170 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
Iz pravosodne prakse.
Civilnopravo. a) Odpremnik (spedizioniere) je odgovoren pošiljavcu (mit-tente) za škodo, provzročeno mu, kedar je navzlic njegovi prepovedi izročil blago namenjeniku (destinatario).
Z razsodbo od 17. dcc. 1897. leta, št. 11182 obsodilo je C. kr. trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu toženo trgovinsko firmo R. in F., da plati tožitcljici, trgovinski firmi R. in S. s tožbo od 24. junija 1896. leta, št. 11914, vtoženih 127 gld. 25 kr. za škodo, njej provzročeno, ker je bila oddala vkljub njeni prepovedi namenjeniku A. S. K. v M. S. naročeno trgovinsko blago, in jc opiralo to svojo razsodbo na te-le razloge:
Toženki izročila je tožiteljica blago, navedeno v računu blaga (fakturi) pod F, da je odpravi namenjeniku A. S. K. v M. S. Iz priloge pod A, namreč iz opremnice pošiljavčeve in iz zaznamka
V oljrazcu cen. zapisnika, priobčenem v št. 23. „Zeitschrift fiir Notariat" 1897. 1. cenijo se zakupne pravice jednostavno s svoto zakupnine, katero mora plačevati zakupovalec od dneva cenitve do poteka zakupne dobe. S tem pa niso cenjene zakupne pravice kot breme ampak kot dobro. V poštev pa pridi le prvo, ker je ustanoviti podlago morebitnim odškodninskim zahtevam zakupovavca. V našem obrazcu tudi ne cenimo čistega dobička, ker po propisu obč. drž. zak. znači zakup to, da zakupovavec tujo stvar s svojim trudom obdeluje in je torej v zakupno pravico vštevati tudi vrednost zakupovavCevega truda.
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 171
tožene firme pod B, v kateri je napisano : Izročili ste nam za odpravljanje te-le butare blaga (coUi) — vidi se prav jasno, da je prijela  toženka od tožiteljice  blago, naznačeno v računu pod F.
Po jasni določbi člena 402. trg. zak. je pošiljavec kakega blaga ovlaščen ustaviti pošiljatev in izročitev istega namenjeniku, dokler ni bila le-temu izročena izkaznica o blagu (polizza di legi-timazione), dospelem na opredeljeno mesto. Ker je bila tožiteljica ukazala toženki, naj ustavi po.šiljatev omenjenega blaga, najemne-niku še neprispevšega, bila je le-ta zavezana, izpolniti ta ukaz in pogledom na absolutno določbo že navedenega člena ni mogla ona, istemu ukazu ne podvrgši se, izpričevati le-tega odklonjenja sklicavanjem na dogovore in na druge pravne razmere, nastavše v tem med njo in med namenjenikom, in če bi tožiteljica tudi kaj vedela ali ne vedela — kakor je bilo v navzočnem slučaji — o teh dogovorih in pravnih razmerah.
Besede, ki jih je citati v računu pod F: »po vašem ukazu na vaš račun in na vašo pogibclj odposlano po odpravniku R. in F.,« nanašajo se, kakor je izvestno, le na naročbo in na način odpravljenja naročenega blaga in na okolnost, ki se sama po sebi razume, da bo potovalo blago na račun in na pogibelj kupčevo in ne utesnjujejo torej prav v ničem pravice pošiljavčeve, da ne bi smel ustaviti pošiljatve in izročitve blaga.
Navzlic ponovljenim prepovedim, dospevšim jej od tožiteljice, izročila je toženka blago namenjeniku in temu dosledno mora trpeti ona vse posledice, nastale iz tega nezakonitega njenega postopanja in povrniti tožiteljici vso škodo, njej provzročeno.
Le-te škode je pa iskati v razločku med kupnino blaga, ki je znašala slovom računa pod F 428 gld. 10 kr., in med svoto 310 gld., ki jo je dobila tožiteljica potem poravnave iz stečajne sklade (konkurzne mase) namenjenikove, in opredeliti jo je v vloženem znesku tem bolj, ker ni izpodbijala toženka te svote in ker se koncem koncev vidi tudi iz priloge pod H, da je dobila tožiteljica za vprašavno blago le to svoto. Iz iste priloge pod H je tudi videti, da se ni posrečilo tožiteljici dobiti na omenjeni račun od kupca, v stečaj padlega, kake večje svote od zgoraj navedene, in še to je smatrati vsekakor ugodno, saj odgovarja 72"/(,. Vrhu tega ni toženka še trdila ne, a kamoli dokazala, da bi to-
172 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
žiteljica upotrebljenjem večje marljivosti bila mogla doseči kako višjo svoto.
Na podlogi vseh teh uvaženj bilo je treba vslišati zahtevanje, v tožbi izraženo, in obsoditi toženko v povračilo pravdnih stroškov.
Z razsodbo od 17. marcija 1898. leta, B. c. 162/98 odbilo je C. kr. višje deželno sodišče tržaško tožiteljičino zahtevanje ter jo obsodilo v povračilo pravdnih in prizivnih stroškov iz teh-le razlogov:
Tožiteljica zahteva, da jej povrni toženka škodo, ker ni izpolnila njenega ukaza, slovom katerega bi ji imela dati nazaj vse blago, ki ni bilo še izročeno kupcu A. S. K., da jej povrni namreč to škodo v vtoženem znesku, ker ni mogla dobiti za isto blago odkupca, med tem tega padlega v stečaj, nego 72 "j^, rekše v znesku, sestoječem v razločku med pravo kupnino blaga in med svoto, za isto blago dobljeno.
Po §-u 429. obč. drž. zak. imajo se poslane reči praviloma šele tedaj za prodane, kedar jih je prijemnik prijel; razven, ko bi bil on sam odločil ali potrdil, kako da naj mu se pošljejo. V poslednjem le-tem slučaji smatra se torej blago poslanim, kadar je pošiljavec izročil je v posest osobi, katero je naznačil namenjenik. Z zakonito le-to določbo soglaša tudi določba čl. 345. trg. zak., po kateri nosi kupec vso nevarnost, kateri je blago podvrženo, čem je bilo ono izročeno odpremniku, ali vozniku, ali pa drugi osobi, določeni za odpravljenje; čem je bilo torej izročeno blago eni ali drugi teh osob, prešlo je ono v polno vlast namenjenikove in brez njegovega privoljenja ni se smelo več ž njim razpolagati."
Tožiteljica je sama priznala, da je bila izročitev blaga zvTŠena na roke toženke prav tako, kakor je hotel kupec in iz računa blaga od tožiteljice predloženega pod F, vidi se, da je bilo blago izročeno toženki na račun in na nevarnost kupčevo. Ce prav je v prilogah A, B navedeno, da je bilo blago izročeno toženki za napravljanje, in če prav se je ona obvezala, da odpravi blago na svoje mesto, ne izhaja še iz tega, da je prevzela toženka dolžnosti voznika, ker niti trdilo se ni, da se je toženka zavezala, da odvede ona sama isto blago na mesto svojega opredeljenja (čl. 385. trg. zak.). Obvezanost toženke bila je obvezanost odpremnika z dolžnostmi, načrtanimi v čl. 380. in v naslednih členih trg. zak. Za tako obvezanost ni pa vpotrebljavati zakonitih določeb, krepostnih za
Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 173
poslove v prevažanji (affari di transporte). Tudi čl. 402. trg. zak. nanaša se le na pravne razmere, nastavše iz pogodbe za prevažanje, in na izpolnjenje te pogodbe odnaša se tudi izkaznica, katere se niti omenilo ni v navzočnem slučaji, v katerem je bila namreč izročenjem blaga na račun kupca na roke njegovega odpremnika po vsem izpolnjena kupo-prodajna pogodba. Vprašavno blago nahajalo se je sicer za omenjenega ukaza še v oblasti toženke, ali ono je bilo že kupčeva lastnina in toženka ni bila torej ovlaščena dati je tožiteljici nazaj, in temu dosledno ne more ona niti odgovarjati za škodo, ki je morda potem poslovanji tožiteljici nastala:
C. kr. n aj višj e sodišče je pa z odločbo od 4. maja 1898. L, št. 5538 promenilo razsodbo višjega deželnega sodišča tržaškega, delo z nova v moč razsodbo prve stopnje in obsodilo toženko v povračilo pravdnih, prizivnih in presodnih stroškov oprši se na te-le razloge:
Kedar gre za predajo blaga iz jednega kraja v drugi kraj, treba je ozirati se v trgovinskih poslovih ne samo na določbe §-a 429. obč. drž. zak. in čl. 345 trg. zak., nego tudi na vse druge zakonite določbe, govoreče o odpremi in pošUjatvi blaga. Čem je izročil pošiljavec blago odpremniku, da bi je-'odpravil le-ta namenjeniku in to tudi tedaj, kadar je namenjenik sam naznačil pro-davcu odpremnika, nastalo je med pošiljavcem in med odprem-nikom pooblastno (mandatno) razmerje, po katerem mora le-ta točno izpolniti pošiljavčeve odredbe, namreč odredbe svojega ukazodavca (Auftragsgeber) pod svojo odgovornostjo za vse možne posledice. Na temelji tega pooblaščenja sklepa odpremnik v imeni in na račun pošiljavčev pogodbo za prevažanje blaga, voznik postaja tem načinom podupravitelj (Submandatar) pošiljavčev in ozirom na to je vporabljati določbe čl. 402. trg. zak., slovom katerih je ovlaščen pošiljavec jemati vozniku blago nazaj tudi v pravnem razmerji, nastavšem med njim in med odpremnikom.
Pogledom na vse to pride se do sklepa, da je bila tožiteljica vlaščcna, preklicati svoj nalog, po katerem je imela odpraviti toženka namenjeniku A. S. K. blago, naznačeno v prilogah A, B, — da je po. takem prekhci izključeno nastopljenje pravnih posledic, označenih v čl. 345. trg. zak. odnosno na prehod blaga v namenjenikove last in da je ostalo isto vedno še pošiljavčeva lastnina.
174 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo.
b) Določba dvorneg-a dekreta z dne 4. oktobra 1833, št. 2633. zb. pr. zak. je „per analog^iam" uporabna tudi za notarje.
Notar I. zastopal je lansko leto stranko Jurija L. v suma-rično obravnavani pravdi. Ker ni hotela stranka z lepa poravnati pristojbin pooblaščenega notarja, vložil je proti njej tožbo na plačilo ekspensara, sklicevaje se na določila §-ov 1152., 1163. in 1014.
,obč. drž. zak. in na § 5. notarskega reda, iz katerih izhaja, da gre plačilo notarjem po določilih o mezdni pogodbi. Tožena stranka pa se je opirala na dvorni dekret z dne 4. oktobra 1833, št. 2633. zb. pr.  zak.  ter  je   zahtevala  poprejšnje likvidovanje  iztoženih
- pristojbin.
C. kr. okr. sodišče v Ko.ijem je z razsodbo z dne 29. decembra 1896, št. 8712. začasno zavrnilo tožbeno zahtevanje iz nastopnih razlogov:
Po §-u 4. zakona z dne 26. marcija 1890, št. 58. drž. zak. velja takozvana odvetniška tarifa tudi tedaj, kedar v njej označene opravke delajo notarji, ako so zato upravičeni in če nagrada ni uravnana z določili notarske tarife ali ni odmerjena po pristoj-binski tarifi za notarje, kakor sodne komisarje. Od tega dneva, ko je stopil označeni zakon v veljavo, se ne dado več notarji, ki zastopajo stranke v spornih stvareh, smatrati priprostimi pooblaščenci v vprašanji zastran pristojbin, ampak se jih je postavilo v jedno
da pooblastno razmerje, ki je bilo bojda nastalo med odpremnikom in namenjenikom glede prevzemanja in čuvanja blaga, ni moglo nikakor ne preminjati pogodbenih razmer med odpremnikom in namenjenikom glede prevzemanja in čuvanja blaga, ni moglo nikakor ne preminjati pogodbenih razmer med odpremnikom in pošiljavcem in to tem manj, ker v navzočnem slučaji pošiljavec še vedel ni, da je imel odpremnik tudi kako drugo tako poobla-ščenje, ki je presegalo odpremniška poslovanja.
Ker ni postopala torej toženka po naredbah svojega ukazodavca, odgovorna je ona za samoljubno svojo delovanje in temu dosledno mora tudi povrniti tožiteljici škodo, nastavšo neizpol-njenjem tožiteljičinih odredeb, katero so prvi sodniki prav primerno določili v vtoženem znesku. T.
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo. 175
Kazensko pravo.
K pojmu zvijače (§ 197. kaz. zak.). — Vedoma storjena ovadba radi hudodelstva ne vstanovi vsikdar hudodelstva po §-u 209. kaz. zak._— O razdelitvi stroškov po §-u 390. kaz. pr. r.
(Odločba C. kr. kasacijskega sodišča z dne 1. aprila 1898, št. 1895.)
Na podlagi obtožbe c. kr. drž. pravdništva z dne 28. septembra 1897, št. 4318 je c. kr. dež. sodišče v Ljubljani dne 30. decembra 1897, št. 13.093 razsodilo:
Obtoženi Matevž Zd. je kriv hudodelstva:
I. goljufije po §-ih 197. in 200. kaz. zak., storjenega s tem, da je, ko je tožil dne 13. julija 1894 na c. kr. za m. del. okr.^ sodišči ljubljanskem Matevža L. na plačilo stanarine, za svojo (L-ovo) mater dolžne v znesku 30 gld. in mu je to svoto plačal L. dne 7. avgusta 1894, ter jc obtoženec to na potrdilu z lastnoročnim podpisom potrdil in se zavezal, da uniči tožbo, o koji se
vrsto z odvetniki; — zanje velja torej od omenjenega dne »per analogiam« tudi dvorni dekret z dne 4. oktobra 1833, št. 2633. zb. pr. zak. Po tem dekretu pa mora odvetnik (notar) poprej dati odmeriti stroške ali pristojbine, ki jih hoče iztirjati od zastopane stranke sodnim potom, in ker tožitelj tega storil ni, zato je začasno odbiti tožbeno zahtevo.
C. kr. viš. dež. sodišče v Gradcu je z odločbo z dne 7. junija 1898, opr. št. Bc II 116,98 potrdilo razsodbo prvega sodnika iz teh-le razlogov:
Stroški, ki sestavljajo tožbeno zahtevo, izvirajo iz zastopanja v spornih stvareh. Glede nagrade za to zastopanje ni uporabna določba §-a 5., odst. 4 not. reda, po katerem gre notarjem nagrada za sestavo spisov po zakonitih določilih o mezdni pogodbi. Ker je pa tožiteljevo plačilo za toženčevo pravdno postopanje v zmislu zakona z dne 26. marca 1890, št. 58. drž. zak. odmeriti po odvetniški, z min. naredbo z dne 26. junija 1890, št. 129. drž. zak. razglašeni tarifi, ni dvombe, da je tožitelj kakor notar per analogiam dvorn. dekreta z dne 4. oktobra 1833, št. 2633. zb. pr. zak. le opravičen iztožiti vgotovljene pravdne stroške. Začasno zavračajoče razsodilo prvega sodnika je torej opravičeno.
176 Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
ima pri razpravi dne 23. avgusta 1894 razsojevati, — Matevža L. pripravil do tega, da, zanašaje se na to obljubo, k temu naroku ni prišel, na kar je provzročil obtoženec proti njemu kontumačno razsodbo in zadobil 10. julija 1897 na njeni podlagi dovolitev ru-bežni in cenitev L-oga premičnega premoženja radi teh dolžnih 30 gld. s prip., Matevža L. in sodišče zvitim dejanjem in z zvitimi navedbami v zmoto pripravil, vsled koje ima prvi škodo, znašajoče več kot 25 gld.
II. obrekovanja po §-u 209. kaz. zak., storjenega s tem, da je isti v vlogi na državno pravdništvo z dne 24. septembra 1897. po krivem dolžil Matevža L.:
a) da je sub I. omenjeno potrdilo, oziroma njegov podpis na tem ponaredil; in
b) da je njega po krivem ovadil, da hoče s silo 30 gld. od njega itzirjati,
s tem pa pri gosposki, podtikovaje mu hudodelstvo goljufije in obrekovanja, po krivem ovadil ter prosil, naj se uvede proti njemu preiskava radi teh hudodelstev; in se obsodi po §-u 210. z ozirom na § 34. kaz. zak. na 14 mesecev težke ječe, poostrene s postom na mesec, in po §-u 389. kaz. pr. r., da povrne stroške kaz. postopanja in zvršitve.
Razlogi:
I. Matevž L. je prevzel poroštvo glede stanarine 30 gld. za svojo mater nasproti lastniku v najem vzetega stanovanja, obtožencu Matevžu Zd.
Matevž Zd. vložil je radi tega zneska dne 13. julija 1894 pri C. kr. za m. del. okr. sodišči v Ljubljani malotno tožbo proti Matevžu L. ter je bil narok o isti določen na 23. avgusta 1894.
Dne 7. avgusta 1894 plačal pa je Matevž L. to svoto Matevžu Zd. in si dal to tudi potrditi. V dotični listini potrdil je Zd. prejem svote 30 gld., kakor za L-ovo mater dolžno stanarino, in se hkrati tudi zavezal, da vniči odpoved stanovanja in tožbo, o k^i je bil narok na dan 23. avgusta 1894 določcii. Tega dne je pa vzlic svoji obvezi dosegel kontumačno razsodbo proti Matevžu L., ker le-ta, zanašaje se na poštenost Matevža Zd., k naroku ni prišel. Radi tega je bil obsojen, da mora plačati omenjenih 30 gld. s prip.
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo. 177
Matevž Zd. je potem čakal skoraj 3 leta, najbrže, da bi L. pozabil, da je že dolg poplačal, ali da bi potrdilno listino izgubil, ali jo kam založil in je šele dne 31. maja 1897 prosil rubežni in cenitve dolžnikovega premičnega imetja, brezdvomno radi tega, da bi mu L. moral še jedenkrat plačati omenjeni dolg.
Glede potrdila navajal je obtoženec s prva, da je njegov podpis na tem potrdilu ponarejen; ko pa sta zvedenca v pisavi to njegovo trditev ovrgla, izrekši odločno mnenje, da tega podpisa ni storil nihče drugi, nego obtoženec sam, in ko se je ob hišni raziskavi pri njem v knjigi našla upisana svota 30 gld., češ, dne 7. avgusta 1894 od Matevža L. plačana — dotlej je obtoženec tudi te zanikal, da bi mu bil L. omenjenega dne sploh kaj plačal — priznal je (Matevž Zd.), da je le-to potrdilo v istini podpisal, a se izgovarjal, da ga je L. vjel za podpis, da ni vedel, kaj podpiše in da je svoto 30 gld. od L-a dne 7. avgusta 1894 prejel, a ne na račun stanarine, kojo mu je dolževala L-ova mati, ampak na stanarino, kojo mu je dolžan L. sam, vsled česar je tudi L-ov dolg v znesku 202 gld. znižal na 172 gld.
Le-ta obtožencev zagovor nasprotuje pa odločnemu pričevanju Matevža L., ki je pod prisego potrdil da on ni bil nikdar dolžan nasprotniku 202 gld., — nasprotuje pa tudi dejanskim razmeram, kajti ni misliti, da bi bil Matevž L. plačal dne 7. avgusta 1894 na račun lastne dolžne stanarine 30 gld., ko ga je vender tožil obtoženec ravnoisti čas za jednako svoto, češ za mater dolžno stanarino; nego veliko verjetnejše je, da je hotel Matevž L., plačavši Matevžu Zd. 30 gld., le doseči, da poslednji že naperjeno tožbo ustavi.
Obtoženec je s tem zvitim dejanjem hotel Matevža L. in sodišče v zmoto pripraviti, vsled katere bi imel L. škode nad 25 gld. v svoji imovini.
II. Ko je Matevž L. obtoženca radi prej omenjenega goljufivega dejanja pri c. kr. drž. pravdništvu ovadil, je obtoženec proti njemu vložil pri istem ovadbo radi liudodelstva goljufije in obrekovanja; v le-tej obdolžuje Matevža L., da je ponaredil že omenjeno plačilno potrdilo ali vsaj podpis na |njem. Toda ta obdolžitev se je skazala zgolj  izmišljeno, kar je obtoženec tekom razprave sam pripoznal.
A tudi podtikanje hudodelstva obrekovanja je z ozirom na že omenjene okolnosti očividno lažnjivo, ker jc c. kr. drž. pravd-
12
178 Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
ništvo ovadbo Matevža L. smatralo toli utemeljeno, da je obtožbo dvignilo jedino le proti Matevžu Zd.
S tem svojim dejanjem je pa Matevž Zd. Matevža L. pri gosposki po krivem ovadil, podtikajo mu hudodelstva goljufije in - obrekovanja, in tako zakrivil . hudodelstvo obrekovanja po §-u 209. kaz. zak.
Kazen se je odmerila po §-u 200., ozir. g-u 34. ka./.. zak., a izrek o stroških se opira na § 389. kaz. pr. r.
V pravočasno zglašeni in razloženi ničnostni pritožbi trdil je Matevž Zd., kazaje na § 281., št. 9. in 10. kaz. pr. r., da ad I.) v kontumaciji Matevža L. ni videti nobenega zvitega dejanja in tudi ne namena, odnosno ne objektivne možnosti, Matevža L. s tem dejanjem v škodo pripraviti; posebno, če se pomisli, da mu L. ni bil samo 30 gld. za materino stanarino, ampak tudi 202 gld. za svojo osebo dolžan, in da mu je bilo prosto, proti kontu-mačni razsodbi in eksekuciji uporabiti pomočke in pravice, pri-stoječe mu po civilnem pravu. — Ovadba, omenjena ad II.) je pa sploh posledica nasprotnikove, po njegovi misli povsem krive ovadbe, proti kateri se je moral braniti, to pa je ravno storil, vloživši proti Matevžu L. ovadbo zaradi obrekovanja, ne da bi se v tem nahajal »dolus«, ki je k ustanovitvi hudodelstva po §-u 209. potreben.
C. kr. n aj vi šj e kasacijsko s o d i š č e je dne 1. aprila 1898, ad št. 1895 v javni seji, zaslišavši generalnega prokuratorja, sklenilo:
Ničnostna pritožba se, kolikor je naperjena proti obsodbi zaradi hudodelstva goljufije po §-ih 197. in 200. kaz. zak. in hudodelstva obrekovanja, storjenega krivičnim obdolženjem zaradi goljufije po 55-u 209. kaz. zak., zavrže; kolikor pa ista zadeva ob-sojo zaradi hudodelstva obrekovanja, po ravnokar navedenem zakonu (§ 209.) storjenega s spodaj na^načeno obdolžitvijo, se jej ugodi, izpodbijana razsodba se v tem oziru in tako tudi v izreku radi kazni razveljavi, v stvari sami po razsodi tako-le:
Matevž Zd. se v smislu §-a 259., št. 3 kaz. pr. r. oprosti od obtožbe, češ, da je s tem, ker je v svoji, c. kr. državncinu pravdništvu v Ljubljani dne 24. septembra 1897 predloženi ovadbi Matevža L. po krivem obdolžil, da ga (Matevža Zd.) je Matevž L. po krivem ovadil, da je on (Matevž Zd. šiloma od njega (Matevža L.) svoto 30 gld. zvršilom izterjati skušal, in da je tako
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo. 179
Matevža L. pri gosposlci zaradi hudodelstva obrekovanja po krivem zatožil in prosil, naj se proti Matevžu L. zaradi tega hudodelstva uvede preiskava, — pregrešil hudodelstvo obrekovanja po §-u 209. kaz. zak.
¦ Matevž Zd. se radi še ostalih hudodelstev po §-u 210., odstavek 1. in §-u 34. kaz. zak. obsodi za dvanajst mesecev v težko ječo, poostreno s postom vsaki mesec.
Dalje se obtoženec oprošča dolžnosti, povrniti stroške kasa-cijskega postopanja, dočim izpodbijana razsodba, kolikor zadeva stroške postopanja prve stopinje in zvršitve kazni, ostane nespremenjena.
Razlogi :
Ničnostni pritožitelj zatrjuje in vidi v tem tudi ničnostni v/rok §-a 289., št. 9 lit. a kaz. pr. r., da sc v le-tcm slučaji ne nahajajo k zločin-stvu goljufije potrebni znaki zvijače, objektivne zmožnosti škodovanja in namena škodovati. — Vse postopanje obtoženčevo, kakoršno je imelo sodeče sodišče dokazano pred očmi, zlasti, kako je obtoženec provzročil, da je toženi Matevž L. od obravnave, razpisane na 23. avgusta 1894, izostal; kako si je obtoženec le-to izostanje v to svrho izkoristil, da si je pridobil razsodbo in pri tej priliki, zamolčavši, da je že 7. avgusta 1894 plačilo prejel, s tem, da je kontumacijo predlagal, vzdržev^al trditev tožile, da za svojo to-žbcno zalitevo še ni poplačan, in končno, kako je v zvršilni prošnji izrecno povdarjal, da nasprotnik (Matevž L.) plačati neče, vse to se kaže zgolj le kakor cela vrsta zvitili dejanj, kojih se je posluževal obtoženec, da bi premotil svojega pravdnega nasprotnika in tako tudi sodnika, katerega veže tudi jcdnostranska trditev prišedše, oziroma izvršujoče stranke; pri tem se v razsodbi izrecno povdarja, da je obtoženec, predlagajoč zvršilno prošnjo, brez-dvomno se na to zanašal, da jc nasprotnik tekom let pozabil, da je dolg že pobotal, ali pa da je isti izgubil pobotnico. — Ce obtoženec pogreša znak zvijače v tem, da je dolžnik razsodbo prejel ter vedel, da jo upnik lahko zvrši, onda prcdra to, da sc je zmo-tcnje nasprotnika dovršilo nekaj že pred dostavljenjcm razsodbe, da je v obeh slučajih bil sodnik v zmoto pripravljen, da dolžnik sprevideti ni mogel, da bode upnik navzlic prejetemu plačilu dolga se posluževal zvršila, in da uprav to izkoriščanje nasprotnikovega zaupanja obsega vtelešenje zvijače. — Le-ta okolnost pa ne izgubi
12*
180 Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo.
svoje važnosti, če se navaja, da prekanjenemu ni možnost odvzeta, odvrniti od sebe šivodo, oziroma Icvarljive nasledke, provzročene po goljufiji, in če obtoženec meni, da v neizpoljnenji Matevžu L. dane obljube se ne nahaja še nikaka zvijača, dvigne s tem le jedno samo dejstvo iz cele vrste dejanj, ki nameravajo dovršiti goljufivi namen, dočim pušča vsa druga brezobzirno na strani. — Zanikanje namena (nasprotnika) oškodovati, je v protislovji z dokazanimi določili razsodbe, ki so merodajna za kasacijsko sodišče; kajti neoporečno se ondu zatrjuje, da je imel obtoženec namen, prejeti plačilo že poravnanega dolga še jedenkrat, toraj škodovati nasprotnika za toliko, kolikor znaša le-ta dolg; — in je z ozirom na to obtoženčevo, z dejanskimi podatki razsodbe v protislovji nahajajočo se trditev, da je imel on proti Matevžu L. dvoje terjatev: jedno za 202 gld. in drugo za 30 gld., in da je plačano svoto 30 gld. odračunil pri večjem teh dolgov, — brez pomena.
Kar zadeva zanikanja objektivne možnosti oškodovanja, zadošča proti temu opomniti, da oškodovancu pristoječe izpodbijanje po goljufiji dognanega stališča sicer zamore že utemeljeno kaznivost odpraviti, ali dejanju značaj dopustnega učinjenja podeliti; da pa ne glede na to se že v tem, daje vsled postopanja obtoženčevega nastalo neugodno pravno stališče, da je zasledovanje prava glede na določila o opravičenji izostanja od razprave in ustanovitev zvršila potom opozicijske tožbe postalo težavneje — nahaja možnost oškodovanja, ki zadošča za pojem »goljufije«. Konečno dokazuje tudi pridobitev razsodbe in zvršila, da so bila dejanja obtoženčeva sposobna, provzročiti škodo, ki jo je imel v misli.
Iz teh razlogov bilo je ničnostno, proti obsodbi zaradi hudodelstva goljufije dvigneno pritožbo, kolikor se opira na ničnostni razlog §-a 281., št. 9, lit. a kaz. pr. r., zavrniti; dočim ni bilo moči še daljnega v pritožbi navedenega ničnostnega razloga št. 10. istega §-a, in sicer zaradi tega ne v poštev jemati, ker se o tem pritožba ni bila obrazložila.
Kar zadeva obsojo zaradi hudodelstva obrekovanja, je sodeče sodišče dognalo, da je obtoženec v svoji, c. kr. državnemu pravdništvu dne 24. septembra 1897 podani ovadbi Matevžu L. podtikal hudodelstvo goljufije, storjenega s prenarejo listine, in mu podtikal hudodelstvo obrekovanja, storjenega s  tem,  da je
Iz pravosodne prakse. Kazensko pravo. 181
(Matevža L.) po krivem ovadil zaradi izsilovanja. V razlogih razsodbe se povdarja, da ovadba obdolžuje Matevža L., da je ponaredil potrdilo obtoženčevo o svoti 30 gld., ali vsaj podpis obtoženca na istem, in da je ta obdolžitev izmišljena; kajti obtoženec sam v svojem zagovoru pripoznava, da le-ta dolžitev ni resnična.
Če torej ničnostna pritožba izpodbija razsodbo v tej točki zaradi tega, ker je obdolženec le-to ovadbo vložil zgol v svrho svoje obrambe, pušča ista v nemar dejanske ugotovitve razsodbe, in je razven tega tudi neutemeljena v tem, ker pravica, braniti (zagovarjati) se, obdolžencu nikakor ne podaje svobodnice, dopri-našati v to svrho kaznjiva dejanja.
Temu nasproti pa ni moči prezreti, da je pritožba, kolikor zadeva obsojo zaradi tistega dela ovadbe, v kojem se Matevžu L. predbaciva storjeno obrekovanje, opravičena. Najpopreje jc razumevanje sodišča v tem oziru pravopomotno, ker vidi isto v tem, da je ovadba Matevža L. provzročila obtožbo državnega pravdništva, že zadostni vzrok, smatrati protiovadbo obtoženčevo, da ga je Matevž L. s svojo ovadbo obrekoval, izmišljeno.
Razven tega je pa vsebino tega dela inkriminovane ovadbe uvaževati v svoji skupnosti, vsled koje jo sme smatrati zgol le za izjavo obtoženca, da je krivična od Matevža L. proti njemu izrečena obdolžitev, da vodi (obtoženec) o svojih terjatvah v goljufivem namenu dvojni knjigi, in da je od Matevža L. potom zvršila iz že razveljavljenega naslova hotel izsiliti 30 gld.
Če obtoženec imenuje tako postopanje obrekovanje, tedaj je v tem z ozirom na ta razmotrivanja videti jedino le zavrnitev dvignene obdolžitve kot neistinite, torej dejanje, nahajajoče se v mejah obdolžencu pristojne pravice, da se brani.
Vnovič odmerjena kazen je krivdi obtoženca primerna.
Izrek, da se ga je oprostilo od povrnitve stroškov kasacij-skega postopanja, se opira še na določbe §-a 390. kaz. pr. r., dočim je bilo izpodbijano razsodbo v točki zaradi stroškov pustiti nespremenjeno, oziraje se na to, da postopanje zaradi kaznjivega dejanja, od kojega se je obtoženca oprostilo, ni provzročilo ni-kakih posebnih stroškov.
Vzklic obtoženca radi odmere kazni rešen je v dotičnem novem izreku, provzročenem po deloma ugodnem izhodu ničnostne pritožbe. ,