Jgfoo teJtoči rabvn it. 24. — Gonso cor rente con la post a). Posame*na sttvtika 20 štotink. W}*!* I'saA pondsljmk lr> terrteA ob 8. uri — Predpo/dne. — ^wezaceloletolöL., *'Poifcf3 a L., za četrt efa * I». Z<3 inozemsfvo f^M voditelji ločili list od tiskarne, ga ^aali i2 oblasti Jadranske banke in j^Kilt politični organizaclji. V trenut- °> ko je preäla Jadranska banka v ro- ® Ualljanskega faftizma, smo povzdig- "Hi zadnji* svoj glas in pozvali tržaško BosPodo, naj se zgane in izpolni našo 8ro zahtevo. Presramotno bi bilo nam- *** «a slovenski narod v Italiji, ko bi *'eflov edini dnevnik moral prenašati "Ü najmanjäo oblast italijanskih fa- Si^ovskih bankirjev. . *° zadevo se Je počal tudi lju- tottski »Slovenec« in poročal, da sta i POslj»nec Sčck in dr. Besednjak že dav- g,G Zan*evala, naj se »Edinost« osamo- '°Hi a njun trud Je bil vselej brezuspe- «PRIVATNI KONSORCIJ». I J*8 to Je podal dr. Slavik v »Edinosti« ¦ *'• Julija »pojasnilo«, v katerem prn- s"es sta mi navedena gospoda predla- tfct da bi se list *Edlll0st« ločil od Kar&e (in vsled tega od Jadfanske i» °P" Ur"^' *oda ne za'° da bi Se t očil naü polititni organizaciji v last, v°6 privatnemu konsorciju, v kate- «a bi gospoda imenovala tri osebc, a ^aski fjospodje« tudi tri.« z*aj vemo torej prvič iz ust drja. v*ka samega, da sta se posl. šček in 1 Besednjak res borila za osamosvoji- j ÄaSega edinega dnevnika iz oblasti ^"'anske banke in to priznanje Je na- ^nost odločilno, kajti z narodnega sta- a ie bila prva in poglavitna stvar o y°boditev iz banklrske oblasti vse tal° ie bilo postransko. * kaj sta predlagala glede ostalega la ^tek in dr- Besednjak ? Predlaga- ^ tei naj stopi na mesto tiskarne z Ja- idinSJt0 banko konsorcij, v katcrcga rtr^ttuJe ena politična struja tri elanc, pe 9a tndi tri. Pri dnevniku, ki jc skn- ja Vsem trem deželam in obema stru- edl a> ^6 bil° to stallste cdino pravilno in fla ° Pravično in vsak pošten človek tot**'01* odobravati- KJe Je tlsti narodno Jaa človek> kI bi daJal Prednost raje je anski banki kakor zaupnikom na- Mv poli*ičnega organiziranega Jjud- va ? Nikjer I ^ek 2avcstl sta stavila poslanec jre n dr. Besednjak Trstn imenovani 0 j^ °9 in to je bil »privatni konsorcij-<* 8ovo Se še drzne dr" Slavik Javno Hl^ko io sPrejel dr. Slavik pošteni pre- ^a" °boh Goričanov ? On oa Je kratko- ^ti° 2avrnil in odbil in ni hotel nič sli- •*öev° kaki spremembi pri lastniitva - katka ' Raie *0Te* Jadranska Da»ka »ler. Ö zatipniki politično organizira- Oa Mudstva. USODNI : DA ALI NE ! ln .^da d»- Sl.-.vik je probrisan odvetnik *e i> 6 Vodno vrata, skozi katera se mo- Ui^ mi|zniti. Da bi se stvari lepo izog- *«L}, Predlagal, naj odloča o zadevi sl«iio * svet> ki sploh ni ob8taial- Po" Djst°c ^^ek in dr. Besednjak se seveda ^ , df»la speljati na led in sta odvrni- ^ft, t : Narodne9a sveta ni in Bog *edaj se ustanovi. (Jadranska ban- ka je šla v iaiistovskc roke in še dane^ ni Narodnega sveta. Op. nr.) Drugič r samo od vafte volje je odvisno, da se lo- ci list od Jadranske banke in izroči or- ganizaciji. Povejte torej kar naravnost, če sle pripravljeni to napraviti. Ce vi tega ne marate, je brez moči Narodni svet in so brez pomena pol. društva. Povejte torej: da ali ne ! Od tega je vse odvisno. Din- go pride pozneje in pojde samo od scbe.« Oh, da bi bil rekel tedaj dr. Slavik br.sedico : da ! Toda poslanec Sček in dr. Besednjak sta čakala zaman na re- šilni odßovor. Tako je ostal na» edini dnevnik v solastnistvu Ja- dranske banke, od katere ga dr. Slavik in njegovi prijatelji niso marali za no- beno ceno ločiti. In uredniiki odbor? Ljudje boiji, kaj bi z njim ! Ali naj bi nadzoroval ured- nike ? Saj nam ni šlo za nboge ured- nike, temvee za Jadransko banko! Od njc se je bilo treba lociti in to je bilo jedro vsega I Tega gospodje niso sprejeli in to je njih narodna sramota. Mi jih danes vprašamo: Öe niste hoteli predlaganega kensorcija, zakaj niste nstanovili vsaj svojega lastnega v Trstu ? Zakaj niste feroöili lista vsaj v last politiene oiganizacije za Trst in okolico ? Zato, ker se niste marali lociti od Jadranske banke, vara povemo §e enkrat! GOSPODJE ODGOVORITE ! In ko je Jla banka v popolno oblast italijanskih fašistovskih bankirjev, te- daj smo vas zadnjič pozvali da list osa- mosvojite. Odgovorili ste nam, da so »deleži SEDAJ v zanesljivih narodnih rokah.« Toda take izjave ne morejo zadovolji- ti slovenske javnosti. Usoda edinega slovenskega dnevnika v Italiji je pre- važna in preresna zadeva, da bi se na- rod dal z dvema besedama pomiriti. Zato smo pozvali drja. Slavika, naj po- vc slovenski javnosti, KEDAJ IN KAKO se je zvršila ločitev od Jadranske banke. Obljnbili smo, da pojasnilo lojalno in radi priobčimo v naiem listn. Toda mi- nil je teden in naia javnost taka na odgovor! Zakaj ne odgovorite gospo- dje ? Povejte kaj je z deleži Jadranske banke ! V čigavih rokah so sedaj ? Slo- vensko ljudstvo ima neoporečno pravi- co, da zve, v čigavi oblasti je njegovo edlno dnevno glasilo. Gospodje govorite jasno I Kaj se godi po svetu? V NVnuiji postajajo razmorc vsiiki dan bolj resne in nevarno. V Straži smo poiiiovno opisovali, kako s.'< krepi in širi preko vse državc n;v cionalistifno gibanjo, ki ga vodi gc- nerai Ludendorf in bivsi nemäki ofl- cirji. I'oiularili smo tudi, da jo to K'- l)amjo do 7.ol> oliorožcno in vjirizorja ostre Tiapad:1 na. sociiahie dcmokivvte in komunisto. Tudi v Ncmčiji so že gorolo delavskti tiskiarne in je tckla j,o nlicaJi kri prololarccv. Isto in ?o Jnjjše sovraiitvo kaže pa Ludendorfo- va organiza^cija proti Fran-cozom, ki sod« v mrski deželi. VojaŠki upor proti Frainciji je oil j noinskega sašizma. Vendar w v Nomciji tuJ: -ovražni- ki Ludcndorfa eiitTKicno ßibljejo. Uclavstvo se ne misli zlepa vdaii vo- jfiski diktaturi nacionalizma, Spo- mlno z bivsimi ollcirj' in njibovim» ]>ristaši se oborožujojo tudi dolavci. l'o.vsod, kjtr nasta-no oborožon odde- lek nacioiialistov, se brž pojuvi tiuli ,:<>(a o]>oroženih delavcev. Na flelo te- ga gibanja se je p,>.stavil;i lvr.iška koinunisti<5na. slrjnjka. V NeMiriji imaino dancs tri armade: vladno, delavsko in nac (,iia-i«tično. Pred gosrodarsKin» polomorn. Nasj>rotstva mod rovia/nimi sk\i- pinami postajajo vedno huj&u in ostrejša, ker je položaj nom.škega gosj)odar3lva čedaljc bolj teman in olmpcn. Zasedba riirskcffa ozevnlja je jiogreznila lr.^iJSko ljudsivo y , strašaio bodo. I'osebno delavn juradniki, .svobo-lm pokiici in »uil" lobrtniki (rpe n-iznUljivo jtov'.anjka- I nje. Pomisliti moranio, da so damv ceno živil 700 tisočkrat vefjo kakor v miniem casu. Ispinška marka )>ada dan za d.nc«n. u\ sieor v vtfliKanskib skokili. lierlinska vlada tiska «_osi in dan nove bankovce in je zaposlila Ziato približno o-0 tiskaren. Co horo:- iti na trg ali v prodajaino, i^ora^ vzcti s seboj siotisočake in miljono. Saj j(! tiskala ncmsk.i vlada U1 dm hajnkovce po 5 in 1») iniljonov s«iark in to za, Y.sakdaiiji jn-oJiict. hu an.e- nkanski dolar, k: j-1 voljal pred vojno približno ,r mark, stane dans iiič manj kakor cjj miljon. N*ntškd valuta se progre/.a s tiako htazno na- glico v prepad, da (ujei sploli nof'ejo vc'c kupovati ineinškcga. denai-ja in Nomci sami so ga branijo. T? dni s: •no, borzali nemška niarka sploh ni več prodajala. Nei^rfki den^r je torej »gubil v tujini vsako ceno in stoji skoro v isti vrsti kakor papir za za vijanje si ad kor j a. Naskok im tirjovino. Niasi bravci si '-i/liko mislijo, kak«- trpe dolavci, iiradniki zdravmki iu inali obrtniki v Nc:.<;ij:. Kdor ima slul'iio ]>lačo, ta stnada, da jf rrn. Nikdar se ne more višali pla-Ca «-ak^ hitro, kakor pada valuta! Saj s» niarka skoro vsako nro s^rci'-iinj« n«"i slal)šo. Trgovci ne marajo več prodajati blaga. ker je denar, ki ga danes dobe vroden v par dn:h Ie i>o- lovico. Časopisje poroča, dia so v Stevilnih mestih NernCije, trgovci kratkomalo zaprli trgovine in Sli na sprehod. Saj se jo že nr'sleto trgovco\ radi skakajO'Ce vahite gospodnrsko viproj)astilo. Toda ljudstvo hoče žive- ti> potrebuje moko, meso in kruh za družine. če nočfjo trgovci daü živila zlepa, naj jih dajo pa zgrda. In tako so razjarjemci množice naskoCile prodajaino ki odniasale s silo živila V mnogobrojnih nemskih mestili stoji Se sedaj na ocistab vojafitvo in wlbija 7iaval ljudstva. na trgovine. Protifašistovski dan. To žaJostne razmore so komunisli znali sprelno izrabiti. Podžigali bo ljudstvo proti doma^emu in tujemu lerialističini boj francoskiib] in iK-mfikih kapitalistov je slekel nem. ško ljudstvo do nagegia in ga tira v neizogibno propast. Korenina vsega zla je v sistcmu, ki je zavladHl j)o vsnj Evi-ojti. Kapitalizpm in militarizem iii so nikdar tako ki'uto gospodaril nad narodi ksikor sedaj. !>okaz /m to jfi sašizem? ki dviga svojo glavo sko- ro v vßeh državab Kvrope in pri pravlja nove voj.ske. Zat-o so sklouJičnih obhodih pixytestira proti faSizuiu vs<"ib defcola, pos^bno pa proti doma- Lim jiacionalia.šiston», ki pripravljajo srnrt nerafiki republiki. AH bo t«kla kri ? Nem.skj n;, ' sti so se pripra- vili na prr, . . ; jn osr^dotočili svoje oborozeuj«. oddelke. V iierlinu jo, vlada v velikib skrboh in j<_. pokli- cala, vojaštTo na poinoč. Prepove- dalia je komuinistoni vsako zborova- nje in ziagrozila, da uporabi tudi or(;žje proti noj)okornežom Toda kljub prepovtxli s« zbirajo komunisti okoli mo«ta J'oUwlam in so po Pru- siji raztrosili Make, v katorih pozi- vtajo delavstvo, naj stopi brez strwhi.i na uli'Co in jwvtostir«. pi-oti fat-' skomi sistemu. Celo v Monako. ..., ki jc sraKSče nemSkih iiacionuJfa šistov, so se upali komunisti na»- topiti in so poplavili mesto /, letaki. Na Saksonskorn, kjor je deželna vla- da v ix)kah socmlistov in kornujii- stov, oblastvo ni izdalo nob?Tie pre- l»ovedi proti kornujiistoni. Into velja za deželi Tiiringeni in Wurteinberg, kjer iinajo komnni^ti jiroste roke. Kaj se bo toroj zigodilo? Ali pride do krvavEgia fcpopada naed delavci in Tiaciontalisti? Bo-li vlada 8*egla vmee s svojim vojafitvom? Nevaren položaj vlade. Oasopisjo xseii strjuik sodi zclo resno o was tali h raamerab. Nekatori jwimigavroglas tj; ' i, ki je })odpiHan od '. <-lerja in vs«b ministrov. V nj-tan prolestira vlada proti Francozoin v Porurju, pozJva Tienigki Jjudstvo na mir in dis'ciplino in obljublja, da, !•¦ la v najkraJHcm siasu neznosno draginjo. Ta proglas ne bo mnogo koristil berlinski vladi kajli kakor kaže, je njena usoda že za jKJčatena. Narodaa bramba se poveča. V Rimu so s« vržile te dni zelo važne sej© Velikeiga faSistovske.ga sveta. Najzmačilmejgi je prtdlog MussolJnija, naj se jwmnozi faši- stovska Narodna bramba na 500 ti- soč vojnikov. Pred log je bil erjo- glasno sprejot in toko se je vojska A1u:ssolinejev.a povečctla od 300 tisoč na pol miljoina. Zopct »e je mate- rielna opora fašistovsk^ vlade utr- dila. l^roti koniu se bo obrnila ta velika armada? Ministrski predsednik je bil zelo odkrit in je rekel, da j« pove- čal svojo vojsko zato, ker se na>•• niki nočejo vdiati v novi pol ¦, «Dokler ne priznajo jwlitiCni pro- tivniki sašiMovke vlade, dia je n< sprenienljiva in končno veljavna, se St run ~ C.Oimu \ STRATA He bomo razorožili. Nasprotniki si morajo izbiti iz glavo vsako mis.el, da bi izpodkopavaÜ tla nove vlade. Šele tedaj, ko se bodo vse stranke Italje vdale fašizmu, se razpusti Narodna bramba.» Tako je rekoi približno Mussolini. Po našeni bo težko kedaj uastopil Irenutck, da opuste nasprotniki opozicijo proti fašistovski stranki. Na ta način so ne bo mogel Mussolini nikclar odreči «vojim oboroženim četam In $,e jiui tudi no bo. Kaj bo s socialist). i.-nrwisiio, ko se Niarodna bruinba vefta in krepi, vabijo fašisti socialist: V vlado. Na zmnaj so sicer držc vsi previdno in ne govore nie o sodelo- wanju med fašisti in 'socialist!, toda jasno je, da so v ozadju nekaj plcte. Kakor srao žo zadnjič poudurili, so uglodni social is tični voditelji na- sprotni sodelovanju z vlado. Si izključeno, da pridie radi toga med ¦socialisti do nfivegta razkola in sr njUiHjve sile tako še bolj razcepijo. Dne 24. avgusla lx> Strokovna zve- za socialistov zborovala in ta dan p&de odločitev. Ko čitamo te .stvari, si; ih'IioU spoiunimo preteklih let, ko so stali socialisii na višku svoje slave in oznanjali s stroll revolucijo. Naiiolje- vali so miljonskim množicam, ki so bil© slepo vdanc in bi bile šle v ogenj za svojo socialistične voditeljc. Ko- maj dvo leti stia mlnuli in zdi m\ da je žo 50 let od"t:g'a. Tako bitro mine glava toga sveta, tako bežna in «premenljiva jr; sreča strarik. Prej gospodarji države, danrs »kronini iui ponižni pros i Lei, ki ))i nadi en sedež v fašistovski vladi. Le nekatori voditelji so še upirajo «odelovanju s fašisti. Vsi jim ne zaupajo. Toda nc sniemo misliti, da so vsi fašisti zadovoljni s prijateljstvom zniernih socialistov. Fušistovski vo- ditelj Farinacci se n. pr. odloeno bra- ni novib zavejjnikov. V svojem listu »La Nuova Cremona« pi so odkrito proti sodelovanju s socialists Fari- nacci jiin prav ni-c n: zaupa. Po nje- govem bi soci.ali>:>ti radi vtiholiapili v flašistovske vrste svoje ljudi in tako škodovali vladajoči stranki. Kar so- cial isti nanieravajo, je le velik »koir trabant«. Zato presi z njimi! Fa.ši.sti maj ostianejo čisti in sami zaso. ()ni ne potrebujejo takih »prijateljev«, ki so vs-ak trenutek pripravljeni zasa- diti vladi nož v brbe-t. Čigavo stali- &> bo znmgalo, so no venio. Če se bo zdelo Mussoliniju prav, dia vzame v vlado zastopmika drlavstva, bo moral ma vsak način pdnebati Farinacci, ki je na to že pripravljon. On izjavlja namreč, da so bo pokoril ukazom mi- nistrskega predsednika. Le če bi vi- delt da je fašistovska stranka ivsuo ogrozoiwi. bi so uprl in š"l -vma pot a. Stuizo zopct na pozorišču. Važrio je tudi zborovanjo, ki ,ua jo imel žirši odbor ljudovcev te dni v Rimu. Sklepali so o končni uaodi tistib poslanofv, ki so glasovali v parlameiitii z vlado. Brez n)no»c ol^Cavljanja so sklenili, da jib vržejo iz stranke in to so dali Uuli raz-glasi- ti po öasopisju. Nadalj? so »odpad- nike» pozvali, naj vrnejo brez odloga poflansk«1 mandato. Pri tej juiliki je širši odbor javno obsodil dncvnik »II (^orriere d'ltali-a« in ga črtal i?. vrste stranki'nib glasil, ker je pisal za fašistov-sko vlado. Na tej seji je bil prisoton tudi Don Sturzo, ki jt1 posegal v razpravo in odlotilno vpli- val na sklope. Nasprotno časopisj' trdi, da jo Sturzo priSel .zopct (In vodstva v stnanki. Sol je skozi vraia vcn in so vrnil noter skozi okiio. To &L-' vidi jasno v tem, da se je šiiri odbor držal strogo njegove i>r-1 i I il<• • in nadaljev^l le njegovo del-;). Loci lev ae nadaljuje. Iz stranke je tor:j zletelo precoj-1 Snje Stovilo posl'ancev in mod njimi je zelo mnogo uglednilh! mož. Da nasnje časopisje poro^ia, da so je njiin prostovoljno prikljnfil stari vodit:'lj grof Grosoli. KakSen pqmen iniajo ti i/z-Aopi? Kak.tni so ljudje, ki »apuščajo stranko ? Žo na. zivnaj se vidi, da so to grofi in bogataši in nazlieni dru.gi dostojanstvoniki. Oni gredo, kor iraa- jo (Jrugačne nazore kakor večina sti^anke. V ljudski strainki je bilo va spočetka nekaj gospodov, ki so niso zelo navdušcvali zia so-ciatni 'program ljudovcev. Stui'zo in levičarji so biii za kolono in j^vne kmet^ in zahte- vali razdolitcv voleposestov. Miglioli in tovariši so so potegovali z>a dr- invstvo !;i vodili oster boj proti ka- pitalizmu. Sturzo se je z wjimi stri- •njal in prava s-tranka ljudstva jo moral a te zahtove tudi zupisati v svoj program. Bo-gat aft i in grof jo se začotkoma niso upali ugovarjiati in so bili tibi iz strabu pred boljftv'viz- mom. šelo sedaj, ko jo nevarnost mi- nula, so postali l>olj glasni in so boteli priti v stranki do bosed?'. Toda vsi njib napori so bili zarnan, kor je bila večina stranke proti njim. Kako naj bi tudi n>c bila, ko so bili vendar ti gospodje pravi in navadni gospodarski liberalcil To je en vzrok njibovo izklju^itvo. Toda tudi v drugib ozirib niso spa- dali v stramko ljudovcev. Oni so bili v narodnem oz'uu pravi nacionalisti, ki se niso mnogo razlikovali od drugib italijanskib nacionialistov. Sturzo in leviČarji pn so uiednurod.ni in bočejo braits-tvo ni d vsemi narodi na sve-tu. Levisiarji i.n Sturzo so za razorožitev, gospodje pa so milila risti. V zumanji politiki je vladala vselej velika razlika med SUirzom in leviCarji tor gospodi, ki odbajajo. Celo na vcrskem polju so. niso stri njali. Grof jo, ki zapu.ščajo stranko, so sicer vedno zagovarjali Corkev in papoža in se zavzemali za versku vzgojo ljudstva, toda Ivatolisko cor- kev so smatrali v prvi vrsti zia cer- kev Italijanov in so ihlotoli z njeno pomočjo kropiti pr(edvsoin italijan- sko drJtavo. Za večino stranko. pa jr- Cerkev mednarodna in služi v prvi vrsti celemu •čtove.štvu, potimn Solo pos*amezniin nsirödom, ki so v Orkvi vsi enaki. Gospodje, ki gredo, so sicer vedno tvsiili. dM ^o katoliftanT m so so upi * rali celo imo'im ljudskc stran zahteviajoc, naj so imenujo katoli^^j1,! toda v praktičnib zaliteval, so I"1,1 kiakor vidimo, malo katoliSki a vcsolj'ni. Izključitev tob j:oslan^ more torej iia&'.loni ljudsko strsli1^ le koris-titi. Njib izstop pomoni 7ß™' go kršoanske demokracije in so€»a* me misli, pom en i ]>a tudi zmago s^' razuma mod narodi. Potrobno !>' . lo, da izstopijo še nokiatci'i pos^llC iz stranke, da so njon dr.b i"P° ma zbistri, ulrdi in i'nzvijo. !lO" Strife Nsroiajte Berite 99GoriSko Stražo' .•• DNEVNE VESTI. IzgoD slovenskih kapucinov iz Gorice. Kdo naj našteje vso udai'ce, ki so zadeli jugoslovensko Ijudstvo v no- vih pokrajiuah ltiaüjo od mescca mo- vembiia 1918 do danes? Odveč bi bilo, da bi jib luaštevali, saj ji'Jii ¦čutimo vsak dan na lastni koži. V ioli dnen je bila pa prizadjjuia vmjhiu. ])rubi valstvu goriško doiolo. brez razliko narodnosti lurivica, ki vpije do neb-a Kakor siuo že kratko poročali, so na višji ukaz priklopili kapuciriüki ü&- mostiau v Gorici boneški ju'ovinciji, izg'aali do^ddianjo pri vsoiu prebival stvu priljubljone kapucino in jib na- domestili s tujci, ki unas'ega ljudstva ne umeviajo. V&e probivalstvo se zgra- ža mad torn dogodkom in ga najätro- žje olisoja. Zato moru. tudi naš list izrcci v stvari -čisto, odkrito resnico. N-ašim čitateljcm jo dobro znano, kfy so bili oo. kapucini ])robivialstvu go- riško (lež(?lo. Kai>ucinska. corkev jo bila pravo svetišon, nokaka božja pot, kamor so romali verniki trumoma i/. iiiesta in dežele. Sedaj pu jo ta cer- kev prazna in zapuAčena. Novodošli kapuci.pni so odpravili iz corkve slo- v.nske pridigo in slovensko jm1 tjc. Kor ti tujci nimajo pravega umevanja tudi za položaj furlaiiske-ga ljudstva gospodari v proj tako .sijajaiem svoti- .šču. mrka ])raznota. Kdo je vse to zakrivil ? Uradno poročilo navaja sv. Očeta samoga. Kako je mogla fH'iti sv. stoli- ca do toga koraka '/ O-čivid/no je bila krivo pouftetna o razinerali in položa- ju na GoriSkom. Kakor «mo izvedeli jo «tori la, vrbovmi cork vena, o blast v Gorici svojo dolžnost. Pač j>a so bilo lukaj drug« sile, ki so preko gori^ ga 'nadškofa, pošiljal.1 v Rim nap1^'110 informn<*ijo tor tudi politifnim j>oto'11 pritiskalo na sv. stolico, da je i»Ja»a z,goraj oniemjeno odnnibo. Kot PrV(> ga izmed teihl tajnih sil moramo ^' no vat i moža — cerkvnnefra dostoj^11' stvonikia, ki se jo svojefas'no VrV vojmo sprebnj'al po Gnadožu z avstf'J' skimi nadvojvodinjami, a j«1 sodaj se' ved:a najnestrpnejši laški patrij^ Ta gospod st! ni ustiviSil nobo:Jir'oft koraka, sumo da bi sprwvil slovotisk" kapu.cime iz (Jorico. Olirnil so jo cc'0 na. sasislovske pas lance in mi:nistr('> saino d.i hi douogel svoj cilj. V <\i'ü%] vrsti so imeli svoj? roke vines fra«ia soiiske ložo, ki so inrzele lepo so y&7: vijajoč(! cerkveiuo življonje v kapu' cinski corkvi. V tretji vrsti so mii^ zakriv^li brmeški kapuidni s.'an»i, ^\ so boto.li dobiti v svojo oblast 'eP' goriski samostajn, kutorega so i/^Ilil ni kapucini z nadflovoško \vol\W0' valnostjo olvnovili. Pravijo, da posilja sv. Stolioa llU' sijonarje mod novonnike. krivovorC in razkolnik,1. .Pivivijo, ila delujo **Vi Stolica za pomirjenjo dubov, za ut'a' /enjo sj»orov med narodi. Kako s(! |0 strijija z dogodkom v Gorici ? AÜ s* iiravi na tia naß i.n širiti Kristu^oV0 vero in ver«ko življonje ? Ali so taKa blažijo naro<]nostni spori in ]>]eißL'J»'' tijo duJiovi ? Do takih žalostnih zakljuckov Pri'. demo pač vod'no, 6c so skuša zane^1 politika nu versko polje. Doživeli a^0 to v Trsitu, kjer jo zia^elo s prepovcdjtf slovcmskih pridig propadati xcrsW življenje in to žo ojnazamo z groii^0' bo v sreu v (iorici, kjor so mam iz l)0 litičnih vzrokov -spremenili sijaj'10 svetišče v puščavo. JULES VERNE: ČRNA INDIJA ROMAN. Prosto poslovenll Z. Z. --------O-------- Simon Ford je z<&grabü Madige iin jo je urno odpeJjal proti dmgemu nadstropju stanovanjA. Iz v»eh delov vsled nopričakovane poplave ogrož-e- nega Coal-Cityja so stralioma klicali na pomoč. Prebivavci so se zatekali oelo na visoke obrožne skale. Groza se je naglo širila vseokoli. Že »o ne- katere zbesnelo rudarske diaižinj1 dr- le proti predoru, da bi zbežalo v vi- šje lež^oa 'niadstrojjja. Bili so mnonja, da se jo vdrlo od seveniega kanala. 1 Potemtakem je gotovo x&a kripta pre- plavljcna. V tein slučaju bi nobcii [ prebivmloc usel smrti. Ko so prvi bo- 1 gunci pritekli do spodnje odprtine v predoru so srecali Simonia Forda, ki jei tudi kar najhitrejo zapustil kota- žo. »Stojte, stojte, prijtttclji« jim je sta- ri nadpaznik zaklical, »če je usojeno, da pogino maše mosto pod vodo, po- tem n>e bo itak nikomur mogočc uiti. Todia sodaj voda ne narašča veL. Re šeni smo usodne nosroče !« »In naši tovariši, ki delajo spo- daj ?« so klicali nokateri rurlarji. »Radi njih se ne vz:nemirjajte !« jo tolažil Simon Ford, »ti delajo zdaj v rovu, ki lo/.i nad strugo jez(^ra.« Naslednj'& ure so potrdile Fordovo izjavo. Voda jc sicer res vdrla čisto nej)ričakov.ano in z močno silo, toda, ko se je porazširila po najnižjib glo- bočinctiN promogovnika, ni zapustila nobenih drugih posledic, kot to, da so je povrsje malcolmskega jfzera dvig- nilo za 'nekaj čevljev. Coal-City torej ni bilo ogroženo in upravičeno je bilo upanje, da usahne poplava brez kako žrtve v še neizko- panih tloh. Co jo bilo torej poplavi vzrok vodovjo, ki so je nakopičilo med skalovjem in jo neinadoma vdrlo, ali pa č^ «i je kaka vodna masa mi površju zemlje napravila struigo na- vzdol — toga niso mogli presoditi nc Simo'n Ford, no njogovi tovariši. Go tovo pa, ni nibče dvoiwil o tern, da gre tn za zelo nesivcen slu^aj, kakr- Sni se često doigajajo v prcmogovni- kih. Öe tokom istoga, vočera so vode- H, kako vsa stviar stoji. Novins' v grofi ji so poročale o nečuvenem do- godku, ki &e jo pripetil na Katri'n- skom jczeru. Nell, Harry, lames Starr in Jack Ryain, ki so ho Tiaglo povrnili v kota- žo, so ta vesti potrdili in v svoje naj- v;»čjo zadovoljnost zvedeli, da se jo vsa nesreča omejila lo na nokaj stvar- ne škodo v novem Abcirfoylu. Struga KatriirLskega, jezicra so je torej nena- doma odprla. Skozi saroko razi>oko so udrlo vode prav v jamo. L(^po škotsko jeziero so jo močtno zmanjšah; in deloma izsušito, da, jo bilo podobno lo šo ribniku. Umljivo je, da jo ta dogodek obrnil naso vseob^o pozornost. Morebiti pr \ ič se jo sploh kako jcz/rro v i>ar mi. rjutiab izlilo v osrčje zemlje. Vseka- kor si je bilo mogoče ves j>ojav raz- ložiti. Mod globoko votlino in med dnom je/ora so so kopičilo »ekundiar- no plasti lo v mali dobolini vslod P0' sobne goološke u red be skialovja. öf P* so po veCi.ni smatrali ta vdor za I10' sledioo Cisto maravne prikazni so s° vendar Jam^ Starr, Simon in Hart? Ford vprašali, ce ni v&n to povzro^1* 1ft ktaka budobija. Vsi trijo so 'nenotö sumni(v'ili. Ali ni oni budob-ni dub i'0'. fiot pričenjal svojo poizskuso, da. ^' hrozusi)ešil dobi-Ckanosno kojuanjo 1 N,ekiaj dmi poznoje j-o kramljal J*' me« Starr o tej zadevi s atarim mfl^' |:aznikom v kotaži. »Simon«, jo rekel, »akoravno hc lllt zdi oni dogodek Cisto razumljiv, ve11' d'arle slutim, da spada v vrsto tiflt'*'» katerih vzrokia ni mogoön pojasTiiti-<( »Tudi jaz sem is-tiii misli, gozl^ .Tamos«, je odvrnil Simon Ford, >^^ boljo so mi zdi, da za zdiaj iriolcio1^ ° svojib doHHievab in so skužaroo ^ mi fjropričati o l'osnici«. »O«, jo vzkliknil inžcner, »jaa ** vmaprcj vein, kak bo zaključok.« »No, kak Sen V« »No, pas, bomo mašli dokazo o hud0' del stvu, ne bomo pa našli zločinoft -^ G0R13KA 9TRAÄA Stran 3 Tobakarnarji ! Italijani3 Slovenci in Nemci ! Oln-a cauio se do vas v trcrmtku nevurnosli ix* vas ]>ozivanio, da se trdno zdru/.i • I^vignite se vsi proti naspvotni- *0|a, ki nam kratijo nafe pravicv;! N'aS program je nepolitičen in stro- $o gospodarski. V kratkeni se raztegue k nam za- °n iz stare kraljevine inče se primer- 110 Jic popravi, lx)do mnogi i/.m?d nas ^ubili 2>ravico do prodaje in pride- Jo ob svoj kruh, oi j< i.m lurlcfn "ievarnost. ^e uaa bo malo. propuden.o /dm 0111 pri bomo v Rimu zmaguli. »fika jc vsebina proglasa, ki ga po- 'Ja tovarificru tobakiarnarje> i tajni tvo MjillOve organLzacije. (Gorica, fravnik St. 20.) . Proti sedanji bolgarski vladi. ^rijatolj Stambolijskega poslanik Da- a'ov je odpotoval na Dunaj, kjer na- 'Cluva izUajati francosko - nemški list 1)1:01 i sedanji bolgarski vladi. Velika motla. ^Hisfjolini je dal svojemu. prijatelju anniaccijii nalog, iriaj očisti fašizein novo sprejeti, se laibiko Pet izkljutijo, če se jti zv kjer ni izhoda. Kaj napraviti ? JU Po vodovodmib ceveh navpik Lulu i Kmalu si videl tatu na stre- • «-acel jc (li-veti z /etfie streb' na go i!1 prjgei na vrn tobačne tovar 1^1 r(l#anjaki so bili v kratkem pri n l'n so ga že hoteli prijeti Toda i " Jttt Hkoči z višine petnajst me I ^ ^'a' ^II s'ce'i% prav na konec ' °v kakoi- dovršen telovade^. Nato %tj. ^°lK't po vodovodmh ceveli na to> nckoga industrijskega poslo- jj " a-ko je «La telovadba gori in r, d'a se od preobilne- tni^ oilpocijc. j Prebivalstvo Avstrije t ] ^ Uudskem ätctju z due 7. marca «Hesta milUonov 5'-i6.(iül oseb. Posamezna vaiC() f >So "nela nastopno število prebi- Mnjr'j'; nunaJ 1,863.783, Grader 152.731, (I1-'M7, C(,iOVec 27.423. Boljak 10.7%. Pečati župnih nradov. ^ naP^'s(lktlu'il v Monuiu J(> posJa- ^koin AUPne urado ukaz, da morajo I« poy L°tovc.gia časa spremeniti svo- ^i jj, a;e Po novib kraj'nvn.ih imcnili. ^r Sp JK° vJ>olj-ala rimska vlada. »Si- H ^ ° uradnim potom, in sicer %I)r(»,'(1(vu'!1 obfin in župnili uradov 'lOvjT,^1"10 Htaro stampilje in pccati z ''Tit. > ^Posh? er<< P^vi, da je ta ukaz pro fe« 'Oil i n0] .' ker nimajo podprcscktu- ?U{)Uj^llltl I>ravic do župnih uiiadov. ll^ Ue i S° P Tiroler« piöe, da je vlada zacela iz- ganjati iz države vse Nemce, ki niso italijanski državljani. Celo take je z;- poslala iz Tirol.sk,e, ki so oj)tirali in jim je bila iigodno re^ona prošnja. »Tiroler« protestira v posebnein Clanku in pravi, da, je postopanje vla- do protizakonito. 31. docomber 1922 opolnoči. V Straži ^mo napisali, da v let ti 19^3, torej v dobi 7 mesecev naše urudniätvo ni zuvrafalu dopisov društva Adrije. rirdsednik Josip Pavlin j»i je v jicdelj- ski »Edinoati« dokaznl s koledarjein v roki, da Strata ni priubrila. nekcga do ]»isa z dne 4. januarja 1923, v katcrer.-i .se je drušlvo prepiralo s skupino diu- gih dijakov. Toga, krega res nisino pri- obi^ili in prepirov tudi xnajn'ej ne bomo, Prištejrno jlm torej še fttiri dni, prifen- ši z 31. derembrom 1922 opolnoči. Petindvajsetlctnica mašništva. V torek 24. t. m. so praznovali pri svojem tovarišu in sošolcu g. Fr. Fran- ketu v Useku 25 letnico ma&nistva gg. Franc Čemažar, Heniik (lernigoj, Ivan Košir, Anton lierbec si. in Valentin Ze- ^a.. Slavja se niso rnogli vdeležiii jul»i- laliti inons. dr. Josip Lic'an, Valentin Knavs in Henrik Peternel. h\n sosolca, gg. Anton Gleščič in Zabukovšek, ki sta tndi pela novo sv. mašo 1 18!J8 sta že n,ed ranjkimi. Oserani so pokazali, da umevajo velcpomembnost redkega sla- vja: okrasili so vas z zelcnjem, postavi- li 2 slavoloka in napolnili cerkev. Jubi- lantom na^e f-astitke! Naj bi vsi, krepki in zdravi praznovali vsaj Se zlato sv. mašo. Zavod «Franc Skodnik» . Tolmin. 1'ro.šnje za .sprejenii morajo biti vložene jiri ravnateljstvu do 5. av- gusta. Biti monajo kolekovaisie z dvemu linajna in za u^eincef ki iniso bili še v koiikviktu morajo, biti opreraljenr s sledečimi spričevali:^ rojstni l^st, [>otrdilo o italijaiLskem državljan- stvu, zadnjo šolsko spričevalo in zdravniški list, ki potrjuje, da je gojenec zdrav na duši in telesu in sposoben za skupno Življtnjc. Učonci, ki so že biJi v konviktu, naj vložijo sajno prošnjo za sprejem ,brez navedenih listin. Prošnjam se mona priložiti zinamka 1 lire za odgovor. Mx^sricnina je 200 lir. GOSPODMRSTVO. Novi zakon o vinskem davku »dazzetu Ul'nciale od 20. julija 1923. St. 170 priobčiije kr. odlok od dne 12. ju- lija 11)23. St. 1510, s katerim se spremi- njajo dodanagnje določbe o vinskem davku. Odlok je preob&iren, zato ga bo- mo pojasnili le v glavnib in bisivenih d(»lof-liah. Kaj in kako visoko se obdad ? Poi-ensi s tergatvijo leta 11)23. se bo pobinil 20 lirski davek od enega hi. vi- nn. Davek bo izkljucno v korist države; dt žele in obrinc ne srnejo naložiti na 2() lirski vinski davek nobenih doklad. Pač pa bo moral vsak vinorcjec platati ob- tini dve liri odskodnine za vse posle, ki jil. m'ora obeina vršiti na podlagi pririi- jrrega odloka. Katero vino se obdati ? Vse, ki je nad 5% močno. Italijansko in imizemsko vino, ki se vpelje v Italijo. Koliko vina se obratuna pri grotdju in koliko pri moitu ? iirozdje imii 05%, most i>a 90% vina po (lo)očbi odloka. Keda) se davek odmeri ? 1.) Ko }>rodata vinorejec ali ]>a vinski trgovec konsumentu ali pa malemu vin- skemu trgovcu vino. 2.) Ko kniet ali pa vinski trgovec di- rekt no tiporabita (konsumirata) vino. Kda] Je vino prosto davka ? 1.) Vino, ki se izvaža v inozernstvo all v italijanske kolonije kakor tudi vino, v/. katerega se pripravi jesili in žganje. 2.) Vino, ki se vniči vsled požara ali pa vsled drugih dogodkov višje sile, kar se morn prijaviti v roku 5 dni po ne- srerj. 3.) Vino, ki je bilo že v svrbo obdače- nja zabeleženo, ako se je pokvarilo, ta- ko da ga ni mogoče več uporabiti kot pitno vino, ko ugotovijo to dejstvo fi- nanr-j agenti na zabtevo vi'norejca. Kaj pa Je z malimi vlnorejcl ? V tej točki se je zakon mot.no spre- menil. Prej je bil prost 1 hl. vina in ma- li posestnik je bil vsakdo, ki je pride- la] do 50 hi. vina. Seda) pa velja sledeče: Mali posestnik je tisti, ki pridela največ 40 hl. Ako pri- dela 20 hi. vina, potem je 5 hL vina pr-j- stil), če jib \iporabi za domafo rab' ; i ako pridela mali posestnik od 20 hJ dj največ 40 hl. vina, potem so lil]e hi. prosti davka, ako jih uporabi za doina- Co rabo. Kaj določuje člefn 9. ? Vsi vinogradniki bodo morali žnpan- Ktvu prijaviti: a.) lego in obseg vinogra- dov kakor tudi povprecno kolifino vjn- skega ])ridelka v zadnjih treb letib; b.) Ce obdeluje sam svoje vinograde ali pa v najemu, odnosno potom kolona, pri čemer mora navesti tudi ime, pri- imel, očetovstvo in bivališče najemnika ali pa kolona. Zupanstvo moi"a odposlati te prijave v roku 5. dni na sinančni tchnieni urad, ki izdela na podlagi teh prijav seznam vinorejeev za vsako i>osamezno obrino. \sako leto se bodo morale prijavjti nastale spremembe glede lastnifitva, ui»orabe vinogradov kakor tudi glede nnjemnikov in kolonov. Kaj določuje 6len 10 7 Vsi pridelovaki vina, bodisi lastnikJ ali pa tudi najemniki i. t. d. ter veliki vinski trgovci bodo morali v gotovem roku prijaviti županstu: a.) priiinek, ime, očetovstvo, bivališce; b.) kraj in prostor kleti ter vinskib zalog; c.) število posod in mero istib od 25 litrov dalje. Žuj>anstvo odpoälje tudi te prijave v roku 5 dni po sprejemu finan- fcnernu tehničnemu uradu. Rok, v kate- rem se bodo morale izvesti omenjene prijave, bo dolofil finančni minister. Kako se prijavi in ugotovi količina vina ? Člen 11. določuje: Do 15. oktobra mo rajo vinorejei prijaviti županstvu sle- dei'e podatke glede vina letoinjega leta: a.) priimek, ime, očetovstvo vinorejca; b.) kakovost in kolicino vina v hi.; c.) kraj in prostore, v Vütcri)« loi vino; d.) kakovost in število vinske posode; e.) ce in koliko grozdja, mo&ta ali pa vina je vinorejec prodal z navedbo splošnih podatkov o kupcib (ime, pri- imek, očetovstvo, bivališče.); f.) te in koliko vina je pridelal iz groz- dja in mošta, ki ga je kupil od drugih 7. navedbo splognih podaktov o prodajal- cib; ravuo tako rnora navesti kolicino vina, ki ga je prej dokupil, in proda- jalca. Ako una vinorejec ob dnevu prijave grozdje ali možt, ki ni äe v kleteh, mora to posebej prijavili Za slučaj, da ni grox- Uje še potrgaiio, se mora prijaviti nje- gova približna kolieina z izjavo, da se priloži resnicna izjava po dovr^eni \r- gatvi. V krajih, kjer je trgatev bolj po- zna, se rok prijave labko podaljsa od 15. ok1. do 30. iioverni)ra, in nicer, ako to občina zaprosi, ajj ce to doloci finau- < iii urad uradno. Ta pri^ava ouora biti koJkovana z 10 cent.; uporabi se labko znarnka, ki se vniči j)otom obcinskega pec-ata. Popnst pri neočifcčenem vina. Pri vinu, ki je še na preši, He dovoli 1% popiist, pri vinu pa, ki je že prosto <»1 najver-jih priveskov j>o filtraciji, h% jropust. Ugotovitev obdaeljivega vina. I-'inaneni urad ugotovi po odbitku vseh dopuščenih oprostitev davka koli- cino letošnjega vina, ki je podvi ženo davku ii r. ga leta. Na po , . . ,) alt'abeticen seznam vinorejeev, ki se mo- ra razglasiti v občini in biti na vpoglel skoz 30. dni. S^znami se morajo izvr&iti najl»olj pozno do incsfca inarca. Zupan- stvo jib mora razghisili v roku .' lini po sprejemu. Pomen razginsitve. V roku dvajsetih dni po juvim osebni razglasitvi ae proti ugotovitvi od si rani sinančnega nrada lahko rekuri ra. Rekurz se pošlje nn finančni uraO (Usilcio Tecnjco di Finanza, TTdine), ki ga labko sani reši ali pa izroci v reM- tev finančni intendanci. Davek se mo- ra sicer tudi v slučaju rekurza plafcati, ako pa je rekurz ugodno resen, se de- nar povme ali pa zaracuna y.u poznejsi davek. Kako se plačuje vinski davek ? Za vino, ki ga proda vinorejec konsu mentu ali pa malemu trgovcu, mora plačati davek knpec, nasproti državl i»a jamči za dftvck samo krrn-1. V prvih 3 dneh mesecev September, no v ember, Janaar, mare, maj In JuliJ mora krnet placuti vinski davek za vHe vino, ki ga je prodal aJi pa drugate uporabi] vpo- žtevajoč davene ojirostitve v predidooih dveh mesecib. Davek plača pri enem ali drugem poitnem uradu. Pogtno tak- so plača tudi krnet. Za plarilo dobi po- trdilo (recepis), ki ga mora dobro sbra- niti in ki ga mora na zabtevo pokazati nadzorovalnirn organorn. Kaj je z veliko vinsko trgovino ? Veliki vinski trgovec je oni, ki proda- ja vino v kolicini najmanj 50 i\i. če pro- da kmet vino velikemn trgovcu, kl ima licenco, je oprofcten davka, ker s<; davek prenese na racurj velikoga trgovca. Z vsakim vinskim trgovcem vodi tehnicni finančni urad poseben račun. Veliki trgovci, ki notejo takoj platati davka za vino, ki so ga kupili od krue- tfi in ako hočejo biti prosti davka od vina, ki ga izvozijo v tujino kakor tu- di od pokvarjenega vina, morajo za- prositi vsako leto za licenco in proSnje kolkovati z 1.20 lir. V prognji se mora navesti: a.) irne, priimek, očetovstvo, bivališče; b.) kraj in prostori, v katerib izvršuje svojo obrt. i'oloziti morajo tu- di eno tretjino kavcije od vsega davka. Vinski trgovci pa, ki so sami neposred- ni proizvajalci vina, se smairajo za ne- posredne producente. Kmetje, zapomnite si dobro I Ko prevažate vino v zuloge trgovc.ev, moral« imeti vedno boleto in vozni li- Vaino. Do 5. septembra vsakega leta morajo kmetje in trgovci prijaviti županstvu količii«) vina, ki jim je ostala od prej- šnje trgatve do 31. avgusta. Tudi za to prijavo se inura plač.ati taksa od 10 cent. Na podlagi te prijave pregleda fi- nančni urad vse račune. Ako ni bil pla- (A\n pravočasno davek, se mora plačatl za ostalo vino 10 odsiotkov poviska. Da ne boste imeli sitnotti. si morale zapomniti, da imajo radi kon- trole v casn trgatve in v času priprav- Ijanja vina vladni organi (sinanca i. t. Strau 4_________________________________________________________GORISKA STRA2A d.) pravico dostopa v vinogradc in v prostorc, v katerih se hrani grozdje, mošt, vino; ravno tako lahko kontroli- rajo prevoz grozdja i. t. d. Dovoliti se jim mora dostop tudi v kleti in druge vinsko proslore 10 dni po zapadu pla- čila davka vsaki drugi mesec. Pridejo lahko po dnevi, pa tudi po noel, toda po noči samo v slučaju največfe slle v spremstva sodnijskega pollcijskega u- r&dnika. Za prevoz grozdja in rnošta od 15. avgusta in za vino od 1. oktobra do 31. decembra iz ene občine v drugo, je po- trebna spremljevalna boleta. Ne velja pa ta določba za prenos vina do 10 1., grozdja do 10 kg. kakor ludi ne za pre- nos ali prevoz namizuega grozdja in po- sebnih tipifnih vin. Bolete we dobijo na davgnih uradih in /upanstvih. KAzni so ostale približno iste kot prej. Naj- hujša kazen je 10 krat večja kot davek; kazen za manjse prestopke proti zako- nu znafea od 20 do 500 lir. Kaznuje se % najhujšo kaznijo oni, ki bi se hotel od- tegniti davku, ki nima potrebne pro- vozne bolete, ki je navedel manj vina, kakor se je pozneje ugotovilo i. t. d. Ka] velja za Vino leta 1922 ? Za davek, ki ga dolgujejo kmetje in trgovci za vino iz leta 1922. veljajo do- loebe prejšnjega kr. odloka. (17. jul. 1921 it 975). Zato morajo prijaviti do 5. sep- tembra 1923. vse vino, ki jim je oslalo iz leta 1922. in drngih Tot, in sicer do 31. avgusta 1923. Za vino pa, ki *»' {uoda ;ili drugače »iporabi po 31. avgustu 1923, veljajo ravnokar razložene dolorbe novega kr. odloka. Tajnistvo Kinet.-delavske zveze. Sestanek v Komnu. Za soboto dne \. avgusia ob 10. uri dop. jc sklicala na pobudo Slovenskega kmetijskega društva Zveza slovenskih županstev župane in zastopnike obc'in koinenskega, sežanskega, ajdovskega in goriskega .sodnega okraja, ki imajo skupna občinska. zemljisča, v Komen. Sestanek se bo vr&il v dvorani g. žiipa- na Žigona. Edina totka dnevnega reda bo: Agrarni nrad in d^litev obtinskega zemljiJča. Dolžnost vseli prizadetUi ol'cin je, da pošljejo avoje uradne ¦/:. stopnike na ta sestanek. VALUTA. Dne 28. julija si dal ali Jobil: za 100 dinarjcr — 2380 - 24-10 1. fa. 100 avstr. kron — 3*2 — 3 4 at. za 1 dol»r — 22-80 — 2200 1. la 1 fant 105-20 — 105-40 1. DruStvene vesti. —-{j TRNOVO PRI GORICI. Pevsko-bralno druätvo »Orel« na Tr- novem pii Gorici priredi dne 5. avgu- sta 1923. veselico s sledečim vsporcdoin: 1.) Leban: »Moraar« moSki zbor. 2.) Gre- gorčič: »Kmetski nisi«, deklamacija. 3.) V. V.: »Kakršen gospod - tak slu- ga«, burka v enem dej. 4.) Vodopivec: »Gospodične in dekleta«, kuplet za žen- ski zbor. 5.) * * ' »Cašica kave«, šaloigra v enem dej. 6.) Ipavec: »O mraku«, mo- ski zbor. 7.) Srečkanje. Začetek ob 3 in pol pop. K obilni ndr- ležbi vabi — Odbor. Kaj je novega na deželi BANJŠICE. Veiika nesreča. V soboto zvoter so kurili v noki l>a- raki na vasi delavci og^nj, kar sc dvigne iz tal zamolkel Sum, zemlja se zaöne tresti in na dan udari zareC plamen od nezroane notilne snovi Železa ni bilo zraven, torej ne gre za granato. Ogenj jc pnasnil proti nav- zočim delavceni in jill hudo ožgal. Obležali so težko ranj'cmi na tleh. Opekline imajo na trcbuhxi in nogah, nekatetri po vsem truplu. V-čeraj v nodoljo jc bilo prepeljanili 6 ponesročencev v goriško boinišnico usmiljenih bratov. Prip'ljali so jih na dveihi vozovih, ovite v mokrc/rjuhe. Oči so se jim solzile od bolečin. Veči- noma so to možje nied 35. in 40. lo- toin^ vsi družinski očetje. Prctivsljiv prizor je bil, ko so jih nalagali do- ma na voz in so se poslavljali od svo- jih otrok. Ubo.ga dcca jc britko joka- la za svojimi očeti. Izmed šestorice so trije v smrtni. nevarnosti. Prost'^o Boga, dia jih ohrani njihovim drn/.i nam. Na Banjšicah pa jc šgi osta'o G v<> nesrečen.cev in želeti bi bilo, da jili prepeljejo v goriško Iwlnico, K ;ci prej ozdravijo. Izražanio vsem naše iskrono ;•(> eutjc ! SPOD. IDRIJA. Naš g. župnik Karol Siijnii m.i^ v kratkem zapusti, ker mu je bila zavrnje- na opcijska projšnja. Vrne se v Jugosla- vijo. Če bodo dnhovniki tudi drugod tako izgubljali državljanstvo, se bojimo. da homo kmalu brez duhovnikov. CERKNO. Igra «Dekle z biseri» in koncert naše- ga glaaboncga drustva je privabil trikrat zolo veliko obfinstva. Na dan sv. birmo nas je pri predstavi pofastil tudi Pre- vzi^eni in so zolo pohvnlno izrazil. DORNBERG. Županstvu n\azjianjamo, da n:i mo- remo priobCiü popravka, kor tak, kol je, ne odgovarja zahtevi zvxkona. Naj popravek lejx> v zmi-slu zjakona po- pravi in potem mu ga, Sele priobf imo. TOMAJ. Požai*! Dne 26. t. m. okoli 2 po- poldne je z;ačelo goroti poslopje kme. ta Emila Puppis, (po domače j7ri Planinščkovih) Pred Tabrom na gri- ču. Vnel »ei je TLajprej hlev in krma. Zgorelo je celo jtoslopje razen 2 pritličnih prostorov. Pozrtvoval.nosti moških se je zahvialiti, da se je nešilo porilo, obleka in sobna oprava in sploihi ]>romi-Cnine. Zelo je bilo v ne- varnosti tudi poslopje zavoda č. šol. sester, ki se nahaja tik pogorišča. Le I>ridjnosti nas<^ mladine je uspelo, da jc z gašonjem in fu\ia.njem prcpre- a -ali vsiaj sesialka. DMROVI. Za «Slovcusko sixotiice»: Srebrar in zlatar I. Lipicer v Gorici, Via Morelli. daroval «custodio» v vrednosti 60 I>. Z Dola-Otlice vsled neke naznane po- ravnave 150 L. PROSVETNA ZVEZA. Dornberg. Izvanredni obr'ni zbor «Slov Čitalnice» v Dornl)orgu, je dne S. julijn (ob pj'iliki šestdesetletnice društva) \ zuak hvaležnosti za zasluge, ki so si jih stekli za drustvo, imenoval liivše So ¦}.i\ac.e. dolgoletnc predsednike: g. Josipa Mrevljela, g. Vinconca Sinigoja, g. Kran- ca Kavčiča, g. Franca Herceta ml. in g. Franca ftinigoja za .svoje častne člane. Odbor. DaÜomo rejeni in im Sezimo po hrani pravi: Kupujiiio zato Pekatete. So najcenejse, ker se zelo nakuhajo ZORAVNIK Dr. Lambert inlja so je naselil v Idriji in sprejema ^ hisi Jerice Kavčič nasproti ljudskc sol-1 (pri lirezničanu) od 9-12 h in od 2-4 !i popoldne. Na prod a j Je hiša z zemljiičem Via Grabizib št. 27. Cena po dogovoru. In- sormacije istotarn. Zobozdravniski atelje VIKTOR HISSOÖRFER «prejema od 9-12, H—18 COHSO VKHD1 :i.r), II GOIUCA. Na prodaj Je malo posestvo s hifio in hlevom za dve kravi na glavni cesti. Ilisa je za vsako obrt pripravna. Cena 37.000 lir. Pojasnila: Ivan Boltar, Grgar št. 55. Agencija Fr. Bajt. Gorica, Via Corno 13, I. izvršuje občinam in posamcznikom pisarniška dela, račune, vloge, i>rosüiv< in prepise ter po.srcduje v raznili zadcvah. Posestvo ol»stoj(jL-e iz biše in nekolikf. 7cin]jiš,';oni v bližini Gorice je na prodaj Nn.slov pove nprava «Goriške Straže». Hadi smrti gospodarja se odda ^ najem ali proda mlzarska delavnlca & iestimi mlzarskimi strojl na vodm- silo. Vet"; se izvn pri lastnici Mariji Dugar v Hofiinju St. 107. Slovenska učiteljica im a prosto slu- žbo v Doberdobu; naj se zglasi ali pise v občinsko pisarno. Žapan : GER60LET. ZORAVNIK dr. Rado Sfiligoi se je vrnil ter ordinuje za kirurgijo> porodništvo in ^enžke bolezni v Ooricl, via Mameli it. 8-I* od 9. 11. In 14. 15. •••••••••••••••••....a.. . ¦«••"* Podpisani sem odprl v Stanjela št. ^ (pri Kovnčevih) kovaško dclavnico, kj«' i/vräujem vsa v to stroko spadajotf* dela. Slav, obftinstvu se nnjtoplejo P^' poročam. Allonz SvagelJ, kovaiki mojster. HARMONIJ tvrdke K. l. Burditiu» I'raga, i>oi>olnoma nov je na prodaj V° jako ugodni ceni. Naslov pove tipra^» «Goriäke Stražo». Ivan CotiÜ ksmnoselkl moltter SOVOONJE pri GORICI se priporoča cenj. občinstvu z* izdelavo nagrobnih spomenikov in drugih v to stroko spadajočih del Izkušeni civilui geoinctor DOMENICO ROCCO bivSi geometer I. reda na zomlj1^ knjigi . Gorica, Corso Vitt. Em. & ADRiA tEVLJi........ IttUMiMiiiifilt. Lastne prodajalne: GORICA, Corso G. Verdi & TRSTt Via dei Rettori 1. POZORf na staro stovensfoo tvv&k0 Razprodajam pohistvo po jako znižanib ceitab is ^ Omare. . . od 200 lir naprej posteljniake. , 90 , , vzmeti(šušte) 70 „ „ blazine . . „ 60 „ , kompietne spalnice 800 n n Velika Izbera navadnih in finejSih sob, kak°r j tudi žetoznih posteljnjakov. I Prlporofia so Änt. BreščaK največja zaloga pohlStva na Gorlškem z la8*?' tovarno v Gorici, Via Carducci 14 (prej Gospo* ulica) in V. C. Favetti St. 3 POHISTVO. Poročne sobe kompietne, kuhinjc, omare, predalčnike, post«'' Ijnjake, ponočne omarice, rnize, vzmeti (šušte), blazine, stolice i.t-d' Prodaja po znižanih cenah Produkiivna zadruga solktinskih mizariev v Solkanu, Sočcbf^ nova 91. V Gorici: Piazza De Amicis 7 (Trg na Kornu) — Piazza S. Antonio 9 (Na starem pl*c^ UbV tb I I L. \Jm Ravnateljstvo tovarne piva „FORST" iz Merana naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da s prvin1 julijem je prevzelo v svojo oskrb zalogo piva ,,Forst" n» Corso Verdi St. 34.