IK ■■ Ut». (Za K.mCIJo 3 K 00 *, ■B Aai.rlko Ia draga taja dri*** 4 ■ H ».) — Spiai la dopili po-linaloi Dradnlitro „Domollaba", fclabllaaa, Kopitar)»« olle. Ita*. I. ■arotalaa, r.klunacll* Ia laaaratl pai Opravalltva „Domollaba", bjabllaaa. Kopitarjeva all«« It. 1.
:
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH 2ABAV0. ®
daSlb mat i Baoatopoa patltvrata (iutlaa „Domoljnbo.." Urla* M aia) ataoa aa oakrat 30 ». Pri nt-krataaai objavljanja prlaiaraa pa-paat po dogovora. — Poaaaiaaaa itavllk« aa prodajalo po 10 v. I» koral proaiat poitno-braallallaega ■rada Ito*. IHTN. ———
10 . Ste®, 47.	V UnbUinL M Zl. novembra 1901.	LßtO XX.
0 denarju.
Denar je sedaj drag. Posamne banke ponujajo za vloge 5 in celo 5 '/2—6 odsto ; seveda tudi temu primerno drago ponujajo. Ker je denar tako drag, so poskočili v ceni domala vsi pridelki, ne samo pri nas, marveč splošno. Draginja denarja je še večja na Angleškem in v Ameriki nego pri nas. Kje je temu vzrok? Odgovor je lahek: vsaka stvar se podraži, ko je več tistih, kateri jo hočejo imeti, nego tistih, kateri jo ponujajo. Ti ko je tudi z denarjem. Mnogo več se ga išče nego se ga ponuja. Da se je to pokazalo ravno zadnji čas, zato so zlasti ti-le vzroki.
1. Amerikanske velike železniške in tovarniške družbe so izkazovale zadnja leta silne dobičke. Zato je umljivo, da so se tudi evropski denarni mogočneži in evropske banke lotile špekulacije v Ameriki. Silno mnogo evropskega denarja, ali pravzaprav zlata se je vložilo v ameriških podjetjih. Za našim delavcem, ki gre s trebuhom za kruhom črez morje, je prišel tudi evropski kapitalist iskat profita. Zdaj nam manjka delavcev in zlata.
2. Zadnja leta so nekatere države morale vzeti na posodo ogromne svote: Angleži zavoljo burske vojske. Japonci in Rusi zavoljo svojega krvavega dvoboja; pa tudi Nemška država je potrebovala silo denarja. Zlato se je vsled tega v velikih množinah za-menilo za državne papirje teh držav. Pri nas v Avstriji se je zadnja leta velika obrt zelo razvila; tudi tu se je naloiilo mnogo denarja. Z vsega tega je umljivo, da so velike banke povišale obrestno mero in da je sedaj 7 ]/2 odstotka takorekoč še zmerna obrest pri bankah.
Zakaj smo se v današnjem članku spustili na to polje? Ali to kaj briga našega kmeta in obrtnika, katerega koristim služi naš list? Takoj odgovorimo: Naši kmetje in mali obrtniki, ki so združeni v naših posojilnicah, naj premislijo, kako draga bi bila posojila na osebno jamstvo, če bi ne imeli preprežene vse domovine s posojilnicami, in če bi ne bile te posojilnice združene v močni Zadružni zvezi. Samo po zvezi je mogoče, da se chrani za kmeta in obrtnika stalna obrestna mera. Gorje
tistim deželam, kjer morajo kmetje jemati na posodo pri bankah.
Našim posojilnicam, katere imajo kaj denarja odveč, ponujajo zdaj banke po pet in še več odsto in jih vabijo, naj pri njih nalože denar. Posojilnice pa dobro vedo, da nekoliko večja obrestna mera za kratek čas nič ne pomaga. Prišel bo kmalu čas, ko bodo obresti padle in če bi se posojilnice naslonile na banke, bi kmalu dobivale za svoj naloženi denar samo po 3'/2, ali celo manj odsto. Zato se drže svoje zveze. Ob takih prilikah se kaže razumna, gospodarska vzajemnost in njen neizrekljivi pomen, kaže se pa tudi, kako bedasti so poizkusi razdrobiti enotno denarno organizacijo v zadružništvu. Samo tista misel, kateri služi previdno in dosledno zadružna zveza, more varovati naš narod nesrečnih in škodljivih skokov v kreditnem delovanju. Vsak prijatelj ljudstva pa mera vsled tega čutiti dolžnost, da pomaga izpopolniti našo posojilniško organizacijo. Občine, fare, ki še nimate svojih posojilnic, na noge !
Stru 738
Uomoijiib iyU7
St. 47
l/o]üiRii službo.
Dunaj, 18. okt. 1907.
Je že stara pesem, da je militarizem potrebno zlo, ki provzroča državam ogromne stroške, posameznim družinam pa obilo ško de. Mogoče bodo s časom ublažili slabe posledice militarizma, odpravili pa nikdar, ako ljudje ne postaneio angeli brez strasti in za-\ isti. Posebno težko breme je vojaška služba za kmečki stan. kateremu vzame za več let _ najboljše delavske moči. Kmet že težko dobi za drag denar potrebne posle, ker vse drvi v mesta, tovarne in v Ameriko. Ko mu pa doraste sin, vtaknejo ga v vojaško suknjo. Naravno je torej da marsikateri oče išče pomoči in sveta, kako bi oprostil svojega sina triletne vojaške službe ter ga spravil v nadomestno rezervo.
V tem oziru pa so brambeni zakon in razne ministrske naredbe iz leta 1889. celo tistim krogom premalo znane, ki bi jih že po svoii službi in dostojanstvu morali bol!e poznati. Gotovo mi pr'trdiio vsi poslanci brez izjeme. da imajo razmeroma največ sitnosti in praznih potov ravno zarodi vojaščine. So iiud'e. ki so naravnost srluhi. N. pr.: Oče je vložil po svoiem poslancu na razne in.štance že štiri prošnje, da bi mu sina premestili v rezervo. Vse prošnie so b'le odb;te v smislu brambenih predpisov. Konečno dobi poslanec pismo, da ni storil svoje dolžnosti. To ima v zahvalo za razna nota!
Druei si učni: Oče bi rad oprostil drugega sina triletne službe, ker mu je nrvi sin po-beenil v Ameriko ali pa se je doma oženil. Vsaka prošnia 'e brez usneha. in vendar rote poslanca, nai dela čudeže itd.
Zato hočem navesti bistvene določbe brambenih nredpisov z ozirom na olajšave v vojaški službi.
Lastnik podedovane kmetlfe.
V smislu S 33., brambenesM zakona z dne II. aprila 1889 št. 41. se pridelé nadomestni rezervi tisti naborniki, ki so lastniki podedovanih (ne knnlienih) kmetii. če bivaio na kme-tiii. sami oskrbuie.io p-oenodarstvo in če do-kažeio. da se z zemliišk'mi dohodki more preživljati vsa) pet oseb Ucrodnost pa se ne dovoli, ako ie kmetiia darovana, n. pr. posi-novllenru ali če 'e kmetiia združena z obrtio (mesariio. costilno itd V ki sama more pre-živliati družino. Prošnio za nremectitey v nadomestno rezervo na ie treba vložiti že nred naborom, meseca iannania ali vsai febniana pri okr. glavarstvu ProSnij je treha priložiti izvleček iz 7emli'ške krnice. nnsoiilno pismo katero morp nadomestiti tudi davčna kniiži-ca ali potrd'lo sodne ohlasti. da ie nabornik v istmi podedoval pocecfvo Večkrat na viario prošnie za to ugodnost, ko so nahormki že potreni na tri leta ali na so že v voiašk' S"k-nii. Sedai nai noslanPC pritiska kljuke, seveda brez vsacega uspeha!
Usodnosti Iz družinskih ozlrov.
Pravico, da tridejo v nadomestno re-servo. imajo:
1.	Edini sin za delo nesposobnega očeta al»- vdove:
2.	edini zet. ako pravica do ugodnosti ni obstojala že ob niegovi ženitvi;
3.	po smrti očetovi edini vnuk za delo nesposobnega starega očeta ali stare matere-vdove;
4.	edini brat ali polubrat osirotelih in ne-doletnih bratov in sester.
Pravico do te ugodnosti pa ima le edini zakonski sin. vnuk ali brat, oziroma zet. ki res skrbi za svoje stariše. starega očeta in
mater, osirotele brate in sestre, oziroma tasta
in taščo.
Nezakonski sin ima pravico do te ugodnosti, ako dokaže, da preživlja svojo za delo nesposobno mater.
Ako ima torej na tri leta potrjeni sin še katerega brata kjerkoli ali v Ameriki ali gori na zvezdi Martu. nima pravice do ugodnosti v smislu § 34. Vojaški krogi ne vprašajo, ali hoče in more drugi sin skrbeti za oslabelega očeta ali mater-vdovo. Zato so te prošnie skoraj brez izjeme odbite. Pač pa je izjemoma mogoče tuintam po dveletni službi izprositi dopust, ako je pri dotični stotniji slučajno število vojakov še zadostno.
Prošnje za ugodnosti iz družinskih ozirov pa se vedno vlagajo pri okrajnih glavarstvih.
Za delo nesposobne se smatrajo brez preiskave pri naborni komisiji vsi čez 70 let stari, ako županstvo potrdi nezmožnost; vse druge osebe, ako zaprisežene priče potrdijo nesposobnost za delo.
Ako pa okrajno glavarstvo prosilcu odreče pravico do ugodnosti, potem je vsaka prošnja odveč. In tega mnogi nočejo slišati ali razumeti.
Deželna bramba.
Brambeni zakon določa, da aktivna služba pri deželni brambi traja dve leti. V zakonu z dne 25. decembra 1893 pa čitamo: Določenemu številu podčastnikov .primerno število moštva mora vojna uprava obdržati tudi tretje leto v aktivni službi. To navajam v pojasnilo na razna vprašanja, zakaj bram-bovci po dveletni aktivni službi niso odpuščeni. Ta določba pa more biti naravnost krivična. Odvisno je namreč edinole od stotnika ali narednika, kdo mora še tretje leto nositi puško. Jasno pa je tudi. da stotnik ne obdrži najslabših, ampak najboljše fante.
Pač pa določa isti zakon: Ako mora brambovec služiti tri leta. mu velja to tretje leto za štiri tedne vojaških vaj. dve leti neaktivne službe in dvajset let črnovojništva. Ta odškodnina, ki v istini pomeni le štiri tedne vojaških vaj, je pač slaba tolažba za brambovca, ki mora tri leta pometati vojašnico.
TKSsš
Slovenski Rafael.
Ljubljana, 11. nov. 1907.
Naša javnost obrača že precej časa sem svojo pozornost na izseljenško vprašanje. Pisalo in govorilo pa tožilo se je o izseljevanju že dovolj. Tudi praktično se že dela nekaj let sem. Naša ljudska organizacija je vzela v roke varstvo izseljencev. Naš list je tudi stalno posvečeval vso pozornost vprašanju o izseljevanju. Veseli nas, ko vidimo danes, da se uresničuje, kar smo vedno zahtevali, na-glašali praktično varstvo izseljencev. Udeležba na shodu je bila povol.ina. Zastopana je bila tudi Primorska. Poleg inteligenta, poleg svečenika vidimo zbrano veliko priprostih mož iz raznih delov kranjske dežele, ki so prihiteli, da se udeleže ustanovnega shoda slovenske podružnice »Avstrijske družbe sv. Rafaela« v varstvo katoliških izseljencev za Kranjsko, Koroško in Primorsko. Deželni odbor kranjski zastopa deželni odbornik ko-merčni svetnik g. Povše, kranjsko deželno vlado g. policijski nadsvetnik Vračko, navzoča sta deželni in državni poslanec dr Krek, državni poslanec Gostinčar, deželni poslanec dr. Schweitzer, ljubljanski občinski svetnik g. Prosenc.
Otvoritev shoda. — Govora zaitopnlkov kranjskega deželnega odbora In kranjske deželne vlade.
Predsednik pripravljalnega odbora gosp. profesor bogoslovja dr. Janežič otvori shod. ■"ozdravi zastopnika deželnega odbora in d", teine vlade. Izvoli se sledeče predsedstvo zboru: Predsednik deželni in državni poslanec g. komerčni svetnik Povše. podpredsednik g. župan Stanovnik, zapisnikar Moškerc
V imenu deželnega odbora pozdravi zbo-rovalce gospod deželni odfeornik Povše: Izrekam v imenu kranjskega deželnega odbora pozdrav udeležencem. Deželni odbor ie uva-ževal vaše plemenite namene, ki so, da se odpravijo pri izseljevanju nastale hibe. Naj bi se ublažile razmere in naj bi se zopet povrnili možie, ki so zapustili domačo grudo, nazaj v domovino. Deželni odbor bo zasledova. in podpiral vaše stremljenje.
Zastopnik deželne vlade gospod policijski nadsvetnik Vračko pozdravi zbor v imenu kranjske deželne vlade.
Dosedanje delovanje »Rafaelove družbe«.
(Poroča prof. dr. Janežič.)
Preseljevanje se je vedno vršilo, kakor nam pripoveduje zgodovina, vendar tako silno in stanovitno in v tolikih množinah malokdaj, kakor ravno v našem času.
Kam? na razne kraje gredo, vendar največ se jih obrne v Ameriko, Zedinjene države, Kanado, Mehiko, Argentinijo, Brazilijo. Slovenci gredo tudi v Egipt, in sicer v Afriko, mnogo jih je v nemški Westfalski, nekaj v Rumuniji ali sicer kje v orijentu.
Številke so velike, da strašne. Iz Avstio-Ogrske se je 1. 1902/03 izselilo samo v Severno Ameriko okrog 240.000; I. 1903/4 okrog 200.000; I. 1904/5 pa okrog 280.000; I. 1905 6 okrog 270.000 duš. Ako prištejemo zraven še izseljence v južno Ameriko in druge kraie, dobimo za zadnja leta povprek 300.000 izseljencev.
Koliko je med njimi naših ljudi? Prav natančnih številk nimamo, ker v Ameriki Slovence in Hrvate vedno skupaj vzamejo, torej jih je skupno nekako 10% vseh avstro-ogrskih izseljencev, ako torej skupno število znaša 300.000, bi bilo Slovencev in Hrvatov okrog 30.000 izseljencev na leto.
Izmed teh so bili spočetka Slovenci v večini, zdaj pa so Hrvatje močnejši. Nekako '/» izseljencev imajo.
Potem ostane za Slovence okroglo 10.000 izseljencev na leto zadnja 3 leta.
Vsako dolgo potovanje je težavno in združeno z raznimi nevarnostmi. Pri navadnih izseljencih se pridružijo še mnoge druge neprilike, kakor neznanje jezikov in postav, izročeni so na milost drugih ljudi, ki delajo ž njimi kakor hočejo. Potrebni so varstva in pomoči. V ta namen so ustanovili »Rafaelovo družbo v varstvo izseljencev«: najprej na Nemškem 1. (1867) oziroma 1871., potem v Ameriki I. 1878 in potem po raznih krajih. Ko se je začelo izseljevanje množiti pri nas v Avstriji, so vpeljali tudi pri nas to družbo; 1. 1889. so ustanovili avstrijsko družbo sv. Rafaela v varstvo katoliških izseljencev s sedežem na Dunaju. Imela je ta družba svoje škofijske odbore po kronovinah in svoje zaupnike po raznih krajih.
Namen »Rafaelove družbe« nikakor ni: da pospešuje izseljevanje, kakor se sliši včasih ; nasprotno ima vsak zaupnik »Rafaelove družbe« dolžnost opominjati izseljevanja željne na mnoge težave in nevarnosti, ki so s tem
združene, na majhno upanje si kmalu poma-
Igati itd. Ako pa je kdo že se odločil iti na vsak način, potem mu šele ponudi »Rafaelova družba« svojo pomoč, da ga varuje nesreče na dolgem potovanju. Uspehi »Rafaelove družbe« so lepi tam, kjer je dobro orga-nizovana in imajo vodstvo v rokah spretni možje.
Ker se jc izseljevanje tudi pri nas na Kranjskem čimdalje boli množilo, je bilo treba tudi pri nas kaj storiti za izseljence. Prvi korak so napravili I. 1902 v delavskih krogih, o priliki, ko je bival č. g. župnik Rant iz Amerike doma na Kranjskem, ki je nasveto-val zvezo s »Kranjsko slov. katoliško jednoto« v Ameriki za varstvo izseljencev. S. K. S. Z. se je oprijela te misli in začela delati v ta namen. Postavili so poseben odsek, ki naj se peča z varstvom izseljencev. Ta odsek je poizkušal napraviti si statistični pregled izseljevanja na Kranjskem. Razposlal je vpra-šalne pole do mnogih zaupnikov po deželi z vprašanji: koliko ljudi prebiva zunaj domovine, kai so vzroki izseljevanja, kake nasledke kaže izselievanje in še nekaj podobnih. Vrnilo se je nekako polovico teh razposlanih pol ; na podlagi odgovorov smo sestavili številke in pokazalo se je, da biva tisti čas 1. 1903. okrog 35.000 Kranjcev zunaj Avstrije. Velika večina njih se je obrnila čez morie v Ameriko. Ti so bili najbolj potrebni varstva na potu. Drži pa več cest v Ameriko, zato je biio treba te vse pregledati. Ta odsek kršč. socialne zveze je toraj poslal svojega tainika Mo-škerca ven, z naročilom, naj gre in pregleda proge in pristanišča po Nemškem in drugod, naj opozori na vse, kar bi bilo koristno našim izseljencem vedeti. To potovanje se je izvršilo. Sad tega pregledovanja je »Kažipot« za izsePence. Ta »Kažipot« smo razposlali na vse župne urade po deželi in na zaupnike »Rafaelove družbe«, poleg tega se dobiva na prodaj v knjigarnah po 20 h. Izdal je ta odbor tudi priporočilne listke za izseljence; vsakdo dobi tak listek in informacije na pot brezplačno. Na teh »listkih« so zapisani zaupniki »Rafaelove družbe« po raznih tujih mestih na progah, po katerih se navadno vozüo izseljenci, in še druge opombe, ki utegnejo koristiti potnikom.
Na ta način je ta škofiiski odbor raztegnil svoie pomožno delo po Kranjskem in kolikor toliko pripomogel, da so dobivali izseljenci potrebnih poukov in navodil za pot.
Koliko so rabili izseljenci »Rafaelovo družbo«? Tega ne morem povedati na drobno, ker nismo vodili statističnih zapisnikov. Koliko so mogli gospodje zaupniki po deželi storiti, mi ni znano, ker do danes še nismo imeli sestanka v tej zadevi.
Do tukaj smo prišli dosihmal, zanaprej pa naj se ustanovi podružnica avstrijske družbe sv. Rafaela za varstvo izseüencev in naj krepko izpelje to potrebno organizacijo.
Stik Rafaelove družbe (na Kranjskem) z zvezo ameriških duhovnikov.
Poroča dr. J. Janežič.
1.	Odborniki in zaupniki Rifaelove družbe so porabili vsako ugodno priložnost z raznimi gospodi, ki so prišli na obisk svoiih domačih nazaj na Slovensko, razgovarjati se o položaju naših izseljencev v Ameriki, o raznih sredstvih in napravah za izboljšanje njih večkrat težavnega stališča.
Marsikaj dejansko koristnega so ti razgovori provzročili.
2.	Občevame po pismih med družbo in posameznimi duhovniki v Ameriki se je vršilo vstrajno. Posredovali smo za posamezne osebe ali cele družine v raznih zadevah. Večkrat je imelo tako posredovanje dober uspeh. Včasi se ni doseglo kaj znatnega.
3.	Zveza ameriških duhovnikov je izdala jako porabno navodilo za izseljence; to knjižico je Rafaelova družba pridno rabila in je v svojem »kažipotu« najpotrebnejše reči ponatisnila, tako, da je vsakemu mogoče razvideti iz teh podatkov, kam se mu je obrniti, da dobi rojakov in domačega duhovnika.
4.	Časopisi v Ameriki prinašajo redno razne zanimive izpremembe v organizaciji društev, župnij, razne pogoje delu in zaslužku, tudi to je naša družba vestno sporočala v korist izseljencem.
5.	Zadnje leto se je obrnila Rafaelova družba do nekaterih ameriških duhovnikov s prošnjo, naj se tudi v Ameriki ustanovi Rafaelova družba, ki bi bila v zvezi z našo avstrijsko. Upanje imamo, da se doseže tudi ta naprava.
(Poleg tega čaka novi odbor še več drugih potrebnih osnutkov, da bi bilo varstvo izseljencev precej zadostno osigurano.) •
Izobrazbi.
0 čarovništvu in o copernicah.
i.
Večkrat se čuje beseda o »temnem srednjem veku«. Izgovarjajo io izobraženi ljudje, zgodovinarji in drugi učeniki ljudstva, pobaha se pa ž njo tudi kak polizobraženi polizanec in navadni pisar, hoteč pokazati s tem, da tudi on nekaj ve o onem žalostnem in temnem srednjem veku, v katerem je baje gospodarila duhovščina. Očita se namreč vedno, da so duhovniki poneumnjevali ves narod, pregnali luč omike in svobode in tako držali vse ljudstvo v okovih mračnjaštva in nazadnjaštva. Najbolj pa vpijejo, da je duhovna oblast vpeljala tisto strašno, krvavo mučenje, s katerim so trpinčili ljudi, kadar so jih pred svojim du-hovskim sodiščem zasliševali radi tega ali onega prestopka. Menihe in duhovnike imenujejo tupatam krvoločne biriče, rabeljne itd. Dobro bo tedaj, da tudi mi pogledamo natančneje te krvave slike. Pravična in nepristranska sodba bo zavrgla one prehude očitke in nam pokazala, kdo in kje so bili mučilci in morivci ljudi.
V naslednjih vrsticah se bomo pečali z žalostnim pojavom bolne duše takratnih ljudi, ki so v svoji blodnji res verjeli v čarovnice in povsod sumili čarovništvo. Pač je bila ta zla vera doma tudi pri starejših narodih, ali v srednjem veku (od 900 do leta 1500) se je ta umski nestvor zelo razširil in zastrupil vse ljudi, med temi tudi izobražene. Kar se je godilo pri srednjeveških sodiščih in v podzemeljskih zaporih, je najčrnejši madež v tedanji kulturi (omiki) in sramota za ves vek.
Zla vera v čarovnice je prastara. Poznali so jo malikovavski narodi, od katerih ie prešla k judom in potem h kristjanom. Tisti. ki so verjeli v čarovnije, so mislili, da je mogoče z različnimi kletvami, zagovarjanjem in copernijami ljudi in živali spreminjati in jim škodovati. Verjeli so, da se dado dobri in zli duhovi pregovoriti k temu ali onemu dejanju.
Kralji egiptovski, babilonski itd. so imeli na svojih dvorih razlagalce sanj, proroke, zvezdoslovce in druge svečenike, s katerimi so se posvetovali, kadar se je šlo za kako važno stvar. Zlasti egiptovskim svečenikom (duhovnikom) so pripisovali ljudje čudesne moči.
Pri Perzijancih so bili veljavni kačji krotilci, zvezdogledi in matematiki, ki so iz zvezd prorokovali.
Ze Mojzes je moral nastopiti proti čaro-dejcem, ko je dal postavo, da mora vsakdo, ki prorokuje ali drugače »copra«, smrti umreti. Vsa moč. ki jo imajo čarovniki, je po sodbi ljudstva od hudiča. Ta je bil (po sodbi ljudstva) v vedni zvezi z brezbožnimi in bogokletnimi ljudmi in jim pomagal pri njihovih čarovnijah, da bi mu ti čarovniki zopet pomagali ljudi slepiti in jih pridobiti za pekel. Čarovništva so se, tako so mislili, lotile zlasti stare ženice, ki so poleg drugih pregreh delale iz različnih koreninic in rastlin tudi strupe in zdravilna sredstva.
Ko je Kristova vera osvojevala narod za narodom, so začeli kristjani trdeje postopati z lažnjivimi proroki in čarodejci. Naravnost preganjati so jih pa začeli, ko je sveti Tomaž Akvinski začel učiti od hudobnega duha in da so coperniki le tisti, ki so od Boga odpadli. Zli duh jim daje nadnaravno moč, da morejo ljudi slepiti in od Boga odvračevati. Zato je zahteval, da se taki malikovalci-co-perniki preganjajo. In res je cerkev začela postavljati sodišča in sodila take ljudi kakor ajde, in jih izobčevala.
V devetem stoletju je nesmiselno čarovništvo začelo po;emati. Cesar Karol Veliki je izdal naredbo, da naj se čarovnic ne sežiga, ker čarovnic sploh ni. Kdor bi pa umoril kako copernico, bi s tem pokazal, da tudi on veruje v copernije in se mora tak človek usmrtiti. Tudi cerkev je leta 799 strogo prepovedala še kakega človeka radi čarovnije umoriti. Višji duhovniki naj skušajo take ljudi z verskimi nauki zopet privesti na pravo pot. Ravnotako je tudi ogrski kralj Koloman prepovedal moriti copernice, ker jih ni.
Do trinajstega stoletja je bil res nekako mir pred to neumno vražo. Okoli leta 1230 se je pa zopet poživil sanjavi duh in začel kuhati nove blodnje. Staro čarovništvo se je zopet razvilo po Španskem in južnem Francoskem.
Na Španskem se dolgo časa niso mogli otresti vpliva arabske omike, ki je v osmem stoletju začela preplavljati celo deželo. Poleg nekaterih dobrih strani, ki jih je imela arab-sko-afričanska kultura, ne smemo seveda pozabiti razvpitega njihovega čarovništva, ki se je vdomačilo na Španskem. Ta dežela je postala najbolj sanjarska in arabske copernije so se celo na visoki šoli v Salamanki poučevale.
Kmalu se je praznoverje razširilo tudi po drugih deželah. En narod se je okužil od drugega in od Nemcev so se te blodnje začele širiti k Cehom, Poljakom in deloma k nam Slovencem. Ne smemo seveda misliti, da Jugoslovani nismo bili udani že prej zli veri čarovništva, saj je isto bujno cvetelo med Hrvati in Srbi, ali več novih neumnosti, ki jih poprej nismo poznali, je prišlo k nam baš od Nemcev. Kakor je bilo javno življenje pri drugih narodih popolno.na udano sanjarstvu copernije. tako so tudi pri nas imeli prvo besedo strahovi.
Vera v prerokovanje cigank, v zakopane zaklade in druge take stvari je bila splošna. Pri Slovanih kakor tudi pri drugih narodih je bila bojazen pred volkodlakom vseobčna. Mislili so, da je mogoče copernikom se preobraziti v volka, ki napada potem sosede in jim škoduje na njih imetju. Starim revnim Ženicam, ki so se spoznale na vsakovrstna zelišča in korenine, so pripisovali čudesno moč. Bojazen pred copernicani je bila precejšnja, saj se tudi odrasli možje niso upali zvečer čisto sami ven na prosto. Na križpotih so se baje zbirale čarovnice in nagajale ljudem. Tudi živina in poljski pridelki niso bili varni pred
temi starimi babami. Zato so ljudje povsod škropili z blagoslovljeno vodo.
Bajka o čarovnicah, ki so jahale ponoči IX) metli na Klek, je zanimiva že zaradi bujne domišljije ljudstva, ki si je izmislila celo povest o tem »poletu« coperniškem.
Menili so. da se vse coperniee, eoperniki, črni kozli in mački zbero dvakrat na leto na gori Klek počastit hudiča in njegove zle duhove. Ko se je zmračilo, se copcrnica namaže z nekim mazilom, vzame burklje in črnega mačka, sede na metlo in hajd skozi dimnik v oblake. Kadar lete cele vrste copernic po zraku, tedai rado grmi in pada toča. Na Kleku jih pričakuje sam rogatec in napravi s temi babami veliko pojedino. Nato se vrši ples pri blesku rdečih in zelenih bakelj, kjer uganjajo rogatci različne neumnosti. Najmlajše in najlepše coperniee izvoli rogatec za kraljice do-tičnega večera. Pri sklepu izroči satan copernicani razna mazila, napravljena iz ožganega trupla novorojenega otroka, pepel od zažganega črnega kozla in druge stvari za copranie.
Okoli leta 1400 so čarovnije dobivale vedno večji obseg in ker so se jih lotili hudobni in brezbožni ljudje, so morale oblasti poseči vmes. Začeli so strožje postopati z ma-likovalci-čarovniki in če jim ie bilo dokazano še kako drugo hudodelstvo, so jih izročili svetni gosposki, ki jih je sežigala. Seveda ic pri tem prišla marsikatera nedolžna oseba ob življenje, kar ie pozneje postalo žalibog običajno.
Prva zasledovanja čarovnikov so začela španska oblastva. S papeževim dovoljenjem se je sestavila komisija dominikancev, ki je proučevala sumljiva delovanja ljudi. Ako se je spričalo. da je dotičnik. ki se peča s tem ali onim čarovništvom brezbožnik. so ga prekleli in izobčili iz cerkve. Nato so jih izročili posvetnim sodiščem, ki so pa seveda z dušo in telesom verovala v praznoverstvo in tako dolgo tiščala v obtoženca in ga izpraševaia dokler ni sam priznal, da ie s hudobcem v zvezi. Pri tem zasliševanju so se posluževali najstrahovite;ših mučilnih sredstev in tako naravnost nrisilili nesrečnika, da se ie izdal za čarovnika, če tudi ni bil. To sodnijsko po-stopanie je bila inkvizicija, ki jo je v prvi stopnji skoro vedno pričela duhovska komisija.
Današnii naš čas se seveda nad tem nečloveškim postopan'em zgraža, ali v tedanji Spani;i. ki je bila vsa oreplavliena od moha-medanskih Maurov, Judov, nairazličnejših vedeževalcev. ciganov in drugih nevarnih hudodelcev, so morali nehote uvesti strogost. Prvo »conernico« so tukaj umorili leta 1233.
Iz Španske so se zanesle coperniške pravde na Francosko, v Italiio in odtod na Nemško in k nam v Avstro-Ogrsko. L. 1500 so tudi po se%rerneiših deželah začeli moriti čarovnike in od tedai so skoro po celi Fv-roni skozi tristo let gorele grmade, kier je izdihnilo med naihuišim trpüeniem več kot pol milijona lindi. V vsakem kraiu so na leto naj-mani no eno conernico sežgali, včasih celo po pet do deset. Kako da so narodi čudno sodili o čarovništvu, vidimo iz tega. daso v južnih (romanskih) kraiih sežigali le moške, dočim so pri nas in na Nemškem postavljali na grmade večinoma le ženske, in to starejše. V našo slovansko čast pa smemo reči. da ie bilo med Slovani praznoverje v čarovnice veliko m?nl razvito, kot pa pri Nemcih, in da se ie takisto le malo slovanskih trupel pražilo na grmadah, dočim je sežiganie med Ncmci grozilo postati prava ljudska kuga.
Ko se ie češko kraliestvo združilo I. 1526. s habsburškimi deželami v nersonalno zvezo, in je nemško sodstvo pridobivalo vedno več • vpliva na češko-narodno, se je tudi semkaj
zanesla bolezen čarovništva. Prva ženska žrtev na Češkem je bila sežgana I. 1540. Pripomniti je treba, da je »coperništvo« v nemškem delu kraljevine bolj razsajalo, kot pa v češkem. Tudi na Poljsko se je šele iz Nemčije zatrosilo krvavo preganjanje copernic
Slovenske dežele niso veliko trpele pred to nesrečo. Na slovenskem Štajerskem so le v Radgoni usmrtili neko ženišče, ki so jo imeli za čarovnico. Na Koroškem je znano le malo slučajev. Pač pa je naš narod pripisoval zlasti prebrisanim tatovom in gosposkim postopačem nekaj skrivnostnega. Znano je, da se je kmet »črnošolcev« bal kot samega vraga. Med narodnimi pripovedkami je še ohranjeno veliko zanimivega, o čemer pa bomo govorili prihodnjič.	(Dalje prihodnjič.)
Mitičen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Slovenski klub za slovenske vsporednice na goriški gimnaziji.
Kakor se ie slovensko šolsko vprašanje nad vse ugodno rešilo pred tedni za Kranjsko, tako nadaljujejo naši poslanci to akcijo tudi za druge slovenske dežele. — Pretečeni teden je poslanec Oregorčič s tovariši v državni zbornici predlagal, da naj se ustanove na goriški gimnaziji slovenske vsporednice. Goriška gimnazija je bila namreč doslej popolnoma nemška, dasi so d-jaki na nji po veliki večini Slovenci. Brez dvoma se bo tudi to vprašanje za Slovence ugodno rešilo.
Interpelacija dr. Benkoviča glede reforme uprave.
V prestolnem govoru ob otvoritvi dižav-nega zbora obljubila se je reforma organizacije politične oblasti. Vlada pa o načinu, kako izvesti to reformo, molči in skriva tozadevne načrte. Le toliko se vč. da se mislijo v to svr-ho ustanoviti okrožne oblasti. Dr. Benkovič je zato interpeliral ministra, naj natančnejše razloži svoi načrt, da bo tudi javnost poučena, in da bo tudi javnost lahko vplivala na sestavo zakonskega načrta.
»Jugoslovanska zveza« proti nagodbi.
Čudna pota hodi »Jugoslovanska zveza« in ž njo d'čni ljubljanski žunan Hribar. Znano je. da je belokranjska železnica z nagodbo v naiožii zvezi: če prodre nagodba, prodre tudi belokraniska železnica, če pa pade nagodba. pade tudi belokranjska železnica. In kliub temu so re Izjavili člani »Jugoslovanske zveze«, toraj tudi naši liberalci, proti nagodbi. To se pravi nič drugega, kakor igrati se z belokranjsko železnico. Ko bi biln belokranjska železnica odvisna od naših liberalcev, hi tako šla rakom žvižgat.
Dobro ie zafrknil to iz'avo »Jugoslovanske zveze« ministrski nrcdsedmk baron Reck. Nagodba ni nikaka potica, pravi, iz katere bi kdo lahko nobral camr. rozine, drugo na pustil. Kdor hoče rozine (belokranisko železnico). mora povžiti tudi kruh. v katerem so rozine (nagodbo). — Tu je zopet dokaz, da ie taka belokraniska železnica, kot je sedaj v načrtu in ki edino ustreza jugoslovanskim tež-niam. mogoča v teh razmerah le z nagodbo. Seveda naši liberalci še niso prišli do tega spoznanja Pravilo: ne verjamemo! . . .
Krščanski socialcl
pa so imeli v torek sejo. ki jo je vodil dr. Lue-ger in pri kateri sta bila navzoča tudi nova krščansko-socialna ministra dr. Oessmann in tibenhoeh. V imenskem glasovanju so odobrili vstop obeh članov kluba v ministrstvo. Nadalje so sklenili, da stranka pritrdi pogodbi, če izjavi vlada ugodno o državnopravnih vprašanjih.
V pogodbenem odseku
sta razložila dvorni svetnik Šuklje in .poslanec Grafenauer mnenje »Slovenskega kluba« o nagodbi. Nova pogodba z Ogri tudi nam vzbuja razne pomisleke, pravi Suklje, vendar pa zaradi tega še ne odklanjamo pogodbe v celoti, že zato ne, ker nam zagotavlja žeieznič-no zvezo z Dalmacijo preko Rudolfovega. Ze ta razlog sam je tako važen, da glasujemo za nagodbo. — Prava ideja, ki si pridobiva tla tudi v nemških krogih v Avstriji, je ta, da se ustvari velika avtonomna (samostojna) Hrvatska, združila z Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, ki bi stopila v organsko zvezo z našo monarhijo. Zato si pa mora avstrijska vl&da zopet pridobiti zaupanje Hrvatov, potem bo mogoče leta 1917. skleniti ugodnejšo pogodbo z Madjari.
Grafenaiier naglaša. da so avstrijske vlade doslej mnogo grešile nasproti Slovanom, zlasti nasproti Jugoslovanom. Svoj lepi govor ie končal: vlada bodi pravična Jugoslovanom: ie tedaj je mogoče, da bodo Madjari iskali zveze z Avstrijo. Povdarja, da tudi on glasuje za nagodbo le zaradi belokranjske železnice.
Svobodna agrarna zveza In pogodbi.
V seji svobodne agrarne zveze je poročil g. komerčni svetnik Povše o nagodbi. Nagl.i-šal ie. da je kljub raznim pomanjkljivostim v sedanjih razmerah z agrarnega stališča boliše. da se pogodba sprejme, kakor odkloni. Spre-iela se ie z 31 nroti 9 glasovom resoluciia. ki nriooroča sprejem pogodbe in priporoča poljedelskemu ministrstvu, da nai stori vse /a povzdigo domačega mesnega in kruhovega konzuma.
Položai glede nagodbe
se bolj in bolj jasni. Stranke ne plavajo več v negotovem ali bi glasovale za ali proti nagodbi. Prijatelji in nasprotniki nagodbe so večinoma že pokazali svojo barvo. Konečni rezultat bo tak, kakor smo ga že pred časom napovedali, namreč, da bo nagodba sprejet".. Ne pomaga nič, niti zagrožena obstruk' iin »Jugoslovanske zveze«. V zadnji seji nagod benega odseka jc predlagal češki radikalen Chok naj se nrcide preko nagodbe na dnevni red. Ta predlog ie s 27 glasovi proti 8 glasovom propadel. To razmerie kaže. da ima vlada večino in da je nagodba toliko kot zagotovljena.
Ogri In nagodba.
Kakor v avstrijskem parlamentu, tako so razdvojeni duhovi tudi na Ogrskem glede nagodbe. Stranka, ki m;sli glasovati proti nagodbi. ni ravno slaba, vendar slaba dovolj, da ne bo n rod ria. — Zadnji teden je sklepala najmočnejša ogrska stranka o pogodbi. Nekateri poslanci so se izjavili proti nji in so izstopili iz strankp. Nato stranka z veliko večino odobri nagodbo.
Delavsko ministrstvo v Avstrll.
Zadnji čas se je večkrat čula zahteva po delavskem ministrstvu v Avstriji. In po pravici. Delavcem bo v korist, če bodo imeli svo-
jegp ministra, ki bo skrbel le za prospeh delavskega stanu. Vlada ie tudi že nekaj časa imela načrt sestaviti tako ministrstvo. In sedaj se pričenja ta misel udejstvovati. Češki listi poročajo, da bo pozvan dvorni svetnik Fries iz trgovinskega ministrstva, da organizira nameravano delavsko ministrstvo.
Kvotna deputacija.
V seji kvotne deputacije, ki sta se je udeležila tudi ministrski predsednik Beck in pa finančni minister, so se razven Kaiserja in Ellenbogna izjavili vsi govorniki za to, da se poviša kvota za 2 % in sicer po ključu 36 4 in 636, to se pravi, od vsakih 100 kron bo plačala avstrijska polovica za skupne državne potrebe 63 6 K, Ogrska pa 36 4 K- — Kaiser in Ellenbogen sta zahtevala naj se kvota določi po številu prebivalstva.
Družine rezervistov dobe podporo.
Gotovo bo zanimal širšo javnost predlog, ki ga je stavil pretečeni teden v državri zbornici, predlog namreč, ki zahteva, da se da pod-' pora onim družinam, katerih očetje ali bratje morajo kot rezervisti k vojaškim vajam. Zbornica je soglasno sprejela predlog, naj vlada čimpreje predloži načrt zakona, da država podpira revne družine rezervistov, ko so ti pri vojaških vajah. — Te nove naprave se bodo gotovo zveselili tudi naši slovenski kmetje, ki mnogokrat prav bridko občutijo odsotnost svojega očeta ali brata rezervista.
Nova krščansko-soclalna stranka na Ogrskem.
Na Ogrskem se je ustanovila zadnje dni krščansko-socialna stranka. Ni čuda, da jc do tega prišlo, saj se zadnji čas itak duhovi v bistvu ločijo le po tem ali so za Kristusa ali proti Kristusu. Gospodarski in socialni program je enak onemu »Ljudske stranke«. V tem tiči obenem tudi garancija, da bo uspevala. Predsednik stranke, Lakatos, izjavlja, da se morajo ogrski kristjani združiti pod skupnim programom, ki ne bo nosil ne programa iz leta li»48. in tudi ne iz leta 1867., namreč bo imel križ za znamenje. Stranka hoče delovati osobito med delavci in med narodnostmi.
Hrvaška obstrukcija v ogrskem državnem zboru.
Pes in mačka še nikdar nista bila prijatelja, tako tudi Mažari in Hrvatje ne. V ogrskem državnem zboru so dan za dnem prepiri in burni prizori. Naj pogledamo samo v zbornično sejo zadnjega četrtka.
Najprej je govoril hrvaški poslanec Ma-žuranič tri četrt ure, ne da bi bil moten. Pritoževal se je nad škodo, ki jo trpe Hrvatje po carinskem tarifu. Nato je govoril Budisavljevič pol ure. Nakrat mu je vzel predsednik besedo. Pričel je govoriti hrvaški poslanec Velkovič, kateremu je pa podpredsednik takoj vzel besedo. Hrvatje so bili vsled takega postopanja ogorčeni, tudi hrvaški zapisnikar Popovič je zapustil govorniški oder in se podal v sredo hrvaških poslancev. Ropot je bil tako silen, da se ni razumela nobena beseda. Zato podpredsednik prekine sejo. Ko se seja zopet otvori, graja podpredsednik hrvaške poslance in pravi, da je »pravilno« postopal. Hrvatje so vedno klicali »Eljen (živijo) Perczel!«
Priznati moramo, da je stališče Hrvatov v ogrski zbornici jako težko. Obžalujemo le, da mnogi hrvaški politiki še sedaj niso prišli tako dalač, da bi obrnili Ogrom hrbet jn se bolj približali Avstriji. Kakor priznavamo, da
je bila doslej Avstrija Hrvatom bolj mačeha kot mati, tako si upamo trditi, da bi se razmere kmalu zelo izpremenile, če bi imeli gotovi hrvaški krogi malo več zaupanja do avstrijske državne polovice. Reška resolucija je bila gotovo ena izmed najnesrečnejših točk, ki so jih sklenili Hrvatje.
NOV HRVAŠKI BAN?
Vest, ki se je razširjala v javnosti že pred meseci, se zopet ponavlja. Zopet se namreč govori, da hrvaški ban Rakodczay odstopi. Gotovo je, da ta mož ni popolnoma kos svoji nalogi, ki jo ima kot hrvaški ban. Celo ogrski politiki so ga pred nedavnim kot takega označili. Pravijo, da bo na njegovo mesto imenovan grof Dioniz Dra.škovič, ki živi na Dunaju. Potrjena pa od merodajne strani ta vest še ni in je vprašanje, če sploh bo.
RUMUNSKA PROTI ALKOHOLIZMU.
V	Rumuniji ie sprejela parlamentarična komisija za ureditev kmečkih razmer predlog za uvedbo gostilniškega monopola. V vaseh in trgih smejo alkoholne pijače točiti le oblasti. Na 450 rodbin pride ena gostilna. Gostilničar ne sme biti žid. Gostilničar dobi od države mesečno plačo, a se mora pod kaznijo zavezati, da pijače ne bo dajal na upanje. V nedeljah in praznikih gostilne pred 11. uro dopoldne ne smejo biti odprte. Ta zakon stopi v veljavo 1. aprila 1908.
SHOD FRANCOSKIH ŠKOFOV.
V	Toulousu je zborovalo 15 francoskih nadškofov in škofov iz južne Francije. Tou-lcuški nadškof je izjavil, da bodo francoski škofje brez ovinkov in brez strahu poslušni naukom stolice sv. Petra, učili bodo, kar uči cerkev in zavrgli, kar zavrže cerkev.
AFERA NASI.
Zaslišavanje prič proti bivšemu naučnemu ministru Nasiju se nadaljuje. Nasi se spretno zagovarja. Pravi, da je mnogo denarja porabil na potovanjih v severno Italijo, kamor ga je poslal ministrski predsednik; da je tudi moral vsled bolezni vzeti s sabo zdravnika in ga plačevati z državnim denarjem. Največ denarja da je naklonil dobrodelnim zavodom, kar pa sedaj ne more dokazati, ker je mislil, da za to ne bo zahteval nobeden dokazov. — Nasi ima zaslombo na celi organizirani družbi, ki zakriva njegove goljufije. Tako se je izgubilo od 266.000 lir, ki naj bi se izplačale kot podpore učiteljem, 250.000 lir, izplačal se je le ostanek. Več tisoč iir je dal Nasi svojemu prijatelju Piazza, češ, da je iznašel stroj, ki z elektriko ubija trtno uš. V neapoljskem muzeju ie izginilo 500.000 lir. Ko ie Nasi zapustil svojo službo kot minister, je uničil vse brzojavke, ki jih je odposlal. Jcdnako so delali tudi nižji uradniki Nasijevega ministrstva. Goljufali so in izdajali denar za najraznejše malenkosti, največ za pohištvo in potovanja v letovišča.
OTVORITEV TRETJE RUSKE DUME.
Tretja ruska duma je bila otvorjena dne 14. novembra. Dume ni otvoril car sam s pre-stolnim govorom in ne bo prišel osebno v dumo, dokler nimajo razne stranke jasnih programov. Zbrano dumo je nagovoril metjo-polit Antonij. Rekel je, da naj delajo poslanci skupno za ljudstvo in sporazumno s carjem. Sledila je slovesna liturgija, po kateri so zapeli poslanci trikrat rusko narodno himno »Bože carja«. Za predsednika dume se izvoli Homjakov. Naloge tretje gosudarstvene dume so, da reši proračun, se peča z ljudsko iz-
' obrazbo, s preosnovo ljudskih in srednjih šol, preosnuje krajevno avtonomijo in zviša plače častnikom, vojakom in pravoslavni duliovšči-ni. Ko bodo rešena ta vprašanja, se prične duma pečati s kmečkimi zadevami.
RAZDELITEV DRŽAVNIH POSESTEV NA RUSKEM.
Car je izdal ukaz, s katerim daruje državna posestva kmečkim društvom, občinam in poedinccm. Zemljo dobe v popolno last brez obresti. Vlada poda dumi načrt zakona, s katerim se obdarovani proglase kot polnopravni posestniki dobljene zemlje. Hkrati se poda načrt zakona, kako naučiti sibirsko prebivalstvo umnega gospodarstva.
NEMŠKA CESARSKA DVOJICA NA ANGLEŠKEM.
Nemški cesar je obiskal s svojo soprogo angleškega kralja. Pri slavnostnem obedu, ki ga je napravil angleški kralj, sta oba vladarja izmenjala jako prisrčne napitnice. Z obiskom nemški cesar ni zasledoval političnih smotrov.
ZAROTA PROTI ČRNOGORSKI DINASTIJI.
• Zoper življenje črnogorskega kneza Ni-kole iz rodbine Petrovičev se je osnovala zarota, ki je posledica dolgoletnega medsebojnega preziranja med obema srbskima dvoroma v Črni gori in v Belgradu. V Belgradu je po žalostni smrti kralja Milana zasedel prestol kralj Peter, zet črnogorskega kneza Ni-kole in na njegovih tleh in v njegovem obližju je nastala zarota med ljudmi, ki so dolžni mnogo hvaležnosti knezu Nikoli. Nekaj črnogorskih slušateljev vseučilišča v Belgradu ie že dalje časa napadalo kneza Nikolo, češ, da je krut vladar in da zločinsko tlači ljudstvo. Ti njihovi napadi so bili za vse, ki poznajo razmere v Črni gori, bolj smešni krt žalostni. Toda črnogorski visokošolci v Belgradu so resno nameravali uboj kneza Nikole. Ta zarota se je nekoliko odkrila, ko so zasačili pismo poročnika srbske armade, Vukoviča, iz katerega je bilo razvidno, da se gre za življenje črnogorskega kneza in da je v ta namen organizirana zločinska družba v Belgradu. Vsled tega je črnogorska policija natanko pazila na vse, ki so prihajali črez mejo in prijela iz Srbije došlega Stevana Rajkoviča, ki je prišel v Cetinje po skritih potih. V njegovem stanovanju so našli večje število bomb. Ker je videl, da se ne more izmotati, je priznal zaroto zoper življenje kneza in imenoval zarotnike, ki so hoteli ponoči priti iz Kotora, raz-dejati cetinjski dvor, ubiti kneza Nikolo, njegove tri sinove. Danila, Mirka in Petra, oba Mirkova sinčka, vse ministre, vse uglednejše Črnogorce, ki so vdani in zvesti svojemu knezu, potem pa urediti revolncijonarno vlado, ki naj bi bila toliko časa na krmilu, dokler bi ne odločila skupščina, kaj naj se dalje izvrši. Sreča, da se je posrečilo policiji zatreti zaroto ter zapreti nekaj udeležencev. Nekaj jih je ušlo, ker so bili pravočasno poučeni po svojih prijateljih, vendar bo Avstrija skoro gotovo vse. kar jih je prijela na svojem ozemlju, izročila Črni gori. Knez se je podal v svoje rodno mesto Njegoše in položaj zanj je najugodnejši. Mesta so mu izrekla svojo uda-nost in pokorščino ter obsodila nameravani atentat. Dobro znamenje je. da gnezdo zarote ni bilo v Črni gori sami, ampak v Belgradu. Med obema bratskima državama se je pa po teh dogodkih povečal prepad, ki ju je ločil.
Listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Dalje.)
»Tristo vragov!« škriplje advokat z zobmi, »kako trmasto butico ima ta kmet! Ena sama besedica, in on je bil skoraj zbesnel.»
»Prijatelj Kilbert,« dé pastor mirno, »oslu ne smeš naložiti večjega bremena, kakor ga nesti more; daj, da dva- trikrat nese manjšo težo, nazadnje ti bo vse prenesel, kamor boš hotel.«
»Razumem, kam merijo tvoje besede,» se jezi advokat, »a kdo bi zaupal kmečki bu-tici, da je tako občutljiva. S prehitro besedo sem žalibog vse najine naklepe pokvaril.«
»Ne tako. Ni še vse izgubljeno. Vrgel si enkrat napačno karto, a zaradi tega še ne bova obupala nad celo igro. Treba, d? popraviva napako.«
»Kako?« ga prekine advokat.
»Ptička bova vjela v zlato kletko — z denarjem ga bova.«
»Ne, verujem, da bi šel v past.«
»O, vjel se bo— trdno bova nastavila past.«
Oba sta šla v sobo.
Goričan je med tem dirjal za hišo semin-tie. Nato je odšel tudi v hišo in s težkimi koraki kolovratil v spalnico. Cilka je sedela pri inizi in jokala, ko je prišel on. Zelo se je prestrašila. Približala se mu je tiho, zgrabila ga za desnico z obema rokama in vprašala mehko:
»Jurij, kaj ti je, da si tak?«
»Dai mi mir, daj mi inir, Cilka!« dé on osorno in skuša prikriti solze v očeh.
»Beži no, Jurij, ne ženi si tega preveč do srca,« ga tolaži žena; »videl boš, da bova dobila potrebni denar, kjerkoli že. Gospod naš naju ne bo zapustil.«
»Naš Gospod?« zakriči Goričan. »On vodi ljudi v skušnjavo in greh.«
Zena se je prestrašila še bolj. Krčevito se je oklenila njegove desnice in prosila prisrčno:
»Jurij. Jurij, bodi prijatelj božji in nikar ne kolni! Naš Gospod nam gotovo želi in hoče vse dobro. Pomagal nama bo v težavi, kadar pride čas za to.«
»Nič ne zaupam več v Boga!« vzdihne mož; ko pa opazi, kako obledi žena pri teh besedah, tedaj se prične opravičevati:
»Ne, ne, Cilka, nisem mislil tako. Večkrat ne vem, kaj govorim. Nočem te žaliti, prav gotovo ne!«
Z globokim bolestnim pogledom se ozre Cilka v Jurijeve oči, nato odide žalostna iz spalnice.
Ponoči je spal Jurij zelo nemirno. Glasno je vzdihoval v sanjah, in enkrat ga je čula Cilka, ko je klical boječe:
»Cilka, Cilka, ljuba žena moja — ostani pri meni, ostani pri meni! — Daj mi roko! — Ogoljufali so me, ogoljufali! — Vse bom poravnal in zopet bom postal katoličan.«
Smrten strah je obšel ženo; ni mogla več spati. Vso noč je prečuvala in premolila. Zjutraj je bil Jurij jako prijazen ž njo. Kamor je šla ona. tja je šel on. In večkrat ga je pogledala Cilka s sočutnimi očmi. Ko pa sta bila sama zjutraj v kuhinji, mu je rekla s tresočim glasom:
»Jurij, nekaj bi te rada prosila.«
»Kar naravnost povej, Cilka,« odvrne on, »vsako željo bi ti rad izpolnil.«
»Jurij,« zašepeče Cilka, »Jutri je rožen-venska nedelja, saj veš, dan velikih odpust-
kov. — Jurij, pojdiva skupaj k spovedi. Jurij, prosim te, pojdi z menoj!«
Pogledala ga je z zamišljenimi očmi. Jurij se je obotavljal dolgo, nazadnje pa je odvrnil z nemirom v srcu:
»Pojdem, Cilka — tebi na ljubo!«
Tedaj pa je stopil pastor v kuhinjo.
»Oprostita, če vaju motim,« del je v slad-ko-prijaznem tonu; »Goričan, rad bi govoril z vami par besedi.«
»Pojdiva v sobo,« pravi gospodar slabo vol j no.
Ko sta oba sedela oči v oči, tedaj potegne pastor debelo listnico iz žepa in našteje na mizo deset bankovcev, vsakega po sto goldinarjev.
»Da spoznate, da vam hočeva dobro, sva s prijateljem Kilbertom zložila iz najinega lastnega premoženja ta denar za vas. Vzemite ga!«
»Pod pogoji, ki sta mi jih včeraj povedala, ne vzamem denarja,« dé Goričan in potiska bankovce počasi po mizi.
»Midva ne staviva nikakih pogojev,« zatrjuje pastor. »Iz prijateljstva vam pomagava, kolikor moreva.«
Goričan je postal nezaupen, a denar ga je vendar-le vlekel.
»Ali ne tiči nobena zvijača za vašim prijateljstvom?«
»Goričan,« dé pastor užaljeno, »delate nama krivico! Ne mislite, da nama storite kako uslugo, ako vzamete denar od naju; narobe, veliko ljubše nam je, ako obdrživa bankovce lepo vsak v svojem žepu. Nočem vam vsiliti najine pomoči.«
Pri teh besedah je potegnil denar nazaj. Ali Goričan je takoj segel z obema rokama po bankovcih.
»Ljubi gospod pastor, oprostite, nepremišljena je bila beseda, ki sem jo izgovoril. Hvaležen vam hočem biti, ker mi želite pomagati iz zadrege.«,
»Dobro,« dé pastor, »obdržite denar, ako vam krivoverski bankovci, kakor vi mislite, ne vzbujajo nikake vesti.«
»Prosim, ne govorite tako!« pravi Jurij osramočen in pobere denar. Drugi dan Je izplačal Zibertu dolg.
Cez teden dni sta se oba tujca napotila v domovino. Pri slovesu sta bila zelo prijazna in sta svetovala Juriju, naj hiti z zidanjem. da bo vila prihodnjo pomlad že dogo-tovljena in lepo opremljena. Gotovo se bo-deta drugo leto zopet vrnila in pripeljala s seboj celo vrsto prijateljev in znancev. Tudi sta povabila Goričana, naj bi iu tekom zime obiskal v Vajmaru. Lahko bo stanoval pri njima in ni vinarja ga ne bo stalo, še potne stroške mu bodeta povrnila. Jurij je obljubil, da pride, tujca sta mu segla v roko in odšla.
Cilki je pri slovesu tujih gospodov postalo lahko pri srcu. Ko sta onadva že bila za lučaj od hiše. se je oklenila Jurija okrog vratu in plakala:
»O Jurij, vendar si enkrat popolnoma moj! Ne morem ti povedati, kako čudovit strah me je navdajal, kadar sem te videla pri teh luteranih. Nekaj imata ta dva gospoda v obrazu — nekaj hudobnega, nekaj prikritega.«
»Beži no, Cilka, ne bodi otročja!« jo kara mož. »Ti vse vidiš črno, čeprav je belo.«
Cilka je vzdihnila. Se tisto popoldne je prinesla izpod podstrešja Marijino podobo, in Jurij jo je sam postavil na prejšnje mesto nad vrati.
10 Usodepolno potovanje.
Minila je jesen in bela zima je zavladala v deželi. Ze so svetonočni zvonovi odpeli pesem pokoja, samo zadnji zvoki so še odmevali v globelih in votlinah visokega pogorja Tedaj se je napotil krošnjar Vid k Goričanu
Ta mu je zaupal svoje težave, ker je upal od njega dobrega sveta. In Vid mu je odgovoril:
»Jurij, postaviti se moraš popolnoma na lastne noge!«
»Kako pa!« dé Goričan nejevoljno.
»Potujva skupaj v Vajmar! Ne bo zastonj. Zabiti kmetje v vasi naju bodo še pomnili.«
»V Vajmar ne morem!«
»Zakaj ne?«
»Iz različnih vzrokov.«
»Med katerimi je prvi — tvoja žena.
»Morebiti.«
»Saj ji ni treba razodeti, kam potuješ. Ti odideš z doma za teden dni in Cilka ne bo izvedela prav ničesar, kje si bil.«
Goričan je pomislil. V velikih stiskah je že bil in zadnji denar je zopet vtaknil v zidanje — pa še ni bila vila pod streho. V začetku junij?, bo pa morala stavba biti že popolnoma izgotovljena in opremljena z lepim pohištvom, kar bo stalo še najmanj 5000 goldinarjev. Kje bi dobil toliko vsoto? Pri domačinih gotovo ne, ker je izgubil zaupanje. Zato je Jurij že zdavnaj mislil na svoja luteranska prijatelja, ki sta mu že enkrat pomagala v stiski. Čimbolj je premišljal, tembolj je bil uverjen, da ni druge pomoči. Rekel pa je krošnjarju, da z njim ne gre v Vajmar; lahko pošlje pismo prijateljema in ustregla mu bodeta. Krošnjar je odšel v dolino.
Še tisti dan je pisal Jurij pastorju Lišku pismo, v katerem mu je razložil svojo stisko in ga prosil pomoči. Cez nekaj dni pa je že prišel odgovor, češ, da sta prijatelja pripravljena pomagati mu, a priti mora vsekakor v Vajmar, ker so za posojilo potrebne neke zunanjosti, ki jih ni mogoče opraviti pismenim potom.
Jurij je dobro poznal tiste »zunanjosti«. Premišljal je par dni. ^ nazadnje so ga prisilile razmere in odločil se je, da odpotuje. Seveda je sklenil, da se nikakor ne bo niti za pičico udal, ako bi mu skušala prijatelja kaj prigovarjati v verskem oziru. Krošnjarju \ i-du ni povedal, da odpotuje, ker je rajše potoval sam, brez priče. Svoji ženi je rekel, da odide za teden ali deset dni na južno Tirolsko nakupit vina za poletje.
Cilka ni imela vzroka, da bi ne verjela svojemu možu. Toda nekaj jo je vendarle skrbelo, ker je Jurij zadnje dni hodil tako potrt in zamišljen okrog.
Tisto noč pred Jurijevim odhodom je Cilka večkrat v sanjah klicala njegovo ime. Zjutraj pa mu je govorila s solzami v očeh:
»Jurij, bodi dober, ostani pri meni! Strah me jc, da ti povedati ne morem. Imela sem ponoči tako grozne sanje: Pai si med razbojnike in vrgli so te čez visoko skalo navzdol. Ko pa sem razbojnikoma pogledala v oči, sem jih spoznala. Bila sta oba luteranska gospoda, pastor in doktor.«
Jurij je pobledel in odvrnil karajoče:
»Beži no, Cilka, ne bodi praznoverna! Sanje so sanje! Moram odpotovati — čemu bi se obotavljal še dalje?«
Dolgo je moral prigovarjati ženi, dokler se ni pomirila. Pri slovesu je postalo Juriju tako tesno pri srcu, kakor še nikdar nikoli, — kakor bi čutil, da mu preti velika nesreča. Ljubkoval je otroka svoja, da še nikoli tako; ko pa je podal ženi roko, tedaj je ona zajokala na ves glas, in tudi Juriju so tekle solze po licih.
»Cilka, Bog te obvaruj,« je govoril, »i" moli zame, ti, moj angelj varuh!«
Poljubil je ženo z gorečim in dolgim poljubom, kakor bi se ločila na veke. Odšel je.
»Jurij, piši enkrat — ali boš?« je klicala Cilka za njim.
I »Saj se kmalu vrnem — kmalu!« je odgovoril on in izginil za ovinkom.
Srečno je prišel Ooričan v Vajmar. Prisrčno sta ga sprejela luteranska prijatelja. Stanoval je pri pastorju Lišku. Takoj prvi večer sta ga obsipala z ljubeznjivostmi pastor in njegova žena. Ko je hotel omeniti namen svojega prihoda, tedaj ga je pregovoril pastor, češ, zdaj še ni čas, da bi se pečal z vsakdanjimi skrbmi. Poprej si mora ogledati lepo mesto; užiti mora prej nekoliko veselega in lepega življenja v Vajmaru, da bo lahko doma povedal, kod je hodil.
To je potolažilo Jurija. Saj je še vedno čas za opravke! Bil je tedaj ravno predpust in zabave so se vrstile druga za drugo. Danes sta ga prijatelja peljala k plesu, jutri sta ga vodila v gledališče, pojutrišnjem k šaljivemu večeru itd.
Predstavila sta ga različnim gospodom in damam. Vsi so tako prijazno občevali z njim, kakor bi ga že poznali leta in leta. In pričelo je Goričanu ugajati življenje v Vajmaru. Premagala ga je prirojena lahkomiš-Ijenost. pozabil je na ženo in otroke in se z vso dušo vdal zabavam. Smejal se je in šalil, plesal je cele noči, ali pa z igranjem na citre in narodnimi popevkami razveseljeval gospodo. To je posebno ugajalo damam, ki so ga obdajale z ljubkovanjem in smehom.
V pričetku je se zdelo Juriju obnašanje tujih dam preveč svobodno in nesramežljivo, toda kmalu se je tudi tega navadil. In le čudil se je, kako da ga je bolj in bolj vleklo v žensko družbo.
Posebno neka mlada vdova — gospa Letvic — je hodila vedno za Goričanom. Bila je posestnica velike hiše v bližini pastorje-vega stanovanja. Ob vsaki priložnosti je prihajala k njemu in ga dan za dnem vabila v svojo hišo v goste.
Pastor Liške in njegova družina se je ob pričujočnosti Goričana zelo zatajevala in kazala veselo lice. Govorili so često o delih ljubezni do bližnjega, govorili pobožno, da je dobil Jurij neko spoštovanje pred krivoverci. Prihajal je k Goričanu tudi nek drug mlad pastor, Krening po imenu. Ta mu je v prepričevalnih besedah razlagal krivo vero in večkrat stisnil v roko tudi kak kratek luteranski spis. Tako je pričel Goričan polagoma omahovati v svoji veri.
Tedaj pa je mislil pastor, da je prišel pravi čas. Rekel je, da bo nekoliko težko mu posoditi denar. Pa se bo že naredilo, samo nekaj »zunanjosti« je treba, ki se jim morebiti Jurij ne bo več tako zelo ustavljal. Treba je le, da prestopi k luteranski veri — saj to je le nekaj majhnega, zunanjega — in precej mu bodo odšteli denar.
Ko pa se je Jurij branil prestopiti k tuji veri, tedaj dé pastor prijazno, da ga noče siliti. Počaka naj še nekoliko v Vajmaru, in on in dr. Kilbert se bodeta potrudila, da mu izposodita denar tudi, ako ostane katoličan.
Goričan je bil ginjen od dobrohotnosti.
Zvečer sta se dolgo pomenkovala med seboj pastor in dr. Kilbert.
»Edina ovira je — žena njegova,« zatrjuje advokat.
Pastor pomišlja nekoliko, nato dé: »Morebiti bi se tudi temu dalo pomagati? Ali ni mogoče, da bi mu kaka druga ženska vnela ljubezen v srcu? — Gospa Letvic stika za njim; morebiti bi se dalo nekoliko pomagati. --S takimi besedami se je celo zaslepil modri Salomon. Čutna ljubezen jemlje ljudem pamet. S tem poskusimo!«
Obadva stara grešnika sta se zakrohotala drug drugemu, nato sta se tiho pomenkovala dalje.
Prihodnje dni je gospa Letvic še bolj lazila za Goričanom. V Jurijevem srcu je pričel žareti ogenj strasti, a skušal ga je zadrža-vati. Ko je silila gospa Letvic preveč v Jurija, tedaj jo je zavrnil z grobimi besedami. Ona pa se je pričela kujati in plakati — to je bolelo Jurija in obžaloval je svoje besede. Zvečer, ko je prišel Jurij v svojo spalnico, je slišal iz bližnje hiše mehke glasove klavirja, ki jih je spremljal glas gospe Letvic. Strastno in sladko je zvenela pesem skozi noč:
Gozdi šumijo, vihar buči, v bregu pomorskem mlada vdova ždi; vali drvijo z neskončno močjo, mladi vdovi solzi se oko,
s strahom gleda viharno noč--
Goričanu je drhtelo srce. Pričela mu je vreti v sencih kri — vzbujala se je v srcu strast.	(Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Duhovske spremembe. Podeljena je župnija Rakitna č. g. Janezu Lovšinu, župniku na Premu. — Pokoj je dovoljen č. g. Viljemu Gasperinu, župniku v Planini na Kočevskem; istotako je stopil v pokoj č. g. Matej Jereb, župnik v Preddvoru in se je naselil v Prim-skovem pri Kranju. C. g. Simon Zupan, župnik na Ježici je bil imenovan za knezoškofij-skega duhovnega svetnika. — Nadaljevat je šel v Gradec svoje študije č. g. Anton Breznik, kaplan v Postojni; č. g. novomašnik Franc Kulovec je bil sprejet v višje duhovsko izobraževališče pri sv. Avguštinu na Dunaju; č. g. novomašnik Edvard Simnic je odšel študirat orientalske jezike na vseučilišče v Beirut v Siriji.
Slovenski misljon v ljubljanski stolnici se bode vršil v adventu in sicer bo pričetek 16. decembra. Končal se bo na predbožični dan. Vodili ga bodo oo. jezuiti. Natančnejši spored bomo svoječasno objavili.
V ljubljansko bogoslovje so bili sprejeti letos ti gospodje: Erzin Leopold iz Smart-nega v Tuhinju, Hočevar Frančišek iz Go/. Podpoljan pri Velikih Laščah, Judnič Ivan iz Kota pri Semiču, Klopčič Jožef iz Železnikov, Lončar Frančišek iz Ljubljane, Muren Jožef iz Vel. Orehka pri Stopičah, Oberstar Ignacij iz Zapuž pri Ribnici, Oblak Ivan iz Godešič pri Škofji Loki, Perčič Mihael iz Rupe pri Kranju,'Rogelj Jožef iz Trate pri Velesovem, Šmit Frančišek iz Ribnega pri Bledu, Žerjav Gregor iz Plavškega Rovta pri Jesenicah.
Ljubljanski Hribar je imel v nedeljo 10. t. m. shod v Ljubljani. Na tem shodu je vezal raznovrstne otrobe, samo tega ni povedal svojim backom, ki so ga verno poslušali, kako stališče bo zavzemal na Dunaju proti nagodbi in proti belokranjski železnici. Volivci, ki so ga prišli poslušat, so mu seveda izrekli zaupanje in ga prosili, naj še tako nastopa na Dunaju kakor doslej. Doslej je pa Hribar tako nastopal, da ni ničesar še dosegel za Ljub-
ljano. In to je liberalcem prav všeč, zato so mu naložili jako lahko nalogo, namreč to, da tudi v bodoče tako dela, da nič ne doseže. Hribar bo seveda ubogal svoje ljudi. — jCu-den pa je vsekako ta mož. V Ljubljani je na drezanje »Slovenca« sklical občinsko sejo, pri kateri so se izrekli magistratni možje za belokranjsko železnico. Hribar je izročil ta predlog ministrskemu predsedniku na Dunaju, v državni zbornici pa isti Hribar, ki je v Ljubljani za belokranjsko železnico, obstruira na-godbo in ž njo tudi belokranjsko železnico. Ako bo šlo po Hribarjevi volji, ne bodo imeli Belokranjci železnice. Zato so pa obsodbe vredni tisti belokranjski liberalci, ki letajo za Hribarjem in mu ližejo pete. Belokranjci naj si zapomnijo dobro to nevarno igro, ki jo igra Hribar in drugi liberalci z nameravano železnico in naj dado tem brezvestnim ljudem primeren odgovor pri bližajočih se deželno-zborskih volitvah.
Vino v repi. Sodovičar g. Kunčič v Ljubljani je zopet za eno iznajdbo bogatejši. Dobro v spominu je še Ljubljančanom njegov projekt, kako bi se s topom razstreljevalo ljubljansko meglo. Sedaj je pa iznašel zopet nekaj novega. V soboto 9. t. m. zvečer je v dveh velikih sodih polnih repe, peljal skrita dva mala sodčka polna vina v mesto. Na take »iznajdbe« se pa mitniški pazniki trdovratno nočejo razumeti, zato so Kunčiča na tržaški mitnici prijeli in njegovo najnovejšo iznajdbo — konfiscirali. Z »iznajdbami« gosp. Kunčič očividno nima sreče!
Katoliško časopisje. Mnogokrat dobimo vprašanje kakega naročnika »Domoljuba«, ki vpraša, kateri listi so vredni priporočila. Na to odgovarjamo: Katoliški časopisi, katere priporočamo zlasti našim društvom, so na Kranjskem tile: »Slovenec«, »Domoljub«, »Bogoljub«, »Dom in Svet«, »Vrtec« z »Angelčkom«, »Detoljub« in »Dolenjske Novice«; na Štajerskem: »Slovenski Oospodar« in
»Naš Dom«; na Koroškem: »Mir«; na Primorskem: »Primorski List« in »Gorica«; v Trstu: »Družinski prijatelj« in »Novi List«. Vsaka krščanska slovenska hiša bi morala imeti saj enega izmed imenovanih listov.
Iz celjskega okraja. Nadomestna volitev po dr. Dečku je razpisana in tudi kmečki stranki se bo treba pripravljati na volivni boj. Prvo in glavno je sedaj, da naši zaupniki pazijo na volivne imenike. Samo za našo stranko neugodno sestavljeni volivni imeniki so lahko naš poraz. Ker se navadno ravno v tem oziru nič ne stori, zato opozarjamo somišljenike na to zadevo. Volivni imeniki bodo igrali največjo ulogo pri tej volitvi. Ker je dr. Dečko bil zastopnik kmečkih občin, zato-bodo volili samo tisti posestniki, ki imajo predpisanega 8 K direktnega davka. Vsaka občina je volivni kraj. Voli se tajno in naravnost, ne pa po volivnih možeh. Pazimo na volivne imenike!
Lmrl je v deželni bolnišnici v nedeljo, dné 10. t. m. zjutraj ob 8. uri Jožef Zaplotnik, dijak četrte šole na kranjski gimnaziji. Zadnji torek je bil še z drugimi dijaki na izprehodu v Naklem. V sredo je obležal. Vnelo se mu je slepo črevo. Soboto večer so ga pripeljali v bolnico, kjer je bil operiran; drugo jutro je pa izdihnil. Rajni je bil doma na Letčnicah, župnija Goriče pri Kranju, iz znane Klemen-čeve hiše. Bil je blag in živahen mladenič. Njegovega pogreba so se udeležili njegovi sošolci iz Kranja in lepo število drugih znancev. Pokopali so ga k sv. Križu v Ljubljani. Žalujoči družini izrekamo najiskrenejše sožalje. Blagemu mladeniču pa svetila večna luč!
Nezaslišan dogodek. — Vojak cestni tat. Gospej Matildi Košuta je pretekli teden okolu 6. ure neki vojak v Trstu v ulici di Miramar iztrgal iz rok torbico, v kateri je imela 11 K-— Bilo je ob peti uri in pol zvečer. Gospa je bila izstopila iz tramvaja na postajališču blizu ulice di Tor san Piero in se napotila
proti domu, ker stanuje tam blizu. Hipoma je skočil k njej neki vojak in jej iztrgal torbico. Tam blizu je stal neki človek. Qospa je za-vpila, v nadi, da bi oni človek priskočil in prijel vojaka, a oni človek je bil vojakov drug in ;e z njim pobegnil. — Nekateri mimoidoči, ki so bili videli ves prizor, so zdirjali za njima, da bi ju prijeli, a nato se je vojak ustavil, se obrnil proti ljudem, ki so ga lovili, potegnil iz žepa revolver in z istim ustrelil proti njim. Nato so ga ljudje seveda pustili bežati.
Sramotilci vere. Socialni demokratje so najstrupenejši nasprotniki vere, katero napadajo neprestano po svojih listih. Nedavno so v nekem graškem listu prav bogokletno in sramot,Ino pisali o včlovečenju Sina božjega in o apostolski veri. Državni pravdnik v Oradcu pa je mirno pripustil to žalitev, ne da bi bil nesramni list zaplenil. A sedaj je zavrelo v ljudstvu. Po vsem Zgornjem Štajerskem so se vzdignili katoličani in na mnogo-brojnih shodih izražali ogorčenje na ostudno pisavo socialnodemokraškega časopisja. Tudi v Oradcu, kjer je glavno gnezdo socialistov, so na mnogih shodih nastopili krščanski socialci proti sramotenju vere. Velikansk je bil shod. ki so ga priredile graške katoliške žene pretečeni teden. Na tisoče jih je prišlo in slovesno so izpovedale, da ne bodo več mirno prenašale žalitve na vero. Sklenile so povsod nastopiti zoper socialistično in liberalno časopisje ter kupovati svoje potrebščine samo pri krščanskih trgovcih. To bo izdalo. Naj bodo pogumne Gradčanke tudi našim ženam v zgled. Ko bi naše dobromisleče ženstvo nastopilo odločno zoper brezversko časopisje in kupovalo samo pri somišljenikih, bi se v marsikateri župniji zmanjšalo število »Narodov«, »Rdečega Praporja« in drugih brezverskih časopisov. — Zato na delo zlasti začetkom novega leta proti slabemu in za pošteno krščansko časopisje.
Obstrukcija proti nagodbi. Tudi zagrebški »Pokret« javlja, da hoče »Jugoslovanska zveza« v avstrijskem parlamentu proti pogodbi »borbo ljuto nastaviti«. Ta korak, da se je storil sporazumno s hrvaško delegacijo v Pešti in da tako »Jugoslovanska zveza« prične obstrukcijo proti nagodbi. »Pokret« piše: »Ze se čujejo glasovi, da Beck odstopi.« No, Beck tako hitro še ne bo šel. a če bi šel — kako korist bi imeli od tega Slovenci? Kaj bi bilo potem z dogovorom glede Belokranjske železnice?! »Pokret« kliče, da je »Jugoslovanska zveza« nositeljica »borbe proti nagodbi in središte njeno«. Sedaj je jasno, zakaj se je Hribar tako ustavljal v trgovski in obrtni zbornici Kregarjevemu predlogu, naj zbornica pozove državni zbor, da pomaga hitro rešiti vprašanje Belokranjske železnice! »Pokret« računa, da bo z ozirom na kratki rok, do katerega mora biti nagodba sprejeta, to nagajanje »Jugoslovanske zveze« napravilo vladi težkoče. Mi pa pravimo: To nagajanje je za nas Slovence igrača z ognjem. Dogovori glede Belokranjske železnice so obvezni le, ako bo nagodba ob pravem časn, do določenega roka sprejeta, sicer se kriine na celi črti gospodarski boj in Belokranjska železnica je za nedogleden čas splavala po vodi. Hrvaški re-soluciionaši, ki nočejo zveze z Avstrijo, so nekatere reveže v »Jugoslovanski zvezi« ujeli na svoje limanice in Hribar, predsednik izvr-ševalnega odbora narodnonapredne stranke in poslanec ljubljanskega mesta, je v tej družbi. ki se tako predrzno igra s koristmi Ljubljane in Belokrajine!
š Lista za občinske volitve v Trbovljah, ki se bodo vršile okolu srede decembra, je sestavljena tako: v odbor pride 8 Nemcev, 15 Slovencev, 1 socialni demokrat (I) Roš še
ostane v odboru. Namestniki, 12 po številu, so vsi Slovenci. Volivcev je v vseh treh razredih nad 700. Somišljeniki pozor!
Merjenje za podaljšanje železniške proge Novo mesto-Karlovec se je, kakor se nam poroča, pričelo pred par dnevi in sicer v Bršljinu na koncu Dolenjske železnice pod novo žensko bolnico in nad bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Kakor se je poizvedeJo iz gotovega vira. bo šla železnica iz Bršljina, kjer bo glavni kolodvor pod državno cesto ob Krki do ženske bolnice in od tod čez Krko skozi Šmihel, Poganice, Laze na Podljuben, odkoder bo predor čez Gorjance na Metliko. Ta proga je najcenejša, najbližja in najlažje izpeljiva. Dobro bi bilo, ako bi se Novorne-ščani toliko potrudili, da bi dobili v mestu vsaj postajico, kajti v zimskem času hoditi na kolodvor v Bršljin, kamor je pol ure hoda, je jako težavno.
Stolni kanonik v Mariboru je postal dr. Fr. Feuš, dolgoleten profesor eksegese, intro-dukcije in orijentalskih dijalektov.
š Dekanijska župnija Kozje je podeljena veleč. g. ckih. svetovalcu Marku Tomažiču, načelniku ondotnega okrajnega zastopa.
Tržaški list »Edinost« vedno bolj očitno kaže liberalne rožičke. Zato je edino pravo stališče proti temu listu to. da se liberalna »Edinost« vrača. Zato je tudi premil. gospod škof dr. Nagi opozoril gg. duhovnike, naj ne naročajo »Edinosti« in tudi ne prebirajo in sicer radi hujskajoče pisave v žalostni ric-manjski zadevi.
Roparski umor pri Vrhniki. V soboto, dné 9. t. m. med 3. in 4. uro popoldne je bil umorjen in oropan nad Vrdom pri Vrhniki zelo priljubljeni 38-letni polir Matija Cedolin, ki je bil uslužben pri podjetniku Lev Landes-bergu z Dunaja. Nesrečnež, ki zapušča popolnoma obupano ženo in enega nepreskrbljenega sina je imel nalogo, da izplača delavcem, ki pripravljajo prostor za novo železniško postajo nad Vrdom — tedensko mezdo. Pri sebi je imel svojega in podjetnikovega denarja okoli 5000 kron. Kmalu nad Vrdom, ko krene po neki stezici držeči skozi gozd, zadal mu je neki lopov z nožem več smrtno-nosnih ran med temi tudi eno zadaj na vrat. Mrtvo truplo je zavlekel zločinec s steze v goščavo in tamkaj oropal. Vzel mu je kakor se sliši okoli 2300 K, katere je imel umorjeni deloma v neki vrečici in deloma v žepu. Znesek 2690 K je pa imel umorjeni zašit v spodnjih hlačah, kateri denar pa tolovaj k sreči ni opazil. Vrhniška žendarmerija pa pridno zasleduje zločinca. Dosedaj so zaprli že tri sumljive osebe in med temi tudi enega domačega socialdemokrata, ki je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. Aretirani so delavci: Valentin Benda, Janez Čebula in Franc Tavčar, to radi tega. ker niso mogli za ta čas izkazati svoj alibi. Oddali so jih okrajnemu sodišču na Vrhniki.
Na Vrhniki bi se morala vršiti volitev župana pretekli teden. A Jelovškova stranka ne mara. da se povrnejo v občino redne razmere. da preneha anarhija, ki traja že toliko časa. zato ni bilo njegovih pristašev k volitvi. Preprečili so tako izvolitev župana. Ne-navzočim liberalcem se je naložila globa 40 K. Se bodo že odvadili obstrukcije^
Novo cerkev so sezidali v Skocijanu pri Turjaku. Blagoslovil jo je č. g. dekan Do-iinar iz Ribnice. Največ zaslug si je pridobil poleg domačinov, ki so jako pridno delali pri stavbi, in poleg patrona, turjaškega grofa, škocijanski g. župnik Jereb, ki je dasi še jako mlad gospod, sezidal že dve novi cerkvi. Cast mu in tudi njegovim župijanom!
V Trbojah pri Smledniku so se v enem letu prenovili vsi trije oltarji. Predzadnjo nedeljo je bil blagoslovljen veliki oltar.
V Podljubeliu na Koroškem so ustanovili posojilnico Rajfajznovko. Dobro bi bilo osnovati take posojilnice tudi po drugih slovenskih krajih Koroške. Čimbolj bo ondotno ljudstvo gospodarsko utrjeno, tem manj bo Nemec pri njem opravil.
S. K. S. Z. za Štajersko. Zopet je pristopilo 9 izobraževalnih društev k osrednjemu društvu. Za potovalno knjižico v Kamnici se določijo nove knjige. Ustanovi se potovalna knjižnica v Pobrežju že prihodnje tedne. Društva, ki še niso pristopila, vabijo se k pristopu. Prosimo, da zaostala društva blagovolijo vpo-slati udnino. Zaradi občnega zbora se določi dan 28. novembra v Ptuju. Objavil se bode seznam predmetov za predavanja po zimi. izobraževalnemu društvu v Studencih se darujejo nove knjige. Ustanovi se tudi centralna knjižnica v Mariboru in se v to svrho ukrene vse potrebno. Rodoljubi se poživljajo, da darujejo doneske za gospodinjsko šolo v Celju. V isti namen naj darujejo letos tudi Mohorjani. Priredilo se bo dva socialna kurza. kraj in čas se pravočasno naznani.
»Zveza« koroških slovenskih nepolitičnih društev (slov. kršč. soc. zveza za Koroško) s sedežem v Celovcu, se je ustanovila dnč 20. oktobra t. 1. Pristopilo ji je takoj 12 naših izobraževalnih društev. Odbor ji sestoji iz sledečih gg.: Mat. Ražun, predsednik; dr. L. Ehrlich, podpredsednik; V. Jug, tajnik; P. Vunček, blagajnik; Janko Arnuš, Anton Gril in Leopold Abraham, odborniki. Vsa pisma, tičoča se Zveze, naj se blagovolijo pošiljati v Celovec, Kosarnske ulice št. 30, I. nadstropje (celovško delavsko društvo). Dalje opozarjamo že danes društva na Spodnjem Koroškem, da namerava Zveza še .letos ustreči že večkrat izraženi želji, namreč, da se priredi skupen javen shod spodnjekoroškili društev (sličen shodu na Vel. Strmcu pred tremi leti). Ali bo to mogoče izvršiti še letos ali ne, naznanimo v kratkem v »Miru«. Izvolili smo za ta slučaj Katarinski grič pri Šmihelu nad Pliberkom, za dan pa Katarinsko nedeljo, 24. t. m. Spodnje-koroška društva, pozor! Zveza si v prvi vrsti stavi nalogo, svojim društvom-članicam pri njih organizacijskem delu iti na roko, biti jim hoče nekaka voditeljica, ter za njih prireditve skrbeti za govornike. Seveda še s tem njen delokrog ni izčrpan. Vabilu se je odzvalo 12 naših društev, ki so poslala skupaj okrog 40 zastopnikov.
Nove posadke na Primorskem. Premestijo se: bosanski regiment Št. 4 iz Dunaja v Trst; dragonski regiment št. 5 iz Dunajskega Novega mesta v Gorico, Ljubljano, Ilirsko Bistrico in Maribor; 5. kompanija pijonir-skega bataljona št. 5 iz Kremsa v Pulj; 1. bataljon pešpolka št. 97 iz Trsta v Sežano; bataljon lovcev št. 11 iz Trsta v Gradiško; štab in tri kompanije lovskega bataljona št. 29 iz Gradiške v Ronke in Tržič; lovski bataljon št. 24 iz Budimpešte v Rovinj in Poreč; dve kompaniji pijonirskega bataljona št. 11 az Przemysla v Gorico! 2. bataljon trdnjavsko-artiljerijskega polka št. 3 iz Przemysla v Pulj; bataljonski štab. 1. in 4. kompanija trdnjav-sko-artiljerijskega bataljona št. 3 iz Petro-varadina v Pulj ter 2. in 3. kompanija trdnjav-sko-artiljerijskega bataljona št. 3 iz Sarajeva in Trebinja v Pulj.
Slovenski državni poslanci, združeni v »Slovenskem klubu«, so sklenili delovati na to, da se premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico, da se napravi sloven. gimnazija v Gorici in ravno tam ustanovi tudi slovenska trgovska šola. Politično društvo »Sloga« v Gorici je izreklo soglasno iskreno zahvalo »Slovenskemu klubu«. Ob isti priliki se je klub bavil tudi z zadevo slovenske gimnazije v Celju in slovenskega učiteljišča
za Spodnje Štajersko. Upamo, da ne bode prizadevanje naših poslancev v tem oziru brezuspešno.
Na Dunaju se je izvršil ob ogromni udeležbi katoliški shod. Tudi lepo število Slovencev je bilo na shodu. Posebnega vlaka ni bilo mogoče dobiti, ker se je bilo oglasilo le nekaj nad 200 oseb, za posebni vlak pa jih jc treba najmanj 300.
»Naš glas«, glasilo nove »Kmečke stranke« na Goriškem je pravzaprav šibek glas. ( ako puhleea in plitkega lista še nismo imeli pred seboj. Ali naj bo list s tako medlim in ozkim obzorjem sposoben za združitev goriških Slovencev? Današnji čas zahteva jasnih ciljev, izraženih idej, duhovi se cepijo; sedaj pa pride par ptihloglavcev na čelu enega policaja in enega advokata ter hoče ta duševni razvoj, ki se vrši po celem svetu, preprečiti s par puhlicami. Dobro je, da so izdali svoj list, ker sedaj sai vemo, kaj so zmožni s svojimi talenti. Vidimo, da vse njihovo duševno obzorje se ne dviga nad nivo vrtojbenskega policaja. Zanimivo pa je, da ta puhlost izhaja s pomočjo državnega denarja. List so dobili vsi naročniki od vlade vzdrževanega glasila »Goriškega kmetijskega društva«, »Primorskega Gospodarja«. In to, od vlade vzdrževano kmetiisko-strokovno glasilo je posodilo svoje zavitke »Našemu glasu«. Vprašamo merodajne faktorje, odkod pride »Goriško kmetijsko društvo« do tega, da pusti strankarskemu političnemu listu izhajati pod zavitki in naslovi svojega od vlade podpiranega glasila? Zahtevamo odgovora! — Slovenskemu ljudstvu pa damo dober nasvet, naj vrže to slabo pisano cunjo v peč.
Slovesno blagoslovljenje nove župne cerkve v Javoru pod Ljubljano se ie vršilo dné 17. novembra ob 10. uri, t. j. na Martinovo nedeljo po preč. gospodu dekanu v Šmarji.
Onim, ki verujejo v copernice in strahove, prečitajte zanimivi in poljudni članek »O čarovništvu in o copernicah«, ki ga prinašamo danes in še dvakrat v rubriki »Izobrazbi«. Prepričali se bodo, da bi bil najhujši strah to, če bi se še kedaj povrnili oni žalostni časi, ko so ljudje verovali na co-pernije ter se bali copernic.
+ Kamniška železnica. V ponedeljek se prične komisijski pregled proge Kamnik-Pol-zela. Da je ta proga za nas izrednega pomena, je jasno. O tem smo že tudi dovolj pisali. Zdaj, ko se pripravlja tudi preko Ljubljane zveza z Dalmacijo, je ta zadeva tem važnejša, ne samo v gospodarskem, marveč tudi v narodnem oziru. Biser naših mest, ljubki Kamnik, stopi iz svoje osamelosti na dan, Ljubljana se vzdigne kot križišče velikih prog. Seveda: dobiti moramo obe progi. S komisijskim ogledom se glavno delo pravzaprav šele prične. Teba je zagotoviti finančno plat; in to je najtežje. V tem usodnem času pa dela Hribar svojo neumno politiko. In zastopnik savinjske doline, Roblek mu druguje. Ali so kamniški in savinjski volivci na glavo padli, da k temu molče? Po Hribarjevi politiki mečemo od sebe najugodnejšo priliko za gospodarske pridobitve in sicer take, katerih pomen sega v stoletja. Velik čas. pa politični otročaji v njem! Predobro poznamo voditelje liberalne kamniške politike, da bi od njih kaj upali. Zdi se nam pa, da je med tamošnjimi trgovci in obrtniki vendar še toliko zdrave sebičnosti, da bodo spoznali, kam jih vodi njihova propala stranka. Kamniški mestni zastop ima besedo.
+ Dežeinozborske volitve. Iz vipavske doline nam poročajo: Te dni smo dobili po naši dolini v obilnem številu naslednje pismo: »Politično društvo »Jednakopravnost« v Idriji dne 10. listopada 1907. Velecenjeni gospod! V zadevi predstoječih deželnozborskih volitev si
dovoljujemo Vas najuljudueje povabiti na zaupni pogovor, ki se vrši v nedeljo, 17. t. m. ob 11. uri dopoldne pri g. Antonu Lampetu v Črnem vrhu nad Idrijo. Z ozirom na dogledno važnost novih deželnozborskih volitev računamo zanesljivo na Vašo udeležbo in beležimo z odličnim spoštovanjem za (s štampiljo) Jednakopravnost, Idrija, A. Pegan, t. č. predsednik. J. Novak, t. č. tajnik. — Tako nas torej vabijo. Imenovano politično društvo nam Vipavcem ni znano, imena podpisanih odbornikov nam jamčita, da liberalci skušajo zopet vstati, ker so ob državnozborskih volitvah tako grdo padli. Kakor smo izvedeli, je podpisani A. Pegan notar v Idriji, ki je vodil zadnjič za Grudna agitacijo, J. Novak pa večkrat imenovani idrijski občinski tajnik Julče, posebni ljubitelj ženskih čenč. Možje vedo, kaj jim je pričakovati od teh dveh »kmetov«, katerima se gotovo v najkrajšem času pridruži, kakor se nam poroča, »oberkmet« Tauzes, seveda tudi iz Idrije.
Odbor »Kmečke zveze« v ljubljanski okolici poživlja one zaupnike in poverjenike »Kmečke zveze«, ki še niso poslali nabiralnih pol za člane, da to v najkrajšem času store. Zaupniki se prosijo, da opozore člane »Kmečke zveze« na to, da si je omislila »Kmečka zveza« krasne umetniško izdelane sprejem-nice. En izvod stane samo 60 vinarjev. Kdor izmed članov želi imeti sprejemnico, naj naznani svoje ime na naslov: »Kmečka zveza«, Ljubljana«, ter naj pošlje 60 vinarjev ali v denarju ali pa v znamkah.
Ponesrečil je parnik »Elda«Austro-Ameri-cane v Joniškem morju. Boje se, da je parnik izgubljen. Parnik »Le Gouet« je ponesrečil v bližini otoka Pleron. Utonili so kapitan in šest mornarjev
Slovenci v Ameriki. Iz Meadow Lands Pa. v Ameriki poročajo: Ponesrečil se je rojak Jakob Peternel, po domače Bernač iz Kiča pri Črnem vrhu nad Škofjo Loko. Dne 7. t. m. okoli 11. ure dopoldne ga je nesreča dohitela pri delu; utrgala se je plast kamena in je padla nanj, da je izdihnil v par minutah. — V Steeltonu, Pa., v Ameriki je umrl Janez Ažbe, brat ondotnega slovenskega župnika č. g. Frančiška Ažbeta. — Roparji so umorili pri Moon Run, Pa., v Ameriki rojaka Janeza Jurca, doma iz borovniške župnije. Ustrelili so ga v čelo. Ustreljeni zapušča v stari domovini ženo, tri nedorasle otroke in svojo mater. •
Napad na družbo sv. Mohorja. Liberalci so začeli napadati po svojih listih velezasluž-no družbo sv. Mohorja, ki za mal denar izdaja toliko dobrega in poučnega berila. Ker so zanesli razpor v Ciril-Metodovo družbo, hočejo ga tudi v Mohorjevo. A to zadnje se jim ne bo posrečilo. Kadar pride čas nabiranja novih udov, poskrbimo, da bo mnogo novih Mohorjanov pristopilo. To bo najlepši odgovor na napade liberalnih mazačev.
lj Od Device Marije v Polju. Telovadni odsek lepo napreduje. Pristopilo je zopet nekaj novih članov. Med telovadci vlada največje veselje. Lepo jih je gledati ob nedeljah, ko se jim svetijo na prsih znaki in fantje so nanje tudi ponosni Sedaj po zimi bodo seveda tudi naši izleti po cestah za en čas prenehali. Ustanovnega shoda zveze telovadnih odsekov smo se tudi mi udeležili povečini vsi, skupno smo odkorakali iz Polja do ljubljanskega mesta. Upamo, da se večkrat zberemo tako kakor smo se v nedeljo. Polni novega duha smo prišli domov. Pri nas »Čebelica« prav dobro napreduje, fantje imajo vloženega čez 900 kron. Le dvorano imamo premajhno za tako število telovadcev. Napraviti se bo moral drugi oddelek »naraščaj« in bo drugi dan imel vaje, dasi težko, ker v društvenem domu se zvečer težko dobi še kaka ura za
pouk. Odbor izobraževalnega društva je v svoji seji sestavil sledeči učni red za zimski tečaj: v ponedeljek od pol 8. ure do 9. ure teorija za godbo, v torek od 7. do 9. ure imajo dekleta pouk v šivanju, od 8. do pol 10. ure je telovadba. V sredo od pol 8. do 8. ure teorija za petje, od 8. do 9. ure ie pa narodno petje; od 9. do 10. ure ima vaditeljski zbor vaje V četrtek od 7. do 9. ure pouk v šivanju, od 8. do pol 10. ure telovadba za člane. V petek od pol 8. do 9. ure cerkveno petje. Sobota ostane prosta. V nedeljo dopoldne pa od 8. do pol 10. ure teorija za godbo in petje za male dečke; popoldne pa od pol 4. do 5. ure cerkveno petje. Tako so razen sobote ves teden društveni prostori oddani. Potem naj pa še kdo kaj reče, da je zadosti prostora in da spimo. To v odgovor tistim, ki so imeli društvo, pa se je raziedlo. Vsem telovadcem pa krepki »Na zdar!«
Gorenjske novice.
Iz kamniškega okraja.
g Iz Mengša. Dne 27. oktobra t. I. je v »Društvenem domu« pred veliko množico po-slušavcev predaval g. mlekarski nadzornik o živinoreji, o mlekarstvu in o perutninarstvu. Predavanje je bilo jako zanimivo. Več ljudi je gospoda predavatelja povpraševalo to in ono. Mnogo ljudi je izražalo željo, da bi se še kedaj napravilo tako podučno predavanje.
g Lepo vesel co je napravilo k. s. izobraževalno in podporno društvo v Mengšu dne 10. novembra. Tamburaši so izborno udarjali. Igrale so se tri igre: »Satan«, »Sv. Roza« in »Kratkovidni gospod Knof«. Pohvaliti moramo vse igralce, da so izvrstno rešili svoje vloge.
g Koiarji in kiparj pozor! K- s. izobraževalno društvo v Mengšu bo v nedeljo 24. novembra 1907, ob 3. uri popoldne prodalo na dražbi več lepih debelih lip in jesenov. Kdor rabi tak les. se vabi, da se udeleži licitacije.
g Iz Rovt pri Sv. Lenartu. (Čuden pojav.) V noči od 11. na 12. t. m. okrog polnoči je slišal posestnika sin Janez Štibernikov v bližnjem hribu »Režiše« ogromno pokanje in rožljanje ter votlo podzemeljsko bobnenje, kakor bi se hrib podiral. To je trajalo kakih pet minut. Ravno tako prikazen je slišal neki drugi človek ob istem času na drugi strani hriba. Kaj pomeni ta podzemeljski »šterkoc«?
g V Ihanu se je v ponedeljek, dne 11. tega meseca ponesrečil 801etni Janez Sive. Padel je namreč v Mlinšo in utonil. V četrtek, dne 14. t. m., so ga šele dobili in prepeljali v mrtvašnico. Žalostno moramo pripoznati, da je vzrok nesrečne smrti zopet alkohol. O nesrečni alkohol, pa imaš še vedno toliko zvestih zagovornikov.
Iz Št Vida nad Ljubljano.
g Tacenski most čez Savo bo nadomesto-val za nekaj časa plav iz čolnov, na katerem se bodo tudi vozovi lahko prevažali. Plav bo v tem tednu dovršen.
g Iz telovadnega odseka. V nedeljo, dne 24. t. m., prirede mladeniči veselico s tambu-ranjem in igro »Ogljar«. Igra je posneta iz domačega življenja; predstavlja nam revnega ogljarja, ki se žrtvuje iz ljubezni do bližnjega in trdosrčnega bogatina, ki vsled nesreče stresa jezo nad nedolžnim človekom. Slednjič pa le zmaga poštenost in ogljar uživa plačilo z" svojo velikodušnost. Začetek igre je točno ob pol štirih popoldne.
g Vrlo napreduje mlekarna v Naklem pri Kranju.. Darovala 'je v šolske namene (za
učila) znesek 36 kron, za kar se ji podpisano šolsko vodstvo na-iskrenejše zahvaljuje. — Šolsko vodstvo v Naklem pri Kranju. — Fr. Petrič. nadučitelj.
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
z nožem v hrbet osuval in nevarno ranil. Ce bo šlo tako naprej, čaka fanta res »lepa« pri-hodnjost!
d Dve nagli smrti. Kri se je udrla Neži Kolenec, vdovi železniškega uslužbenca. Bila je namah mrtva. Pred nekaj meseci ji je železnica povozila moža. Bila je revica slepa, pa je prihajala ob roki edine hčerke vsako nedeljo v cerkev, zadnjo nedeljo pred smrtjo menda še vse trikrat, zato smemo upati, da je smrt ni zalotila nepripravljene. Oj, kako osramoti ta uboga žena toliko zdravih ljudi, ki cerkve še ob nedeljah ne poznajo!
d Pretečeni torek pa je ravnotako naglo umrl steklarski mojster Franc Jaklič. Bolehal je že dalj časa, pa sila ga je gnala na delo, pri katerem je našel smrt. ZgrudiPse je mrtev na tla. Zapustil je več nepreskrbljenih sirot in ubogo vdovo. Človek res ne ve, kje ga čaka smrt.
d Ne moremo si kaj, da bi pri ti priliki malo ne posvetili v naš demokraški brlo^. Demokraški voditelji se vedno bahajo, da brez socializma delavcu ni obstanka in da mu morejo le oni pomagati. Dokaj let že imajo med delavci baje neomejeno oblast. Pa kaj so storili za nje dobrega? Poglejte v steklarno. Tam dobite gotovo najbolj revne demokrate. In kaj imajo ti ljudje od Cobala in drugih? Lepe besede — če so seveda res lepe — kakšen rdeč trak, potem smo pa menda pri koncu. Ali bi se res ne bilo dalo napraviti med steklarji in steklobrusci recimo kak pénzijski zaklad ali vsaj kakšno podporno društvo za vdove in sirote ali kaj podobnega? Gotovo, saj le-ti stoje vendar nekoliko boljše kakor rudarji, če jih je tudi manj. torej bi bili tudi lažje plačevali kakor rudarji in brez skrbi plačevali, če bi se bilo zanje le kaj storilo. Po-' magati bi morala seveda tudi družba. Vemo sicer, da bi morali kapitalisti sami poskrbeti za ljudi, ki jim puste vse svoje moči, ali dokler ti nič ne store, pa bi morali poskrbeti kako za delavca vsaj tisti, ki vedno govore, da je za delavca le pri njih zveličanje. Tega pa socialisti pri nas niso storili, in tako gledamo sirote vkljub demokraški bahavosti v največ.,i revi. Upajmo, da bo novi parlament storil svojo dolžnost in poskrbel za delavce.
d Tudi pri nas so nekateri s slastjo prebirali knjigo »Pod spovednim pečatom«. Opozarjamo. da preberete še enkrat, kaj piše o pisatelju te knjige v 46. številki »Domoljuba« med »Idrijskimi novicami«. Mož, ki je stvar zmazal, je bil sam umazan človek in pa še norec zraven, kar so dokazali zdravniki in sodišče. In tako stvar naj ima pameten človek za resno delo?!
I* ra/nin kraiev Dolenjske.
d Občni zbor »Kmečke zveze« bo v nedeljo, dne 24. novembra, v Velikih Laščah. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev načelnika in odbora, nato pa bodo govorili: g. Franc Bartol, župan v So-dražici, gospod državni poslanec Franc Jaklič in gospod državni poslanec dr. Janez Ev. Krek. Pridite v obilnem šfcvilu!
d Iz Loškega potoka. Za zimo se je naša fara precej izpraznila. Do 350 mož in fantov je odšlo na Hrvaško za zaslužkom. Vasi Retje, Hrib in Mali log so dale posebno dosti »Hro-vatarjev«. Želimo vsem srečno pot, zdravja in pa dobrega zaslužka. Za Veliko noč na veselo svidenje. — Naša cerkev se ie v kratkem precej prenovila. Ni še eno leto, kar smo postavili stranska oltarja, letos smo pa dobili kaj lepo in okusno izdelano prižnico in pred kratkem prelep lestenec, ki posebno povzdiguje lepoto naše hiše božje. Cast in hvala dobrotnikom! Bog plačaj! Vneti farani se kaj zadovoljujejo, pa se že menijo, da se naša cerkev preslika, potem pa kar nič ne manjka. — Sprožila se je misel, da se tudi v naši župniji
Iz kranjskega okraja.
g Hranilnica in posojilnica v Kranju. Novoustanovljena posojilnica, o kateri sino vam že poročali, se prav dobro razvija. Prvi uradni dan je imela blizu 20.000 kron prometa. Ker. pa utegne biti nekaterim še neznano, poročamo, da naša posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4* 7%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Posojila na posestva daje po 5 "», na osebni kredit po 5 '/» %. Posebno važno za posestnike, ki imajo vknjižen dolg. je konverzija dolgov, po novi postavi. Ako ima namreč kdo vknjižen dolg, od katerega plačuje 6 % (brez amortizacije), prevzame ga posojilnica proti mali pristojbini, ne da bi moral vnovič plačati vknj.žbo, s 5 %. — V odbor hranilnice in posojilnice so bili izvoljeni gg. R. Maren-čič, načelnik; A. Koblar, podnačelnik; Ivan Kummer, Tomo Pavšlar, Valentin Sitar, K. Windischer. Hranilnica ima svoj prostor v »škofiji«. Uradna dneva sta ponedeljek dopoldne in popoldne ter v petek dopoldne.
g Iz Stražišča. Naša vas je še prav malo znana »Domoljubovim« čitateljem. Čeprav ima veliko število prebivalcev, pa se vendar ne dobi nikdo, da bi kaj sporočil v naš cenjeni list. Pri naših dekletih je dosedaj vladala neka zaspanost. No. zdaj so se vendar enkrat predramile iz predolgotrajnega spanja in sicer se priučuieio igro »Sv. Neža«, katera bo najbrže igrana 24. t. m. Ker smo ravno pri tem. prosimo občinstvo, da bi se med igrokaznimi prizori ne smejalo na glas, da kadar se zastor privzdigne, da zavlada ppoln mir v sobi, to pa zato, ker prvič se mot,jo igralci na odru, in drugič pa ljudstvo ne razume, kar se na odru govori. Fantje in dekleta, le tako naprej in z igrami na dan. tako da nam boste v dolgih zimskih večerih napravili malo kratkega časa.
Bohinjske novice.
g Sneg. Vrhovi skalnatih naših velikanov že nosijo bele zimske kučme. V dolini pa zjutraj vlada mraz in megla, okoli poldne pa solnce prav toplo greie. Pa sai jih potrebujemo jasnih dni, da si vsak pripravi dovolj listja za steljo.
g Cesta je v slabem stanju, posebno gori v Babno goro. Kie je neki cestar in cestni odbor?
g Martinovanje je letos minulo brez te-peža, kar je nekaj izvanrednega. K temu so veliko pripomogli trije orožniki, ki so preži-vahne pctelinčke nekoliko razgnali.
g Tujcev ni več — koristi pa tako ali tako mi nismo nič imeli od njih. Naučil bi se pa slabega lahko marsikaj. Saj se je le redko kateri »izgubil« v cerkev. Spodnja dolina, fija-karji in gostilničarji so nekaj zaslužili, drugi pa nihče.
g Jabolka se dobijo prav lepa še, obtr-gana po 16 kr. kilogram. Drugje so dražja. Ce jih kdo rabi, naj se obrne na »Kmetijsko društvo« v Srednji vasi.
g Igro prirede moški in ženski člani izobraževalnega društva »Savica« v Srednji vasi dne 24. novembra ob štirih popoldne. Igrale se bodo šaloigre »Vedeževalka« in »Jeza nad petelinom in kes«. Vstopnina: Sedež po 80 h, stojišče po 20 h. Kdor bi se rad od srca smejal, naj pride v nedeljo v društvo.
d Davka prosta kuha žganja. Iz litijskega okraja se nam poroča: Finančni organi dovoljujejo napravljati iz domačega sadja davka prostega žgania samo tolikokrat po tri litre, kolikor je oseb po hiši; torej, ako je pri hiši šest oseb, dovolijo šestkrat po tri litre, kar znaša 18 litrov. Postavno je pa določeno, da dobi vsaka kmetija z dvema odraslima osebama 30 litrov davka prostih. Za vsako drugo nad 16 let staro domačo osebo ali posla se prišteje še šest in pol litra; torej dobi družina s šestimi osebami 56 litrov davka prostih. Da ne bode vednih sitnosti z davčnimi organi, prosimo državnega poslanca za tukajšnji okraj, preblagorodnega gospoda komercialnega svetnika Povšeta, da stori potrebne korake, da nam višja finančna oblast dovoli napravljati postavno množino davka prostega žganja iz domačih pridelkov.
Iz Zagorja.
d Poročilo o »Vzajemnem strokovnem društvu«, ki ga je prinesel zadnji »Domoljub«, so vsi brali z velikim zanimanjem. Danes hočemo zapisati še katero o denarnih zadevah, da poznajo ljudje društvo tudi od te strani. Na občnem zboru, na katerem so bili sami delavci, so določili, da plača vsak ud mesečno 40 vinarjev in da naložijo denar v domači hranilnici. Obojno gotovo pametno. Sami si določijo, kaj naj plačajo, ne pa da bi jim bog-vekdo iz kakšnega tujega kraja ukazoval: to-likole morate plačati, kakor se to določuje tovarišem v socialnem društvu. »In pa doma hočemo imeti denar, ne pa da bi pošiljali trdo zaslužene krajcarje ljudem, ki jih še nikdar videli nismo«, tako so dejali. Sami hočejo gospodariti, sami rabiti, kadar bo treba. Vsak ud se lahko kadar hoče prepriča, kaj se godi z njegovim denarjem. Tako ima društvo napisano že lepo svotico v svoji hranilni knjižici. Zato bo gotovo na boljšem kakor socialni demokratje. Tamkaj se le ukazuje: toliko plačajte, tukaj določijo udje sami: to-le bomo dali. In tako morajo demokratje trikrat, štirikrat več plačevati. Tamkaj se glasi: pošljite denar na Dunai, da se bodo redili ž njim drugi: koliko so ga poslali nazaj, ni zapisano v nobeni pratiki; tukaj pokaže lahko društvo: to-le imamo. Naj presodi vsakdo sam, kje se ravna bolj previdno.
d Dva lepa članka je prinesel o društvu delavski list »Naša Moč«. Gotovo nista bila zadnja. List se odločno bori za delavce, torej ga tukaj toplo priporočamo vsem. ki jim je mar delavski napredek.
d Dobro sta jih potegnila. Pred kratkim sta hodila okoli »boljših« dva Hrvata — fant in dekle — in naprej pobirala denar za predstave. Med Slovenci sta pravila, da bosta igrala slovensko pri Miillerju, Nemcem sta obetala nemško predstavo v restavraciji. Ko sta nabrala kakih 50 do 60 kron, sta jo odku-rila dalje. Tisti, ki so plačali, so si pa obljubili, da na tak način ne bodo več delali za narod.
d Zagorsko cerkev so začeli popravljati. Stebri, ki nosijo kupolo, stojijo na preslabem temelju. Prva dva sta začela lezti v tla. Zato bodo stebre ob vznožju dva metra in 30 centimetrov globoko zalili z betonom in popravili tlak. Delo je prevzel stavbeni mojster gospod Ogrin z Vrhnike.
d Veliko podivjanost je pokazal pretečeni teden petnajstleten Marinškov fant. Rudniški delavec Franc Kepa, ki je obenem gostilničar pri Probetu, ga je zaradi slabega obnašanja posvaril. Fanta j« to tako vjezilo, da ga je
ustanovi koristno izobraževalno društvo. Našlo se ie dokaj mož in mladeničev dobre volle in sprejemljivih src. Kako lepo bo, ko se bomo zbirali v društveni sobi in slišali marsikaj koristnega, podučnega, včasih pa tudi kaj zabavnega. Je že vse potrebno v teku in kmalu se skliče ustanovni shod.
d Pozor oštirji ! V Št. Jerneju se je letos pridelalo mnogo prav dobrega vina. Da se pridelek spravi v denar, sem podpisani napravil seznam nekaterih vinogradnikov in tako popisal nad tisoč hektolitrov. Kdor torej rabi dobre kapljice in pride kupovat, se lahko na podpisanega obrne, ki bode drage volje z imeni vinogradnikov postregel. Naj se zooet povrnejo časi kakor pravi naša pesem: »Fara šentjernejska je kakor lep raj — Še celo Korošec ve za ta precartan kraj!« — Anton Lesjak. župnik.
Notranjske novice.
Iz reške doline.
u Pokopali so v nedeljo Antona Tomšiča, bivšega ilirsko-bistriškega župana.
n Imenik za občinske volitve v Trnovem jc razpoložen na upogled od 20. novembra do 18. decembra.
n Od jeze piha »Notranjee«, ker je moral prinesti uradni popravek županstva Jabla.tice. Je res križ, prinašati od številke do številke uradne popravke. Nič ne dé, »listič političnih tepcev in praznoglavcev«. če radi tega iznova zmerjaš; saj kar znaš, to delaš. Dostojnosti se pa od barab ni še nikoli pričakovalo.
n Ambulantno pošto dobijo vendarle vasi ob Podgori s prvim decembrom. Mirovali pa ne bodemo, dokler se ne raztegne ta ugodnost tudi na druge vasi. F.nake dolžnosti davkoplačevalcev zahtevajo tudi enakih pravic.
11 Nekake shode prirejajo proti podraže-nju živil zadnje čase v Ilirski Bistrici. Posebno rohne proti cenam mesa in pa zato, ker so kmetje poskočili v ceni mleka. Cemu neki? Blizu morja ste, neodvisni kmetje«, prav po ceni dobite lahko ribje meso, če vaši želodci ne morejo na noben način prestati brez mesa. Ako hočete pa govedino vživati, jo pa plačajte! Čudno se nam zdi, da vodi vse te reči agent »Assicurazioni generali«. Strnad, kateri lovi rad kot pristen Slovan tudi kmete v to lašk&zavarovalnico, kateremu se pač na zunaj že pozna na njegovem rejenem trebuščku, da obilo strada! Davčnemu kontrolorju Strnadu bi pač bolje pristojalo, ako bi deloval na odpravo ali vsaj znižanje užitninskega davka, ki je silno krivičen, ko zadene ravno ubožne stanove ob nabavljanju živil najebčutneje. Sila smešna je pa tudi zahteva, da naj se v pretežno agrarni državi, kakoršna je Avstrija, odpre uvo". srbske in druge živine. Kaj mari ni nasprotno naloga države, skrbeti, da ima živina tako ceno. da ne bode poginil kmečki stan. podlaga države. Kar se tiče pa mleka, je pa čisto pravično, da se je podražilo. Raznim uradniškim uslužbencem, tako državnim kakor zasebnim se plače povišujejo; a kdo jih kmetu? Na glavo bi padel, ako si jih ne bi sam. Saj ni kmet vendarle samo zato na svetu, da bi pošiljal svoje sinove k vojakom, plačeval obresti in davke, da bi se drugi pasli razkošno ob njegovih žuljavih rokah. Drugače smo pa veseli, da so se vsi ti tiči, ki kričijo ob volitvah kot »neodvisni kmetje« za blaginjo kmeta, — a kažejo svojo ljubezen v dejanju, kar je glavno, pa nasprotno, — tako sijajno razodeli.
n čujte! Trnovski učitelj Lampret se je spravil nad trnovskega g. dekana, kaplana Hrovata in konečno nad vso duhovščino v »Notranjcu«. Pomilujemo neizkušenega mladiča na tej poti. Za posledice naj je le pripravljen ta »Notranjčev« dopisnik iz trnovsko-bistriškega okraja. Duhovniki pač ne bodo hodili povpraševat za svet glede »Notranjca« to človeče, ki bi bilo sigurno rajši kaj drugega, če bi imelo kaj več soli v glavi. Za druge babje čenčarije naj si pa napravi kako društvo, kjer mu bode pristojala v vsej meri čast predsednika!
n Postojna.. Izobraževalno društvo se pridno obiskuje. Udov je ravno 100. V nedeljo popoldne so imeli predavanje »O razširjanju Lutrove vere po Kranjskem in o njenem porazu po Tomažu Hrenu«. V nedeljo, 24. novembra, ob 4. uri popoldne bo predaval gospod dr. Evgen Lampe.
n Reška dolina je »Domoljubovim« znancem že dobro znana, saj se je »Domoljub« večkrat spominja, pa tudi v »Notranjca« ali pravzaprav »Notri-niča« piše iz Reške doline dobro poznani dopisnik v osebi nekega učitelja, ki ima na dan za krpucanie dopisov in razne osebne napade, do 20 ur časa, kar mu ga ostane prostega povrh tega, da s korpo-ralsko surovostjo ustavlja na cesti male šo-larčke, ako ga slučajno prezro, pa ga ne pozdravijo, ali pa so z drugih krajev, recimo Kočan. V zadnjem »Notranjcu« je ta učitelj-ček skrpal nek dopis, kjer napada več oseb z osebnimi napadi, ker drugih namreč ne more dobiti. Ampak glede dopisov v »Domoljuba« je salamensko slabo informiran. Drugič bo pa prišel z nekimi pismi, tako obljubuje; radovedni smo kakimi pismi. Najbrž je med svojimi krogi nabral raznih rubežnih in tožbenih pisem raznih gostilničarjev in natakaric in jih bo »kot komentar« priobčil, da zvemo razne dolžne svote. Gospod učiteljček! le najprej pred svojim pragom, potem pred drugim! Ce se pa bodete poskušali še vsajati, kjer vas nihče nič ne vpraša, bo svet še marsikaj izvedel, tudi o vas, kar se pa vam niti ne sanja, da kdo ve, zlasti pa iz »neodvisnih« krogov. Gospod učitelj! zakaj ne pišete v »Na-tranjca« tedaj, kadar kateri gospod iz vaših krogov govori, da je na dopustu, potem jo pa na tihem pobriše v stran, da odnese pete upnikom — gostilničarjem in natakaricam!? Dalje: »Zakaj nočete pisati, kdo je prvi povzročitelj pretepa 18. avgusta; zakaj nočete pisati, kako so sleparili, kradli, da celo ubijali predniki nekaterih »vaših«, ki sedaj nosijo premožne ošabne glave! Koliko krvavega oderuštva je bilo v reški dolini! Toda to bi zadelo »vaše«, ampak, če ne bodete v napadih izbirčnejši, bo svet s polnimi imeni krivcev marsikaj zvedel! Ali vam je znano, kaj se govori o neki zadevi, ko je v Bistrico hodil neki zdravnik, ni preveč častno za neko damo. Ne izzivajte toraj naše potrpežljivosti, kajti prokleto bo začelo pokati in »čedne stvari« priobčimo, kjer bo lep kos »vaših« imenovan; vidimo potem, kje je več osebnega smrdljivega blata. »Notranjčev« dopisnik se je tudi spomnil, da je napadel našega gosp. dekana. Slabo si misli, da bo g. dekan morda kaj upošteval njegove prismojene napade. Seveda je moral tudi Marijino družbo vmes vtakniti. G. dekan je že pametno storil, ker brani članicam Marijinih družb sodelovanje pri kakih »liberalnih« veselicah, kajti pride se tudi v ne preveč dober glas. Ali vam je znan tisti gospod »vaše« družbe, ki je spravil neko »vašo« gospodično v »lep glas«, ko jo je nekam speljal! Samo ponižni bodite, sicer zna tudi to početje priti v javnost. Učitelju je tudi znano, kaj je dejala »njegova« družba po veselici. »V Trnovem jo ne prirede nobenkrat več. ker pride vse. to se pravi priprosti sloji,
na veselice, ki moti »njih« zabavo. Mislite, da je ljudstvo res tako neumno, da bo pohajalo vaše zabave, kjer se jih prezira! No, g. učiteljček, če mislite, da bode »neodvisna stvar« napredovala, če bodete vi mazali »Notranjčev« papir, se pa motite, kajti pisali bomo tudi mi o »vaši« družbi, kajti imamo še toliko za znamke, pa tudi za »spodnje hlače«, katerih pa neki »vaš«, čeprav nosi frak, nima. Mislimo, da se razumemo na vse. Na svidenje torej, če hočete, z »maslom na solncu«!
n V Ilirski Bistrici je umrl bivši župan Ant. Tomšič, previden z zakramenti za'umirajoče. Bil je zagriznjen nasprotnik, še za zadnje državnozborske volitve je uganjal huda nasprotstva. Kot oseba pa ni bil napačen človek, javno so pa razni činitelji vplivali nanj. R. I. P.!
Idrijske novice.
i Gozdni uradniki. Nekateri teh gospodov mislijo, da bi morali erarični gozdi kar prenehati, če bi ne bilo uradnikov. Mi pa moramo povedati tem gospodom, da delavci naprav-ijajo erarju dobiček; če so dobili uradniki boljše plače, naj se tudi primerno plača delavca v eraričnih gozdih.
I Strokovno društvo eraričnih drvarjev. Tako društvo se je ustanovilo s sedežem v Vojskem. Lepo število drvarjev je že pristopilo, upati je, da se bodo organizirali vsi drvarji, se strokovno izobraževali in s skupnimi močmi iskali svojih pravic.
i V Godoviču se dani. Kakor se sedaj preobračajo razmere, pri prihodnjih deželnozbor-skih volitvah, nikakor ne bo več večina silila v liberalni tabor.
i Gostinčar na delu. Ta mož je podregal na Dunaju zaradi eraričnih drvarjev in gozdarjev. Upati je obilo uspeha. Gozdni uradniki so že začeli popravljati stanovanje za drvarje
v	Idriji, obljubujejo drvarjem večjo plačo in vse. Gospodje! Ali niste vedeli že preje, da je vse to potrebno? Zakaj se mora na shodih govoriti in Gostinčar še na Dunaju, da se šele
vi	spomnite?
i Socialni demokrati najboljši delavci. Neki gozdni uradnik je rekel, da so sociji naj-pridnejši delavci, drugim se pa ne ljubi delati. Neki gozdni uradnik je rekel, da so siciji naj-Dotičnega gospoda poživljamo, naj povabi najhujše socije, najbolje samega Kristana, bomo videli, koliko bo zaslužil pri drvah na »grableh« pri tem akordu, kakor ga imajo sedaj delavci.
i Pomanjkanje duhovnikov. Kanomljčani in vsi hribovci župnije Spodnja Idrija bi bili veseli, če bi prišel v Spodnjo Idrijo še en gospod kaplan. Dela je obilo in župnija najbolj razširjena v škofiji. Upamo, da se nas bo usmililo v tem oziru.
i Nova šola na Gorah. Na Gorah so sezidali novo šolo in s tem je ustanovljena eno-razrednica mesto sedanje zasilne šole.
i Zavrac dobi tudi šolo. Prihodnje leto bodo začeli zidati šolo pa v Zavracu in napravili enorazrednico. Kmetje bomo imeli obilne občinske doklade, ker Gore in Zavrac je vse v občini Dole.
i V Črnem vrhu liberalci zopet rljejo. Čudno! V tem kraju so se liberalci onemogočili s svojim gospodarstvom, a vendar na-pravljajo tukaj zaupne shode glede deželno-zborskih volitev.
Krč
PLsma mladini
i"/.tv6i.it .*<«ra .-"/i.ismit.
VflL
Z • ».-A4 1Sf.- W5r mv. A pftV'i <*	4.4 f>/j	i» ->. .»- ìj-,
>rr. .',K'+K r. <■". V. V. ZJV'4 -.4 . -.i-r. ■
zV.r /.3 ;v.c .f. ua&tjfe. yrvtetùtr.
. . .-. -<t .»,- r. 'S.-\X<ts>	3." «. *»
•	t' • < •■'. '-r :< .'.f.<. 7
••■/	y	rV.-.. E'.- i
<i 5 r. r.'s • ■ <"'.•< : «j za.tv.c-■ .<•'.• ' .:/■.■ «-«ve-. 'Axw. • rse: -
4 • ». / iW .. V,' " 4 ''.'!" VA *« ■ «sr
•	.<ir.s>.- v; ^	v, • v Lrri-
i.v. V. 4- V.	4* <i.<.'. " IV. -.i.x.
'.'<4* A4 . r. •>. v. ;ivž "»■/ • <\4.r>v. y.r. Vt.'.-z-' '.>. ' ie	"*7. .4 4 Žt

. r " • I-. -,	-.r« '»./t
Z »x» - 4
' '3 <<*»' ' »-'f.
V..'.	:	'k3 V."'/?. '
Ì3 "V.-4 •	/.:,-.-f/j -
4 nt formt pošteno, rtiso mislečo, dela - to .titantor». Vw iwonfti, od zo-
A 4' f'" ž". ;:;'3. I. .*	"i 4
i >. . --.er , V.'. W.i'ifei' • »ro


■ vtrj cr.< r.
/•. '..-..-. ur/» z.tr.f. t* ittord r.t ».«
•	./Ii.* «ÜH '/d ustih abakov, ki v> gas üb
•4V. -,3V;.'» <"', V. -/.:>.". 'S. 'l/L.i', i t
v» • .i.-. «• Br/X« ::. v. mater "•'i* . '-i 'k::.*..,. .::/, pottrr. nzrrMTt' •i -.'.'ili i '/ i'.. or<a.-..z3....;, do<Ier ni-v,	•>/ <>,:/.;,k v/.tt. is» Baia
KW potrebrL» m da kaže 2e sedai, da bo •'/•; i •.:. i-lv. a/', r/>der.'/» vz'ra.ni, &e-',;;/.,.. .-. trM ' raH 'klau in iti naprej. Ir. fr.. v,r napre». pr.sarei mo,. o tem '	r/.ir. ì;, rr.e it i« v>l. v *<;m prepri-
čanju utrdil d3n ustanovitve Zveze, ko Mrm / ' •.';> •'/ ff a do arma do navdušenih, r.-srii,'i
•	r >;v ir i ■.': .<► hrab trdna volja ./ y/.tr: ,h o-Ci. .V'/.-al bi JKati le mla-
dftfc, kako r.avdu<eiK/, razumno in f^nje-'/ v -. v, ;fi govorih ogrevali za 3 r V,',ril r.i Cfj»j poročila predsednikov. v> rdt,";ra., tvojih odsekih in f^<vdir-3	že 'r'iii povv/d Kaže vpliv nate
orfanJzatic v onih i^ra.ih, kjer »'.ta ohrttoia. M'/fi! biti pričuj/^ opoldne pri obedu, ko i' v .tal v ' z''' [/'d kanonik los. ŠKka in ;!/'lravi.;;| riilade.MiCem Vihar navdušenja je plaval (c, dvorani, ko .': d;,al zospod /o-vornik ».Mladeniči, rt^rda %te mislili na to, morda 'trdi niste .fii-.hli. da je danes prazruk
Mlade deklice
bodisi ria so slabotne ali le začasno bolne, rabijo zaupno Scott ovo emulzijo, ki »i )<• pridobila zbok svojega dobrega okusa, lahke prebave in čudovite, eneržijo vzbu jajoče redilnosii »love» kot najboljio
k re pil no
sredstvo
Mlade deklice naj bi rabile to res izborno in
fri.«», i.......... dobro sredstvo vselej, ako
k., uhii.m iioi p., «t* čutijo slabotne, uiruiene
rollumm /trnkom , , 1	,,	' .«j«-..«-
»« st m i „.».fin in brez moči.
Izvirna steklenica 2 K 50 h.
Naprodaj po vseh lekarnah. 2173 VIII
V_i- .• V i-	v.-». ;» '-» - i.. :Jc. '/j
4 s rj«t ria,..», rx/t.« - •».<*.. li vt ravr/> i 'nt-	z-.n-rt -	. Zvezo.
•/3* i v.	■ siv.-, .j. i,i	O-./., ik',
s.- -, wi; zt«c v l« 7o ie bil tre-
'• < *•«......'*•< " v.u.'». rt-.z'-. y, v
X'-- •; • X.-ÄT. li -t ^r	. ko
• "«'- « -3 V*'.o "3 •- ž ! -	•«•..'. !t-
/*. i.i.i«. t/, i~r, t 2i>ri	pr. se .ah
' t.- xr. *-/. ■ i	o -ir.vidfcafc itd.
*'".. -4- '..ter t ■■ 3 vz*»a
Zi v, ja. ;r..3jfc... - -3.1 • : rah ! fjoto'.o
'-4	••:	/ ii .zz...,. -retre-
--	'■3 ' i". V/ , o .■» iš .'j:« »do še -re-
.4 i.č i". - -»Ì3,;. -'..ü	j/,
;rtriii._ «i» v. -y>	.- vedw>
.s- :t3rv> 23 v.r.;», i-ir, k; jt *t;-3 žr». - —.ia. ;- •> ero .-edno mo-
4 r. ." i"
xr«r:v 3 ta.<o «—j
č .3 .3 r-. i r laico ,4. -3 -t *~e~/> z.»ciar '■.■ -.>■.■. ,ra.vproa "i.i n'j.-.. .7. vsaJrdaß,ih *-'"•*- • z " i- ^Bneč v»eh teh bo.ih •"-• -ž t-<'.-.-	r.a^rotnikom.
-i-.o ?rtd o£rr.. končn r.ai cii.. k. ' ž	ia >e zi- ubi pred njim
•.e -,z.<o. .Tia>,vredr>o. Fr.	ielj mo-
.-.e o-.i.-,-; v Oiai.c. ia rt zagr-r.arr.er.i, Za:o .V, ..;rbeLa r.aši
Z -;Z3. ;e
že pr.
»r. vojega obswj.a po-
^ - pnpravl.'ena nastopiti tudi radi-.'o, <iiar se gre za njeno — našo stvar.
ALEXIM
najfinejša rastlinska mast za kuhinje, cvrenje in peko,25 izdatneje kot vsaka bruga radi lahke prebavezdr. priporočena
pvhtno
U S 10 ZNAMKO
dobiva se v vsAiri
Vrt.CfJr T»OOVINI.
ESIII
Miiostiva gospa,
sfl imu, zakaj Korito prt ■ povanju sladn« kav« ixraóno | udarjan im« .Kathr*|B*r. f
Her se Vem sicer utegne primeriti^a dobite man] vreden po-inemrk brez vieh vrlin, 3 katerimi se odlikuje Kathrelnerjeva kava.
Zakaj I«
Kathreinerjeva Knelppova
slad na kava
Ima aprl6o poaabnega načina avojega proizvajanja »onj In okus zrnata kav«.
Zapomnita si toraj natanko,milo-»tiva goHpa, d« dobiTaU priatno Ktthrimiorjevo kavo igolj t sa<-prtih tavirnih zavojih * napisom: »Kalbrvinerjeva Kneippora na kara« in a «liko fapntka Knaippa kot Tarztrapo anamko.
t 8
failjajoče osebe op^/zar.amo na oflas r
Thy-'/mel sc:'!ae. t. j preparat ka'»re«a več-zdrsvr.iri pnporoda^. fi"fk. 1907. Znana l.-a l<3:zv/zr.a tvri-<i *.. Hirschberg. IL Rerr,bra.-.d*.s?ras<e
J9. razpošilja tudi letos slovito amenk. garr... • ."> -amiznega orodja obstoječo iz -t? koma-jo. 73 čudovito r.izko .erv-j 6 gld- 90 kr. Vsak. «io» . namerava omisliti žlic. nožev. vUL •■J„ ruaj p'/rabi to priliko. Več v danain err. '/giasu.
ŽITNE CENE. V Ljubljani, dne 19. novembra.
Pšenica domača........24 K
Rž.............18 .
Oves............19 »
Ajda. črna..........19 »
Ajda. siva...........18 >
Proso, rumeno.........15 »
Proso, belo . ... 0 ..... . 18 »
Ječmen ...........16 »
Fižol, rudeč..........20 »
Fižol, koks..........20 •
Krepkega dečka
p^itenih stariiev, ki je dopolnil 14. leto ia ima ve-ve!)e do pekovske obrti, sprejme takoj pod Dgod-nimi pogoji v pouk pekarija Lo»rj Suiaik v Škofji Loki.	2583 4 - 1
Slabotni,
v razvoju ali pri ufenjn zaostali otroci, ter slabe-krvai, otožni, asrtezai, utrujeni, lahko vzborljivi in zgodaj oslabel: odrasli rabijo z velikim uspehom ér. Homtnela Haaaiatogca.
Slast •• vzbudi| datava* ia lalasa« moti aa dvignejo, vaa iiròsvje aa aja&i.
Zahtevajte izrecno pristni dr. Honamel-o 1 Haaaaatagaa in ne dajte si nsiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 6—8
lé&am treznega, 40 lat ataraga
ki razume tudi pri kmetiji, plača po dogovoru; oglati naj te na upravniitvo .Domoljuba*. 2566 3- 1
radi svojega izbornega higijeniSkega in ko-smetiškega učinka jur ja aa daaata nobeno drugo mila. TO Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo.	971 ||l
Cen« komadu 70 v., 3 kosi » elegantnem kartonu K 2. Dobi ie povsod, kjer ne, naj ie obrne na
Brazay, Dunaj 111/2, Löwengasse 2 a.
St. 47
Min
Povečuje alati d« J«dl la tete telesa, odstranjuje kaielj, limetavanj« (noja, nočno potenj«.	2309 D 44-27
Priporočaj« mk dan pri
pljučnlb boleznih, katorin oslovskemu koilju, ikro- M fulozl, Influenti flafl^
'Roche
■ROliétivilii prifitorjl ia rin«iki. F. floffmam - La Roche & Ct.,
Bacai Cl«lM>
Dobiva a« ■ adravailkln racapte* p«
4 K atekteaica. Ker aa pooafafo ma»| vredaa ponarejanja, m-limo sahtcvajU vada« : kvlrai zavitek ,Račka'.
Največja, najboijSa tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine. china srebra in dragocenih kamenov.	53o 21-19
Prodaja le I. vrste blaga.
Nižje vrste blago se n« razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in pošt-nine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
urir, Prešerno« ulic« t Ljubljani
nasproti frančiškanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Božič 1907.
New-York In London nlsla priranaSala niti evropski celini ter I« velika lovarna .rcbrnlne prulliena, oddati vso .volo aalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moti Pooblaščen aem Izvršili ta nalog. ! Pošiljam tort] vsakomur tlcdcic predmete Ic proU temu, da sc ml povrne
gld. 6'00 In »Ictr: « komadov B«|flnc|jili namiznih noicv • prlataa
6 ko'm^'amer. *pat!°arcbrnlh vUlcU.ue,. komad. 6 kom smer. pat. srebrnih jedilnih lile, 12 kom amer pat. .rebrnih kavnih ilic, i kom amer. psi- .rebrna za en» n ca za |uho;
1	kom. amer. pat. .rebrna lajemelnica » mleko, 6 kom ang Viktoria fašlc te podklado ,
2	kom efektnih namiznih .večnlkov; 1 kom. ced'lnlk za ča);
1 kom. najfln »Ipalnica za »ladkor.
42 komadov .kupa| aamo Cid. «O. Vseh teh 42 predmetov ie poprel »talo gld. 40 ter lih |c moti .edaj dobiti no tej minimalni ceni gld 6 90. Američanko pat srebro te mano le ekoz In skozi bela kovina, ki obdrt bolo »rebra 25 1« " kar se garantu)«. V najbol, 1 dokar da "a Inserat ne temelji na nikakršni aleparlll, sivtznicm se . lem javno, vsakemu, kateremu ne b bilo b"iKo vleč. povrniti brez tadrtka zne.ek In na| S kdor ne zamudF ugodne p.UIVe, da «.1 o.|I.U to kra.no garnituro, ki |c po.ebno pnkl dna kol pre-
kr"nc božično in novojetno darilo.
kakor tudi za vsako bol|lc go.podaratvo. Dobiva se edino lc v
A. HIRSCHBÉRG-»
cksportnl HIŠI amer. pat. »rebrntga blaga na Dunaji II, Rembrandtstr. 19 O. Telefon 14597.
Pošilja .e v provlncijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje.
Čistilni praiek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natl»n|eno v.r.1-veno znamko (zdrava kovina) Izvleček Iz pohvalnih pl«em : S pat. «rebrno garnituro ;em |ako zadovoljen. v	Tomai Rolinc, dekan Maribor.
d*
Eksc. baronica coeisneim .... j* poročila Vašo garnituro, torej proalm, pušlllte ml tako garnituro ta gld. 6 90.
d, ». oktobra 1901.	.
Ilona Tlaza, ro|. grof. Degenfeld. .. .	koristna, prosim, da
tov. tdravnlk.
Sanafogen
Od nad 5000 profesorjev ln zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 2011 7—6
jači telo, Krepi živce
Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co., Berlin S W.48inglavno zastopstvo C.Brady,Dunaj 1. Fleisch-naikt 1.
Brinjevo olje
kupuje po viaoki ceni 2608 3 1
Josip Kor d in, Ljubljana.
Pred Škofijo &*. 3.
Filipa Neusteina
- poslajene	:
odvajalne krogljice
(Neusteioove Elizabetne krogljice).
Pred vsemi drugimi podobnimi Izdelki imajo prednost le krogljice, proste vsakih škodljivih i rimasi i vporabljajo se z največllm uspehom pri boleznih v «podnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče, nobene zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo
zaprtje
Itvor premnogih bolezni. Radi poslajene oblike jih radi uživajo tudi otroci
ŠkalMca s 5 krogliicami stane 30 vin., ovoj z 8 škatljicami, torej I 0 krogljic, stane le 2 K. Ce se pošlje naprej K 2 45, se pošlje tranko 1 ovoj
Svarilo! ponarejanji. Zahtevajte
—1 .i.SL'c .F'"?'1 Neusteina odvajalne
. Up"
krogljice". Pristne le, če nosi vsaka škallja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnem tisku ,,Sv. Leopold" in podpis „Filip Neustein, Apotheke". Naše trgov, sodnij. zavarovane emoalaže morajo imeti našo tvrdko	258j 10-1
Filipa Neusteina le-karna pri sv. Leopoldu
Dunaj,1 ,Plankengasse 6. Dobiva sevvseh lekarnah.
Ker je Vaša garnlt. v go.podlnl |ako Ikorlstr „ pošljete M eno. S,	.a
Zahvala.
Naznanjam Vam, da
se počutim z 'pet popo'no dobro, izg nila je m grena (krč v glavi) a vzdihovanjem, veliko vznemirjenje. s'abnst ielo'ca, pe-banie ter druse slabosti. O gosprdu H Lovie, Mon.kovo II. se bom izražala vedn " pohvalno in bvaiemo, kako sem pismenim p tom ozdravela.
Maritai dol pri Olo-mucu (M 'rava).
Marija K ......I.
Di se izogne brez-potrebn mu nadlagov.nju, se sporoči ime, če se želi, le po.om M.makova II.
2t09 1—1
mm	~~
Leposlovni mesečnik
„Dom In Mu
stane za celo leto K 9-—. Naroča se v Ljubljani.
Zabranlte Izpadanje
Odstranjujte prhljaje I
js
"o i
B
k «
•N h.
S
N
B
9
a
o
B 3
N
Ojačlte rast lasi
Oživljajte živce I
Dr. Dralle=ja brezova vod j za lase
najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo In lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime ,Dr. Dralle', ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na Škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, drožerijah in brivnicah. Glavna zaloga : M. Hoffmann & Co. Teiin v L.
Slavnemu p. n. občinstvu si usojsm rajvljtdntje nszrariti, da prodajam odslej svoje priznano izborn j	2842 3—2
gorenjsko sukno
na Vodnifovem trgu
vaa druge dni pa
na Poljanskem naiijiu ite» I
in ne več na Marijinem trgu. Velespoštovanlem
JOSIP REICH, tovarnar v Ljubljani.
Združene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni okroglo ioookom. takozvanih
vojaških kocev za konje
za ceno la gld. 2-20 komad in gld. 4-30 za
par 6 par'V franko na dom) naravnost na lastnike kon Ti debeli, trajno trpežni koči eo topli kot koiuhovna, temnnsivi. okoli 150 200 cm veliki, torej lahko pokrijajo celega konja.
- Razločno pisana naročila, kt se izvrie le po povzetju ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na	2214 3
Steiner*jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Ounnj, II, Tnboratraaaa 27 G.
Ceniki na željo zastonj in Tanko. — Za neugaja-
joče se zavežem vrniti mprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so doftla od: kobilarne v Radavcu, Romarno In Brody. župnika Kolarja Tut«, dr. Vračuna, odvetnika v Varasdu,
Eoscstnika We'c^bergerja, Itosva, Grtlnwalda Z>>r-ovak, Rotter L'Chten, pi Mroczkowsti- ja Do.ro-gtany, Rnsenauerja Zg. Moldava, Kahlls^a Mmken-dorf, Swhenka Gerl-dorf lastn k a umetnega mlin« Fohringerja in dr.
- želodca -
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi na di dinega zaprtla. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavjjanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo. ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-zmemosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico. napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose bai*»m aa i»lo4«c iz lekarne B. FRAGNERJA v PRAGI.
SVARILO I H
Vai deli embalaže imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
lekarna B. FRAGNER-ja v
PRAGI
C. In kr. dvornega dobavitelja
===== „pr/ črnem orlu" ----
Praga, Mali Strana, ogel Nerudove ul. 203
Po polti razpoillja ae vaak dan. Cela steklenici 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpoéiljatvl K 1*0 se poil|e mala steklenica in ta K 2-80 veliva steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K 8 4 vel ke steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poitninc prosto na vse postaje avslro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ogerake. V Ljubljnnl se doBiv. Drl g«, lekarjih : G. Piccoli, U. pl. Trn-kóczy, M. Mnrdetach Sger, J. Mayr. 2178
Oaebnl kredit za uradnika, častnike, učitelje itd Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradnlšk. druStva dajejo po naj-zmtrnejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovale! izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri otred-niem vodstvu u'«dn. dru-tva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 2
Pouk
vkrtjNim riianjuin izdalo-:: :: vanju iblak die ::
PANI KOMAR
oblastveno konca, nòni mod
2*99 Ljubljana 4-2 Prad ftkofljo ftt. 21.
p05«5ti>0 naprodaj
ležeče ob državni cesti Celovec-Beljak, z dobrim, n ivami travnikom in sadnim vrtom, 20 minut od kolodvora Zelo pripravne za kakega rokodelca. Več pove Jožef Fleia, Nova vaa št. 20 P. Podravlje pri Be jaku. Koroško.	2610 1
Dobro idoča
trgovina z mešanim blagom
se takij odda z vso zalogo po jako nizki ceni, zaradi odpotovanja v Ameriko Trgovina stoji tik državne ceste in dve minuti od kolodvora. Kje, pove upravništvo tega lista.	2606 3 1
prcuizijsKe potouale«
za zasebnike, za prav dobre predmete iiòe F. Reinisch, Draždane A , Krenkelstr. 20
Oglase naj se le dobri prodajalci. 2555
Šivalni atroj
lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Ceniki zast. L. REBOLJ
zaloga šiv.strojev in koles, Kranj.
se je zgodil nedavno v Budapešti, ki je edini te vrste Ta čudež je učinil, da deialnn zaloga auknonagn blnga v Budapaeti VII I. Rottenbilierg. «|a razpošilja za
K 10 kupen 3 metrov
finega jesenskega blaga ali kamgarna v črni temno-višnjevi, sivi in rujavi barvi za nopolnn obleko 1 a gospode (sukna, hlače in telovnik). l973 15-12
Čudež
Kdor kupuje blago za jesenske in zimske obleke, naj se gotovo posluii dobro znano trgovino
„pri Škofu"
v Ljubljani, Poga&arjav trg (sadni trg) v veliki mestni hiši nasproti mokarjev.
Dolio je novo blago v veliki izberi in po zmerni ceni in sicer: sukneno blago za moške in ženske, perilni parhent, volnene, svilnate in pletene rute (kocke), Serpe in ogrinjalke, odeje (kovtre) domačega dela, koci, jagerske srajce in jagerske spodnje hlače za moške, ženske in otroke, kakor tudi nogavice za moške in ženske.	2289 8-6
Poatroiba znnealjivo poitona in dobra I
Bajaa Uuzlja i
mm V^lifM fera božJAnega drevesca »-«
■ M h m mméi inètti irteli trillasti d rutini, jt moj« liboljim
MDBntni intel. zvonilo zo božično drevo il 1
P«*MI II IMIM11 mM. Ilfeld IO un rti Girutlri s« u fnakcijonlrinji
■■ÄeMaa» «M a» Paratia aaluajle «rovae preprostim nasal eujem Postavljene na miao sa Maa aa aa naaai i«a*s. tisk*lj4H na taplo pai fankeijonira tndi bres prižganih avsi
Gorlti zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboliiani jekleni be tički pa udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto ivonjenje zadoni, mlado in staro prestavliaioč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J'SO.

m> : 4
5	koal « t .
6	koaov
H r ! >V'
v^ft3*0 v.
. K 4-25 I
•	" m.50
•	t* 8'— I
M koaav
•o .
too .
9 kosa
It . >i . K 43 50
„ 58-,.112*—
K 12--» 15 -
s. 29-
,	V.'
•: «V . IIJ. , V- -•i.- ' I ..
Št. 1. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvijeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi ste hriči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimi srebr. lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 —
5	koal
4 . .
6	kosov .
. K 5-50
■ » 7 25 „ 10-50 1 36 koaov . 6a . . too . .
9 koaov It . " . K 57 50 „ 7 50 ,. 180-
K 15-50 „ 20-25 „ 38-50
- Najnovejftl -
stell. Klüt u (ott flrmra
IS koa. sortiran b, skrbno tavitih v kartona, po velikosti ia itvriU.i po K --40. --60. --70, - 80, !•-, 1 20, 1*50. 2*—. t os karton^. po vahk»sti in isvriitvi pe K - TS, -*M, 1*—, 1-20. L»nietU. angelski laeci, sr«brni ali siati, kavert K —''O, iica xa orehe 100 k>«s«v K — 20, eeniioo is steklenih krogljie, 1 in pel 4" S m.tre d-.lga. pe velikoeti krog jic K —'90 —-95, 120, 1-40. «veiiee M kosov v kartona K - 50, ve^je ta keeav v kartnnn K — 58, driajci aa avete, torsi K --60.
Prosim aahtavajta katalog.
pristna Roskopf patentna ra-montoirka na aidro ivicarskega zistema z masivnim solidn. švicarskim kolesjem na sidro inia-Sčtto za gonilno vzmet, pristno nikliasto okrovje z varstven« plombo in iarnirikim pokrovom, ovaln. robom, 36 uridoča (ne gre samo 13 ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in kletni garancijski list, kom. t K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalccm
6 K, 3 kosi 17 K
Begata ubera v seejem (lava. kata ge
§t. 7i>). Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobiž. 4 prejeti, notranja zapora na vzmet, nikel-nasta zunanja zapora 9 cm dolgosti, 6 cm iirokosti K l&U.
flt. 7SOS Cena dobra denarnica is aa.gs koea. motnega, gladkega nenia iga-nena, la zaklopci Is govedine, ipredeli ta visiti., I sapore, 9 cm del. g cm
lir K 1 35.
Bol;*e denarnice po K 1*85, 2*10, 2-80,3-10,3-50,3 80,4 2<J.nvHje nkrat Baresi aa najmani 40 K bla*a, dobi aeateaj
I Ia mefeOe. tla«o a pred 16 tfoaambram, • hitro, kakar ab a. .a dnom iaaa. Baal
ker podla pe U. ierembra sarad
qajaa aerei be aatoraj pravofiaano aa aaalav :
tvornlca ar v Mostu
i JAN KONRAD i

.Zahtevajte im| na)«ovojil (lavni katalo« a 8000 oHkaaal, ki vam fa taka] p.ll|am zaatonj In poHalna prosto
Bo2lčna nagrada.	mJUtè» afarJn/todilim ti. 454./« f «aéi mtMia m kasalniknm m p» koledar u l. 190«.
■ Zaman« dovoljena aH danar nazaj, fora) braz rlzlkal Paiilja m p« parada ali denar aaprq Najpripravn«)« m urite aa adraaka paatoa aakacnica. Naobkodna j« potrobao, da aa pri aa-
i«ul, ali Bkj m padt)a blaf* P*	i* danar adpaalaa po aakasnici Todi i« t knriat vaaknma naroditalja, *
"	" *	*	"	*	* kod«
«ga aavala a« aera dostavljati laka
ccs. in kralj, dvorni dobavitelj v Mosta —■—— it. 1941 na ČeSkcm -
BAROS
Pokvarjena vina
in druge vinske bolezni se z ničemer bolj ne odpravijo kot po vseh naših postavah dovoljena, v tu in inozemlju dobroznana Barosova
5
e<3 te«
sredstvo za ojačenje vina (hektoliter rabi (i/2-l kg) 4 K. Purin (za h.ktoliter 5—6 deka)
12 K. Deka 16 vin. čistilo za 12 hI 2 K, z« 25 hI
3 K, za 50 hI 5 K. sred -tvo proti kislini (za hI
'/t kg) kg 2 K 40 vin. s edstvo za odstr. duha (za
hI '/«. >/2 kg, ke. 5 K 20 vin. za pokvarjena In gosta vina (hI '/j 1 kg i, kg 4 K 40 vin. Dal e vse obstoječe predmete za kletarstvo in gospodarstvo in stroje Ceniki zastonj In Iranko.
5 < kg po povzetju, nad to koliiino na rok 1726X11 3-1 PO dogovoru.
Osrednja pisarna in prodajalna: Budapest, VII. Dohiny uteza 1, zaloga: 49, telefon 8-72. Tovarna zmesi za rum, likerje in druge spirituoze: I., Värosmajor-utcza 42, (lastna h-ša) Telefon 45—45. — Razpošilja se dvakrat na dan po pošti po povzetju ali proti vposlatvi denarja
Milijoni gospodov in dam rabijo .FEOLIN'
Vprašajte svojega zdravnika, ni li MFee"linM najboljše kosmetično sredstvo za kai», 'aa** i a ■ obe ! Še tako malo čist obraz in še grše roke postanejo takoi arittokratično fine in lične z vporabo .F*-e-olina". — „Fenoli"" Ja Iz 42 na'plemenitejš h in svež h zelišč prirejeno angleško milo. jamčimo, da po vporabi „F**oll-»»" brez sledu izginejo vsaki izrastki in gube, „k v ogrel, rdečica l»d , Itd. Naoh \ „Faaolla- je najboljše Qobrauok sredstvo za čiščenje las in njih ohranjenje, oreprečuje »zpad^njc las. Pl'io jn bolezni v glavi Zaveiemo se p°vrnIti denar če bi kdo ne bil popolnoma zadovoljen s nF^II-om- Cenakosu K 1, Sfc—I KióO, « koHov K 4. 14 ko" T \7 Pošilja M FETTHnnal DnnaJ VI Mnrlab«1far«traaa* 46! dobiva se tudi v droger , parfumerijah in lekarnah. 2582
V LJubljani : A. Kane, drg., Jos. Mayr, lek. p zi. jelenu
Gebrauch
5noui za moìt
popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju
Josip Racher
drožerija „pri črnem psu" - Bruck ob M. -
Prospekte na zahtevo zastonj.
Odobrila c. kr. splošna presku-ševalnica za živila v Gradcu.
2413 6—5
llfonrff v starost' od 14 do 16 let, poštenih kr-ULCl tU ščanskih starišev, enega ali dva, sprejme Ivan Veae>, mizaraki mojster v Sodraii-oi pri Ribnici. 2561 1 -2
1		Samo6dni t LaA // äXSi^^^L^ '/J . s.. .	r F	1	
MM					
Havrc New-York Fraaooaka prekomoraka družba. Odpotuje se Iz Ljubljane vaak torek. Vozne liate in pojaanlla daje eamo Ed. Šmarda obi. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajaka oeeta it. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 1878 26-7					
MMMaaMawaaeanaaMMa
MUMMMMMMMMMMMM
Kdor rabi tratraraa in teles-
niéke éine za obuke, str- šno lepenko, bičje za strope, pločevino za s'rehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo. vino in gnojnico, nbr-e naj se na trgovino z železnino
FR. STUPICA
v LJubljani. Marije Terezije cesta itev. I, zraven .Figabirta", in Vatvazorjev trg It. 6, nasproti Kriianske cerkve.
Edino tam se dohi vedno svei portlaad-In roman -remrnt Iz slovečih tovaren <lo»ike In trborllek». Mreže in Sica za ograj», tranlike brani-, razni plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice za žito, oprava za mlekarne, ter vse poljedelsko orodje v veliki Izberi.
(j lav »o In edino zantopetvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski rezstavi v Zagrebu « prvim darilom odlikovanih alamorezale, mlatilnle in gi-pellnov.
Amerikanski stroji -a košnjo vedno v zaloel.	7 8
SVOJI K SVOJIM I
m
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnikml.
Ljubljana, Stari trglO
priporofa svojo veliko zalogo najraznovrstne Jih klobukov, cilindrov in ?epk, kakor tudi naj-trpelnejJih ter najfinejših Čevljev.
Ptmvo« iiTiroiu*
Vitko p«nare|anje kuni»» Edino pristan J« 85 4
Thie rry-jew balzam
z zeleno znamko .redovnica". Cena II majhnih ali 6 dvojnatih jteklenic all 1 velika špecijalna ateklenlca a patent, zamaikom K 6'— Iranko.
Thlerryjevo centifolljako mašilo
proti vsem le tako ilarim ranam, vnetjem^ rs-nltvam, abscesom In oteklinam vieh vrat. «.ena: » lončka K 3-60 ae poilje le proti povzetju >11 deaar naprej — Obe domači sredstvi ata povsod znani in slovita kot najbol|ii. Naročila te naslavljalo na:
[ich DIEN
« «	i m -	uaata v ijai|v mam .
.'einchttrBiitu Lekarnar A. Thierry r Pregradi pri »»u««»	Rogaikl Slatini.
s II sod originalnih pisen gratis In

Brošura Iranko
Za ».ugajajo?.
raj Mnogi ao naročili po drakrat
/Ai/niAč ir , 'f.rrtt'riJro
Xatert it'/t/a tivbrv. po ceni in ttwiH¥//ttVpotovali ruy se obrnyó I
cSiino/i™z/On etete*
v Sjubljuni ytbloóvvrshe ulice 20. "i&'AvnrstnaiPcycLmilu ótyc .te Impltiözp. I
DOBRO SREČO!
Namesto ... K 10'— samo .... K 3*80
stane lepa „Gloria" »rebrna s plombo 30 urna anker - remontoirna žepna ura,
prima kolesje z lepim glavir. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I g'd. 95 «r. 2575 1-1
Dalle ponuiam pozlačeno, JO urno (ve'eprima švicarsko ko-
iesie) remont, uro z lepo pozlačeno veriiico za samo 3 gld. Za vsako uro dveletno pismeno jamstvo. — Po povzetju pošilja
Izvoz ur KOHANE Krakov il 42.
Istotam sprejmejo so dobri in zanos» Ijivi zastopniki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj ilustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrnini itd.
Dr. Heger, urar, juvellr in gravar.
Oslek I. Kapucinska ui.4 (Slavon.)

t	j---------Trti JVetr Yot k
enajpiipravnejfa, najcenejša in nnj-boljéa pot iz Ljubljane ▼ severno Ameriko, ker t« d «p^^^j ni dolgotrajne am.- v —	-Z-»*« maóne rožni e no
raznin te letnicah, nobenega pearedoranja, ne prenočevanja in spi .h nobenik potranakih stroške? nad potjo. Parniki so prostorni ira ni in inaiai; Ta^jo raake 14 dni. Hrana ia poatrečba najboljia. Poj« nila daje in karta prodaja g lam i aaatopnik.	aoO« 79
Bnanji uOBod iz Trai». Ait-ni». iure* 19. novembra 1907. „Lu-sitania" it Lirerpoola 30. noTembra.,,Pinonija" 3. decembra. Caronia, 14. decembra.
Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ulice 26, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Za 5 vinarjev
si more vtak preskrbeti prednosti pri nakupn blaga n obleko, kakorinlh slcei nI dobiti, kdor proti po dopisnici za vpo-slatev vzorcev prt «oliki trgovini bratje Leohner « Bradou, železna bila. To ne stane nit, na Izbero pa Ima vsak najmoaeraejie blago za damske obleke črno In barvano perllno blago, posteljnino, oktford, loden, sukno, vse vrste platno ai perilo in posteljno opravo, In mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje Izvrlltl najboljil nakup. Mnogo bii naroča že celo vrsto let vse svoje po-treblčine le od tam, ker so te prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
2026 12-12
tiro z verižice
it le gld. 160
dobi vsak krasno srebrno remont. Oloria žepno uro sistem Roskopf-patent 36 ur natančno idočo za kar se jamči 3 leta. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le gld. 1 '60 3 kom. z verižicami vred gld. 4 50. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga švicarskih ur 2531 5-2
S. Urbach. Krakov it. 95.
Najccn. nakup češkega
posteljnega perja
5 kg nov , dobrega, alvega, skuoljenega , brez prahu K 9 40 t boljši K 11 801 5 kg dobrega napol belega K 1 o—i belo, mehko K23'50; S kg snetnobelo, mehko K 28 -. K 30 -, K 34 -, K 36 I 9 kg snelnobel ne-oskublj K 23-- , K 26--, K 29 -t puh siv i K 3-40. bel i 4*—40, in,{nobel a K 5-80 in K 6 40 pol kg. Pošiljatev Iranko po povzetju, Sme se zamenjati In nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se proti za natančen naalov. IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Ang.l IS pri Klatovu, Češko
I. kranjsko po4|»t]a aa naaatno at«k-Iaratro la slikani« aa atsklo >
Aug. Agnolai
Dnnajaka celta 13«, poleg,rigovca'
a« priporoča prečastlti duhovščini Ia p. a. slava. «bilaatvu za napravo cerkvenih oknsv i nsDctaln atcklarstvoss all slikane na stekl«, stavbenih tfet, napravo okvirov, Itd. Itd. — Ina tudi v zalogi različno porcelansko lo stekleno posodo ta aunlzje gostiln In ta-sebnlke, svetilke, okvire Itd. po n«|nlljlb cenah - Nari ti, ceniki In proračuni nt zahtevo sasto«|, mnoga spričevala ta dovrše.a dela aa c«n|«alni odjemalcem * ogled «a razpolag«.	IS07 51- 15
Dva učenca
se sprejmeta takoj v mizarski poduk. Andrej
Kregar, mizar v Vižmarjih n. Ljubl|ano. 2401 3
Mizarskega pomočnika
sprejme takoj za trajno delo	2580
Simon Černe, mizarski mojster, Gorje pri Bledu
Dr. Kovacs°evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. - Lonček I R 80 «
„International' odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest. Liszt Fe-rencz-ter 20	«07 18 -1
Käthe=jeva voda za lase
all „Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena steklenice ali lončka K 2 -, K 3—, steklenica za poizkus K 1 40. Pošilja po povzet|U gospa Käthe Menzel, Dunaj, XVIlI, Schulgasse 3,1 St g. 2342 10-6
Pozor!
Iščem izurjenega
mlinarja
oziroma zakupnika mlina.
Pri mlinu je pripravno stanovanje in hlev za štiri goveda. Nastopi se lahko takoj. V obeh slučajih dogovor pod ugodnimi pogoji pri meni na Hru-ftevem hiš. št. 13, P. Dobrova pri Ljubljani.
Frano Pritekel
2617 1	posestnik in mlinar.
KAŠLJUJOČIM
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo u.pešno
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega sredstva, Thymomel Scillae, pri oslovskem kašiju in pri drugih vrstah kašlja.
Vprašajte, prosimo zdravnika!
1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2-90 K i 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
Izdelovanje In glavna zaloga
lekarna B FIUGNER-Ja
2430	c. kr. dvom. zalagatelja 24—1
t- „ _ Praga III., èt. 203 — .....
Dobiva se skoraj v vseh lekarnah.
Pozor na Ima sredstva, izdelovatelja In na var-
atveno znamko.
itaajatall Ia odgovoral sredolk: Dr Igeasti čitalfc.
tiskala■ .Katoliška Tlakama*