednem
delovnem razmerju pri za-
sebnih obrtnikih, saj do-
segajo enake osebne do-
hodke kot tisti občani, ki
so zaposleni v družbenem
'sektorju.
Vendar pa vpis še ni za-
ključen, do konca vpisne-
ga roka bi lahko mnogo
zamujenega za nadokna-
dili.
MOJCA BUČER
ŠMARSKI IS
Srednjeročni plan razvoja
občine Šmarje pri Jelšah je
v teh poletnih dnevih glavni
cilj in namen aktivnosti Iz-
vršnega sveta skupščine obči-
ne Šmarje pri Jelšah. Sred-
njeročni plan razvoja terja,
po besedah predstavnikov ob-
činske skupščine in samega
predsednika sveta, Frančka
Mlakarja, še veliko dela, zla-
sti ureditev nekaterih aktov,
ki bodo zagotovili, da bodo
dogovorjeni cilji dejansko iz-
pelj^i.
Trenutno izvršni svet in-
tenzivno dela pri pripravi sa-
moupravnih sporazumov inte-
resnih skupnosti in vsklaje-
vanju le teh in pri pripra-
vah za referendum o samo-
prispevkku, ki naj bi bil de-
janska in realna osnova za
reali2sacijo programov krajev-
nih skupnosti in pa progra-
mov samoupravnih interesnih
skupnosti, zlasti na področju
šolstva. Še posebej pa bo po-
zornost aktivnosti Izvršnega
sveta usmerjena v tem ob-
dobju na področje gospodar-
stva, zlasti še razvoja malega
gospodarstva, za katerega
ugotavljajo, da je v občini
slabo razvito.
Največ dela pa čaka Izvrš-
ni svet v jesenskem obdobju.
Tu menimo predvsem dogo-
varjanje o splošni in skupni
porabi za leto 1977. Največja
pozornost pa bo pri tem us-
merjena v financiranje kra-
jevnih skupnosti, saj je bil
to eden osnovnih problemov,
o katerih so razpravljali ob-
čani tako v skupščuiskih zbo-
rih kot v samih krajevnih
skupnostih. Financiranje kra.
jevnih skupnostih še namreč
nima v okviru splošne pora-
be takšnega mesta, kot bi ga
moralo imeti, predvsem pa
ni v enakopravnem razmerju
z obveznostmi, ki jih krajev-
ne skupnosti imajo do obči.
ne.
Poleg teh osnovnih nalog
pa čaka Izvršni svet še kup
drugih, drobnejših in na vi-
dez manj pomembnih nalog,
ki pa prav tako predstavljajo
v celoti pomemben delež pri
razvoju občine.
MILENKO STRAŠEK
ŽALEC: VAL
PROTESTOV
Tudi delavci iz žalske
občine so pripravili vrsto
protestnih zborovanj, na
katerih so obsodUi postop-
ke, s katerimi na avstrij-
skem Koroškem zatirajo
slovensko narodnostno
manjšino. Tako sta bili
včeraj kar dve protestni
zborovanji, ki so jih skli-
cali v SIP In v Kombinat
tu Hmezad. Na njih so iz-
rekli ostre obsodbe, z zbo-
rovanj i>a so F>oslaIi tudi
protestna pisma, ki so jih
naslovili na avstrijsko am-
basado, Zve2aii izvršni svet
ter občinske, medobčin-
ske, republiške in zvezne
oi^anizacije sindikatov.
B. S.
PTUJSKA KULTURNA
SREČANJA
Kot že nekaj let nazaj so
pred dnevi stekla četrta ptuj-
ska kulturna srečanja. Zače-
li so jih z otvoritvijo vinar-
skega muzeja v bivši grajski
žitnici, ki je prvi te vrste pri
nas.
Program kulturnih priredi-
tev se bo vrstil ves avgust
in september. Kar tri dni,
20, do 22. avgusta, bo že tra-
dicionalni ptujski festival do-
mače glasbe. Obiskovalci bo-
do imeli priložnost prisluh-
niti tudi številnim koncer-
tom in gledališkim predsta-
vam, za katere vlada med
občani veliko zanimanje. Ra-
zen tega si bodo lahko og-
ledali številne razstave in
folklorne prireditve. Med nji-
mi bodo najbolj pritegnili
ljubitelje kulturnih ustvaritev
nastop folklorne skupine iz
Obreza, večer posavskih, slo-
venskih in jugoslovanskih
plesov, razstave slikarske ko-
lonije Petovio 75 in razstava
slikarjev amaterjev iz Ca-
kovca. Koprivnice, Krapine,
Ptuja in Varaždina.
Pokrovitelj srečanja je tudi
letos Kreditna banka Mari-
bor s podružnico Ptuj, ki
prispeva največ denarja v
ta namen. Vsekakor je peš-
čica zanesenjakov v ptujski
kulturni |Skupnosti naložila
na svoja pleča veliko dela
in skrbi, da je organizirala
tudi letos tako obsežen in
kvaliteten program kulturnih
prireditev.
4na
KONJICE:
PROTESTI
V torek so se zbrali na
protestnem shodu v Konu-
sovi dvorani v Slovenskih
Konjicah delavci iz dveh
večjih tovarn — Konusa
in Kostroja, ter protesti-
rali zoper izvedbo popisa
»posebne vrste« na avstrij-
skem Koroškem. S shoda
so poslali protestno pismo
avstrijski ambasadi, zvez-
nemu izvršnemu svetu, re-
publiškemu svetu zveze
sindikatov in redakcijam
številnih časopisov ter v
njem izrazili odločen pro-
test zoper preštevanje
manjšin na Koroškem in
Gradiščanskem. Včeraj so
organizirali protestna zbo-
rovanja tudi delavci LIP.
Kovaške industrije in Oo-
meta.
D. S.
ZABUKOVICA VAS
Mmull teden so se v kra-
jevni skupnosti Griže pričele
prireditve ob krajevnem
prazniku. V soboto so v Za-
bukovici vasi odprli novo as-
faltirano cesto. Ob tem so
krajani priredili proslavo, na
kateri so se spomnili dogod-
kov iz leta 1941, ko so v oko-
lici Griž ustanovili Prvo Sa-
vinjsko četo in avgusta 1941
skupaj z revirci napadli rud-
nik Zabukovico. Ta dan so si
krajani krajevne skupnosti
Griže izbrali za svoj krajev-
ni praznik. Na proslavi so
spregovorili tudi o delu in
uspehih krajevne skupnosti v
letošnjem letu. Vse, kar so tu
letos napravili, je sad priza-
devanj krajanov, ter družbe-
ne pomoči. TakxD so uredili
vodovod v Bezovnik in pod
Gradišče, asfaltirali cesti v
Kurjo vas in Zabukovico vas,
pred otvoritvijo pa je tudi
nova samopostrežna trgovi-
na v Zabukovici. Obnovili so
dom Svobode, lovci, planin-
ci in upokojenci za svojo god-
bo urejajo prostore, gasilci
pa so sd že nabavili novo
opremo. V Zabukovici so ku-
pili nov avto, v Grižah pva na-
črtujejo nakup cistern. V pe-
tek bo otvoritev nove prido-
bitve na rokometnem igrišču,
ki bo v bodoče tudi razsvet-
ljeno. Vsa ta dela so ocenje-
na na nekaj nad 3 milijone
dinarjev. Kar 720 tisoč dinar-
jev so prispevali krajani, na
pod milijona pa ocenjujejo
njihovo prostovoljno d^.
Za Zabukovico vas je se-
veda najpomembnejša nova
cesta. Vas, ki je v zadnjil
letih bistveno spremenila
svojo podobo, je zaradi pove
zave z dolino potrebovala ce
sto. Krajani so zbrali preko
19 milijonov starih dinarjev
prispevkov, na cesti pa opra
vili tudi več kot 7.000 prosto
voljnih delovnih ur. Nova ce
sta lepo odpira pot proti U
bojam in naprej proti Tre
marjem in Laškemu. S te«
nastaja nova povezava met
Zgornjo in Spodnjo Savinjsk«
dolino. Prav ta uspeh spod
buja krajane, da bodo še na
prej urejali ceste na svojen
področju. Na süki predsed
nik KS Griže Stanko Žagal
FRANC JEŽOVNII
§t. 33 — 19. avgust 1976
KAJ BOMO VIDELI?
Miiogi filmski delavci so že
v dneh 23. festivala Jugoslo-
vanskega igranega filma spra-
ševali o programski zasnovi,
5asu, organiziaciji Tedna do-
mačega filma v Celju. Tudi
v filmskih središčih drugih
republik osrednja slovenska
filmska manifestacija na celj-
skem območju ni neznana.
Letos bo njen vrednostni,
lculturno-p>olitični pomen še
bolj prerasel slovenski pro-
stor. Kajti Teden domače-
ga filma bo zbral v Celju vse
najpomembnejše jugoslovan-
ske filmske kritike in publi-
ciste. O programskem zvenu
letošnjega TDF bomo še pi-
sali. Danes je prav, če se po-
mudimo ob vprašanju, kak-
šen premiemi repertoar bo
iniciativni odbor ponudil or-
ganizacijskemu odboru in ka-
Icšen delež bo v repertoarju
prevzel minuli festival v Puli.
Posebnost celjskega TDF je
njegova nefestivalnost. Ven-
dar pa mora občinstvu pred-
staviti prerez enoletne slo-
venske filmske proizvodnje,
to je vse posnete filme pro-
ducenta Vibe, ki so jih ust-
varili slovenski filmski de-
lavci od lanske podelitve Bad-
jurovih nagrad. To je pravi-
lo, ki daje TDF zinačilen mik,
okrasek slovesnosti, ki nav-
daja 3 ponosom, aH pa ne,
vse ljubitelje domače sedme
umetnosti po predvajanih no-
vih delih. TDF potemtakem
kaže boljšo ali slabšo žetev,
skromnejši ali ambicioznejši
pogled navzgor v slovenski
filmski produkciji, pa tudi
vsa križpotja in stranpoti, ki
kot strgana obleka berača
spremljajo vsa ustvarjalna is-
kanja.
Torej ni čudno, da bomo
v Celju od 19. do 25. novem-
bra videli nekatere domače
filme, ki so sicer že doživeli
premieme svečanosti. V Uni-
onu bosta na sporedu v pre-
miernem terminu dva taka
filma: puljski nagrajenec Ide-
alist in manj zapažene Bele
trave. Vse ostalo bo novo,
nekaj pa celo novo s svežim
nadihom.
V ožji izbor predvidenih
premiernih filmov smo po-
leg omenjenih dveh uvrstili
še tele stvaritve slovenske
produkcije: Vdovstvo in smrt
Karoline žažler (film Matja-
ža Klopčiča, pričakovan z dp-
kajšnjo nestrpnostjo), mla-
dinski film Drži se, moj črni
kuža (režiser Jane Kavčič),
za katerega pa je danes pre-
uranjeno reči, ali ga bodo us-
peli dokončati, in film med-
republiškega sodelovanja šti-
ri dni do smrti. To je film-
ska pripoved po ekranizaciji
Zločina (Ivana Potrča) o
smrti Djura Djakoviča. Reži-
serju Miroslavu Jokiču se
prvi igrani film ni posrečil.
Vsaj dvoje ali troje kompK)-
nent filma pa velja naglasiti:
dobro ujet utrip in atmosfe-
ra predvojnega obdobja, od-
lična igra Predraga Ejdusa
v vlogi sekretarja Rdeče po-
moči Nikola Hečimoviča in
ponosno predstavljena podo-
ba sekretarja PK Jugoslavije
v igralskem hku, kakor ga
je na platno ponesel Bert
Sotlar. Sam je bil sicer neza-
dovoljen in utesnjen zaradi
neizdelanega scenarija.
Precejšnjo programsko na-
pako bi zagrešili, če v premi-
emi program TDF 76 ne bi
uvrstih filma, ki je v Pulju
prejel največ nagrad — ču-
vaja plaže pozimi. Drama-
turško, režisersko, igralsko
in scenografsko prijetna os-
vežitev domačega filma. Ven-
dar tudi film, ki bi mu lah-
ko zamerili nekatere scenari-
stične napake, vključno z
miselno, decentrirano poanto
zgodbe. Zamera nosi obleko
polemične narave. Kar ne po-
meni odklonitve avtorjevega
poguma in domiselnega po-
gleda v kos našega resnične-
ga življenja.
Film Vlak v snegu bodo
sprejeli odlično vsi, starejši
in mlajši gledalci. Vendar
poskus domačega musicla za
otroke ni povsem uspel. V
nasprotju s kolektivnim, za-
družniškim tkivom zgodbe
sta scenarij in režija prene-
sla zgodbo na široko platno,
kot obračun dveh mladih ju-
nakov, individualcev, čeprav
z različnima predznakoma.
Oba partizanska fUma, De-
kliški most tn Vrhovi Zelen-
gore se ne dvigata nad pov-
prečje že znanih realističnih,
bolj ali manj psiholoških in
epskih upodobitev revolucije
in NOB. še vedno čakamo na
velik film o naši ljudski,
množični revoluciji in i>arti-
zanski borbi. Ce bi primer-
jali in iskali estetske, drama-
turške, humanistične predno-
sti enega ali drugega dela,
tudi kot poskus inovatorske-
ga iskanja v umetniški pred-
stavitvi partizanskih časov,
bi morda daM prednost Dek-
liškemu mostu. C^rav bo
film Vrhovi Zelengore ne-
dvomno žel več priznanja in
navdušenja med občinstvom.
JOŽE VOLFAND
v teh dneh tečejo intenziv-
ne priprave na redno volilno
konferenco, ki jo pripravlja
Zveza kulturno prosvetnih or-
ganizacij Ckilje. Dogodek bo
nedvomno zelo ix)memben,
kajti vloga kulturno prosvet-
nih organizacij je v sedanjem
družbenem razvoju v veliki
meri spremenjena. Ne gre
zgolj za povezovalko društev
in »Svobod« temveč za širo-
ko kulturno gibanje v kultu-
ri m za kulturo. Zveza je
družbena organizacija v ok-
viru Socialistične zveze delo-
vnih ljudi. Ob takih organi-
zacijskih spremembah bo
prav gotovo dobrodošla ana-
liza stanja, organizacijskih in
strokovnih problemov, ter
pregled doseženih uspehov v
zadnjih dveh letih. 2e dose-
danji podatki nam kažejo, da
so kulturno prosvetne organi-
zacije dale svoj velik delež
slovenskemu kulturnemu živ-
ljenju. Dogovorili se bodo tu-
di za tesnejše m^občinsko
sodelovanje s pomočjo samo-
upravno organiziranih stro-
ko\Tiih združenj — Področ-
nega združenja pevskih zbo-
rov in Področnega združenja
gledaliških skupin Slovenije.
Če govorimo o deležu kul-
tumo-prosvetnih organizacij,
moramo žal ugotoviti, da
društva niso bila v enaki me-
ri deležna družbene protivre-
dnosti v obliki ustvarjanja
pogojev za delo. Marsikatero
društvo je prenehalo z de-
lom, lotila se jih je apatič-
nost — iztrošili so srvoje mo-
či pri obnovi kulturnih do-
mov in reševanju problemov
materialnega zjnačaja — stro-
kovno delo pa so opustili ali
ga opravljajo manj kvalitet-
no, manj sodobno in zaosta-
jajo za splošnimi zahtevami
občinstva. Na drugi strani pa
ugotavljamo, da tiste organi-
zacije, ki delajo »v izobilju«
zahtevajo še več in več, ne
dajejo pa tistega, kar bi si-
cer lahko. Nimamo namena
podrobneje razpravljati o do-
godkih in težavah — radi bi
le opozorili na nujnost aktu-
alizacije velikokrat organizi-
rano skromnega, ob dosežkih
pa zelo vidnega pravega ple-
menitega amaterizma v kultu-
ri. O tem bo v NT še tekla
beseda.
Konferenca bo v času, ko
se vsi pripravljamo na novo
sezono. Predvidena je bila
že pomladi, vendar so jo
preložili na eni strani zavoljo
boljših priprav, pa tudi re-
publiška zveza Je spremeni-
la datum svoje konference.
Delegatske odnose, ki so bili
do neke mere že sedaj pri-
sotni, želijo poglobiti in jim
dati pravo in resnično me-
sto. Te odnose želijo tudi
utrditi v odnosu s kulturno
skupnostjo in drugimi in-
teresnimi skupnostmi, ki za-
devajo kulturno dejavnost.
To je zlasti Izobraževalna
skupnost.
STEFAN 2VIŽEJ
LAŠKO: KNJIŽNICA DELA
Mestna ljudska knjižnica
v Laškem Je po daljšem
premoru ponovno dobila
redno zaposleno knjižni-
čarko. To je Metka Aš-
kerc, ki se na svojem de-
lovnem mestu srečuje z
mnogimi težavami. Ena
med njimi je tudi ta, da
je fond knjig na knjižnih
F>olicah zastarel. Prva na-
loga nove knjižničarke Je
pregled zaloge knjig in iz-
ločitev tastih, ki ndso več
primerne za uporabo. Po-
tega bo naredila se-
znam novih knjig, kd naj
bd popestrile in dopolnile
dosedan.p izbor. Od 5789
knjig, kolikor Jih je zapi-
sanih v inventarno knjigo,
bo po temeljitem pregle-
du ostalo le nekaj več kot
4000 knjig.
Težave se pyojavljajo bu-
di pri denarju za nabavo
novih knjig. Knjižnico fi-
nancira Zveza kulturno
prosvetnih organizacij, ki
je po besedah Metke Aš-
kerc namenila le nekaj
več kot dva stara milijo-
na za nabavo knjig za ce-
lotno laško občino.
V knjižnico Je vpisanih
le 270 bralcev, kar Je po-
noven dokaz, da še mnogo
laščanov ne ve kje knjiž-
nica je iai kdaj posluje.
Zato na koncu povejmo
še to, da je knjižnica na-
stanjena v nova zgradbi
kjer j« tudi podružnica
Ljubljanske banke in da
obratuje dvakrat tedensko,
fco je v torek in četrtek,
od 16 do 18 ure.
SERNEC RADO
8. stran — NOVI TEDNIK
19- avgust 197j
Devetnajst let Je tega, kar so v
Šentjurju nastali prvi zametki seda-
nje tovarne Alpos. 120-članskl kolek-
tiv se je tedaj po svojih najboljših
močeh trudil z Izdelavo kovinskega
pohištva, ki je služIl predvsem go-
stinskim obratom. Nato je kolektiv
v svoj program vključi*! dobršen del
gostinske in gradbene opreme iz alu-
minija. Nasploh je bil aluminij skoraj
Izključna kovina v uporabi Alposa.
Z delitvijo programa med sloven-
skimi proizvajalci leta 1963 In 1964,
8 katero pripada Alposu razvoj ko-
vinske opreme, je ta delovni kolektiv
pri svojem delu začel uporabljati tudi
jeklo. V teh letih je organizacija
združenega dela Alpos uvedla tudi
proizvodnjo trgovinske opreme.
Zaradi lastnega razvoja in potreb
po profilnih ceveh je Alpos že leta
1965 začel s skromno proizvodnjo
profilnih cevi. Tako v tem obdobju
beležimo razvoj Alposa v treh sme-
reh: kovinsko pohištvo, trgovinska
oprema in profilne cevi.
Danes šteje kolektiv Alposa že
500 članov in daje na trg letno 3000
ton raznih proizvodov.
V letu 1975 je bil dograjen nov
obrat cevarne, ki ima 10.000 kv. me-
trov delovnih površin. Njegova kapa-
citeta, ko bo obrat opremljen še s
transporterji, pa bo znašala 50.000
ton jeklenih cevi in profilov, 2000 ton
aluminijastih cevi in profilov in 8000
ton nerjavečih cevi in profilov.
Letošnji rezultati poslovanja bo-
do skromnejši od načrtovanih, kar
pa ne pomeni neuspeh, saj organiza-
cija združenega dela Alpos povečuje
tudi letos svojo proizvodnjo za 40
odstotkov. Omejitve pri naložbah
imajo tudi v določeni meri svoj vpliv,
saj je skoraj vsa proizvodna investi-
cijska oprema, nastala predvsem v
prvih mesecih letošnjega leta. Če-
ravno je ponovno povečano povpra-
ševanje po vseh izdelkih, ne bo mo-
žno nadoknaditi vsega izpadlega. K
slabšemu uspehu lahko pripišemo
tudi priučevanje in uvajanje proiz-
vodnje v novem obratu cevarne, saj
je delo v tem obratu precej zahtevno.
Poleg že ustaljene proizvodnje
jeklenih cevi in profilov, pa v Alposu
uvajajo še proizvodnjo alu-cevi in
profilov, ki je po svoji zahtevi še
težja.
Kljub naštetim težavam delovni
kolektiv Alposa že pripravlja nov za-
mah v razvoju tako gotovih izdelkov
kovinskega pohištva in trgovinske
opreme, h katerim se pridružujejo še
kooperacijska dela za avtomobilsko
in gradbeno industrijo. Tako bo fina-
lizacija izdelkov iz cevi in profilov
postopoma naraščala do leta 1980,
ko naj bi v tozdu opreme že predelali
10.000 ton cevi in profilov v končne
izdelke.
V tozdu cevarne pa se bo sedanji
proizvodnji cevi in profilov pridružila
še skupina cevi za prehrambeno in
kemično industrijo.
Organizacija združenega dela Al-
pos tako načrtuje svoj razvoj v okvi-
ru že obstoječih dveh tozdov, ki naj
bi do leta 1980 zaposlovala približno
680 delavcev in ustvarila za 650 mi-
lijonov celotnega družbenega bruto
proizvoda.
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 	stran 9
B. BEHAN: »TALEC«
Nedvomno sodi pred.
stava Behanovega »Talca«
med osrednje gledališke
dogodke predvsem na
amaterskih odrih, p>a tu-
di poklicna gledališča ne
bi prav nič zagrešila s
tem delom, če bi ga uvr-
stila še kdaj na reper-
toar. Pred leti smo ga vi-
deli v ljubljanski Drami.
Trnoveljska Zarja ga je
uprizorila v minuli gleda,
liški sezoni pod režijskim
vodstvom Štefana ž vi žeja.
v kratkem sta bili dve
gostovanji. V Ločah v
sklopu Poletnih prireditev
in na Dobju pri Planini,
kjer si je predstavo kljub
dežju ogledalo prek 200
gledalcev. Predstava je bi-
la na prostem.
Sporočilnost Behanove-
ga Talca je jasna. Delo
govori o absurdu nasilja
in o absurdu sveta. Ne-
smiselna smrt dveh tal-
cev ne osmišlja gibanja.
Torej ne iščimo rešitve v
talcih, ampak v globljih
koreninah družbenih pro-
tislovi j.
Odločitev Zarje, da se
tega dela loti, je nedvom.
no vsega priznanja vred-
na. Težka naloga za ama-
terski ansambel (razme-
roma mlad), ki se je od-
ločil za pot sodobnega in
angažiranega gledališča.
To predstavo so pokloni,
li 20-letnemu igralskemu
jubileju Jožeta Zagorični-
ka. Na sliki Franjo Bo-
hinc v vlogi Leslia in Kar-
men Magyar v vloge Te.
rese. DRAGO MEDVED
ŠENTJURSKI ČEBELARJI
70 LET DELOVANJA
Samo 8 let po ustanovitvi
osrednjega čebelarskega dru-
štva je že bilo ustanovljeno
društvo v Šentjurju, to je bi-
lo 1. 1906. Predsednik dru-
štva je bil Tomaž Kurbus,
nadučitelj na Slivnici pri Ce-
lju, tajnik Franc Žličar, bla-
gajnik Ferlež Franc, včlanje-
nih pa je bilo 20 članov.
Vso dolgo dobo 70 let ob-
stoja društva so se odbori in
članstvo nenehno zavzemali
za kakovostni dvig ravni če-
belarstva v kraju. Kot rde-
ča nit spremlja društveno de-
lovanje težnja f>o prosvetlje-
vanju članstva s poučnimi
predavanji, ekskurzijami in
ogledi najsodobnejših čebe-
larskih objektov, strokovnih
filmov itd. Od tistih prvOi
slamnatih košev do lesenih
panjičev z nepremakljivim
satjem, pa do današnjih so-
dobnih AŽ in nakladalnih pa-
njev je bila dolga in naporna
pot, ki pa so ji napredni
šentjurski čebelarji sledili v
korak. Ob pregledovanju de-
la in uspehov v jubilejnem
letu ne moremo mimo druži-
ne Ferlež, ki je v enem rodu
dala kar 5 naprednih čebe-
larjev. Najstarejši sin France
je bil med ustanovitelji dru-
štva in njegov prvi blagajnik.
Ko je ta v prvi svetovni voj-
ni padel, je njegovo čebelar-
sko dediščino prevzela sestra
Jožica. Zadaj pa sta že rasla
brata Rudi in Karel, ki sta v
približnem obdobju zadnjih
50 let nedvomno najvidnejša
in najzaslužnejša člana dru-
štva. V nizu let sta bila bra-
ta predsednika, tajnika, bla-
gajnika in odbornika. S če-
belarstvom se je dolgo vrsto
let uspešno ukvarjala tudi se-
stra Rozika. V času predsed-
nikovanja Karla je družina
dosegla največji vzpon, saj je
pretežno po njegovi zaslugi
bil zgrajen družinski čebel-
njak, ki je še danes v po-
nos šentjurskim čebelarjem.
Od nabiralne akcije lesa, ki
je dala celüi 21 kub. metrov
lesa, do žaganja, prevozov m
izgradnje se je celotno delo
pri čebelnjaku odvijalo udar-
niško. Danes so v letnem ča-
su v čebelnjaku strokovna
predavanja in v njem se teo-
retično in praktično izpopol-
njuje čebelarski nara.ščaj.
V dneh od 20. do 22. avgu-
sta bodo šentjurski čebelarji
v počastitev visoke obletnice
obstoja društva priredili v
Kulturnem domu razstavo s
prikazom razvoja čebelarstva
nasploh, do sedaj izdano in
dosegljivo čebelarsko litera-
turo in čebelarskimi pripo-
močki. Zunanji del razstave,
ki bo na dvorišču kulturnega
doma, bo prikazal razvoj pan^j'-
skih sistemov. Podjetje Me-
dex iz Ljubljane bo ob tej
priložnosti razstavilo kolekci-
jo svojih izdelkov. V svojem
načrtu ima društvo tudi raz-
vitje svojega prapora, v je.
senskem času.
ERNEST REONIK
LAŠKO
Minuli torek so v Laškem
z vsemi častmi pokopali pred-
vojnega rudarskega delavske-
ga voditelja, soustanovitelja
protifašistične zveze delovnih
ljudi neposredno pred vojno,
soustanovitelja pokrajinskega
odbora OF za Štajersko v Le-
tu 1941, aktivnega družbenega
delavca med borci, zadružni-
ki in upokojenci, člana svita
republike Slovenije Lojzeta
Lešnika.
Poleg nekdanjih sodelavcev,
velikega števila občanov, pred-
vsem rudarjev, so se pogreba
udeležili zastopniki celjske
regije, sosednjih občin in re-
publike. Med udeleženci po-
grebne svečanosti sta bila
tudi dr. Marijan Brecelj in
Janez Vipotnik.
Prvi se je od pokojnika po-
slovil predvojni politični so-
delavec in tovariš Tone Faj-
fer, ki je poudaril pokojnika-
vo preprostost, vendar veli-
kopoteznost, ko je šlo za
usodne, velike reči. »Znal je
že pred 'petdesetimi leti uskla.
diti svoje verske nazore s ci-
lji revolucionarnega delavske-
ga gibanja in tudi to dejstvo
je ena od temeljnih potez
njegove osebnosti«.
. V imenu sveta republike se
je posloinla Lojzka Stropni-
kova, v imenu internirancev
v Mauthausnu profesor Karel
Jug in v imenu borčevske in
ostalih političnih organizacij
v občini Jože Kreže.
Naj mu bo lahka, tolikanj
ljubljena slovenska zemlja!
ŠOŠTANJ:
56 STANOVANJ
Podjetje za zidanje in
v55drževanje stanovanjskih
hiš DOM iz Velenja je in-
vestitor gradnje treh med
seboj povezanih stanovanj-
skih blokov na Prešerno-
vem trgu v Šoštanju. Pod-
jetje DOM ima svoj delo-
krog razdeljen na štiri sek-
torje in sicer: Velenje-
center, Velenje-levi in de-
srß breg, šalek-Gorica ter
Pesje z gi-adom Tumom
in Šoštanj s Topolšico in
Smrtnim ob Paki. V novih
stanovanjskih blokih, ki
jih gradi gradbeno indu-
strijsko podjetje VEGRAD
iz Velenja, bo skupaj 56
stanovanj predvsem za ob-
čane, ki sedaj stanujejo v
hišah, katere bodo že te-
kom prihodnjega leta po-
ruših. Investicijska vsota
gradnje, ki jo prikazuje
naša fotografija, znaša ne-
kaj nad 300 starih milijo-
nov din.	V. KOJC
PREBOLD
V četrtek 12. avgusta so
preboldski lovci proslavili vi-
sok jubilej — tridesetletnico
obstoja svoje lovske družine.
Slavnostnega zbora se je ude-
ležilo preko sto Cietiio® *o go-
stov. V pozdravnem govoru
je predsednik Lovske druži-
ne Prebold Edvard Ahac po-
udaril, da so lovci predvsem
čuvarji in upravitelji ne pa
iztrebljevalci divjadi. Omenil
je tudi zgledno sodelovanje
z drugimi družinami in velik
pomen, ki ga imajo lovci v
našem konceptu vseljudske
obrambe.
Navzoče j« pozdravil še
predstavnik p>okrovitelja, kra-
jevne skupnosti Prebold in
jim izrekel priznanje za dol-
goletno m uspešno delo.
Predstavnik zveze lovskih
družin iz Celja pa je v ime-
nu republiške lovske zveze
podelil priznanja najzasluž-
nejšim lovcem.
Po slavnostnem delu, so v
prostorih gasilskega doma od-
prli razstavo, ki bo odprta
do 15. avgusta. Pripravil jo
je poseben odbor, ki ga vodi
Bernard Cepin. Na ogled so
različne vrste divjadi uple-
njene na loviščih, ki jih
upravlja lovska družina Pre-
bold, in ki merijo skupno
preko 3000 hektarjev. Poleg
tega pa sodelujejo tudi so-
sednje družine. Skupaj je na
ogled 325 trofej, ki so jih
lovci uplenili v tridesetih le-
tih. Med drugim je tu tudi
trofeja srnjaka-prvaka Slove-
nije, ki ga je za razstavo po-
sodil Filip Završnik.
Ob jubileju so preboldski
lovci izdali priročno brošuro,
v kateri so objavili vse naj-
važnejše podatke o trideset-
letnem delu. Podatke zanjo je
zbral dolgoletni tajnik Janea
Zabkar, ki vodi tudi arhiv
družine.
Po končanih slovesnostih je
lovska družina Prebold pri-
redila za vse udeležence in
goste skromno zakusko in
družabni večer. Vendar pro-
slave ob tridesetletnici še ni-
so končane. V nedeljo pri-
pravljajo lovci še lovski pik-
nik v naravi, ki bo pri Cija-
nu v šeščah.
KRISTIJAN MARKOVIC
LOKA POD RADUHO
NOV DOM
GRADIJO
Planinski dom na Lt>ki pod Raduho, ki je pred časom
pogorel do tal, bodo v kratkem pričeli obnavljati, ozi-
roma na novo graditi. Tako nam .je povedal predsednik
meddrušfcvenega odbora planinskiii društev na celjskem
območju, Adi Vidmajer.
Dom bodo zgradili po projektu naMi,ja Jagriča, denar
zanj pa bodo prispevala dru«tva, veliko pa ga namera-
vajo zbrati med ljubit»>lji planin in drugimi. Tako bodo
pro.stovoljne prispevke pričeli zbirati že te dni, ko bodo
na dveh zbirnih mestih — pri stari koči na Loki in v
Lučah, odprli solidarnostne knjige za viJisovan,ie pri-
spevkov. Pri gradnji si vdiko obetajo tudi od prosto-
voljnega dela, saj načrtujejo, da bodo s prostovoljnim
delom gradn.jo pocenili kar za polovico.
Po načrtUi naj bi z gradu j ) nove i>la,ninske posto-
janke na Lokah pričeli že 1. septembra, ko bodo pri-
čeli urejevati kolovoz do doma. Z gradnjo doma bodo
pričeli istočasno in pričitktijejo, da b4^tdo lahko že do
prihodnjega leta končali spodnji del doma In prvo
etažo. Nov dom na Lokah pod Kaduho bo večji od po-
gorelega, saj bo imel približno 100 sedežev in 100 po-
stelj.
Dokončen dogov'>r o poteku celotne akcije za izgrad-
njo planinskega doma na Loki bodo sprejeli na med-
društvenem sestanku planinskih društev celjskega ob-
močja, ki bo 26. tega meseca v Solča\-i. Za vse planince
pa bo morda ranimiva še tale informaci.ia. Kljub temu,
da Je dom na LoUan pogorel, se da tu prenočiti. Odprt
je namreč stari dom, vrh tega pa so planinci na planoti
pred domom postavIH tudi več šotorov.
BRANKO ST.\ME.1CIC
OSNOVNA ŠOLA LESIČNO
Ce greš mimo osnovne šole
Lesično, pač pogledaš malo
okoli sebe. In vidiš: majlini
brstki na vrtnicah se pno
radovedno v svet, telovadna
igrišča samevajo, vzorno ure-
jena, za lepo šolsko stavbo.
Prijetno ti je ob urejenem
okolju. Takrat najbrž ne po-
misliš dosti, na ljudi, ki so
vse to naredili, takrat si pre-
prosto navdušen in ne brskaš
po sebi.
Tako smo prišli do jedra
stvari, do ljudi.
Učitelj dandanes pač ne
more biti samo to, zlasti še
na deželi ne, kjer takšnih
moči ni na pretek. Učitelj
mora biti še nekaj več: tisti
spiritiis agens, ki mu ne sme
biti vseeno, k^o deluje kra-
jevna skupnost pa gasilci, pa
SZDL, Partija in ostale druž-
beno politične organizacije.
Samo po sebi je torej ra-
zumljivo, da bo učitelj na
takšni šoli, kot je v Lesič-
nem, zagrabil tudi tam in po
svoje pripomogel, da bo kraj
nagleje korakal naprej.
V Lesičnem Je tako. Kolek-
tiv, ki sicer nI ne vem kako
velik, se udejstviije prav po-
vsod, tudi pri delovnih akci-
jah, ki jih tod ne manjka.
Gradijo vaški dom in učitelj
pomaga tudi tam, igrajo igre
in učitelj je režiser, je pa
tudi igralec, če je treba. Uči-
telj je gasilec, šolnik je sad-
jar, vrtnar, čebelar, organiza-
tor, je skratka vse.
Delo v šoli zahteva celega
človeka, celega človeka zahte-
va vas. Biti je treba povsod,
zato je najbolj posrečena re-
šitev prepletanje obeh dejav-
nosti, vseh interesov. Proste-
ga časa ni. V Lesičnem to
dobro vedo.
Ce jih povpi-ašaš, ti radi
povedo o njihovi izvenšolski
dejavnosti (Morda bi kdo de-
jal: najbrž je po vsem tem
pa šolski uspeh slab! Resni-
ci na ljubo: V Laičnem ni.
V minulem šolskem letu so
zabeležili skoraj 1000-odstotnl
usi>eh). Skoraj vsak učitelj
je mentor vsaj enega ali dveh
krožkov. Daleč najboljše us-
pehe so v Lesičnem dosegli
na športnem področju, kjer
so pobrali nekaj prvih mest
tako v medobčinskerr. pa tudi
občinskem merilu. Kje in
kako, bi bilo odveč našteva-
ti. Pohvali se lahko tudi tisti
mentor, ki vodi novinarski
krožek, saj so članki njego-
vih varovancev zagledali beli
dan v domala vseh sloven-
skih časopisih (tudi v našem).
Pionirji, ki jih, kot nas vse,
čedalje bolj skrbi zdravo in
prijetno okolje, so poskrbeli
za to, da je njihova okolica
lepo in čisto urejena. Posta-
vili so tudi meteorološko po-
stajo, ki so jo naredili sami,
telmični krožek pa opravlja
vsa obrtniška dela v šoli, če
jih le more. V letošnjem letu
so se dogovorili, bodo posta-
vili čebeljnjak. En panj že
imajo, ostale pa bodo še do-
biU.
Da berejo, je razumljivo.
Razumljivo je torej, da ima
Aškerčeva bralna značka pri
njih precejšen uspeh. Letos
jih je obiskal Jože Smit in
jim bral svoja dela. Pri bral-
ni znački je sodelovalo kar
72 učencev.
Tudi kolesarji pa matema-
tiki so pridni. Vsak po svoje
skrbe za presenečenja. Za pr-
va pa tretja in deveta mesta
na občinskih in medobčin-
skih tekmovanjih.
Krožkov je seveda še veli-
ko, omenimo pa naj še zgo
do\'inskega. Pionirji, člani te-
ga krožka, z\'esto raziskuje-
jo zlasti zgodovino NOB v
domačem kraju in pridno no
sijo v šolo stare predmete
Kdaj pozneje bo iz tega na-
stal etnološki muzej, pravijo.
Dajmo besedo še ravnate-
ljici, Cielci Cepin:
»Naše delo se nenehno pre-
pleta z izvenšolskim delom,
vsi pa si želimo razširitve šo-
le, zlasti telovadnice. Učni
uspehi se izboljšujejo, poklic-
no usmerjanje postaja se-
stavni del učno vzgojnega
procesa. Na.S namen je, da
nobeden osnovnošolec ne bi
ost-al samo pri osnovni šoli,
Tudi tisti, ki nameravajo
ostati na kmetijah, ne. Vsi
učitelji so domačini. Večina
ima dokončano Pedagoško
akademijo, ostali pa se ša
usposabljajo. Kadrovska za-
sedba je ena najboljših v ob-
čini. Moram zatrditi, da brea
tako prizadevnega pedagoške
ga kadra ne bi naredili to,,
kar smo. In še več bomo.«
Vsekakor vzpodbudne be-
sede v tehle počitniških dneh,
ko večina šolnikov z varo-
vanci vred še uživa razburlji-
ve dni odmora in brezskrT>
nosti. Prav zato Je nastal
ta zapis.
MILENKO STRAŠEK
BOHOR
za domaČe in tuje
Lesno industrijüko podjet-
je BOHOR, je organizacija
združenega dela, sestavljena
iz dveh TOZD: TOZD Šent-
jur in TOZD Mestinje. V ok-
viru temeljne organizacije
združenega dela Šentjur spa-
da žaga v Kozjem, žaga in
furnirnica ter skupne službe
v Šentjurju. TOZD v Mesti-
nju pa združaije ža.go in fi-
naMo predelavo. Tu izdelu-
jejo predvsem kesone za
kamione TAM, ladijski pod in
pa vrtne garniture, ki jih
večinoma izvažajo.
Podjetje zaposluje 450) lju-
di, od tega jih je v Šentjur-
ju zaposlenih skoraj polovi-
ca. Med delavci je malo žensk.
V Šentjurju je med 212 mo-
škimi zaposlenih komaj 35
žensk, medtem ko je v Me-
sitinju zaposlenih žensk več.
pa še vedno manj kot mo-
ških. Delovne sile imajo do-
volj. Premalo je le srednje-
kvalificiranega kadra. Ima-
jo nekaj štipendistov, saj ob-
stojajo srednje tehniške šo-
le v Ljubljani in Mariboru,
v Celju pa je odprt tudi od-
delek Šole med delom.
Letos pričakujejo poveča-
čanje proizvodnje, saj naj
bi bruto produkt znašal pred-
vidoma 12 starih milijard. V
lanskem letu so izvozili 45
odstotkov proizvodnje, 60 od-
stotkov so izvozili na nekon-
vertibil'iio področje in 40 od-
•sifotkov na konvertibilno po-
dročje. Sicer pa največ izva-
jajo v Italijo, obe Nemčiji,
tako Vzhodno kot tudi Za-
hodno Nemčijo in pa v Sov-
jetsko z\'ezo. Primarne iz-
delke kot so furnir in re-
zan les, izvažajo večinoma v
Italijo, SovjetSiko zvezo in
deloma v CSSR, medtem ko
gotove izdelke izvažajo naj-
več v obe Nemčiji.
Poslovanje v prvi polovici
letošnjega leta je bilo sla-
bo. Vzroki so v surovinah,
ki so vsako leto dražji pa
tudi v vedno dražji elek-
triki. Tudi osebni dohodki se
v letošnjem letu še niso iz-
boljšali. Vendar pa se sta-
nje nekoliko izboljšuje, pred-
vsem na italijanskem tržišču,
zato do konca leta pričaku-
jejo izboljšanje.
V lanskem letu so skoraj
v celoti obnovili obrat v Me-
stinju, letos pa naj bi do 29.
novembra dokCiičali novo re-
zalnico v Šentjurju, pKJtem
pa bodo ^ako obnovljeni ^li
novim delovnim uspehom na-
proti.
MOJCA BUČER
V nedeljo dopoldne so v Cerlovcu pri Šentjurju odprli prenovljeno partizansko bolnišnico »Zima
Slovesnosti so se udeležili mnogi nekdanji borci in aktivisti. Med njimi so bili: dr. Gabriel Hrušovi
nekdanji partizanski zdravniCt, ki je zdravil v tej bolnici, Intendant Anton Ofič-Pavle, Milica Gabrovi
I^enka, ki je bila zadolžena za gradnjo bolnico, partizanski kurir Jože Kolar ter Franc Omerza in fvi
Kos, ki sta .se. kot ranjenca zdravila v bolniišnici.
Prof. Ivan Rauter je v uvodnem govoru poudaril vrednost bolnice kot pomnika NOB, zgodovinsl
vrednost, pot. kako je bolnica nastajala in svoje občutke, pa je podal slavnostni govornik dr. G
briel Hrušovar.
Foto: MOJCA BUCJ
VSE VEČ NOVIH
STANOVANJ
\ septembru se bo stanovanjski fond občine Šentjur i
povečal za 60 itanovanj. Prioritetna lista za delitev i
.stanovanj, ki jo j« pripravila komisija za družbeno ^
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je pripravljena.
in jo bo dokončno obravnaval in potrdil lO samo-"
upravne stanovanjcjk- skupnosti. Vseljivi bodo 25-stano.
vanjski blok v .sontjurju, 20-stanovanjski blok v Slivnici
pri Celju, 14-stanovanjski blok na Ponikvi in ena mon-
tiažna hiša v I..oki pri Žusmu. V teh 60 stanovanj se bo
vselilo 31 družin prizadetih po potresu, 18 družin bo
dobilo stanovanja iz solidarnostnega sklada, 11 družin
pa stanovanja od gospodarskih organizacij, ki so sta-
novanja kupila.
Os-nutek plana gradnje stanovanj za leto 1977 je v pri-
pravi in bo predložen skupščini samoupravne stanovanj-
ske skupnosti končam meseca septembra.
SEENA TELOVADNICA
Tele.snakuituriiu skupnost v šentjurski občini bo na
Jest'n bogate,j.sa .se za eno telovadnico, ki je v gradnji
na Gorici pri Sliv nici in je mont ižiiega tipa. V obdobju
zadnjih 8 let bo to že četrta telovadnica zgrajena pri
poipolnih osnovnih šolah v občini, kar je izreden napre-
dek za nerazvito Koz,jiansko. Trenutno ostaja brez lelo-~
vadnice le poyolna osnovna šola v Dramljah. Pri vseh
petih popolnih osnovnih šolah v občini pa imajo asfalti-;
rana letna igrišča. Šentjur ima tudi zunanji plavalni;
bazen, izdelati pa bo še treba zimski bazen, za kate-i
rega je prosdor v novi telovadnici gradbeno že priprav- j
Ijen.
PO POTRESU

Junijski potres leta 1974,
ki je močneje prizadel šmar-
sko in šentjursko občino, je
razmajal tudi dom Martina
in Rozalije Kumperger iz Ja-
koba pri Šentjurju. Polovico
že tako majhne hišice, je bi-
lo po potresu treba takoj po-
rušiti, saj je bila za biva-
nje neuporabna in življenju
nevarna. V drugem delu pri-
tlične hiše so si medtem ure-
dili začasno prebivališče oče
in mati ter sin z družino.
Pri Kumpergerjevih so nam
povedali, da so posledice po-
tresa začeli takoj odstranje-
vati sami, kajti poškodova-
no je bilo tudi gospodarsko
poslopje, približno pred me-
secem dni pa je z obnovo
pričela ekipa iz Gradbenega
podjetja Tehnika. Z 12 stari-
mi milijoni, kolikor so jih
Kumpergerjevi dobili v po-
moč za izgradnjo novega do-
ma, se bo dalo v grobem
narediti vse, smo izvedeli ob
našem obisku. Martin je še
pristavil, da so fantje, ki
25daj vsem skupaj gradijo
nov dom, zelo pridni, da se
vsi z njimi razumejo in jim
po svojih najboljših močeh
tudi pomagajo. Vsi skupaj si
seveda želijo, da bi bili v
novih prostorih pred zimo,
saj so že dve prebili v po-
lovici stare hiše, ki je stara
že okrog 60 let. Delo bi lah-
ko še hitreje napredovalo,
pravijo pri Kumpergerjevih,
če jim ne bi nagajalo vreme,
kajti tudi 7 hektarjev zem-
lje in delo v hlevu zahteva
veliko časa. Toda pri Kum-
pergerjevih se zavedajo, da
v svoji stiski niso sami in
osamljeni in jim zato dobre
volje za delo in življenje v
na ix)l porušeni hišici ne
manjka.
Ob našem obisku je bilo
na njihovem majhnem grad-
bišču mimo, kajti dež je de-
lavcem spet onemogočil de-
lo. Zdaj bi morali začeti z
gradnjo plošče, nam je pove-
vedal Martin, potem bo šlo
kar hitro naprej. Težave
so tudi z gradbenim ma
rialom, ki ga včasih ni n
dobiti in potem delo sj
stoji. Preden smo se posle
li, smo družino povabili pi
fotoaparat in Jo slikali pi
njihovim bodočim domom
MATEJA PODJl
Foto: D.MEDV
v okviru občinskega praznika Šentjur, bodo v soboto, 21. avgusta, odprli tudi novo, asfal-
tirano cesto v Hruševcu. Sredstva za 1100 m dolgo cesto so v veliki meri prispevali obča-
ni sami, krajevna skupnost Sentjur-trg ter Komunalna in cestna skupnost. V teh dneh do-
končujejo še zadnja dela ter asfaltirajo dohode do hiš in dvorišča.
FOTO: MOJCA BUČER
ŠOLSTVO
V šentjurski občini imajo
tri centralne šole, dve samo-
stojni in pet podružničnih.
Vseh šoloobveznih otrok v
občini je 2300, v vseh 86 od-
delkih poučuje več kot 100
učiteljev. Največja v občini
je seveda osnovna šola v
Šentjurju, saj v njo zahaja
tretjina otrok Iz cele občine.
Večjih prostorskih problemov
zaenkrat ni, saj je pred krat-
kim zrasla nova šola v Loki
pri žusmu, nova šola z mo-
derno- telovadnico v Ponikvi,
v gradnji pa je še prizidek
ob osnovni šoli v Šentjurju.
V zelo dobrem stanju, čeprav
že stara, je osnovna šola na
Planini. V pripravi je še raz-
širitev šole v Slivnici in v
Dramljah Večji problem je
le okrog telovadnic, saj ima
večina šol le športna igrišča,
ki pa so dobro urejena.
S kadri na področju šolstva
skorajda ni večjih problemov,
čeprav je pri nekaterih izo-
brazbenih profilih še čutiti
primanjkljaj. Predvsem tu
manjkajo učitelji za matema-
tiko, fiziko in glasbeni pouk.
Zaradi dobre štipendijske po-
litike, ki teče preko kadrov-
ske interesne skupnosti, pa
bodo prav gotovo odpravljeni
še ti problemi.
V občini jc stekel celodnev-
ni pmik edino v Loki pri žu-
smu, s septembrom pa bo
stekel celodnevni pouk še na
osnovni šoli na Ponikvi. Ce-
lodnevno bivanje otrok na šo-
li bodo uvedli tudi v Šentjur-
ju, brž ko bo nared prizidt
k šoli. Z novimi oblikami p
učevanja se bo prav goto'
zmanjšal osip, ki pa sed
nikakor ni kritičen in se
sedaj iz leta v leto zmanjšuj
Zlasti so dobri učni rezidti
na osnovni šoli v Šentjurj
Vendar bo kljub vsemu :
področju šolstva potrebno
marsikaj storiti. Ustanoviti^
treba nove oddelke varst
in podaljšanega bivanja, W
ti sedaj je v celi občini sa-n
en tak oddelek, in sicer '
osnovni šoli v Šentjurju. -
potrebe cele občine bo niij^
potrebno ustanoviti oddel
posebne šole, ki bi naj no^
svoj prostor v prizidku ^
novne šole Šentjur.
MiTiTTA pnnfl
^ Šentjurju deluje kul-
pa skupina, ki pa je še
jcej mlada, saj deluje
piaj leto dni, ustanovlje-
,na pobudo organizacije
i^I. Skupino sestavlja
ieni mladih deklet, po
,trebi pa deluje tudi raz-
■jena. Vodita jo dve iz-
Id njih: Tamara Svetina
Meta Ploštajner, obe
ENTJUR
WLTURNA
SKUPINA
»doči maturantki celjske
innazije, njihov mentor
I je tovarišica Darinka
ist iz Celja. Pripravljajo
•edvsem proslave v ob-
[li Šentjur. V enem letu,
)likor že aktivno sodelu-
jo, so pripravili kar lepo
5vilo proslav. Pripravili
proslavo za Prešernov
m, proslavo ob 8. marcu,
roslavo ob pohodu XIV.
vizije. Takrat so celoten
Dhod povezovali s skeči
recitali in ga s tem se-
da močno popestrili. So-
jlovali so na proslavi na
anini, kjer je letos pre-
čila Titova štafeta, pa
a ob otvoritvi zvezne
lovne akcije Kozjansko
, v Šentvidu pri Planini.
Skupina je sodelovala
ii na Naši besedi 76,
ir so dosegli lep uspeh,
so se uvrstili na med-
Sinsko srečanje mladih
ipin v Radečah. Za ta-
mlado skupino je to
feda že kar priznanje.
Med počitnicami skupi-
i miruje, čeprav so nje-
člani tudi v teh polet-
i dneh zelo delavni; raz-
opljeni so po vsej Ju-
slaviji, kjer sodelujejo
mladinskih delovnih
cijah. Jeseni, ko se bo
upina spet zbrala, bodo
^ojim delom nadaljeva-
še naprej bodo priprav-
ili proslave, v načrtu pa
lajo tudi kakšno daljše
ilo. Z njim bodo nasto-
Hi ne samo v domači,
oiveč tudi v sosednjih
»Činah. Tako bi si zago-
^ili dovolj finančnih
edstev za nadaljnje de-
janje, saj je podpora s
rani kulturne skupnosti
femajhna.
MOJCA BUCER
ZLATA POROKA

Letošnjega prvega avgusta
sta ponovno, po petdesetih
letih skupnega življenja, sto-
pila pred matičarja Ivana in
Franc Klanj šek. Ivana in
Franc sta šentjurčana in vsa
dolga leta sta Šentjurju os-
tala zvesta. Potrkali smo na
vrata njunega skromnega sta-
novanja in prijazno sta nas
sprejela v sivojem, kljub skro-
mnosti, prijaznem domu.
Zlata poroka je bila za vaju
prav gotovo nadvse srečna ob-
letnica. Kako sta se počutila.
ko sta ponovno stala pied ma-
tičarjem?
»Joj, saj siprva sploh nisva
hotela nič slišati o tej cere-
moniji. Potem pa so naju ot-
roci le prepričali, da je prav
tako. Vse so uredili, vse pri-
praviili in zdaj sva tudi mi-
dva zadovoljina in tega dne
ne bova zlepa pozabila. Tako
lepo je bilo ... Zlata poroka
le ni kar tako, ali ne? Veliko
skupnih let s-va zapolnila z
mnogimi težavami in z lepimi
trenutki. In kako lepo nama
je govoril matičar!«
Ivana in Franc imata pet
otrok, dvanajst raukov in
štiri pravnuke. Vsii radi pri-
hajajo v njim topel dom in
vsakega njihovega obiska sta
Ivana in Franc nadvse vesela.
Po slavnostni poroki v Šent-
jurju je številna družina se-
dla za isto mizo.
»Bilo je res slovesno«, sta
kar naprej ponavljala zlato-
poročenca. »in kako hitro je
minilo teh petdeset let! Pred
očmi nama je še prvi poročni
dan, pa majhni otroci, potem
vnuki in zdaj že pravnuki.«
V vazi na kuhinjski mizi so
še dišale vrtnice, Ivanin po-
ročni šopek. Pred petdesetimi
leti so mlado nevesto krasiile
gladiole.
Medtem ko je mati Ivana
doma gospodinjila in skrbela
za številno družino, je Franc
vsako jutro odliajal na delo v
Celje. Več kot trideset let je
ostal zvest delu skladiščni-
ka na železnici.
»Pa včasih nismo imeld tako
dobrih plač in naš delovnik
je bil dolg dvanajst ali
še več ur. Vsak dinar
smo doma trikrat obr-
nili preden smo ga potrošili.
Nikdar nisva šla nikamor na
kakšno zabavo, ne, to nama
še na misel ni prišlo,« je pri-
povedoval Franc, že od leta
1960 sem upokojen, honorar-
no pa delam kot kurir pri
Kmetijskem kombinatu v
Šentjurju. Da se naju bi le
zdravje malo bolj držalo, pa
bi kar šlo!«
Potem smo si segli v roke
in zaželeli zlatoporočencema
Ivani in Francu veliko dob-
rega pMDčutja, vse ostalo pride
z njtim.
MATEJA PODJED
MED TEKOČIM TRAKOM IN DRUŽINO
Stanko Frišek, delavko v
Alposu, smo ob našem obi-
sku našli na njenem de-
lovnem mestu v montaži.
Skozi prijetno kramljanje
smo izvedeli, da je v tej de-
lovni organizaciji zaposlena
že polnih trinajst let.
»Kako je bilo tedaj, leta
1963, ko ste se zapaslila v
tej delovni organizaciji? Se
je od takrat veliko spreme-
nilo?«
Seveda, marsikaj se je
spremenilo. To lahko toliko
bolj zagotovo trdim, ker sem
vsa leta ostala na istem de-
lovnem mestu^ Prej smo ime-
li zastarele stroje in v glav-
nem smo uporabljali moč
svojih rok, zdaj nam marsi-
katero težko delo olajša so-
dobna mehanizacija. Tekoči
trak veliko pripomore k hi-
tretjšemu in boljšemu delu.
še bolj bi bil ta tekoči tJak
koristen, če bi imeli še več-
jo, bolj masovno proizvod-
njo.«
»Kako in kdaj ste .se od-
ločilo, da se zaposlite v Al-
posu?«
No, tega se skorajda ne
spominjam več. Tisto let')
se je v tej organizaciji odpr-
lo več deIo-\Tiih mest za žen-
ske, imeli smo tudi zelo 've-
liko dela, zato so nas hitre
naučili in tako sem na tem
delovnem mestu ostala vse
do danes in upam, da bum
lahko še v prihodnje.
»Je vaše delovno mesto tež-
ko, zahtevno?«
Je. Naporno je predvsem
zato, ker celih osem ur sto-
jim in zaradi neprestanih bo-
lečin v nogah sem že bila
operirana. Tu je tudi precej
vroče in ni treba, da je zu-
naj vročina, pa je pri nas
včasih tudi 40 stopinj Celzi-
ja. Razen tega je naše delo
plačano po učinku in pridno
je treba zavihati rokave m
se lotiti dela.«
»Bi lahko nekoliko podrob-
neje opisala eno i/nied de-
lovnih operacij, ki jih op-
ravljate pri svojem delit in
za katero je predpisana nor-
ma?«
Norma za kuhinjski stol
znaša 400 komadov na uro,
za eno delovno operacijo. Ta-
ko na primer previjačim
dnerao naslonjala na 400 sto-
lov. Kar precej, ali ne? No,
včasih sem veliko montirala,
trenutno pa embaliram trgo-
vinsko opremo. Storilnost pri
starejših delavkah seveda z
leti pada," zato pa v naš ob-
rat prihaja vedno več mlade
delo\'ne sile, ki ji je veliko-
krat treba priskočiti na po-
moč, ji svetovati in pomaga-
ti.
»Preseliva se za nekaj tre-
nntkov ven iz tovarne. IMor-
da med vašo družino.«
Tudi moj mož je zaposlen
v Alposu, stanujemo pa v
ŠCiitjurju. Imam tri otroke,
med njimi dva šolarja. Otro-
ci kar precej stanejo, še po-
sebno šolarji. Prosti čas pre-
življamo skupaj doma, ali
pa ob sobotah in nedeljah
na krajših izletih. Na dopust
ali počitnice nismo šli nika-
mor ... morda drugo leto.
Sicer pa smo kljub temu sre-
čna in zadovoljna diiižina.
MATEJA PODJED
V mesecu	.u ojclu krajam KS Prevorje končno
dobili dolgo in i ?žk.> pričakovan vodovod. Glavni vodo-
vod je bil sicer zgr.i.If^n že lan.sko leto, gradili pa so
ga udeleženci akcij-a Kozjansko 75. Letos pa bodo mJadj
brigadirji izkopah okoli 40tK) m sekmidarnega vodovoda,
ki bo povezoval tri vasi: Stra.ška gorca, Žegar in Kri-
vino. Tako bodo letos, vodo dobili titdi tisti občani, ki so
k pogodbi prist-opili naknadno. Občani Prevorja, ki
vodo že imajo, pa so o njej pov(Hlali naslednje:
ANGELA, P()llA.IAt, go
spodinja: »Pri nas smo
dobili vodo iz vodovoda že
15. mecembra lani. Voda
mi pomeni zelo veliko.
Olajša mi delo v gospo-
dinjstvu: mnogo lažje je
pomivati posodo, prati pe-
rilo, kuhati, če veš da je
voda v hiši. če bi mi vode
zmanjkalo sedaj, ko sem
se že tako navadila nanjo,
bi mi bilo veliko težje kot
prej, ko jo je bilo po-
trebno še nositi.«
REGINA NOVAK, usluž-
benka PTT urada v Pre-
vorju: »Voda je pravi za-
klad, še posebej če jo je
malo in če jo je treba no-
siti iz doline, kakšnih 15
minut navkreber. Sama
sem jo nosila vse do fe-
bruarja letos, ko smo do-
bili vodo iz vodovoda. Ven-
dar pa se nekako nisem
mogla navaditi nanjo, saj
sem še dolgo časa pazila,
da je ne bi porabila pre-
več.«
AVGUST VIKLER, us-
lužbenec Komunalnega po-
djetja v Šentjurju: »Tudi
pri nas smo dobili vodo
že v februarju. To je za
nas velika prednost: vode
ni potrebno nositi, v sla-
bem vremenu ni potrebno
z živino h potoku ampak
samo odprem pipo in ži-
vina ima dovolj vode. Pa
ne samo to; tudi ženi, ki
gospodinji, je sedaj, ko
imamo vodo veliko laže.«
' FRANČIŠKA BEVC:, go
spodinja: »Z vodo sem ze-
lo zadovoljna. Lepo je, ko
je ni potrebno nositi. Po-
maga mi pri gospodinjskih
delih, pralni stroj lahko
nemoteno pere ... še lep-
še pa bo, ko bomo dobili
montažno hišo. Staro nam
je prizadel potres. Z mo-
žem sva sama, živine ni-
mava. Vode sicer ne pora-
biva veliko, pa je vseeno
veliko bolje, da je doma.
v hiši.«
SLAVIC.^ NOVAK, usluž
benka Eleganta v Šentjur-
ju: »Pri nas smo imeli
svoj vodovod. Zdaj, ko
imamo pa tudi novo hišo
s kopalnico, pa smo se
tudi mi priključili na nov
vodovod. Težko je bilo z
denarjem. Pa sem težave
vseeno nekako premagala
in voda je tu. Imamo kme-
tijo in 8 ha zemlje, zato ml
voda pomeni še mnogo
več. Pomaga mi ne samo
pri gospodinjskih opravi-
lih, ampak mi olajša tudi
delo v hle\ai.«
Občanom Prevorja voda pomeni veliko. Še posebej
sedaj, ko so se že navadili nanjo in ko pomislijo, kako
hudo bi bilo, če bi jo bilo potrebno zopet nositi Iz
doline.
MOJCA BUČER
12. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
HALA GOLOVEC
KRST ZA ROCK!
Sobota zvečer! Ura je točno
osem. Lepa nova hala je bi-
la pripravljena, da se prične
v njej prvi rock koncert. Pro-
seči : žvižgi 2000 glave množi-
ce, v glavnem do 20 let, so
pomenili, da si že nestrpno
želijo nastopa »belih gum-
bov«. Ti nemočni klici, oziro-
ma žvižgi, so bili morda zah-
teva za glasbo, ali pa zahte-
va po tistem za kar so plačali
pet starih tisočakov. No, žal
so morali na tisto, glasbeno
uživanje, čakati dobre pol
ure.: Kot je kasneje v inter-
vjuju dejal Goran Bregovič,
kitarist, vodja ansambla in
pisec skladb, da so fantje od
vseh turnej in dela zelo utru-
jeni. Škoda, da so si prav
čas od 8—8.30 izbrali za poči-
tek svojih izmučenih teles.
Morda pa vse to spada v nji-
hov program. Kaj pa! Mno-
žico je treba za 5 starih tiso-
čakov tudi malce razburiti.
Ura je 8.30. Luči ugasnejo!
So že na odru. Malo uglasijo
instrumente. Zabliska se, po-
či, nato se prižge vrsta raz-
nobarvnih reflektorjev ...
»Tako ti je mala moja, kad
ljubi Bosanac ... Za tiste, ki
ne poznate. To je hit »Belih
gumbov«, s katerim se je pri-
čelo. Res jim ni kaj očitati.
Dobri so, še boljše imajo oz-
vočenje in »light show«. Od
čakanja razburjena množica
je vzkipela. Sedeži so bili od-
več, Vse je stalo. Res never-
jetno, kako na nekatere glas-
ba deluje. No, pa tudi željko
ni slab. Prav simpatičen je s
svojim žongliranjem z mikro-
fonom, Vrstili so se hiti in še
kak »evergreen«, ki je poka-
zal, da so »Giunbi« boljši s
svojo glasbo. S to lahko nav-
dušujejo, z drugo pa kaj
kmalu razočarajo. Konec je
natančnejši kot pričetek. Ne
pomaga. Prošnje publike so
zaman. Zopet.,. kad ljubi
Bosanac. Konec. Končan je
tudi prvi rock koncert, ki ga
je ponosna nova hala pod
Golovcem dobro prestala.
VOJKO RIZMAL
LAŠKO
"V	v^
Planinski dom na Smohor-
ju nad Laškim je letošnje
poletje dobil novega oskrbni-
ka. S tem je bila odpravljena
dilema, ali bo dom, odprt
ali zaprt. Dom je odprt vsak
dan in izletniki ter planin-
ci se v njem laliko okrei>čajo
in odpočijejo. Na voljo so
jim tudi topla jedila, saj kuhi-
nja obratuje celodnevno. Po-
leg tega ima dom tudi noči-
tvene zmogljivosti. Obiskoval-
cem so na voljo štiri sobe v
katerih so štiri oziroma tri
ležišča, in dvoje skupnih
ležišč s po pp'tnajst postelj-
ami. Cena ležišča v sobah je
12 dinarjev za planince in 30
dinarjev za ostale obiskoval-
ce. Na skupnih ležiščih pa
planinci odštejejo za nočitev
9 dinarjev, ostali obiskoval-
ci pa 15 dinarjev.
Dom na šmohorju upravlja
Planinsko durštvo Iraško, ki
ima velike, kratkoročno za-
stavljene načrte. Najprej na-
meravajo urediti kopalnico
in sanitarije v nadstropjih,
kjer so sobe. Temu bo sledilo
renoviranje notranjih prosto-
rov in napeljava centralne
kurjave, da bi dom dočakal
zimsko sezono in smučarje
ter smučarske tečajnike pri-
jetno ogrevan, če jim bodo
odobrili posojilo, pa namera-
vajo obnoviti fasado in po-
lepšati zunanji videz doma.
V začetku septembra bo
Planinsko društvo Laško or-
ganiziralo orientacijsko te-
kmovanje in podelitev značk
Savinjske planinske poti- Obe
prireditvi bosta na šmohorju,
RADO SERNEC
SREČANJE
ZAGORELO
JE...
Srečali smo ga na Gol-
teh. V tistem okolju, na
katerega ga veže nič koli-
ko spominov na partizan-
ska leta. Na prve akcije
Prvega štajerskega bataljo-
na.
»Bilo je konec maja ali
na začetku junija 1942. le-
ta,« je pripovedoval dr.
Franc Polh — Izak, tedaj
pomočnik komisarja in se-
kretar osnovne organizaoi-
je KP v Prvem štajerskem
bataljonu. »Bilo nas je
okoli trideset borcev. Za-
drževali smo se prav na
tem območju. Semkaj pa
so pogostokrat prihajale
tudi močne sovražnikove
patrulje. Prihajale so iz
doline in po navadi preno-
čile v tedanji planinski ko-
či na Mozirski planini. Ko
so se odpočili od hoje do
koče, so seveda šli v ak-
cijo. Tako jim je planin-
ska koča nudila varno za-
točišče in počivališče.
Pa ne za dolgo. Odločili
smo se, da jo zažgemo.
Načrt je bil hitro priprav-
ljen. Skovali smo ga sku-
paj s tedanjim oskrbni-
kom planinske postojanke,
ki je bil n^ človek, žal,
sem pozabil, kako se je
pisal. Zato smo pred po-
žigom spravili iz koče vse,
kar je bilo oskrbnikovega.
Spustili smo tudi ovce ...
Potem je zagorelo. Bila je
to velika bakla, nam v ve-
selje, Nemcem pa v opo-
zorilo, da na tej zemlji ne
bodo nikoli gospodarili.«
MB
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 
stran 13
KQZARA V OFENZIVI
STOJANKA, JUNAŠKA MATI
Prihod nemške soldate-
ske v Knežpolje so ljudje
pričakali z odporom — va-
jeni večnega bojevanja,
upiranja različnim zavoje-
valcem so pač morali za-
slutiti, da s temi vojaki ni
prišlo nič dobrega, kot ga
ne prinese nobena vojska.
2e tiste prve dni se je ljud-
stvo zaprlo vase, posame-
zniki pa so v temnih no-
čeh že pogledovali proti
Kozari.
Teror povzroči teror in
že kar v začetku so Knež-
poljci močno občutili trdo
roko novega gospodarja.
To je bil povod za vstajo,
za organiziran odpor, ki
se je krepil čedalje moč-
neje vse tja do januarja
1942. Kožar a je takrat že
imela svoje prve, trdno
organizirane partizanske
enote: prvi in pozneje
drugi kozarski krajiški
odred. Partizanov ni bilo
moč streti, zato so se oku-
patorji znašali nad prebi-
valstvom. Svojo vlogo je
začelo opravljati taborišče
Jasenovac. Približno v
istem času je general Ba-
der, komandant nemških
sil v Srbiji, zapisal v svo-
jem pKjročilu:
»Poizkusi, da se žarišče
upora v Bosni uniči ali
vsaj zmanjša, niso uspeli.
V poletju lahko računamo
s splošno vstajo na Bal-
kanu. Tri divizije in pol
ne bodo sposobne, da udu-
še vstajo. Tudi hrvatska
vojska ne pride v poštev
zaradi njene nesposobno-
sti ...«
Nemški štab je stopil v
akcijo. Sledili su prvi ko-
raki. Knežpoljce so začeli
množično seliti v Jaseno-
vac, da ne bi pomagah
svojim. Neprestani vpadi
na ozemlje pod Kozaro so
prisiliü prebivalstvo, že iz-
črpano od klanja, da se je
umaknilo na Kozaro, kjer
je imel svoje zatočišče II.
kozarski odred.
Za operacijo na Kozari
je bila določena »borbena
skupina Zahodna Bosna«
pod neposredno komando
nemškega generala Stahla.
25. V. 1942 je skupina do-
bila ukaz za napad, v ka-
terem je FK) današnjih oce-
nah sodelovalo okoU 40.000
do 45.000 sovražnih voja-
kov.
Kaj se je dogajalo v ti-
stih tednih na Kozari, ve
danes že vsak otrok. Tudi
o tem smo se pogovarjali
I>od Kozaro, v vasicah,
kjer nosijo črnino ženske,
ki ti žalostno ponosno po-
vedo, kako so pred njiho-
vimi očmi padali očetje in
sinovi, kako so jih klestili
trije nemški obroči in člo-
vek ni smel jokati, ker bi
si sicer izjokal oči od ne-
prestanega gorja. Nenehne
borbe II. kozarskega odre-
da, skrb za prebivalstvo in
končno skrb za lasten ob-
stoj je te ljudi prekalila
v neup)Ogljive, trmaste
upornike, ki bi drobili v
svojih rokah še tanke.
»Tedne in tedne je div-
jala skozi dolino Mlečani-
ce nemška vojska, je go-
vorila ena izmed premno-
gih Stojank, vrlih Knež-
poljk. Za njimi so se va-
lili ustaši in klali, kar jim
je prišlo v roke. Seveda,
Nemci so prepustih krvavi
posel domačim in ti so za-
upano jim nalogo dobro
opravili.«
Vrstili so se preboj za
prelx)jem. Obročev ni bilo
moč zlomiti. Ljudje na
Kozari so trpeli molče, pa
• tudi s pesmijo na ustih.
Znano kozaračko kolo je
odmevalo med smrekami
že skoraj izki-vavele Koza-
re. Toda takrat je bilo to
kolo' drugačno. V vsakem
gibu, tako pravijo še da-
nes Knežpoljci, je bila ža-
lost, jok za dragimi, ne-
utolažljivo hrepenenje za
svobodo, za opustošenimi
domovi. Stojanke, matere
Knežpoljke, so bile svoj
največji boj v zgodovini.
»Enakomerno smo pre-
stopali v krogu, tiho pre-
pevali, nad nami pa so tre-
skale mine in drdrali mi-
traljezi. Ničkoliko jih je
bilo med nami, ki smo iz-
gubili vse, veliko jih je
bilo, ki so imeli svoje med
borci,« je pripovedoval
Ostoja iz Mlječanice.
Ti pred prebojem s Ko-
zare se je zgodilo še tisto
najhujše: Nemci so zajeli
ranjence. Med njimi je Ml
eden redkih preživelih,
Milorad Vikalo iz ševarli-
ja pri Bosanski Dubicd.
Ranjen v obe nogi je ča-
kal na rezultat drugega
preboja kozarskega odre-
da, da potem končno le
odide na zdravljenje.
»Med ranjenci se je tu
in tam slišalo streljanje.
Zadnji naboja so bili to,
zanje, samo zanje. Vedel
sem, da je konec. Padel
sem z voza, na katerem
sem bil, na tla in začel
drseti po rokah čim dlje
vstran. Samo vstran. Kma-
lu sem videl kolone v ze-
lenih uniformah in ustaše.
Niso me mogli več videti.
Zaslišalo se je kričanje,
streli, potem pa je vse
utihnilo. Vedel sem, da je
konec. Niti jokati nisem
mogel.«
Končno jim je uspelo
prebiti sovražne obroče.
Zdaj je bila kozarska ofen-
ziva takorekoč končana. Za
premnoge za vedno.
Ljudje, ki so se vrnili,
kozarski odred je kmalu
začel z novimi akcijami,
so imeli kaj videti. Pod
Kozaro se je dvigoval dim,
življenja v vaseh ni bilo
več, le tu in tam je še kli-
lo malo upanja v razme-
sarjenih telesih. Tako ime-
novano »čiščenje Kozare«
v poofenzivskih dneh je
popolnoma uspelo. Tako še
danes stoji v nemških do-
kumentih. Čiščenje, a ne
ofenziva. Ta je propadla.
Ničkolikokrat sem v ti-
stih dneh, ko sem od pre-
mnogih poslušal kozarsko
krvavo bajko, pomislil na
Kulenovičevo pesnitev Sto-
janka mati Knežpoljka. Ko
sem stal ob njenem spo-
meniku, spomeniku Koza-
ri in njenim čvrstim lju-
dem, sem se spomnil na
stavke, ki jih je izrekel
Kojo, narodni heroj:
»To, kar se je v junij-
skih dneh 1942 dogajalo na
Kozari, ni moglo ostati
brez odmeva. Tragedija
kozarskega ljudstva inne-
številne žrtve partizanov
so že same po sebi klicale
nekoga, da jih prelije v
verze, če ne bi naredil to
Kulenovid, bi nekdo drug.
Stojanka, mati Knežpolj-
ka je spomenik vsem lju-
dem Kozare.«
Zdaj Stojanka nekako
toplo in trpko zre preko
Bosanske Dubice in kdo bi
vedel, kaj pomeni ta po-
gled, ki ga je izklesal ki-
par. Nekaj je gotovo: ▼
njem je tisto veliko hrepe-
nenje po svobodi, neskon-
čna žalst za knežpoljskimi
Srdjani, Mrdjani in Mla-
djeni.
Ko sem se vračal z du-
biškega pokopališča, kjer
nad grobovi partizanov
bedi Knežpoljka, sem se
nenehno obračal ...
MILENKO STRAŠEK
S sklonjeno gia/o in iilavimi rokami stoji Knežpoljita
kot opomin: Da se ne bi nikoli več,zgodilo.
ŽALSKI TRIM: PRED-
VSEM MNOŽIČNOST
Telesnokulturna skupnost Žalec in
komisija za rekreacijo sta letos or-
ganizirali več trim akcij, ki so ze-
lo uspele. Pripravili so trim akcije
v kolesarjenju, plavanju, teku za Co-
operjev test in smučanju. Skupaj
se je vseh akcij udeležilo 9566 obča-
nov. Po številu udeležencev je da-
leč pred vsemi hoja, ki se je ude-
ležilo 2240 ljudi. Akcij se udeležujejo
predvsem mladi. Vendar pa niso za-
dovoljni z doseženim, zato bodo še
vse dosedanje akcije ponovili, orga-
nizirali pa bodo tudi tekmovanje za
športno značko za najmlajše. V na-
črtu imajo tudi uvedbo trim kartonč-
ka za atletiko in rekreacijski mnogo-
boj.
K.M.
PD PREBOLD: SKRB ZA
PODMLADEK
Planinsko društvo Prebold sodi med
najdejavnejša v žalski občini. Se f>o-
sebej pohvalno pa je to, da v društvu
posvečajo izredno veliko skrb delu z
mladimi. To niti ni čudno, saj je med
950 člani društva kar 550 pionirjev. Za
njihovo dejavnost skrbijo na različne
načine. Seveda vlada med mladimi naj-
več zanimanja za organizirane i>oho-
de v gore. Samo letos so tako opravili
12 izletov, med katerimi so popeljali
pionirje v gorski svet Savinjske doli-
ne, v Kamniške alpe in Julijce. Izleti
so bili izredno množični, saj se je v
povprečju vsakega udeležilo med 20
do 30 pionirjev.
Da ne bi ostali le pri izletih v go-
re, so za pionirje pripravili tudi pio-
nirsko planinsko šolo, ki se je je pod
vodstvom Marije Kapus udeležilo in
Jo tudi tispešno zaključilo 38 pionirjev.
Veliko delajo tudi z mladinci. Po-
leg izletov, teh je bilo letos 5, načrtu-
jejo pa še 4, so pogoste tudi šole za-
gorske stražarje. Letos je tako izpite
za gorske stražarje opravilo 10 planin-
cev iz tega društva. Pri šolanju za
gorske stražarje pa je planinskemu
društvu priskočil na pomoč Prirodo-
slovni muzej Slovenije. Ob skrbnem
delu v društvu tako tudi rezultati niso
skromni.	B. S.
ŽALEC: ZAČETNI TEČAJ
ZA TENIS
Partizan Žalec je v času od 19.
do 30. julija organiziral teniški tečaj
za začetnike! Obiskalo ga je 12 lju-
di, predvsem mladine, obsegal pa je
20 ur. Tečaj, ki je potekal predvsem
dopoldne je vodil Silvo Lakner. Za-
radi velikega zanimanja so se pri
klubu odločili, da že jeseni ponovi-
jo začetni tečaj in organizirajo tudi
nadaljevalnega.
K.M.
GORCA: VODA, CESTA
Prejšnjo soboto smo bili priče praz-
novanju krajanov Gorce v krajevni
skupnosti Galicija v žalski občini.
S slovesnim odprtjem pipe se je
uresničila želja Gorčanov in menda
se vsi z njimi veselimo tega trenut-
ka. Doktor Vizjak, podpredsednik re-
žijskega odbora, je v uvodu pouda-
ril, da brez solidarnosti širše družbe-
ne skupnosti ne bi bilo te delovne
smage. V uvodnem govoru je bilo po-
sebej čutiti, kako se domači kmetje,
Gorčani in lastniki počitniških hišic
postali eno, še zlasti takrat, ko Je
treba prijeti za delo. Dokaz za to
je tudi cesta, ki jo pravkar gradijo
i druženimi močmi. Takega sožitja
si v krajevni skupnosti želimo še na-
prej.
Zatem je predsednik aveta krajev-
ne skupnosti Verdel nakazal številne
probleme, ki smo jih rešili ali pa so
v srednjeročnem programu. Teh pa
ni malo. Jamstvo za uspeh vidi v de-
lavnosti občanov, saj ne mine nede-
lja brez udarniškega dela v tem ali
onem koncu krajevne skupnosti. To
so začutili tudi v občinski skupščini,
saj je Jože Jan, predsednik izvršne-
ga sveta, ki je uradno odprl novi
objekt, v govoru poudaril, da vedo,
da v Galiciji živijo kleni ljudje, ki
mnogo prispevajo za družbeni stan-
dard, zlasti v zadnjih nekaj letih, že-
limo si, je še dejal, da bi bilo v ob-
čini še več tako zagnanih krajevnih
skupnosti, kajti i>otem bi probleme
hitreje reševali.
Ves otvoritveni spored so posebej
lepo popestrili otroci iz Velike Pire-
šice, ki so duhovito prikazali razvoj-
no pot kraja.
JOŽE KRULEČ,
Železno
POLJE OB SOTLI: NOVI
METRI VODOVODA
v teh dneh bo mladina Smarske ob-
čine izdatno pomagala občanom Kra-
jevne skupnosti Polje ob SotU pri iz-
gradnji njihovega vodovoda. Mladinci
bodo skupno s pripadniki teritorialnih
enot in občani kopali jarek za vodovod.
Le ta bo eden mnogih odcepov od kaz-
janskega vodovoda Fužine Sotla. če se-
veda ne bo nagajalo slabo vreme, se
bo na obsoteljskem delovišču zbralo
okoM tristo mladih.
mst
LESIČNO: KRAJEVNI
PRAZNIK
Krajani krajevne skupnosti Lesično
se že pripravljajo na krajevni praznik,
ki ga praznujejo v spomin na osvobodi-
tev trga Pilštanj, 15. julija 1944. Praznik
so namenoma pomaknili, da bodo lah-
ko praznovali več pomembnih delovnih
uspehov. Največ bodo, kot smo izvede-
li, lahko pokazali člani protovoljnega
gasilskega društva Pilštanj-Lesično,
menda pa bo do 5. septembra, takrat
bo namreč praznik, pod streho vsaj v
grobem tudi vaški dom.
rnst
MARIJA GRADEC:
DOM KRAJEVNE
SKUPNOSTI
Krajevna skupnost Marijagradec pri
Laškem je ena redkih, ki nima nobenih
prostorov, v katerih bi lahko delovale
družbene organizacije, kjer bi se Lbirali
občani. V gornjem delu doline so se
sestajali v šoli, v spodnjem delu pa
kar v gostilni, kar ni najbolj primemo
in končno gostoljubnosti gostišča tudi
ne kaže izkoriščati v nedogled. Izvršni
odbor krajevne skupnosti je v sodelo-
vanju s političnimi organizacijami,
predvsem z mladino, pokrenil akcijo
za ureditev tega vprašanja, že 14 dni
poteka udarniška akcija za izgradnjo
doma krajevne skupnost? V ta namen
bodo adaptirali nekdanje gospodai^o
poslopje pri gostilni. V pritličju bodo
večjo sobo dobili mladincd za svoj
klub, kakršnega so imeli v zasebni hiši
T Lahomnem, etaža nad tem pa bo
imela dvoranico, pisarno za organiza-
cije in sanitarije.
BOČ: PREDVOJAŠKA
VZGOJA
V začetku tedna se je na Boču zbra-
lo okoli sto nüadincev iz vse šmarske
občine. Mladi bodo imeli v bližini pla-
ninske postojanke svoje vsakoletne va-.
je, kot jih zahteva program za izpopol-
njevanje vseh, ki še niso služili voja-
škega roka. Hkrati se bodo tudi sezna-
nili s tradicijami NOB na tem področju,
ogledali pa si bodo tudi part^-ansko
bolnico, ki Je v neposredni bližini.
mst
14. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
Za hladno jesen
Meo prvimi oblačili, ki se jih domislimo takrat,
ko že hladna jesen trka na duri, so prav gotovo tople
pletenine. O pleteninah se ne govori ali so moderne
ali niso. Pletenine se preprosto nosijo, so vselej aktu-
alne, ker pač ne moremo več brez njih.
Letošnje jesensko-zimske pletenine še naprej osta-
jajo debele, grobe, folklorno navdihnjene. Spletene
so iz grobe domače ali vsaj na videz domače volne v
reliefnih ali slikovitih narodnih vzorcih, ki letošnjo
jesen dišijo po Balkanu. Posebno Pariz se navdušuje
nad takšnimi balkanskimi vzorci.
Kroji jopic, telovnikov in puloverjev so prav tako
ostali precej široki, udobni, saj so športne pletenine
največkrat dopolnjene z dolgimi hlačami ali naguba-
nim krilom, kajti z elegantnim ozkim krilom imajo
kaj malo skupnega.
če se bi letošnjo jesen spet rade postavile z novo,
ročno spleteno in originalno jopico, bo torej ze kar
pravi čas, da vzamemo pletilke spet v roke.
ALPINISTIČNI KOTIČEK

že dva tedna nazaj smo pi-
sali o vzponih in tečaju celj-
skih alpinistov v tujih go-
rah. Ob lepih dosežkih na-
vez, ki so plezale v Glock-
nerju, Kaiserju, in francos-
kih Alpah, pa tudi člani, ki
so ostali doma, predvsem pa
pripravniki in tečajniki, ni-
so sedeli križem rok. Toliko
samostojnosti kot v tej sezo-
ni, redko zasledimo v vsem
povojnem času. Pri marsika-
terem vzponu bi lahko re-
kli »da miši plešejo, ko ma-
čke ni«, ker je bil načelmk
v avstrijskih hribih in so pri-
pravniki videli zeleno luč za
svoje želje. S tem je bilo
preplezaiiega res veliko in
težkega, vendar zopet nad
dovoljeno mejo po pravilni-
ku za alpinistične odseke. Ta
točno določa, do katere
stopnje smejo pripravniki, in
do katere tečajniki letošnje
plezalne šole. Ta prehiteva-
nja v težje so pač ogledalo
časa in tempa v katerem ži-
vimo, »krivi« pa tudi njiho-
vi vzorniki v odseku — mo-
čne članske naveze —, ki le-
tos plezajo skrajno težke
smeri na tekočem traku. To
je za renome alpinizma v Ce-
lju rožno olje, žalostno in
kritično postane, če samo
eden naredi napako in od-
sek namesto v ste-ne spremi
prijatelja na zadnjo pot.
Ob sobotah in nedeljah od
17. 7. do 8. 8. so bile v do-
mačih stenah preplezane na-
slednje smeri: triglavska se-
verna stena — Slovenska, Ba-
varska, Zimmer-Jahnova, Dol-
ga nemška, Skalaška. Zani-
mivo je, da so v teh smereh,
ki zahtevajo dobo kondicijo
in sposobnost orientacije, po-
vsem samostojno plezali pri-
pravniki in celo tečajniki, ki
so šli s tem precej čez do-
voljeno.
V Savinjskih se je plezalo
nad Okrešljem in Korošico
kar po vrsti z leve na desno.
Turška gora — Skalarjev gre-
ben, Cadova, Modec-Režkova,
Debeljakova in nova smer
»Mišolovka«, ki poteka des-
no od Režkove po stebru.
Plezala sta Mesarec in Šah
Marjana (IV) — 5 ur. Mala
Rinka — Debeljakova, Vzhod-
na, Igličea'a in Cicova vari-
anta Igličeve, Steber štajer-
ske Rinke in Steber Križa,
v Dedcu nad Korošico —
Beli raz, Leva smer, Desna
smer in Pintarjeva. Težave
teh smeri so v mejah od III.
do V. stopnje. Imena pri-
praTOikov, ki nastopajo naj-
pogosteje: Prevoršek, Planin-
šek, ŠaX Marjana (ki pleza
tudi kot prva v navezi), Ber-
gant, Lesjak, Deželak, Kra-
šovec, dr VUč in dr. Žun-
tar, ki v navezi s tečajniki
pridno nabirajo znanje in
smeri, predvsem pa samo
stojnost. V najtežjih smeren
je na vrvi seveda član. Z
voljo, željami in trmo je nad
IV. stopnjo ko'nec — tam
stena postavlja svoje pogo-
je.
Poročilo o vzponih v sku-
pini Mont Bianca izide v na-
slednji številki NT. CIC
Pisma
ZAPRAŠENO
TIHOŽITJE
Pred kratkim sem se na
svojem sprehodu znašel na
prostoru, kjer je pred sto-
letji bilo Heraklejevo sve-
tišče. Torej, v Celju na
Aljaževem hribu. Prostor
je obdan s šavjem, vitki
stebri pa so vzvišeno zrli
na pridobitve dvajsetega
stoletja: prazne konzerve
Podravkine juhe, Gavrilo-
vičevih salam, paštet, raz-
bite steklenice Coca-Cole
in še kaj.
Vseeno pa moram pri-
znati, da je v tem tihožitju
drugega stciletja proti civi-
lizaciji dvajsetega stoletja
prevladal davno minuli čas
in da se v teh ruševinah
kaže bogastvo duha, ki ga
današnja doba ne zmore
več. Še dobro, da je to
svetišče tako odmaknjeno,
sicer bi bila sramota pre-
več očitna. Vredno ogleda!
HERMAN MUSEC
Celje
ODGOVOR
IZLETNIKA
ŠENTJURSKIM
UPOKOJENCEM
v zvezi s pritožbo Dru-
štva upokojencev iz Šent-
jurja glede dodelitve avto-
busa za izlet dajemo sle-
deče pojanilo:
Dne 1. 6. 1976 je Društvo
upokojencev naročilo v
TOZD turistična agencija
en 45-sedežni avtobus za
izlet. Isto naročilo je po-
sredovala turistična agen-
cija TOZD potniški pro-
met, št. nar. 291.
Kot vam je znano so se
v času, ko bi moral biti
izlet, to je 17 . 6. 1976 vrši-
le Balkanske igre v Celju
in je organizator teh iger
pri našem podjetju rezer-
viral 7 turističnih avtobu-
sov za prevoze atletov po
celjski okolici, na letališča
Zagreb in Ljubljana ter za
izlete.
To število je bilo fiksno
in se ga je bilo treba stro-
go pridržavati. Odgovorni
uslužbenci TOZD potniški
promet so na to opozorih
TOZD turistično agencijo,
da v času BAI ne bo mo-
goče dodeljevati 45 sedež-
nih avtobusov za druge iz-
lete. Tako je naročilo bilo
za 17. 6. 1976 prestavljeno
na 21. 6. 1976, ki pa je
kljub temu sovpadalo v
BAI, ker je opravljal
TOZD potniški promet po
BAI še prevoze za organi-
zatorja BAI in so gornji
avtobusi, 7 po številu, bili
oddani. Razporedniška
služba je dodelila za to
vožnjo 44-sedežni avtobus.
Navedenega dne, to je 21.
6. 1976, je tov. Jesenek
Jože zaradi manjše okva-
re nekoliko zamudil pri
odhodu iz Šentjurja in je
nato pripeljal s potniki z
avtobusom v garažo zara-
di eventualne zamenjave.
Navedenega dne, to je
21. 6. 1976, je bilo skupno
odsotnih 18 vozil in to 11
za druge posebne vožnje
in 7 rezervirano za BAL
Skušali smo opraviti za-
menjave, da ugodimo
stranki, vendar pri naj-
boljši volji tega ni bilo
mogoče storiti, ker je bila
garaža praktično prazna.
Predstavniku upokojencev
smo povedah, da imamo
probleme z BAI in da smo
tudi javili agenciji o zgo-
raj navedenih spremem-
bah, ki so nastale med ča-
som njihovega naročila za
45-sedežni avtobus. Trdi-
tev, da sta morala dva p>ot-
nika sedeti na navadnih
stolih po naši krivdi ne
drži, ker so tudi oni imeld
enega potnika več, kot pa
je predvidevalo naročilo za
avtobus.
Stranko prosimo, da
nam krivdo, kolikor zade-
va nas, oprosti, ker je šlo
v danem primeru za izred-
no napete razporede naših
vozil.
Upamo m želimo, da
Društvo upokojencev Šent-
jur še naprej ostane na-
ročnih naših uslug.
Glavni direktor
LEOPOIJD PERC,
dipl. phil.
PISMO
HVALEŽNE
BRALKE
2e velikokrat sem vam
hotela pisati pa se nisem
odločila. Zdaj sem se 'e
ojunačila in vam pišem,
da bi vam odkrila svojo
veliko željo. Naj še zap:-
štrr) da sem že dnlgo let
zvrsta naročnica m bralka
Novega tednika in mi je to
pravzaprav edino razvedri-
lo, ki ga imam v življe-
nju, čeprav imam za bra-
nje malo časa
že v otroških letih sem
okusila veliko oridkosti.
Oče je umrl, ko sem ime-
la štiri leta. Na kmetiji
smo živeli z materjo. Ko
sem imela 24 le sem se
poročila. Prav tako na
kmetijo. Dovolj trdega de-
la, saj sem sama med
petimi moškimi, to je
med možem :n štir.m. si-
novi. Ponosna sem nanje.
Bolna sem in že več !et
si želim,'da bi šla vsaj za
nekdaj dni na morje. Vem
da bi mi koristilo. Toda,
kdV.o naj g:em, ko pa ni-
mam človeka, ki bi v tem
času prevzel moja deia
pr živini. Ce bi v vasi
kuy,a prosila za to uslugo,
bi se mi smejali. Sorodni-
ki pa so predaleč, da b-
priskočili na pomo-i. Tudi
n ož ne kaže p -e •trlike
vneme za uresničitev mo-
le želje in pravi, saj tudi
jfci živim, čeprav še nisem
videi morja.
še to, jaz sem že ugo
tovila, da je morje slane
in tc po zaslugi vašega iz-
leta, ki ste ga za kmečke
žene pripravili v P »vtorož
Še .^daj se vam ne mjrem
zahvaliti, kako sen bila
tedaj srečna.
Tako, to je vse in kar
lažje mi je pri srcu, ko
sem 10 napisala in ko v
časop/sih toliko pišete o
düDustih. Kdo ve, kdaj si
ga bom lahko privoščila?
Vca.i za pet dni'
Vse v uredništvu vas le-
po ] ozdrav-lja Vaš-i
JOŽICA IZ VOJNIKA
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 	stran 15
ŠPORTNA REKREACIJA V ŽELEZARNI

Nad 1 /3 železarje-v nasto-
pa na medobratnih tekmah
^ 40 organizatorjev rekreaci-
je v obratih — Redna vadba
in rekreacijska osnovna dela
-- Skrb za nove objekte.
STORE — Železarna Store
je kot prva delovna organiza-
cija v naša republiki že leta
i960 nastavila profesionalne-
ga rekreatorja za šport in od-
dih. Z izbiro so imeli veliko
srečo, saj je Veber Tine pri-
nesel s seboj na novo delov-
no mesto že veliko organiza-
Cttjskih in strokovnih izku-
kušenj-, ki si jih je nabral v
svojem življenju kot amater-
ski športni in telovadni dela-
vec. Uspehi njegovega 15-let-
nega dela in razumevanja
vodstva podjetja ter njegovih
samoupravnih organov so na
tem področju naravnost pre-
senetljivi.
Storska železarna šteje tre-
nutno 3.000 delavcev. Kar
1.000 jih nastopa na medob-
ratrüh tekmovanjih, ki so. iz-
redno privlačna oblika aktiv-
nosti v športni rekreaciji.
Tekmovanja obsegajo kar 15
Športnih panog in iger. Liga-
Ski sistem tekmovanj med ob-
rati z deset člani pa se izva-
ja v odbojki, namiznem te-
nisu, malem nogometu, ro-
kometu, košarki in šaliu.
Vsak obrat (in teh je 40!)
ima svojega športnega rekre-
atorja, ki po organizacijski
in tehnični plati skrbi za vad-
bo svojih izbranih ekip ter
njihovo nastopanje. Tolikšna
odzivnost na teh tekmova-
njih je naravnost presenetlji-
va, če upoštevamo, da se tek-
movanja izvajajo v prostem
času delavcev in da od teh
le 53 odst. živi v celjski ob-
čini (Sentjuir 31 odst., Šmar-
je 11 odst.).
V šitorski železarni pa teži-
jo, da bi telesna vzgoja in
šport v. vseh svojih pojavnih
oblikah postala sestavni del
življenja delavca v njegovem
prostem času, trajna navada,
s katero bi obogatili svoje
življenje. Doslej je uspelo or-
ganizirati že 10 stalnih vadbe
nih skupin, ki se dvakrat te-
densko ukvarjajo z redno
splošno vadbo, najmanj en-
krat toliko pa se vsaj teden-
sko po enkrat zbira na šport-
nih objektih v rekreativni
vadbi. Najbblj priljubljene
panoge so: kegljanje, nogo-
met, košarka, namizni tenis,
smučanje, šah, planinstvo,
streljanje in balinanje. Izre-
den razmah je doživelo pla-
ninstvo, ki šteje 300 pripad-
nikov. Vsako leto prireja pla-
ninsko društvo nad 40 planin-
skih izletov, ki so množično
obiskani. Do 100 železarjev
se vsako leto vzpne na naš
najvišji vrh — Triglav.
športna rekreacija prisot-
na tudi na letnih dopustih de-
lavcev štorske železarne vzor-
no skrbi tudi za športno-re-
kreativno aktivnost svojih
delavcev v počitniškem domu
na Rabu. Letos je na Rabu pre-
živelo svoj dopust nad 300
delavcev, z družinskimi člani
vred pa nad 500. Za koristno
izrabo prostega časa je bü na'
voljo športni rekreator. V ča-
su dopusta se je naučilo pla-
vati Bad 50 odst. neplavalcev,
saj so bili deležni strokovno
vodenega plavalnega tečaja.
Poleg plavanja so bili dobro
organizirani izleti, pa tudd re-
kreativna športna vadba ter
prireditve. V te oblike aktiv-
nosti je bilo zajetih na pro-
stovoljni bazi nad 70 odst.
dopustnikov. Dokaz, da si de-
lovni človek tudi na letnem
dopustu želi organizarane in
dobro vodene športne rekre-
acije. Organiziranih je bilo
kar 24 izletov in 36 športnih
prireditev in tekmovanj. Stor-
sfci železarji pa izkoriščajo
svoj redni dopust tudi v zim-
skem času. Vse več je ljubi-
teljev smučanja in drugih
zimskih športov. Tako je le-
tos bilo kar 35 železarjev pol-
nih 7 dni v Zakopanih, polj-
skem smučarskem paradižu,
kjer so uspešno izvedli smu-
čarski tečaj. Smučarski tečaji
pa se načrtno vsako leto iz-
vajajo tudi na Svetini in Celj-
ski koči, na lepih smučiščih,
ki so opremljena z vlečnica-
mi, pa jih ljubitelji zimskega
športa v celjski občini vse
preveč zanemarjamo.
Ta široka športna in rekre-
ativna oblika aktivnosti štor-
skih železarjev je možna tudi
zaradi tega, ker so v zadnjem
desetletju načrtno skrbeli za
gradnjo športnih objektov.
Sportno-rekreacijskd center
železarjev na Lipi je lahko
Storjanom in vsej celjski ob-
čini v okras in ponos. V le-
pem zelenilu je tu centralni
stadion z nogometnim igri-
ščem, .atletskimi napravami,
asfaltnimi igrišči za rokomet,
košarko in odbojko, ki so z
urejeno električno razsvetlja-
vo uporabna tudi v večernih
urah, 3-stezno kegljišče, dvo-
rana za namizni tenis, telo-
vadni dom s prostorno telo-
vadnico, Trim steza in na
novo urejeno dvostezno bali-
nišče, pravtako opremljeno z
električno razsvetljavo za
uporabo tudi v večernih urah.
V starih štorah je še nekaj
manjših igrišč za krajane
KS, pokrito strelišče za zrač-
no puško in odprto za MK in
vojaško puško. Ob šoli na
Lipi je tudi prostrana, mo-
derno opremljena šolska te-
lovadnica, ki v večernih urah
pravtako služi za vadbo re-
kreacijskih skupin. V zadnjih
dveh letih pa se pospešeno
ureja TRATNA, vsega 12 km
iz štor, kjer bo veliko aku-
mulacijsko jezero železarne.
Ob tem novem objektu so da-
ne možnosti za razvoj vod-
nih športov (veslanje, jadra-
nje, športni ribolov), ob oba-
li pa tudi za druge športe. Tu
bo urejena trim steza in več
manjših igrišč za male špor-
te z žogo. Ribiči RD Voglajna
In drugi krajani so v zadnjih
dveh let.ih opravili pri gradnji
športno-rekreacijskih objek-
tov že nad 11.000 prostovolj-
nih delovnih ur.
KAREL JUG
KJE SO
DOMAČI
PLAVALCI?
v Celju smo ponovno
gledali plavalne tekme, žal
smo videli več gostov kot
domačinov. Domači plaval-
ci so sodelovali s skrom-
nim številom plavalcev na
II. kolu obsavske plavalne
regije. Zato pa so z mno-
go uspeha nastopili mladi
plavalci Velenja, ki so da-
nes že boljši od celjskih
plavalcev Neptima. Zal!
Nastopili so torej pla-
valci Celulozarja in Vele-
nja ter peščica pionirjev
Neptima. Od Oljanov je
bil najboljši mlajši pio-
nir Jože Penca, ki je 2ana-
gal na 50 m hrbtno z re-
zultatom 0:54,1. Tretje me-
sto pa je osvojil še Roman
Nosan pri starejših pionir-
jih, kG je progo na 50 m
hrbtno preplaval v času
0:43,3.
Velenjčand pa so imeli
več uspeha. Nataša Raz-
potnik je zmagala na 50 m
hrbtno pri mlajših pionir-
kah. Matjaž Gaberšek je
bil najboljši na 50 metrov
hrbtno pri starejših pio-
nirjih in najboljši na 200
m mešano v konkurenci
mladincev. Razpotnikova
pa je ponovila svoj uspeh
še na 200 m mešaro pri
mladinkah, ko je nadmoč-
no zmagala. Mimo tega us-
peha pa imajo Velenjčani
še drugo mesto pri pio-
nirkah, ko je Feraričeva
uspela na 50 m hrbtno in
tretje mesto po zaslugi do-
brega pionirja Kučere.
V štafetnem plavanju so
pionirji Neptuna' pri mlaj-
ših pionirjih drugi, Velenj-
čani pa so zmagali pri sta-
rejših pionirjih, ter osvo-
jili drugo mesto pri pio-
nirkah.
JK
ROKOMET:
VLADIMIR
VUKOJEV V
CELJU
Rokonietaši ZKK Celje so žc
v resnih pripravah za uovo pr-
venstvo. Ker je bilo vreme v
1'oreču deževno so se vsi skupaj
i«! po treh dneh vrnili nazaj na
Skalno klet in v dvorano Golo-
vec. V tem času so marljivo va-
dili. Priključil pa se jim je pri
delu znani igrale« reškega Kvar-
nerja, Vladimir Vukoje, drugi
najboljši strelec lanskoletnega pr-
venstva v I. zvezni ligi. V pri-
hodnje bo nastopal za celjskega
zveznega Ugaša in tako pojačal
zunanji vrstni red celjskega mo-
štva. Bojan Levstik, Miha Bojo-
vič, Vladimir Vukoje. Dušan Bo-
žič in Stanko .4ndrehih bodo vse-
kakor kos težkim nalogam v
zvezni ligi. Mimo tega smo pri
ŽRK Celju izvedeli, da .je nji-
hov novi član tudi igralec Sev-
nice Stojan Šumej. čeravno si
istega igralca lasti tudi ljubljan-
ski Slovan.
Drugače pa še samo to. V Ce-
lje naj bi prišel tudi znani vra-
tar Medv^alca Zorko, državni
reprezentant in eden od najbolj-
ših vratarjev Jugoslavije. S%m je
že obiskal Celje in pristal za so-
delovanje. Vprašanje pa je, kako
bo sprejela to odločitev uprava
Medveščaka. S^to o tem kaj več
prihodnjič.
Celjani so te dni odpotovali
v Italijo na mednarodni turnir
v Rimini. Tu bodo na.stopili pro-
ti znanim ekipam Itali.fe, Avstrije
in Zahodne Nemčije. Mimo Celja-
nov bo tu nastopil še Kvarner
t Reke. Takoj po vrnitvi v Ce-
lje Pa se bodo Celjani priprav-
ljali za težko srečanje proti pr-
vaku Cehoslovaške. Gost.je iz
CSSR bodo namreč nastopili na
turnirju v Doboju in se bodo ob
povratku ustavili v Celju. To pa
bo vsekakor prvovrstna rokomet-
na tekma v dvorani Golovec. Sre-
čanje bo konec mcseca.
Sicer pa nam rokometa.ši Ce-
lja pripravlja.io v mesecu septem-
bru vrsto kvalitetnih tekem. Mi-
mo tega pa bo v tem mesecu
tudi proslava 30 let celjskega ro-
kometa. Tu bodo nastopile vse
vrste ŽRK Celja in ponovno bo-
mo videli na delu veterane, ki
bodo na Skalni kleti Igrali velik
rokomet. Torej pravi rokometni
praznik v Celju.
J. KUZMÄ
NOGOMET:
DVAKRAT PO 3:4
Nosonietaši ,<inKirtne.!;a in Kia-
divarja nadaljujejo s iJri.jatcIjsUi.
mi tekmami. Tud preteklo nede-
ljo je bilo zanimivo s .'^martneni
in na (ilaziji. Zaiiiniiw» pa .je,
da so tako igralci šmartnega, ka-
kor tudi Celjani srečan.je izgul)ili
z rezultatom čeravno so po-
vedli z 2:0. Vse to kaže, da .sc
je neresna iura v /adiijili niinu-
tali nia,ščevala enim, kakor dru-
Rim.
Seveda s« t<>ž,je delo imeli ig-
ralci trenerja Kerija Beiicika. V
Smartneni je gostoval Rudar iz
Trbovelj. Domačini z novincem
Rebei-šakoni so kmalu povedli 1:0,
drugi ziuletek pa je dose.!>el Kod-
re. Toda močna vrsta Rudarja sc
ne preda in izenači na i:?. Še
enkrat Kodre povede da bi v
zadnjili minutah domača obram-
ba popustila in sprejela dva za-
detka. Toda kljub temu so števil-
ni gledalci, ki so prišli iz ce-
lotne Savinjske doline in celo
iz Celja, bili zadovoljni z prikaza-
no Ig^.
V	Celju na Glaziji je gostoval
Zagorac iz Krapine. V pi-vem pol-
času so Celjani prikazali še do-
kaj dopadljus nogomet. l'o.s«>bno
Dobrajc je bil gonilna siia celj-
skega napada. Toda pozneje se
ponovi stara napaka. Preveč la-
godna i.gra v obrambi je prinesla
v zadnjih minutah uspeh gostov,
ki so vod-stvo Celjanov 'A:Z spre-
menili v 4:3 v svojo korist. Zadet,
ke za Kladivar pa sta dos<'gla
Dobra.ic dva in Martič.
V	prihodnjem tednu bo nxanj
trening tekem in več vadbe. Ce-
ljani pričakujejo vrnitev branilca
Sivke, ki naj bi končno re.šil
vprašanje obrambe. Šmartno i>a
se pripravlja za pftkalno sreča-
nje, ki bo v nedeljo na Ljubnem.
ATLETIKA:
7 CELJANOV
NA BAI
Kar sedem celjskih mladincev
in mladink bo sodelovalo na le-
tošnjih mladinskih Bi\l v Grči.ji.
Dani Konca, zvezni kapetan za
mladince je odredil, da potujejo
v Kavallu Zvonka Blatnik, ki b<i
nastopila v teku na 800 m in 1
X 400 m, Marjanca Kopiter (1W)
m ovire), Boris Cop (višina),
Horvat (daljina), l>arko Orožim
(kop.je), Darko Rener (desetero-
boj). Rok Kopiter (400 m ovire).
Skupaj z atleti pa je v državni
reprezentanci tudi trener AD Kla-
di var ja Miro Kocuvan.	jk
i 30 LET ROKOMETA V CELJU - SO LET HOICOMETA V CELJU
OD PIONIRJEV DO LUGE
že ko so se iztekali dnevi ve-
likemu rokometu, smo lahko za-
beležili v Celju izredno veliko
število mladih igralcev. Že takrat
je bilo mesto ob Savinji zibelka
mladinskega rokometa v republi-
ki. žal pa mladinskega tekmova-
nja takrat ni bilo. Mladi so na-
stopali \ drugem moštvu Kladl-
varja in pozneje ŽRK Celja. Svo-
jo pomoč pa so pokazali na sku-
pnih pripravah najboljših sloven-
skih mladinccv, ki so bile v Šo-
štanju. Iz celjskih vrs-i so takrat
nastopiU v republiški mladinski
reprezentanci Polde Posnik, ki je
bil tudi član državne mladinske
reprezentance, Pavle Bukovac, Jo-
že Kuzma, Oto Fijavž, Milan Mu-
lej, MUan Srdič in Stiglic. Seve-
da so ti na.stopali v velikem roko-
metu.
In ravno ti igralci, ter Peter
Hribemik, Rihi Ježovnik, Franci
Ramskugler, Marjan Hlačer, Oto
Fijavž, Ciril Krofljič, Drago Orač,
Stanko Pahič, Drago šeško, Ri-
hard Ratej, Franjo Florjans, Bo-
rni Košar, Robi Končar so prvi
igralci malega rokometa po letu
1956.
Prva generacija celjskih roko-
metašev, ki sta jo uspešno vodi-
la Uršič in Jezernik je igrala ma-
H rokomet samo leta 1951 pred
železniško postajo v Celju, ko so
Celjani prem^all Ljubljano 43:4
In je bil najboljši igralec Pavle
Bukovac z 18 zadetki. Pozneje so
še igrali proti Zagrebu in Mari-
boru, toda to je bilo tudi vse.
Vse do leta 1953, ko mladi celj-
ski igralci na^^opijo na prvomaj-
skem turnirju v LjuWjani in do-
s«rfDejo šesto mesto.
Mladim igralcem se pozne.ie pri-
ključijo še najbttljši srtdnjcšolcd
Tone Goršič, Adrijan I^evstik,
0\ahte Mojmir, Vlado Pocajt, t«r
prvi pionirji Partizana Celje:
Dvornik Nac, Krivec Peter, Sne-
dič Alojz, Rovšnik Viki. Hril>er-
nili l^nc in Milko Graber. Ti i
več aU manj uspeha nastopajo v
con-ski ip okrajni ligi. Toda do
republLške lige je pot še zelo
dolga. Šele leta 1961 so Celjani
uspeli doseči vstop v republiško
ligo. Na kvalifikacijah v Mursiti
Soboti. Pet Ie4 je trajala
borba, ker so Celjani medtem
leta 19.S9, nesrečno izpadli iz pr-
vih kvalifikacij v Kranju.
ŽRK Celje je uspel šele takrat,
ko je dobil prvo »transfuzijo«
mladih igralcev iz Partizana C«l-
je, leia 1961. To so bili igralci
tega TVD, ki so že leta 1959 os-
vojili naslov pionirskega prvaka
Slovenije in s svojo igro opozo-
rili na zletu Partizana v Beogra-
du, ko so bili tretji. V polfinalu
so podlegli Pančevu 5:4. Toda
delo z mladimi se v Partizanu
ni prekinilo. Rodila se je žc no-
va, lahko bi mirno rekli »zlata«
generacija celjskih rokometašcv.
To so bili: Žarko Presinger, Ma-
tej Kokot, Andrej Telič, Janez
Goršič, Jure Koren, Silvo Krclj,
Medved Drago, Iztok Lužnik, Sil-
vo Švajger in drugi. Bili so to
v glavnem igralci III. in 1. os-
novne šole. Vsi letniki 1946—194':.
Že kot pionirji so osvajali na-
slove mladinskih prvakov Slove-
nije. Kar štirikrat so bili najbolj-
ši in tudi petič bi osvojili naslov,
če ne bi Istočasno, ko je bilo
mladinsko prvenstvo, morali ig-
rati pomembno tekmo republiške
lige z Brežicami, In ti fantje so
bili tudi prva leta nosilci mladin-
skega rokometa v Sloveniji. V
mladinski republiški reprezentan-
ci so namreč igrali: Krelj, Pre-
singer, Kokot, Koren, Povalej,
Fink, Medved, Telič, Goršič Ja-
nez, Markovič Niko in Markovič
Janez, Lužnik in zadnja leta še
Levstik Bojan in Lubcj Marjan.
In ravno ti mladi igralci, katere
sta v reprezentanci uspešno vo-
dila trener Tone Goršič in Jože
Kuona so dose.gli naj\"ečje uspehe
slovenskega mladinskega rokometa.
Ihakrat so bili dugi, V Ulcin.ju
in Slovcfljgradcu, dvakrat četrti
v Kolavšinu in Bečeju, ter enkrat
peti, prvič v Ohridu.
Zvezni kapetan Ivan Snoj pa je
povabil v državno rprezcntanco
mladincev najprej Silva Krelja,
Žarka Preingerja in Jure Kore-
na, pozneje pa še .Andreja Teliča,
Janeza Goršiča, Niko Markoviča,
Marjana Lubeja.
Ko pa je rivalstvo med ŽJftK
Celjem in Partizanom Celje doseg-
lo vrhunec, obe moštvi .sta leta
1963-64 nastopali v štajerski coni,
so rokometni delavci obeh dru-
štev le našli skupiü jezik. Leta
1964 (pozimi) se obe moštvi zdru-
žita in glej, v naslednjem letu so
Celjani že drugi v republiški ligi.
Nova tekmovalna sezona 19C5/1966
prinese moštvu ŽRK Celje prvo
mesto in prvič se Celjani pojavijo
na kvalifikacijah .za vstop v I.
zvezno ligo. Kvalifikacije so bile
v Slavonskem Brodu, kje nasto-
pajo: prvak BiH Velež iz Mo-
starja, prvak Srbije Bečej in dru-
goplasirana ekipa Hrvatske —
Slavonski Brod.
PRIHODNJIČ: Čestitke , Vlada
Štencla.	J. KUZMA
Moštvo ŽRK Celja in Partizana Celje, skupaj po dvoletnem igranju in ob osvojitvi prvega naslova pr-
vaka Slovenije v sezoni 1965/66. Ti igralci so potem nastopili v kvalifikacijah v Slavonskem feodu.
posnetku manjka dvanajsti igralec »Benjamin« Niko Markovič. Povprečna starost moštva je bila 19
J^t. Z leve stojijo: .Alojz Snedič, Bogdan Povalej, Andrej Savodnik, Andrej Telič, Žarko Presinger, Ja-
n^Pz Goršič, Mile Djakič, trfener in Igralec Tone Goršič, Silvo Krelj, Jure Koren in Janez Markovič.
je bil zadnji posnetek ekipe na igrišču Partizana. Pozneje se dokončno preselijo na Skalno klet.
USPEH! 1956—66
ŽRK Celje
leto 1958: tretje mestj v vznodni republiški ligi
lebo 1959: okrajoi prvak
leto 1960: okrajni pi'vak
leto 1961: okrajni pr^r.k iii zmagovalec kvalifikacij za
vsitop v enotno republiško ligo
leto 1962: peto mesto v repubhški ligi
leto 1963: sednB mesto v vzhodni republiški ligi
leto 1964: prvak sta) ^rske rokometne cone
leto 1965: di-ugo mesto v republiški enotni Ugi in naslov
pokaihiega pr/aka Slovenije (finale: Celje r Slovan
19:12).
leto 1966: prvo mest.) v republiški ligi, zmagovalec
zimskega pr7„nst^^i in drugo mesto v pokalu
(finale: Slov^iijgradec : Celje 20:12).
Zmagovalec kvilif'ici ;ij za vstop v I. zvezno ligo
v Slavonskem Biodu.
Partizan Celje
leto 1959: ustanovitev rokometne sekcije pri Partizanu
Celje in osvojita/ naslova pionirskega prvaka
Slovenije. Tretji na Zletu Partizanov Beograd,
leto 1960: mladinski prvaki Slovenije .
leto 1961: mladinski prvaki Slovenije
pionirji drugi v Sloveniji
leto' 1962: mladinski prvaki Slovenije
pionirji tretji v Slovenija
leto 1963: mladinski prvaki Slovenije
pionirji četrti v Sloveniji
16. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
KLOSTER PRI POLZELI

Najl>oljši traktoristi na regij~kein tekmovanju od leve proti
desni: Slavko Škrabar, Marthi Steiner in Stanko Cerovšek
(vsi Hmezad Žalec)
Minulo soboto je bilo v
Kloštru pri Polzeli območno
tekmovanje traktoristov. V
oranju, spretnostni vožnji in
teoretičnem znanju so se med
seboj pomerili poklicni trak-
toristi, mlade zadružnice in
zadružniki. Tekmovanja se je
udeležilo' 44 tekmovalcev iz ob-
čin Šentjur, Slovenske Konji-
ce in Žalec. V vseh treh pa-,
nogah je največ točk zbral pri
poklicnih tia,ktoristih Slavko
škrabar iz Šempetra, drugi
je bil Martin Steiner, tretji
pa Stanko Cerovšek. Med
mladimi zadružnicami se je
najbolje odrezala Milena Ste-
plšnik iz Petrovč, druga je bi-
la Jožica Kos iz Vinske go-
re, tretja pa Terezija Leve "iz
cemove. Med mladimi za-
uružniki pa je zmagal Marjan
Ribič iz Gaücije, drugi je bdi
Janez Serdoner iz Spodnjih
Groševelj, tretji pa Stanko
Kuder iz Vrbja.
Tekmovanje je bilo zelo za-
nimivo in privlačno, saj so
se na njem traktoristi borili
za uvrstitev na republiško
prvenstvo, ki bo čez nekaj
dni v Kranju. Vsem omenje-
nim tekmovalcem je uvrstitev
na to tekmovanje tudi uspe-
la in prepričani smo lahko,
da se bodo dobro odrezali in
s tem nadaljevali tradicijo
dobrih urvstitev traktor^tov
iz žalske občine na republi-
ških tekmovanjih.
Območno tekmovanje po-
klicnih traktoristov in mladih
kmetijskih proizvajalcev je
odlično pripravil aktiv Ljud-
ske tehnike v sodelovanju z
aktivom mladih zadružni-
kov kombinata Hmezad, pri
organizaciji pa je pomagala
tudi občinska konferenca
Zveze socialistične mladine
Žalec..	TONE TAVČAR
KOZJE: USPELO
TEKMOVANJE
Tri'd dnevi .M- je na Bulior-
ju končalo meddružin-sko stri l-
.sko tekmovanje. Tekmovalei
so se na tej prireditvi, ki je
že deseta po vrsti in j« or-
ganizira Lovska družina Ko-
zje, pomerili v striljanju na
• "inaste golobe in v tarčo sr-
njaka. Sodelovalo je 17 ekip,
vseh tekmovalcev pa je bilo
okoli sto. Prireditve je biia
zaledno pripravljena, za kar
je poskrbel štiričlanski odbor
za društvene prireditve lov-
ske družine Koz.)e. Sodelova-
li so vsi člani, še posebej
pa so .se izkazali domači pri-
pravniki.
Ekipno je zmagala lovska
družina Rečica pred IJ> Bo-
hor Planina pri Scvnici in I.D
Šmarje pri Jelšah. Med posa-
mezniki je dosegel prvo me-
sto Miha Horjak iz IJ) Reči-
ca, za njim pa sta se uvrsti-
la Müso Ilorjak, U> Rečica
in Virant Franček iz LD Le-
nart.	mt
SPORT
NA DVEH
STRELIŠČIH
Na celjskem strelišču je bi-
lo izvedeno občinsko prven-
stvo z malokal. puško serij-
ske izdelave za mlajše tek-
movalce. V posameznih kate-
gorijah so bili doseženi slede-
či rezultati: Pionirji v disci-
plini 3x10 strelov: 1. Branko
Malec — 228 krogov, kar je
nov celjski rekord — SD
»Kovinar« štore, 2. Franc
Krašek — 179 kr. SD »Celje«,
3. Aleš Hočevar — 175 kr.
SD »Tempo« itd. Pionirke
3 X 10 strelov: Zmagala je
Alenka Jager. s 186 kr., kar je
tudi nov celjski rekord — SD
»Celje« itd. Mladinci: 3x20
Str.. Najboljši je bil Ljubo
Ledinek — SD »Bratov Dob-
rotinšek« Vojnik s 341 progi.
Žal pa ni nastopila niti ena
mladinka, torej žalostne per-
spektive za ženski strelski
šport v Celju. Najboljši trije
pionirji in pionirke se bodo
udeležili prvenstva Sloveni-
je v Ljubljani. V Zagorju pa
je bilo drugo tradicionalno
tekmovanje z vojaško puško
serijske izdelave od 200 mož-
nih krogov iz ležečega stava.
Udeležila se ga je tudi celjska
ekipa, ki je branila lani osvo-
jen prehodni pokal. Celjske
barve so tokrat zastopali: Pol-
de Teržan (134 kr.), Franc
Apat (130), Jože Jerman (142)
in Vili Dečman (145). V kon-
kurenci devetih ekip v glav-
nem iz Zasavja so ponovno
zmagali Celjani pred strelci
iz Zagorja, Trbovelj in osta-
limi. Med posamezniki je
zmagal ViU Dečman, Jože
Jeram pa je bil četrti. Tudi
Polde Teržan in Franc Apat
sta dosegla solidna rezultata.
TONE JAGER
KARATE: USPEL
SEMINAR
Jugokaj karate klub C^elje
je prifiravil v Rovinju poletni
seminar za borce jugokaj
klubov Slovenije. Sodelovalo
je blizu 100 udeležencev Celja,
Vojnika, Žalca, Loč in osta.
lih krajev Slovenije. Po kon.
čanem strokovnem delu so
najboljši nastopili na prveiv
stvu. Največ uspeha so imeli
celjski borci. Ti so zmagali v
obeh skupinah.
Nižja kategorija: 1. Založnik
(Celje), 2. Germ (Vojnik) 3.
Žilnik (C^), 4. do 6. Dečman
(Vojnik), Žumer (Celje),
Hernaus (Celje).
VIŠJA KATEC;ORIJA: 1.
čretnik (Ce), 2. Tramšek
(Cef, 3. Marič (Žalec), 4. Str-
nad (Žalec).	jk
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 	stran 17
DELOVNI KOLEKTIVI SOB ŠENTJUR ČESTITAJIT
18. stran — NOVI TEDNIK
§t. 33 — 19. avgust 1976
§t. 33 — 19. avgust 1976
NOVI TEDNIK — 	stran 19
NEPAZUIV iVlOPEDISX
IZTOK ZADEL, 29, te Grosuplja, je vo-
zil sliozi Sotesko s hitrostjo oitoli 40 km na
uro. Ker se Je srečeval z drugim tovornja-
kom, je nekoliko zmanjšal hitrost. Za to-
vornjakom, ki ga je vozil Zadel. .Je peljal
mopedist KAKEL HABINC, 59, iz Bresta-
nice. Ker je bil nepazljiv, se je zaletel t
rezervno kolo na zadnjem delu tovornjaka,
o<l tam pa ga je odbilo še v betonsko ogra-
jo. Mopedist Habio« je na kraju nesreče
umrl.
P« SREDINI V OVINKU
V nepreglednem ovinku v Draži vasi sta
se srečJila voznika osebnih avtomobilov AV-
GUST SLATINEK, 47, iz Loč in SILVA PO-
TISK. 20, iz SI. Bistrice. Ker je pripeljala
Potiskova po sredini cestišča, sta trčila, pri
čemer sta se oba voznika poškodovala, ma-
terialne škode pa Je za okoli 40.000 dinar-
jev.
VISOKA SKODA
Zaradi prehitevanja »v šharje« voznika
tovorjnaka BERTA DOLANCA. 34. iz Do-
bovca pri Trbovljah, se je zgodila prometna
nesreča v Belovem pri Mestlnju. Dolanc je
namreč prehiteval tovoni,jak, katerega je vo-
zil IVAN CU.TEŽ, 46, Iz Šmarja, v trenuöku,
ko je nasproti pripeljal, prav tako s tovor-
nim avtomobilom s prikolico MILAN BENI-
GAR, 35, iz 11. Bistrice. Dolanc je trčil v
Benlgar,jev tovornjak, nato pa še v Cu.je-
ževega in vsi trije so obstali na travniku
ob cesti. Pri nesreči se Je i>o§kodovaI voznik
Dolanc in njegov IB-letnl sopotnik. Mate-
rialno škodo so ocenili na okoli 143.000 di-
narjev.
V LEVO JE ZAPEXJAL
ANTON FA,n>IGA, 29, Iz Režice pri La-
Skem je vozil prehitro skozi Tremerje, zato
f» Je zaneslo povsem na levo stran ceste.
k.Jer je trčil y osebni avtomobil, s katerim
je pripeljal iz nasprotne smeri Mariborčan
FRANG SMREK AR, 42. Pri trčenju je Faj-
dlfTov avtomobil odbilo t obcestni Jarek. Za
Smrt-karjem pa Je v prekratki \arnoMni
ra/dalji pripiljal s tovonijakcmi M1L.\N
KKRI.IC, 24, iz Trnovca pri Mo/irju in tK-il
v n.iegov zadiiji deJ. Pri nesreči sta se po-
škodovala voznika FaJ<IiRa In Smrekar ter
Pet sopotnikov, škode pa .ie za KO.OOfl di-
narjev.
z lkkauemm l'omik.m
MIRO JKIIMAN	iz Celja, si je pred
gastiino riakar na TeiiarJih »sposodil« kolo
z motorjem In se s prl,jateljem VL.ADI.MIR-
JEM MLADliNOVICEM, «i, Olja, odpe
Ijal proti središču mesta. Pri hiši številka
82. na Teharski cesti pa ju Je v ostrem
ovintiu zane^,lo in oba sta p:vdla na sredini
ei-stišfa ter se laže j/oSkodova!a.
PRIKOIJCX) JE .SPKE<.Ll-.I)AI,
\'oznik osebnega avtomobila IVAN JU-
RIO, 51, iz SI. Pobege, j« v Kostanju na-
meraval zaviti levo proti Sevnici in počakal,
da je mimo zapeljal motorist PETER KUR-
NIK, iz Boštanja s sopotnico MARJETO
KURNIK. Takoj za motoristom je Jurčič
zavil levo, ker pa je spregledal prikolico na
motorju, se je zaletel vanjo. Prikolico je
vrglo na pokrov avtomobila, Kunik pa .je
trčil v olKiestni robnik. .Motorist in sopot-
nica sta se laže poškodovala, škode pa je
4a okoli 7.0{M) dinarjev.
CEUE
KNEZ I>RA(;0 In KRAJEC AL.MIRA, oba
Iz Celja: KARNER JANKO In ARNŠEK .MA-
KSIMILJANA, oba Iz Cel.Ja; DORDEVIC
SRETEN iz Celja in JELEN IRENA iz Re-
čice; GOBEC MILAN iz Celja in DROIX:
TATJANA iz Levca; KRAJNC VLADIMIR in
SIMONIŠEK LIIJANA, oba iz Cel.ja; LA-I-
LAR RUDOLF in HRIBAR ROMANA oba iz
Celja; ZAUIKAR PETER In RADOSAVUE-
VIČ JASMINKA, oba iz Olja.
SLOVENSKE KONJICE
VAHTER DANIJEL iz Grašič In BOB IK
HELENA iz Polene; SADEK MILAN iz Zreč
in STRMSEK MILENA iz Sp. Zreč; VIVOD
DANIEL iz Slovenskih Konjic in MARGUC
JUSTINA iz Kolačn; UUBIC MAKS 1/ Te-
panja in RIBIČ MARIJA iz Nove vasi; POD-
GR.AJŠEK JOŽE iz Gorice in TIC DUŠICA
iz Slovensikih Konjic.
ŠENTJUR PRI CEUU
LESJAK STANISLAV i/ Gorice pri Sliv-
nici in TANŠEK MARIJA iz Javorja; KL.AS-
NIK DUŠAN iz Voglajne in URBANCIČ ANA
iz Voglajne.
ŽALEČ
PRAŽNIKAR NIKOIAJ, 29, Pongrac in
OROŽEN raENA. 24. Velen.ie; URANJRK
Franc, 31, Podiog in ž.agar janja. 22,
Sešče pri Preboldu; KRAJNC R.VDO. 26. Pre-
bold in TERGLW SLAVICA, 19. Prebold;
ce:lje
DEŽELAK MARTIN iz Laškega; BUKOV-
NIK KATICA Iz Celja; ŠUSTER ALOJZ iz
Šentjurja pri Celju; VODIČAR SLAVKO iz
Loke pri Zidanem mostu; CUČEK STJEPAN
iz Krapine; HERMAN MARIJA Iz Zreč; K)-
TOCNIK JULLIANA Iz Suhadola; ŠTEFAN-
CIC ANTONIJA iz Štor; STROPNIK MAR-
TIN te Celja; CREPINŠEK KONRAD Iz
Lešja.
HIDROARHEOLOGIJA
zaklad na morskem dnu
Pred tedni so v K^očepskem kanalu pred Dubrovnikom v trikotniku med Koločepom, Lopudom
in kopnim z bojami označili kraj, ki se ga mora izogniti vsako plovilo. Semkaj že tedne vsako jutro
priplove ladjica »Tornado«, ki ima na krovujtajjrienavadno posadko — hidroarheološko skupino, ki jo
sestavljajo strokovnjaki iz Dubrovnika, Splita, Zadra, Reke in Zagreba. Vodja odprave je arjieolog,
profesor MARJAN ORLIČ iz Zagreba, v ekipi pa so seveda predvsem mlajši znanstveniki, kajti hidro-
arheologija ni področje za starejše, bolehne in fizično neodporne ljudi. Pri nas je hidroarh^logija
mlada, komaj desetletje starca ved^^l. Mnogo^ogastva, ki ga je stoletja skrivalo morje, so odnesli
tujci.
Pred tedni so športni po-
tapljači iz Reke in Zadra
imeli spet srečo. Ti fantje
začnejo striči z ušesi kadar
slišijo pripovedi o tem, kako
se ribičem. zatikajo mreže na
dnu, kako privleče j o na dan
kakšen kos obdelanega lesa
in podobno. No, takšne pri-
povedi so se dolgo širile tudi
med ribiči Koločepa in Lopu-
da in tudi onih »s kraja«. Čla-
ni kluba za podvodni šport
seveda niso okolišali. Tam,
kjer so jim ribiči pokazali
so se začeli potapljati v glo-
bino. Morje je v tem delu
Koločepskega kanala globoko
od 22 do 30 metrov. Iskanje
ni bilo brez uspeha. Morsko
rastlinje in pesek sta sicer
pokrila ostanke v preteklosti
potopljene ladje, toda vaje-
nim očem obrisi zasipanih
predmetov niso ušli. Našli so
potopljeno ladjo in zdaj se
je njihova naloga končala.
Zadevo so prevzeli strokov-
njaki, ki so sestavili kombi-
nirano hidro-arheološko eki-
po, v kateri so poleg potap-
ljačev tudi mlajši arheologi,
ki se pravtako pK>tapljajo do
morskega dna in tam oprav-
ljajo svoje znanstveno delo.
Profesor MARJAN ORLIC
iz republiškega zavoda za za-
ščito kulturnih spomenikov v
Zagrebu v hidroarheologiji ni
novinec. Najdbe v Koločep-
skem kanalu je ekipa še pose-
bej vesela zato, ker je »in-
taktna« — se pravi — nihče
še ni brskal tam doli in vse
kar je tam, je doslej s strani
človeka nedotaknjeno. To je
veliko vredno za nadaljnjo
obdelavo najdbe, kajti leta
predstavlja v morje ujet tre-
nutek življenja pred nekaj
stoletji, kot je bilo to primer
z najdbami v Egiptu, s Pom-
peji itd.
Kakšen je zaklad, ki ga kos
za kosom dvigujejo iz mor-
ske globine?
Enega novinarskih kolegov,
ki se je našel istočasno na
ladji v razgovoru z ekipo, je
zanimalo predvsem, če je bi-
lo med ruševinami kaj zlata?
Zaenkrat ga niso našli in
to tudi ni bistveno, kajti za-
klad na potopljeni ladji je
lahko za znanost marsikaj,
tudi preprosta keramična po-
soda, ki je služila za obede
posadki. No. do sedaj so
dvignili na površje okoli 40
zabojev blaga, ki ga je tovo-
rila nesrečna ladja. V teh
zabojih je bilo veliko pred-
metov, ki so nastajali pod
spretnimi rokami srednjeve-
ških manufaktur, v nekdanjih
cehovskih delavnicah. V teh
zabojih je veliko steklenih iz-
delkov, najbrž iz priznanih
beneških delavnic, znanih kot
moransko steklo. Največ je
bilo nakita, predvsem ogrlic.
Ker so našli tudi veliko koli-
čino nožev, kakršne so nosili
nekoč za pasom, ugibajo, da
je bil morda tovor namenjen
na Bližnji vzhod. Med najd-
bami so steklenice, železne
posode, kovinski žetoni, ki so
rabili kot plačilno sredstvo
mornarjev. Našli so tudi še-
stila, dele ladijske konstruk-
cije, katere gornji del je že
strohnel. Topovi, bili so štir-
je, po velikosti presegajo me-
to za velikost ladje, kakršna
je bila ponesrečena, zato so
topovi morda bili del ladij-
skega merkantilnega tovora.
Za večjimi pred met i. ki so
že v depo jih na suhem in ki
čakajo nadaljnje obdelave s
strani konzervatorjev, priha-
jajo na vrsto tudi manjši
predmeti, razsuti naokoli in
ki jih zdaj odkrivajo s pvo-
močjo spiranja peska. Ce bo-
do imeli srečo, utegnejo na-
leteti na kak dokaz, ki bi
razkril skrivnost čigava je
ladja bila, kako se je imeno-
vala, kdaj se je potopila, za-
kaj ... Vprašanj seveda ne
zmanjka. Ce se bo izkazalo,
da je ladja doživela nesrečo
po letu 1629, p>otem ne bo
težav, kajti dubrovniški po-
morski arhiv ima od tistega
časa naprej zabeleženo vsako
pomorsko nesrečo, ki se je
zgodila v njenem območju,
ali je zadela katero od ladij
nekoč tako močne in ponos-
ne dubrovniške republike.
.IURE KR.'^SOVEC
Hidroarheolog pri delu. Najdišče je razdeljeno na kvadrate,
ki jih obeležujejo zasidrane vrvi. \'sak kvadrat dobi svojo
številko in v njem se potem začenja precizno, dolgotrajno
delo, kajti potopljeni predmeti so največkrat zelo krliki, zla-
sti če so kovinski. Arheo-o» mora imeti tudi posebne pri-
prave, od svinčnikov, l.i pod vodo puščaj« sleil do papirja,
ki se ne razmoči in n • razpade.
i<'ot(v;yrafij.i: prof. IMarjan Orlic
KJE BO ZATRESLO JUTRI?
potresi
ob
razpoki
#	Kje je mogoče pričakovati nove po-
tresne sunke
#	Od Italije do Nove Zelandije
#	Premiki zemeljskih mas
ste videli fihn »Propad Japonske«, ki so ga vrteli
v Celju v avgustu? Groaovitost rušenja potresov — ki
je na žalost anaiia ljudem povsod na zemeljski obh —
je bila prikazana s strahovito izr£i2aio močjo filma.
Drhtenje ogromnih gmot povzroča najhujše katastrofe v
s^odovlni človeitva. Razveseljiva je bila vest iz Kitaj,
ske, da so njihovi strokovnjaki uspeli s posebno metodo
prognozirati potresne sunke. Kljub temu je bil Peking
ob pi-vem strahovitem potresu nepripravljen. Strahote
F>otresa poznamo tudi pri nas. Zato smo se odločili, da
namenimo nekaj več prostora s pomočjo Tanjuga tudi
tej temi.
X
Inž. Slobodan :^edeljkovič, sodelavec Seizmološkega
zavoda Srbije:
»Aparati našega zavoda so registrirali v zadnjem
času potrese manjša intenzivnosti. Seizmograf v Beo-
gradu, ki je registriral močan potres med 7 in 8 stopnjo
po Richterjevi lestvici na oddaljenosti 7.600 kilome-
trov, zdaj beleži pomirjanje seizmološke aktivnosti na
tem območju. Vendar je potrebno pri seizmološki aktiv-
nosti tal v6±io računati na relejni faktor. Vzdolž raiz-
poke v dolžini 800 kilometrov, ki je nastala v zemeljski
skorji, je povsem mogoče pričakovati nov udarec. Izre-
dno težko pa je predvideli njegovo lokacijo.«
x
Strahovit potres, ki je pri;iadel Kitajsko, je samo
nekaj dni zatem »udaril« tudi otoke Novi Ilebridi na
Južnem Pacifiku. Ti potresi so del serije potresov, ki
so nastali po katasU-cfalnem potresu v Italiji, je izjavil
Markus Baath, direktor švedskega seizin bloškega inšti-
tuta.
Baath je podal oudi točne j šo razlago hudega potresa
na Novih Hebridih in otoku Loyalty. Meni, da je bil
povzročen s pritiskom afriških kontinentalnih gmot ter
indijskega podkoninenta, ki so se ;)pcmikale« proti
severu. To premikanje je povzročilo potres v severni
Italiji in pri nas, hkrati pa tudi :)^'erižne p'-trese«, ki
so se pomikali proti vihodu \-zdolž znanih raapok.
Markus Baath je utemeljil takšno hipotezo na podla-
gi zaporedno menjujočih se epicentrov potresov, ki so
po Italiji »tresli« na območju Jonskega morja, Uzbeki-
stana v Sovjetski zvezi, severovzhodni Kitajski, Indone-
ziji in Novi Gvineji.
Potres na območja Južnega Pacifika je nastal samo
sedem dni po potre.su, ki je prizadel severovzhodno
kitajsko provinco in porušil mesto Ta^ngshan.
Toda...
Baathova teorija je znana in oa sam njen vnet zago
vornik. Kljub temu pa se izogiblje vsem na,povedo^'a-
njem možnih potresov, čeprav bi bilo mogoče sledeč
njegovi hipotezi napovedati ~ kot nekateri tudi priča-
kujejo — potres na o^bmočju Nove Zelandije.
»Po potresu, ki je v maj j prizadel severno Italijo m
v manjši meri sosednje dežele, smo pričakovali, da bi
lahko bila na vrsti Turčija ali Iran. Toda, potres se je
pojavil celo v Uzbekistanu.;< je izjavil Baath.
(Prihodnjič: STRAH NA JAPONSKEM)
še, še, še... česa ?
Od tistega usodne.ifa dne,
ko sta Serge Gainsboroug in
nje.gova lejia Jane Bh-kin pos-
nela uspešnico Je t'alme, mol
non plus, se je na svetovni
glasbeni sceni pričela razvija-
ti nova zvrst rock glasbe, ki
se je je oprijel naziv Porno-
rock. Vse po.gosteje različni
pevci, pevke in skupine pose-
gajo po spotakljivih besedi-
lih. vzdihujoči gla.sbi in zasop-
lem načinu petja (ali reciti-
ran,ja). Nova moda se vse hi-
treje širi in kaže. da jp pr;«v
nič ne more ustaviti. Tudi
bojkot najbolj znanih radij-
skih postaj ne zaleže dosti.
Med pevce, ki so se že po-
skusili v tej zvrsti sodijo tu-
di tako znani, kot Rod Ste-
wart, Chuck Berry, Isac Ha-
yes in Barry White.
Kaže pa, da s strastnim
javkanjem še vedno najbolje
uspevajo dekleta. IVIed najno-
vejše zvezde te zvrsti petja
sodi Andrea True, ki se je že
uveljavila kot igralka v porno
filmih. Sedaj se ta nekdanja
študentka glasbe, ki je tudi
končala glasbeno akatlemijo,
skuša še v porno pesmicah.
Njen največji uspeh je pe-
sem »še, še, še ...«, česa se
sprašujemo. Porno vzdihljajč-
kov, aH veselo cingljajočih ce-
kinčkov, ki vse hitreje kap-
l.jajo na njen kupček.
Bo žc držalo slednje, saj
naivni kupci željni razbur-
ljivih vzdihljajev, ki burijo
donil.šljijo piav nič ne štedi-
jo, ko odštevajo denarce za
porno pesmice.
N(Svi TEDNH^^^la^iT^občinslSr^	söc!äliS??^vezeT[e!OTr^^
Šentjur, Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo
žič. Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra
šek. Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa
mezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo je cena dvojna
rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefo n: 22-369, 23-105, oglasi m naročnina 22-800