Št. 47. V Gorici, v sredo dne 14. junija 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 1' • uri predpoldno ter stane z izrednimi prilogami tur s »Kažipotom« ob novoin letu vred po posti pre-jeniana ali v Gorici na doni posiljana: \„(. leto .......13 K 20 h. ali «M. 6-GO pol leta........<» » «0 » » » 3:50 jetrt leta.......3 > M) > » » 1'70 posamične Številke stanejo 10 vin. X:iioči>ino sprejema upravnico, v a (/i s. do 12. ure. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah e> tisk-mo 1-kmt S kr., 2-krat 7 kr., :t-krat G kr. \suLa wM.i Večkrat po dogodbi. — Večje črke po piostoru, '-. Kekiame iu spisi v uredniškem delu li> kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako oi1-./,\i urnost. »Vse ?.a omiko, svobodo in napredek! Dr. K l.avric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne- ob nedeljah in praznikih od i), do 12. dopoludne. Up ravni s t v o se nahaja v Gosposki uliei št. 7. v I. nadstr. na lovo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le. upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče«, vsak petek in stane vse leto 3 K 20 i) ali gld. 1-OU *Soča* in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakaini Sch\varz_.._v_ Šolski- ulici in ,1 ellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu delia Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. V varstvo manjšin. Nemec je res prvi v Avstriji. Povsodi so uveljavljajo znane sloveče besede, d a s o ti o b e u e m u Nemcu ne sme skriviti lasu! Vse, kar hoče, m o r a doseči. Dočim se avstrijska vlada Cisto nič no ozira rta povsem opravičene zahteve slovanskih narodov, marveč jih prepušča usodi in volji Nemcev, oziroma Lahov, zlasti povsodi tam, kjer je dana jednim in drugim umetna premoč, nad Slovani — se pa briga za usodo Nemcev kar najlepše povsodi ter jih ščiti in varuje, kakor seveda to pač pritiče prvemu narodu v ustavni državi! Slovenci na Štajerskem so v deželnem zboru v manjšini, istotako Hrvatje in Slovenci v istrskem, in celo v naši deželi imajo Lahi v deželnem zboru in odboru večino, sicer le za en glas, ali večina jo. V Istri Slovani v deželnem odboru sploh niso zastopani, na Štajerskem imajo enega deželnega odbornika, kako je v Trstu, je tudi znano. Slovenci mi Štajerskem so zbog tega izročeni na milost in nemilost Nemcem v vseli deželnih rečeh, v Istri je istotako s Slovenci in Up .»ti, in celo v naši deželi ni nič boljše, zlasti še, odkar imamo kopo nesposobnih poslancev in odbornikov. Pri nas bi se dalo sicer še kaj opraviti, če bi ne bil deželni glavar Pajer, ki je ves položaj spremenil v prilog Lahom, ker Čuti v sebi vedno le poslanca, ki mora glasovati pri vsaki točki. Zato pa je ta večina taka, da se proti njej da kaj doseči le z železno vstrajnostjo; drugače ni nič. Da bi se v tem pogledu kaj zboljšalo, bi bilo potreba neprestanega trdega boja. Na to pa, da bi vlada pomagala pravici do veljave, da bi bili Slovenci zastopani v deželnem zboru in odboru tako, kakor pritiče deželi s pretežno slovenskim prebivalstvom, niti misliti ni. Saj jej ni mar tudi za to, da bi dala le kako varstvo umetno napravljeni manjšini. Kako je odprla pot Lahom do zastopstva iz trgovske in obrtne zbornice z novim volilnim redom, smo svoj čas razkrili. Vlada se ni niti zganila, da bi bila morda kako uplivala na Pajerja, da naj posnema svojega prednika grofa Coro-niniju, ki se je vzdrževal glasovanja ter prepuščal vse reči desetericama na eni in drugi strani. Pot do kompromisov je zaprta po spremenjenem položaju, ker je Pajer vedno poslanec, ki glasuje, Na laški strani je sedaj večina proti manjšini. Tako spremenjeni položaj je vlada molče odobrila, češ, poslanec je pač svoboden ! Če bi se godilo tako Nemcem, kakor nam, oj potem pa bi bila že na nogah ter bi bila zastavila vse svoje moči, da se tok položaj hitro spremeni nazaj tako, kakor je bilo {»rej. Ker pa je Pajer pogreznil na imenovani način Slovence globoko pod se, jo prav to tudi vladi. Seveda pri tem moramo vpoštevati vedno žalostno dejstvo, da so naši klerikalci popolnoma zadovoljni s to nizko stopinjo, na katero nas je pahnil mogočni vitez Pajer. Tako je, kar se tiče nas, naravnost olajšano vladi, da niti od daleč ne misli na kako varstvo manjšine! Iz Istre in Štajerske res donijo na ušesa vlad« prizadevanja, da naj se da manjšinam potrebo varstvo, ali vlada toga noče slišati, ker pač kaj takega nočejo ne Nemci ne Lahi. Drugače pa je nastopila vlada na Češkem. Namestnik kraljevine Češke je naznanil v zadnji seji Češkega deželnega zbora, to je pred par dnevi, da predloži vlada v jesenskem zasedanju češkega deželnega zbora p re d-logoo delitvi deželnega zbora v n a r o d n e k u r i j e; po teh k u r i j a h se i m a n e m š k i manjšini z a g o t o-v i t i zastopstvo v d o ž e 1 n i h i n š t i-tu cij ah in v deželnih odborih. To pomenja prvi korak k narodni avtonomiji ter gotovo varstvo za pravice manjšine. Č e vlada izvede t a n a č r t, p o k a ž o oficijelno, da smatra slovanske d e ž e 1 n o z b or sk e m a n j š i n e z a 1 j u d-ska zastopstva nižje vrste, ki so m a n j vre d n a v a r s t v a. To pač mora vzburiti vse trpeče slovanske narode, zlasti pa še v naših deželah, kjer tako občutno trpimo pod kruto laško roko. To more vzbuditi vihar proti vladi, in zlasti mi teptani Slovenci se moramo upreti vladi 7, vso silo. Jednake pravice za vse. Če vlada zagotovi Nemcem na Češkem, kjer se posipa ž njimi od strani Čehov res vitežko, tako varstvo, potem mora istočasno ustvariti tako varstvo tudi za slovanske manjšine. In če tega ne stori, more nastati odpor, ka-koršnega Še ni doživela vlada. Da bi se baš Slovenca in Hrvate tako pritiskalo ob steno, tega vendar no moremo prenašati več... Kar se tiče končno naše dežele, ponavljamo, da sedanja idila v deželni hiši ne bo trajala večno, marveč da pride še, do velikih bojev za pravice v njej, kakorhitro prodro med Slovenci na dan možje čistih narodno čutečih src. DOPISI. Sovotlilje, dne 1J. VI. «r». -••• Da ne bo-dete mislili, da spimo tukaj v Sovodnjah spanje pravičnega, Vam moram sporočiti, da se snuje tukaj pevsko društvo. Vaje so že pričeli1, in sicer pri gostilničarju g. V. Po-vovodja pa je gospod II., na kojega pritiska črno ozadje. Torej pristno klerikalno društvo. Sicer z barvo ne marajo še priti na dan, ali vse dokazuje, na kakšni podlagi sloni to društvo. Naslov bode nekako tak : „ Katoliško pevsko društvo Bnbije-Sovodnje". Ako bi se bilo osnovalo nepristransko •društvo, bi gotovo uspevalo, ali g. vikar seveda je proti temu, ker se boji, da bi se poliberalilo. Zato pa g. K. na tiho po višji komandi organizira gori imenovano društvo. Kakor je videti, ni klerikalcem dosedanji mir v občini po volji, ter hočejo na-pravljati zgago. Zato bode gotovo sledil sla-vospev v „Goriciu osnovatelju g. R. V pred-pustnem času, ko je bil on edini kriv s svojim sodrugom M., da se je priredila slovensko-italijanska veselica, ni imela „Gorica" za g. H. nobene besede graje. Le gospoda F. si je prav pošteno privoščila, koji se je le na prigovarjanje gori imenovanih vdal, ter toliko svojih moči in dnarcev žrtvoval za zabavo. V zahvalo zato je moral prenesti hude napade od vseh strani, in to radi li\, ker on je bil pravi oče one zabave. Le po njegovi inieija-tivi se je bila priredila. Razume se ob sebi, da k novo osnova-nenm društvu niso povabili »liberalcev". Bog ne daj! Vederemo! ~- O priliki kaj več. Opazovalec. I BanjŠiC. Velikokrat že so je pritoževalo občinstvo, da no dobiva pisem, dopisnic ali razglednic o pravem času; prepogos-toma pa so to zgodi v naših goiaii. Prav sedaj se je dogodil zopet tnk slučaj pri nas. Neka rodbina je pisala v ponedeljek 5. t. m. ter tudi oddala pismo na pošti v Gorici, namenjeno za vas Banjšice, pošta Grgar. Ona družina je bila čez binkofitno praznike na Banjšicali ter je povprašala, čo so prejeli pismo ali ne. Ali nihče ni vedel nič o pismu, ali se je izgubilo ali jo pa morda znnikornost poštnega sela kriva, da ne donafia pisom ob pravom čnsn. Pač bi bilo jako potrebno, da bi se ukrenilo na kak način, da bi ljudje dobivali pisma oh pravom času, no pa šole po 14 dnevih ali pa sploh nikdar ne. Ako se zgodi kaka nesrečn ali kaj drugega, ko jo naših ljudij mnogo v svetu, mi v gorah o tem ne zvemo nič, ker nimamo nikoli pravo pošte. Sami slovenski naslovi menda vendar niso krivi, da ne dobivamo pisem pravočasno ali sploh ne. Kam romajo pisma V Banjšičar. II Podbrda« - Hranilnica in posojilnica, ki se je pred kratkim vstanovila, vrlo napreduje, čeprav ji nekateri krogi nasprotno žele. Vodstvo obstoja iz samih vrlih mož; torej ni treba poslušati onih, ki nimajo dobre besede za njo in ki bi jo že sedaj radi vgonobili. Bralno in pevsko društvo tudi vrlo napreduje, in mnogo je inladeničev, ki se marljivo brigajo za društvo ter hodijo mnogo citat. Društvo ima na razpolago 10 časopisov. Naravnost neumljivo pa je, da nekateri znani niso niti podporni člani, ki bi pa morali biti. Kaj je temu vzrok V Delo pri železnici že pojema. V predoru že polagajo veliki tir; torej kmalu se popeljemo po železnici k Vam, g. urednik, v Gorico, da se še kaj več pomenimo. Opazovalec. Iz Škrblne. — Starešinstvo je bilo dovolilo v seji 21. maja t. 1. javni ples tukajšnjim — 29 — Grof Motite Cristo. ITapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) To ni bilo prvič tako. Dantes, ki se je vrni1 v svet iz samote, je čutil večkrat živo potrebo po samoti. In katera samota je neizmernejša in bolj poetična kakor samota ladije, ki plove po morju, samotna, sredi nočne teme, swdi neizn ornega molka in pod očesom Gospodovim. To pot so obljudile samoto njegove misli, noč razjasnile njegove iluzije, molk oživele njegove obljube. * Ko se je patron prebudil, je plavala ladija s celimi jadri; niti koščka platna ni bilo, v katerega bi se ne vpiral veter. Tekom jedne ure so prepluli nad poltretjo miljo. K» obzorju je vstajal otok Monte-Cristo. Dantes prepusti ladijo svojemu gospodarju ter leže, da bi zaspal. Toda kljub temu, da je prečul celo noč, ne more zatisniti očesa. Čez dve uri se vrne na krov. Ladija je imela pluti mimo otoka Elbe. Bilo je videti, kako se dvigajo v nebesno modrino svitli vrhovi otoka Monte-Cristo. Proti peti uri popoludne so imeli pred očmi ves otok. /rak je bil tako čist, da je bilo mogoče razločevati vsak predmet, kakor se dogaja to le v onih krajih ob solnčnem zatonu. Edmond je s svojimi očmi požiral to skalovje, ki se jo spreminjalo v vseh možnih barvah nastajajočega somraka od žive rožnate pa do modre. Zdajpazdaj se je zadel ob njegov obraz žareč veter, njegovo čelo se je pobarvalo temnorudeče, čez oči mu je vsplaval škrlatast oblak. Igralec, katerega usoda je odvisna od lučaja kocke, ne more čutiti tega, kar je čutil Dantes v tem paroksizmu upanja. Zvečer ob desetih so se izkrcali. »Mlada Amelija« je bila prva, ki je prišla na mesto, določeno za sestanek. Dantes -e kljub svojemu samozatajevanju ni mogel več brzdati: bil je prvi, ki je skočil na breg, in rad bi bil poljubil zemljo kakor Brutus. Bilo je že popolnoma temno; toda ob enajstih je vzšel iznad morja mesec in oblil trepetajoče valove s srebrno lučjo. Nate so se vedno bolj in čim višje je stopal, s tem večjo močjo so se razlijali njegovi bledi žarki po skalovju tega drugega Pelijona kakor svitel pajčolan. Otok je bil moštvu „Mlade Araelije" dobro znan: to je bila jedna njihovih navadnih postaj. Dantes je poznal precej dobro njegovo zunanjost, ker je plul mimo njega vselej, kadar je potoval v Levanto, a nikdar še ni stopil nanj. Zato vpraša Jakopa. „Kje prebijemo to noč?" pravi. „Kje drugje kakor na krovu tartane!" odvrne ta. „Ali bi ne bilo iti boljše v jame?" „V katere jame?'' „V jame, ki so na otoku." „,Iaz ne poznam niknkih jam," pravi Jakopo. Mrzel pot stopi na Dantesovo čelo. , ,,Na otoku Monte-Cristo ni nikakih jam ?" vpraša. j »Ne." Dantes ostane nekaj časa ves potrt, nato pa se zmisli, j da je mogoče, da so te jame vsled kakega slučaja zdaj za-, mašene ali pa da jih je dal zamašiti iz previdnosti kardinal Spada sam. V tem slučaju je bila glavna stvar, da najde zamašeni vhod. Po noči bi bilo iskanje zastonj. Zato preloži Dantes to na jutrišnji dan. Poleg tega se pokaže poldrugo miljo od brega znamenje, na katero se odzove »Mlada Amelija« na isti način in to znamenje je pomenilo, da je čas, da se napravijo na delo. Ladija, ki je prišla pozneje in je spoznala iz znamenja, da je vse v redu, se približa kmalu bela in tiha kakor pošast, se vsidra, in takoj se prične delo. Dantes se je bal, da je povedal že preveč in vzbudil sumnje s tem, da je šel na suho, s svojimi opetovanimi vprašanji, s svojim natančnim opazovanjem, s svojo neprestano previdnostjo. Toda k sreči je bil razlit na njegovem obličju izraz neizbrisljive otožnosti, in veselje ni moglo izpremeniti njegovega obraza toliko, da bi postal kdo pozoren. O tem, kaj namerava Dantes, ni nihče slutil ničesar, in ko vzame zjutraj puško, smodnik in svinec ter reče, da bi rad vstrelil nekaj divjih koza, ki so jih videli skakati s skale na "skalo, so pripisovali to deloma njegovi ljubezni do lova, deloma njegovi želji po samoti. Samo Jakopo ga hoče spremljati. Dantes se mu ne mara vstavljati, boje se, če ponudbo odkloni, da vzbudi kako slutnjo. Toda ko pustita za seboj komaj četrt milje in že vstrelita lepo kozo, pošlje Dantes Jacopa ž njo nazaj k tovarišem, naj jo speko, in ko bo gotova, naj mu dajo znamenje, da pride jest. Posušeno sadje in sodeč Monte - Pul-cianskega vina sta imela spopolnitiobed. Dantes nadaljuje svojo pot in se obrne zdajpazdaj nazaj. Ko dospe na vrh neke skale, zagleda tisoč korakov pred seboj svoje tovariše, s katerimi je pravkar prišel Jacopo in ki so že z živahnostjo pričeli pripravljati obed, katerega je pomnožil Dantes tako bogato. t mladeničem za dan 12. t. m. s pogojem, da plavajo v občinsko blagajno 60 K, kar so tudi plačali. Ker je pa nekaj klerikalcev y starešinstva, še je pokazala nagajivost proti plesu. Šli so sporočit na glavarstvo v Sežani, da je v bližini škrlatica, in da se bojijo, da se ne bi zanesla tudi v Škrbino. Glavarstvo je res hitro prepovedalo ples ter ukazalo, da se moramo strogo držati, čeprav t Škrbini ni nobene bolezni. DomaČe in razne nouice. t Župan dr. Karol Venuti. - Na binkoštni ponedeljek se je vil okoli poludne po mestnih ulicah proti pokopališču krasen sprevod, ka-koršnih se vidi malo v našem mestu. Cela Gorica je prisostvovala temu mrtvaškemu sprevodu, po hišah so bile razobešene zastave in črna pregrinjala so visela z oken ter pokrivala balkone; vse prodajalnice so bile zaprte, na mnogih je bil napis „Chiuso per lutto cit-tadino", gorele so svetilke po ulicah, ob njih pa so viseli belo-črni trakovi; po ulie«h se je trlo ljudstva, vse je hotelo videti krasen pogreb - k večnemu počitku so nesli zemske ostanke župana goriškega ra^ta, odvetnika dr. Karla Venutija. To se mora priznati Lahom, da znajo častiti svoje ljudi, zlasti ob smrti izlivajo naravnost svoja srca na nje. Vse, kar čuti laško, razni zavodi, društva, zastopniki raznih oblastij, mestne šole, duhovščina itd. itd., vse je bilo zastopano pri tem pogrebu. Prišli so tudi iz Furlanije in Italjje častit pokojnika. Na grobu so govorili podžupan Bombig, dr. Verzepassi,dr. Rajmondo Luzzatto, dr. Bramo, dr. Venier. Vsi so ga proslavljali kot Čistega Laha, kot zvestega bojevnika za nitalianita" Gorice, kot dobrega laškega patriota. Zato je prišel k pogrebu tudi tržaški župan. Radi bi bili navedli tudi posebne zasluge župana Venutija, ali omejevali so se le na čisto njegovo laško dušo. Bili so pač primorani v to, ker zaslug ni bilo. Nočemo reči, da je baš rajnki župan 3am kriv, da se nahajajo mestne finance v najslabšem stanju, da mesto propada ter ni videti nikjeri nikakega napredka, ali on je bil župan od leta 1894. naprej, terej v dobi, v kateri se je največ zanemarilo bodočnost Gorice, v kateri pa so divjali sredi mestnih zidov najsurovejši, barbarski boji proti Slovencem. Nočemo reči, da zadene krivdo radi tega le njega; morda bi bilo še hujše, če bi bil žnpanoval kdo drugi, toda vemo, da se ni storilo pod njegovim županovanjem nič, kar bi kazalo na boljše čase mesta, kakor tudi nič v prilog Slovencem, ki so bili v izvestnih časih v mestu kar „vogel-frei" — dokler se ni v zadnjih Časih meščanstvo samo zavedlo, da hodi po krivih potih, vsled česar so nastale vsaj deloma boljše razmere v mestu. Mesto „pr v e g a meščana" je pač združeno z veliko odgovornostjo, in če se tupatam tudi zgodi kaj proti njegovi volji, vendar nosi odgovornost on... Nam je žal, da se moramo spominjati ob grobu Župana zgodovine naše v mestu tekom zadnjih 10 let, ker najrajše bi se deležili žalovanja laških someščanov, rekoč: pokopali so moža, ki je bil pravičen vsem svojim meščanom. Sicer bodi tu takoj omenjeno, da o njem kot človeku je mogel v slučaju tudi Slovenec reči, da je dober, bili so pač hipni trenotki, ko je prevladala v njem slovenska kri slovenske njegove matere — ali kot politik je plaval z drugimi Lahi naprej. In v politiki ne velja lepi latinski rek: Del mortuis nil nisi bene. — Toda preminil je, in zapuščino prevzamejo drugi — on pa naj počiva mirno v slovenski zemlji v vznožju slovenskih gora! Vojaške »aj». — Na včerajšnji dan je bilo poklicanih 14f> mož reserve k 28 dni trajajočim vojaškim vajam, ki se bodo vršile iz Trsta proti laški meji. Zapovedoval bo en domobranski stotnik, dodeljeno bode moštvo 07. Letošnje vaje se bodo vršile tako: za pešpolk št. D7. bataljonske vaje od 1.- 31. julija Trst Bazovica. Vaje p e š-polka 97,: od 1.—24. avgusta, in sicer do 11. avgusta med Sežano, Divačo čez Št. Peter na Postojino. Glavne vaje bodo od 10. 24.; vojno streljanje na Bezovljaku pri Cerknici, kjer bo dodana pri streljanju še arti-lerija. Brigad ne vaje: 87. i 07. pešpolk, artilerija in konjeniki, se bodo vršile od 25. 30. avgusta z Rakeka čez Razdrto, Št. Vid v Komen. D i vizij ske vaje: 27., 47., H7. in 07. pešpolk, artilerijski št. 8 in 4 eskadroni konjenikov, se bodo vršile od 31. nvg. do 5. sept. severno od Komna in v črti Zagraj-Medeja-Krmin-Vrhovlje-Gorica. Vaje 3. kora: Od 6. do 7. septembra v črti Gorica-Komen-Ajdovščina. Dne 8. in 9. septembra se bodo vračali vsi polki v svoja garaizijska mesta. --. Skupno bo k vsakemu pešpolku poklicanih 800 mož v rezervi. Slanost kolesarskega društva »Gorica", katero priredi povodom svoje desetletnice, obeta biti velikanska, kakor se da soditi po predpripravah. — Za dirko Selo-Tivoli se je priglasilo že precejšnje število članov, in sicer za dirko dvokoles kakor tudi za dirko motociklov. Dirka bo jako zanimiva, zlasti še dirka motociklov. Po dirki bo koncert vojaške godbe, ples ter nastop raznih pevskih društev. Slav-nost se bo vršila ali dne 25. t. m. ali pa nedeljo kasneje. Občinske volitve v Gorici. — v soboto je volil tretji razred. Izvoljeni so: B. Battistig s 184 glasovi, J. Bombig s 187, M. Culot s 183 in L. Travani s 152. Namesto Travanija so volili nekateri hotelirja K. Happacherja; zlasti krčmarji so se potezali zanj. Kakor se vidi iz priimkov, je edini Culot Lah „puro sangue". Udeležba je bila pičla, kakor vsako leto. Volilcev v tretjem razredn je okoli 800; največ glasov je dobil Bombig — 187. -----Ob tej priliki omenjamo^ da Travani se je še pred par lati pisal Travan, ali ker zveni tako ime preveč slovensko, je priložil I, sedaj je boljši Lah! Po mestu je bil na lepakih ta I na več krajih prečrtan. V drugem razredu, ki je volil večeraj, sta bila izvoljena profesor P. Petronio s 140 glasovi in Jos. Venuti s 147 glasovi. fe Štanjela. — Uredništvu „Soče", Gorica. Sklicujoč se na paragraf 19. tisk. zakona zahtevam z ozirom na opombo uredništva pod dopisom „Iz Štanjela" v štev. 44. Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je »popravek sklanfalo lažnjivo farško obrambno društvo v Ljubljani"; res je pa, (¦¦• sem jaz dobesedno tak popravek poslal „ Obrambnemu društvu" v Ljubljano^ katero je le le par besed iz ImojegaT izvirnika izpustilo, a ničesar dodalo oz. prenaredilo. V Štanjelu dne 0. 6. 1005. Jožef A. Strancar, kurat. Dostavek uredništva: Pred vsem opozarjamo slavno lažnjivo obrambno Irnštvo, da še ved'i? -te zna delati popravkov. Sicer smo mu to t;;.ii že pred sodnijo dokazali. Priobčujemo pa ga vsejedno, da pokažemo, da Strancar Jožef in obr. društvo še vedno ne poznajo vsebine § 19. tisk. zak. in pa da pokažemo nresnicoIjubiiost" teh svetih mož. Res je namreč, d» so mu napisali v Ljubljani popravek, saj je bila vendar pisava čisto drngačna nego je Strancarjeva. Strancar Jožef je samo podpisal in bianco kos papirja in nad podpis so napisali v Ljubljani popravek. To je vendar res, pa naj se sklicujejo Resnicoljubni" možje na § 19., kolikor hočejo. Sam pa priznava, da so mn nekaj izpustili — torej smo na čistem, koliko je vreden ta „ popravek". »Obrambno društvo11 v Ljubljani nam piše : Pr. uredništvo lista „Soča" v Gorici. Sklicuje se na prvi odstavek § 10. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1802., državnega zakonika številka 6. za 18(53., zahteva podpisano „Obrambeno društvo" v Ljubljani, da sprejmete z ozirom na uredniško pripombo k dopisu „Iz Štanjela" štev. 44. z dne 3. junija 1005, Vašega lista, v postavnem roku z istimi črkami in na istem mestu naslednji stvarni popravek: Ni res, da je popravek gospoda Jožefa A. Strancar-ja, kurata v Štanjelu, „sklanfalo lažnjivo farško obrambno društvo v Ljubljani", res je marveč, da je popravek dobesedno tak poslal imenovani gospod sam in je podpisano društvo k izvirnika izpustilo le par besedi. V Ljubljani, dne 8. junija 1905. Predsednik: Dr. Andrej Karlin. Tajnik: Dr. E. Lampe. Dostavek uredništva: Kar je rečeno k prejšnjemu »popravku" glede Stran-carja, to velja tudi k temu. — Veseli nas pa, da ne zanikata gg. dr. Karlin in Lampe, da je to slavno farško obrambno društvo — lažnjivo! Nagloma je umrla 32 letna P. Brumat iz Fare v Furlaniji, stanujoča pa v Ločniku. V tukajšnjo bolnišnico je bila prišla radi in-fluence. Ko se ji je zdelo, da je zdrava, je rekla, da pojde domov. Prišel je oče po njo. Šla sta v neko gostilno nt, Stolnem trgu, potem pa v neko drugo na Studencu. V prvi je povžila malo juhe. Šla je v drugi na dvorišče, ko pa se je hotela vrniti v gostilno, jo je zadela kap; ostala je mrtva na licu mesta. Truplo so prenesli v tukajšnjo mrtvašnico. S kopitom je Udaril konj po glavi 52 letnega Lina Borghi iz Čezklanca (Cesclans pišejo Lahi) v Benečiji, ko je motovilil pijan ob strani svoje Žene po ulici na Studencu. Dasi j« izvoščik Šuligoj pazil ter kričal na pijanca, je padel ta vendar pod konja, ki ga je precej poškodoval na glavi. Borghiju so dali prvo pomoč v bližini pri usmiljenih bratih, potem pta šla z ženo naprej. To se je zgodilo kmalu potem, ko je v bližnji gostilni tako nenadoma preminila Brumatova. SiabO Je illlO prišlo gospej soprogi pekovskega mojstra g. Andr. Fajta, ko je slišala vest o nagli smrti Brumatove ter videla, kako je prišel pod konja pijani Borghi. V prodajalni, ki jo na voglu Teknlišča in ulice na Studenec, se je onesvestita. Ali pomagali so jej hitro, tako da ni drugih posledic. Prebrisan Tržačan, — v nedeljo zvečer kmalu po 8. uri se je hotel peljati neki Trk •;:•« s svojo družino, vseh skupaj je bilo 5. u\ kolodvor, da se odpelje iz Gorice nazaj v Trst. Pokliče izvoščika ter ga vpraša, koliko zahteva za vožnjo na kolodvor. Ko mu je povedal, da stane 1 krono, je zaropotal Tržačan, rekoč, da mu da 40 krajcarjev. iV ne pa se ne pelje ž njim. Izvoščik je rekel, da ostane pri tarifi. V tem hipu pa pridnim mimo tramvaj, in Tržačan se ves vesel usede s svojo družino v tramvaj, rekoč izvoščiku, da ga je hotel nabrisati ali sedaj se mu je izmuznil. Smejal pa se je ta prebrisani Tržačan le malo časa, ker je moral plačati v tramvaju za 5 oseb prav 1 krono; za vsako osebo 20 vin. In še slabše se je peljal kakor pa v kočiji! Zaprli $0 dve »gospodični", ki sta prišli iz Trsta ter m nastanili najprvo v hotelu Union potem v Centralu. Kna se piše Ve.š-novar, je stara 25 let, druga pa Jos. Piščauc, je stara 22 let. Ena je bila v „eafe cluui-tant1', druga natakarica. Aretirali so ju radi tega, ker je zmanjkala takrat, ko sta .se preselili, neki uslužbenki pri Tjuion ura ; vrednosti (JO K. Sumi se, da sta „ vzeli" uro s seboj ti dvo »gospodični", ki pa ,*ta bili sicer jako elegantni. Bralno In pevsko društvo »Kras" v Opatjem- selu naznanja, da se bode vršila veselica s plesom dne 29. t. m. in ne 2. julija, kakor bilo že objavljeno. Toliko na znanje bratskim društvom in slavnemu občinstvu. VreČO 8 fižoli je odnesel nekdo trgovcu A. Torkarju iz Podgore, ko se je ustavil v Bru-matijevi gostilni na Tekališčit Fr. Josipa ter pustil vrečo zunaj. (Dalje u prilogi.) Dantes jih opazuje z ljubeznivim, žalostnim pogledom moža stoječega višje od onih. „V dveh urah," si misli, „odpotujejo ti ljudje, bogatejši za petdeset piastrov, in da dobijo nove, bodo vnovič stavili v nevarnost svoje življenje. In potem se vrnejo s šeststo livrami ter jih zapravijo v kakem večjem mestu s ponosom sultanovim in z nadutostjo nabobovo. Danes preziram v svojem upanju njihovo premoženje, ki se mi zdi malenkostno; v razočaranju bom morda zavidal jutri ljndi za to, kar se mi zdi danes malenkostno... O ne!" vsklikne Edmond, „to se ne zgodi. Modri, nezmotljivi Faria naj bi se bil motil samo glede te stvari ? Sicer pa raje umrem kakor da bi moral živeti še naprej to pomilovanja vredno življenje podložnikovo." Tako torej Dantesu, M je hrepenel pred tremi meseci samo po svobodi, ta ni že več zadostovala, in hrepenel je po bogastvu. Toda to ni bila njegova krivda, kajti Bog je vstvaril človeka tako, da mu je dal zelo majhne moči, a zraven hrepenenje brez mej. Med tem je korakal Dantes po ozkem in nerodnem potu, ki se je vil med dvema skalama in ga je izkopala reka, a se ga, kakor bi bilo videti, še ni dotaknila človeška noga, ter se bližal kraju, kjer so morale biti po njegovem mnenju jame. Sledil je morskemu bregu in preiskoval vsak najmanjši predmet z največjo pazljivostjo. Naenkrat se mu zazdi, da vidi na nekaterih skalah zareze, ki jih je vij zavila človeška roka. Zdelo se je, da je čas, ki oaene vse fizične stvari s ščem mahu in vse moralične s plaščem pozabljivosti, prizanašal tem znamenjem, ki so bila napravljena t nekakem redu brez namena. Zdajpazdaj so ta vendar izginjala pod mirtnimi grmi, ki so cveteli in tvorili bujne šopke cvetja, ali pa pod parasitskimi rastlinami. Edmond je moral torej pripogibati veje in trgati šope mahu, da je našel znamenja, ki so mu služila kakor nit z* vodnika v tem drugem labirintu. Sicer so pa ta znamenja oživila Dantesovo upanje. Gotovo jih je izkopal ali dal izkopati kardinal, da bi bila v slučaiu katastrofe, katero je lahko slutil, a ne videl natanko že naprej, njegovemu stričniku za vodnika. Ta samoten kraj je moral ugajati človeku, ki je hotel zakopati in skriti zaklad. Toda ali ta nezanesljiva znamenja niso opozorila očy drugih kakor onih, katerim so bila namenjena, in ali je otok zvesto čuval svojo veliko skrivnost? KaMb šestdeset korakov pred zalivom se zazdi Dantesu, da so znamenja prenehala Toda pred kako jamo kljub temu ni stal. Velika okrogla skala, ki je ležala na trdni podlagi, je bila videti kot jedini možni cilj, h kateremu so vodila, Dantes se torej okrene in vrne po potu, po katerem je prišel. Meu tem so njegovi tovariši pekli kozo, prinesli vode iz studenca, kruh in sadje z ladye in baš v hipu, ko vzamejo pečenko z ražnja, opazko Edmonda, ki je skakal s skale na skalo predrzno in lahko kakor divja koza. Dajo mu dogovorjeno znamenje s strelom iz puške. Lovec takoj izpremeni svojo smer in steče proti njim. Toda ko vsi občudujejo njegovo hitrost, s se jim bliža, in imenujejo njegovo ročnost predrznost, Edmondova noga kakor da hoče potrditi njihove besede. Vidijo ga, kako se opoteče vrh skale, slišijo ga, kako zakriči, in nato izgine njihovim očem. Vsi planejo kvišku in pobite proti mestu nesreče, kajti kljub temu, da je bil več kakor oni, so ga ljubili vsi. Jacopo |j>ride prvi na mesto. Edmond je ležal na tleh, krvaveč in skoro brez zavesti. Zdrknil je po bregu, visokem dvanajst do petnajst čevljev. Vlijejo mu v usta nekaj kapljic ruma, in to sredstvo, M se je izkazalo pri njem že prej enkrat tako izvrstno, tudi zdaj zgreši svojega cilja, Edmond odpre oči in toži, da čuti silno bolečino na kolenu, veliko težo v glavi in neznosno zbadanje v bokih. Hočejo ga prenesti na breg. Toda ko se ga dotaknejo, izjavi kljub temu, da je vodil podje^e Jacopo, da nima toliko moči, da bi mogel prenesti ta napor. Samo ob «ebi se razume, da na jed ni bilo misliti. Vendar zahteva Dantes, naj se vrnejo njegovi tovariši, ki nimajo za post istega vzroka kakor on, na svoje mesto. Kar se tiče njega, potrebuje samo miru, in ko se vrnejo, bo že boljši. Pomorščaki so bili lačni, vonj pečenke je prihajal do njih, i« med pomorščaki pokloni niso običaj. Zato odidejo. Uro pozneje se vrnejo. Dantes se je splazil med tem z velikim trudom do skale, prerastene z mahom, na katero se j o naslonil s hrbtom. Toda njegove bolečine so postajale vedno večje. Stari pa-tron, ki je moral odpluti še to jutro, da speča svoje blago na meji med Francosko in Piemontom med Mco in Freiusom, prigovarja Dantesu, naj poskusi vstati. Dantes napne vse svoje moči in poskusi z nadčloveškim naporom ubogati, toda po vsakem poskusu omahne stokaje in pobledi še bolj. „Polomil si je rebra," pravi'patron tiho; ,,toda dober tovariš % in ne smemo ga zapustiti. Poskusimo torej, da $a spravimo na tartano." Toda Dantes izjavi, da raje umre na mestu, kjer leži. kakor dovoli, da se ga dotaknejo še enkrat. »Torej," prav: patron, »naj pride, kar hoče; toda nihče ne bode mogel rfiči, da smo pustili brez pomoči tako vrlega tovariša, kakor ste vi. Šele zvečer hočemo odpluti 1" Temu predlogu se tovariši začudijo, dasi mu nihče ne ugovarja. Baš nasprotno mu ponudijo vso svojo uslužnost. Toda patron j 3 bil tako strog in hladen mož, da je bilo danes prvič. da je opustil svoje podjetje ali vsaj preložil njega izvršitev. Tudi noče Dantes dovoliti, da napravijo zaradi njega tako nenavadno izjemo od pravil in discipline, ki so vladali na krovu. „Ne," pravi patrouu, »bil sem nepreviden in zaslužim, dn nosim posledice sam. Pustite mi nekoliko biskvita, pučko, smodnik in krogljej da bom mogel streljati ali se v sili braniti, in sekiro, da si napravim, če predolgo izostauete in ne pridete kmalu po me, neke .rste bivališče." Priloga „SoCe" it. 47. z dne 14. junija 1905. Narodno slavijo — Ljudska veselica na Vrhovlju. — Če par dni in Vrhovlje postane središče preporoda v gorenjih Brdih. Vesele in ugodne vesti se Sirijo po deželi, Vse se pripravlja z mrzlično nestrpnostjo. Prostor veselični je že planiran. Svirala bode kojščanska godba, pristno slovenska godba, katera je zadovoljila z nekaterimi točkami celo precej razvajena ušesa komisije, ki se je .hotela-, prepričati o zmožnosti. Lahko se trdi, da bodo celo strokovnjaki zadovoljni z godbo in da bo tudi njihova kritika ugodna. Umetni ognji so menda že na mestu, in kakor se sliši, bo pirotehnika obhajala na Vrhovlju pravcate triumfe. Za razgled bodo"v' posebni opazovalnici na razpolago dalnjogledi. Za danes dovolj! Več prihodnjič! OniŠtva (Z Okolice, ki se nameravajo vdele-žiti narodne slavnosti na Vrhovlju, opozarjamo, nuj ne pozabijo naznaniti svoje vdeležbe oziroma pevske ali glasbene točke, s katero sodelujejo, o. kr. glavarstvu v (Jorici. NarOČba za VOZOVe k narodni slavnosti v Vrhovlju je mogoča Se do li>. t. ¦ Oglasiti se je pri lir, tajniku Zudelu v ijtuiMii posojilnici. Cena do Plavi in nazaj za osebo kron 1 •<)(». Bolniško blagajno v Mirnu brani v včerajšnji ..Gorici- neki goriški „ opazovalec". Možje sicer neroden branitelj, ali vseeno mu povemo, da nima nikdo nič proti oni blagajni, le vse lepo v redu naj bo Dopisnik v rSočiu je imel le dober namen uplivati, da ostane blagajna le, blagajna, ki služi svoji svrhi, in nič drugega. Če opozarja na kako reč, ki bi Škodila blagajni, je to pač le dobro delo. Ce bo vse v redu, se ne bo nikdo spodtikal ob blagajno, če ne pa se pove vselej resnico v obrambo dobre stvari. Kar se je doslej pisalo, je pač vse res. Toliko v ravnanje, da ne bo toliko nepotrebnega zvijanja in laganja! ,.Corrlerea se je spravil v eni svojih zadnjih Številk na dva gg. farmacevta pri letni .los. (Jorjup iz posluj i n-hkega oktajsi. Gospodar je slišal, ko se je vlegel, neki ropot v hleMi, Sel na dvorišče ter poklical pomoč. Ko so prihiteli 3, so spravili iz hleva omenjenega Gorjupu ter ga peljali na policijo. Med potjo sta jim ga hotela dva iztrgati iz rok. Gorju]) je rekel, da je prišel le spat v hlev, ker ni imel drugodi prenočišča. Ali ker je bil že večkrat kaznovan ter izgnan iz Trsta, so ga obdržali v zaporu, ker sumijo, da je hotel krasti. Kako plačujejo dolgove laški delavci. - Dva laška delavca iz kraljestva sta delal; pri železnici- v Plaveh. Te dni sta mislila, da imata Že dosti denarja, da lahko gresta. Pobrala sta svoje.^ečU i&ozabjlftg pa plačati eden 1(K> K, drugi 85 K. Prizadeta gospodarja staT prišla hitro v Gorico, kjer so res redarji prijeli oba delavca, ju prisilili plačati, potem pa ju izročili sodniji. „ , S črešnje je padel 4<> letni Fr. KerSevan iz Rihemberga ter si zlomil hrbtenico. Prenesli so ga v Gorico k usmiljenim bratom. Do pretepa je prišlo pri plesu v Sv. Lovrencu pri Moši ponoči, ko sta dva mladeniča iztrgala drevesce pred plesiščem ter Sla ž njim med plesalce. Slišal se je strel in ranjena sta bila Fr. 1'rankovič na čelu, Turuš K. pa v hrbet. Prvi je ranjen lahko, drugi težko. Strelec jo je bržčas popihal čez mejo. Štrajk. Včeraj so pričeli štrajkati mizarji, kovači i» voznrji. Kokih 1 HO jih je slo po mestu v kolonah. Vsi so predložili pred časom svojim gospodarjem svoje zahteve glede zvišanja plačila, ker pa ni bilo do Itiukogti nikakega odgovora, so stopili v štrajk. Napadena. • V nedeljo ob 7" zvečer sta govorila dva želoznizka delavca Kr. Kocbek in Kr. Sagiidin, oba Štajerca, z neko deklo pred Muravčevo gostilno v Korenski ulici. Mimo stii prišla Goricami 21 letni Rud. Med-veSček in 2<> letni Fr. PreSern. MedveSček j«' potegnil pero s klobuka Kocbeku ter zbežal. Ta je tekel za njim; ko ga je imel ujeti, je vrgel M. vanj kamen, s katerim mu je izbil par zob. Ko je Kocbek dohitel Medvoščoka, je nastal pretep. Oba Goricami sta bila ranjena, MedveSček na desni roki, PreSern na glavi. Šla sta se zdravit v bolnišnico. Ko sta bila na policiji zaslišana, sta bila Kocbek in Sagiidin pusčenu na svobodo. Vojna ii Rusi in Japonci. Francija zakrivila katastrofo v Korejskem prelivu. ,.Novoje Vremja" piše med drugim: ..Admiral Roždestvonski bi nikdar ne bil plul sko/i Korejsko morsko ožino, ako bi ne bil k temu prisiljen vsled iiedostnjnnja premoga. Opozarjamo na poročilo poveljnika križarske .l/.um-rud'', ki je priplula do zaliva sv, Vladimira a vsled nedostajanja premoga morala sežgati vse svoje lesene dele! Sedaj ni trebil ničesar več skrivati in trebil je odkrito povedati, da so je Francija ustrašila kričanja Angležev in .Japoncev, da krši nevtralnost, in ni dovolila od Madagaskarja naprej, da bi se rusko brodovje približalo obrežju in se preskrbelo s premogom. Naši ubogi pomorščaki so morali vsled tega jadrati po širokem morju, kakor nov večni Zid. Okoli Japonske skozi preliv I.aperouse v Vladivostok niso mogli, ker, odgnani po Francozih od indokitajskega obrežja, niso imeli dovolj premoga, da bi se lahko odpravili na tako daljno pot. Roždestvenskemu torej ni pre-ostajaio dragega, kakor da je skusil prodreti skozi Korejski zaliv. To se mu pa ni moglo posrečiti, ker je japonsko brodovje v Korejski morski (»zini vsekdar bilo in bo gospodar položaja. tr.....^ Junak Kondratenko. sMorniag Post*' javlja iz Čira: Ruski general Balastšef, zastopnik ruskega »Rdečega križa", je dospel s svojim štabom, obstoječim iz 24 častnikov, iz Port Arturja semkaj. Na krovu te ladje se nahaja tudi mrtvo truplo portarturškega junaka generala Kondrateuka, ki se prepelje v Odeso. Kaki bi bili japonski mirovni pogoji? Japonska je doslej skrbno skrivala svoje mirovne pogoje, a nekako približno se da vendar določiti, kakšni bi utegnuli biti. Japonsko je doslej stala vojnsi okrog 2000 do 2f)0O milijonov frankov. To vsoto mora Japonska zahtevati kot vojno odškodnino, nko noče, da ne bi njene iinance zelo trpele. Nadalje bo Japonska brez dvoma vstrajala v zahtevi, naj se ji prizna uadoblast nad Korejo, kar bi Rusija lahko, brez posebne Škode dovolila. Japonska bo zahtevala od Husije, naj rešpektira integriteto Kitajske, kar bi bilo za Rusijo težje, ker se bo hotela za izgubo Mandžurije odSkodovati z Mongolijo, odkoder bo prodirala lahko tudi v Tibet, Mandžurija naj se oddii nazaj Kitajski, in mandžurska železnica se postavi pod mednarodno nadzorstvo. Za ti dve točk' bi se Rusija morda odločila. Nikakor pa ne •'• mogla dovoliti, da se Vladivostok razoroži iu Japonski prepusti Sahalin. Japonska sama najbrže ne bo vstrajala pri vseh teh zahtevah, saj je tudi v njenem interesu, dii se čim preje sklene mir. Ruski veliki kr.w za mir. Ruski veliki knez Mihajlo Aleksandrovič je pri poroki mi nemškem dvoru dejal nekemu francoskemu žuriuilistu: Jaz sem za mir iu bom v iVtrogradu deloval v tem smislu. Presenečeni Rusi. (''ustniki ruskih indij v Manili pravijo, dii je Togo rusko brodovlje v Korejski cesti popolnoma presenetil. Rusko brodovje. je mirno plulo iu ni bilo pripravljeno na bitko. Moštvo ni bilo pri topovih, ko je Togo brodovje nenadoma napadel. Vsled tega so Rusi napravili take naopake, da jih niso mogli več popraviti. Car Roždestvenskemu. Car Nikolaj je brzojavil admiralu Roždestvenskemu: rSrčno se zahvaljujem Vam in vsem častnikom mojega hrodovja, ki so v boju častno vršili svojo dolžnost, za njih požrtvovalnost za Rusijo in v moji službi. Volja Najvišjega ni hotela, da bi Vaše junaštvo doseglo uspeh. Toda mi Vaše junaštvo bo narod vedno ponosen. Želim Vam, da kmalu ozdravite." Skrivnost japonskih uspehov. Japonski pomorski častnik, ki je služil pod Togom in je sedaj v Londonu, se je izrazil o skrivnosti uspehov japonske mornarice: „Naše ' zmago v Korejski ožini je pripisovati večjidel ljudem, ki jih imamo. Japonska je država na otokih kakor Angleška, toda ima več mož, vajenih morja, ko Angleška sama. Mi nimamo toliko parnikov, in naši parniki niso tako veliki, zato pa je naše prebivalstvo bolj vajeno jadernic, na katerih se vsakdo nauči samostojno delovati. Takega moža lahko vzamemo iz njegove obmorske vasice in v šestih tednih je dober mornar. Res se imamo mnogo zahvaliti vzgledu angleške mornarice; naše vaje, naša taktika, naša strategija je angleška, toda naše kurjenje je popolnejše. Mi n. pr. izurimo moža na suhem za kurjača, s tem da mu damo v roko lopato, s katero meče kamenje, prodno pride na krov. Naši kurjači so vsled tega precej boljši. Toda vsi naši ljudje so dobri. Oni ljubijo svoje delo, in nikdar se ne pritožujejo, naj si bo delo še tako težko. Prestali so pred Port Arturjem mraz in razne druge težave, toda pili niso nikdar. Tuji mornarji, ki pridejo v Nagnsnki, prežive svoj prosti čas v gostilnicah, potem se opijanijo in pretepajo, naši ljudje se ne opijanijo nikdar. Vsak mož je, kakor admiral ponosen na dejo, ki ga opravlja, ako tudi nalaga le premog. Disciplina je dobra, toda nam ni treba apelirati na disciplino, rnzun nko jih učimo posla. To so vzroki, kntorim se imnmo zahvaliti za veliki uspeh v Cušimski ožini. Glasovi o miru, »Standard' v Londonu jo priobčil razgovor z japonskim opposlancem Hnjutsi, ki je izjavil, da ne more noben japonski diplomat priopčiti japonskih mirovnih pogojev. O istih moreta direktno razpravljati Rusija in Japonska. Cloga posredovalca ne more iti dalje, nego da izroči željo Rusije, nko hoče isla stopiti v direktna pogajanja. ,,Ronterjev biro" poroča iz NVnshingtonn : Rusija in .Japonska sta vsprejeli predlog, zadržan v noti predsedniku Rooseveltii. Sestanek zastopnikov obeh vojujočih se strank je sedaj zagotovljen. Predsednik Roosevelt je dne H. t. m. odposlal japonski in ruski vladi noto, v kateri je obe prosil, naj v svojem in v interesu vsega civiliziranega sveta, stopita v direktna mirovna pogajanja. Roosevelt jima je ponudil svoje posredovanje, ob sklepanju preliminarij glede kraja in časa, kadar bosli smatrali to potrebnim. Predsednik meni, da je prišel čas, da se v interesu vsega človeštva potrudi, naj bi se ta grozni in obžalovanja vredni boj zvršil. Nota predsednika Uoosevelta na rusko in japonsko vlado je bila odposlana v četrtek popoludne, potem ko je prišlo iz Tokija in Petrograda zagotovilo, da predlog ugaja. Nota je bila mi ukaz Roosseveltov brzojavnim potom odposlana v Petrograd in v Tokio, kjer jo je izročil dotičnim vladama ameriški poslanik oziroma odposlanec, V diplomatičnih krogih smatrajo, da je to prvi odločilni korak do miru. ..Toda tukaj umrješ ¦lakote.*' pravi patron. /ro mi je ljubše," pravi Dantes, „kakor trpeti neznosne bolečine, če se le zganem/' Patron se obrne proti obali in se ozre na ladijo, ki se je zibala v malem naravnem pristauišču, pripravljena, da odpluje. -Kaj naj storimo. Maltezec Vu pravi. „Zapustiti te ne moramo, in čakati je tudi nemogoče.'' .,< Mplujte," vsklikne Dante.-?, „odplujte !4* „Izostati moramo vsaj osem dnij in potem napraviti še ovinek, da pridemo po te," pravi patron. „Čujte," pravi Dantes: „če srečate v dveh ali treh dneh ribiško ladijo ki prihaja v to okolico, jo opozorite na me. Plačam ji petindvajset piastrov, da me prepelje v Livorno. Če je ne srečate, pridite sami po me." Patron zmaje z glavo. »Čujte,' patron Baldi," pravi Jacopo, „jaz vem sredstvo, ki pomaga. Odphnte, in jaz ostanem z ranjencem, da mu bodem stregel," „In ti bi žrtvoval svoj del dobička, da ostaneš pri meni ?" pravi Dantes. »Da," pravi Jacopo, „in iz srca rad." »Ti si vrl mladenič, Jacopo," pravi Dantes, „in Bog ti poplača tvojo dobro voljo. Toda hvala ti za ponudbo, jaz ne potrebujem nikogar. .Teden ali dva dneva miru, in zopet bodem zdrav. Razun tega tudi upam, da najdem med temi skalami zelišča, ki ozdravijo poškodbe, kakor je moja." In nenavaden smehlja,) zaigra na DnntesoviK ustnicah. Gorko stisne Jacopovo roko, toda glede sklepa, da hoče biti h»m, ostane neomahljiv. Tihotapci zapustijo Dantesa, kakor je zahteval, in odj-"eJo, obračaje se pri tem nanj z izrazom živega sočutja, na «ar odgovarja on samo z roko, kakor da ne more pregibati tudi ostalega telesa. Ko izginejo, pa pravi s smehom na ustnicah: ..Čudno jo, da je najti med ti.kimi ljudmi prijateljstvo in resnično požrtvovalnost.-' N. to spleza previdno na skalo, ki mu je jemala pogled na morje, iu vidi od tod tartauo, ki je bila gotova za pot, se izsidrala, se zibala najprej na valovili lahko kakor galeb, ki hoče poleteti, in odplula. Čez jedno uro je izginila popoluoma. Vsaj ranjenec s svoje skale je ni mogel več videti. Nato ustane Dantes izpod mirtnih grmov, rastočih na divji skali, lahko in prožno kakor divja koza, vzame v jedno roko puško, v drugo sekiro in odhiti proti skali, kjer so prenehala znamenja, ki so ga vodila. In spomnivši se bijke o arabskem ribiču, ki m;; jo je pravil Faria, zakliče: „Odpri se, sezami" III. Dantes najde zaklad. Solnce je prehodilo tretjino svojega pota, in majski žarki so padali na skale skoro pravokotno in tako oživljajoč?, da se je zdelo, da čutijo celo skale blagodejno toploto. Na tisoče cvrčkov je cvrčalo v grmovju monotono in neprestano. Listi mirtnih in oljkovih dreves so se pregibali v vetru in provzro-čali skoro kovinski šum. Vsak korak, ki gaje napravil Dantes na razgreti granit, je pregnal martinčke, lesketajoče se kot smaragd. V daljavi je videl skakati po skalah divje koze, zaradi katerih so zdajpazdaj posečali otok lovci. Vse na otoku je živelo, dihalo in se radovalo življenja, a Dantes je vendar čutil, da ga spremljata samo božje oko in božja roka. Čutil je neko grajenje, pomešano s strahom. Bila je to svet« poza, ki jo čutimo ob jasnem dnevu celo v puščavi, zavedajo se, da gleda na nas neko višje oko. Ta čut je bil tako močan, da položi Dantes v hipu, ko hoče pričeti z delom, sekiro na strau, vzame puško, spleza mi najvišjo skalo celega otoka in se ozre po brezkončnosti, ki ga je obdajala. Tukaj zagleda brigantino, ki je odplula s prvini jutranjim svitom, in tartano, ki je pravkar odjadrala na pot. Prva je imela baš izginiti v morski ožini Bonifacio, druga je plula ob korziški obali, okoli katere je hotela pluti. Ta pogled Edmonda pomiri. Zato obrne svoj pogled na predmete, ki so ga obdajali neposredno. Pri tem vidi, da stoji na najvišji točki otoka-, pod njim nikjer človeka, okoli njega nikjer indije: vseokrog le ažurno morje, ki je bičalo obrežje otoka in ga obrobljalo s srebrnimi penami. Nato odide s skale hitro, toda previdno. V trenotku, kakor je bil sedanji, se je bal slučaja, kakoršnega je hlinil prej tako izvrstno in tako srečno. Ko so prenehale zareze, se je Dantes, kakor smo že omenili, obrnil in videl, da vodijo k neke vrste zalivu, ki je bil majhen, in skrit, sličeft kopališču nimf iz bajnih dob. Ta mali zaliv je bil baš dovolj širok in globok, da je mogla pri-plnti vanj in ostati skrita majhna ladija vrste, imenovane spe-ronara. Sledeč samo niti slutenj, ki je vodila abbeja Fario v labirintu možnostij tako izvrstno, je mislil najprej, da je kardinal Spada pred vsem želel, da ga nihče ne vidi, se vsidral v tem zalivu in tako skril ladijo, na kateri je priplul semkaj, sledil smeri, ki je bila zaznamovana z zarezami, in skril, pri-šedši na konec, svoj zaklad. \ V tej slutnji se vrne Dantes k okrogli skali. Samo jedua okoliščina je vznemirjala Dantesa in se ni hotela združiti z njegovimi pojmi, ki jih je imel o premikajočih močeh: Kako je bilo mogoče dvigniti brez posebnih močij to skalo, ki je tehtala morda pet do deset centov in je trdno ležala na svoji podlagi ? V diplomati&rih krogih y Washingtonu zatrjujejo, da je nemški poslanik baron Speck pl. Sternburg podpiral predsednika Roosevelta na pogajanjih, ki so se vršila, preden je bila Rusiji odposlana nota. Zagotovil je predsednika, da tudi nemški cesar najodločneje podpira njegovo stremljenje. Govori se nadalje, da je cesar Viljem v tem spopolnil prizadevanja predsednika Roosevelta, da je stopil radi sklepa miru v zvezo z ruskim carjem. Pooblaščenci za airoint poga]aaja. Iz Washingtona brzojavjjajo 12. t. m., da je ta dan prejel Roosevelt od Rusye odgovor, v katerem izjavlja, da je pripravljena imenovati pooblaščence, ki bi se sešli z japonskimi pooblaščenci v svrho razpravljanja mirovnega vprašanja. Na kal M M* pristala? Dopisnik lista „Echo de Pariš" navaja nastopne koncesije, ki bi jih povodom even-tuelnega sklepa miru baje Rusija zaraogla pri-liti Japonski. Največ, v kar bi Rusija zamogla privoliti, bi bilo, d<: zapusti Mandžurijo, Liao-tung s Port Arturjem in Daljnem ter da pri-pozna japonski protektorat nad Korejo. Odločno bi pa Rusya odklonila najmanji odstop svojega8 zemljišča, in pod nobenim pogojem ne bi porušila utrdeb v Vladivostoku. Odklonila bi tudi poniževalno zahtevo, da bi ne smela držati vojnega brodovja v vodah vztočne Azije; istotako bi odklonila zahtevo, da bi morala plačati vojno odškodnino. Dopisnik lista „Echo de Pariš" meni, da je dvomljivo, da li bo Japonska hotela na tej podlagi začeti mirovna pogajanja. * * * Zastopnika Rusije in Japonske v Was-hingtonu vodita pogajanja, kje in kedaj se imajo sestati pooblaščenci Japonske in Rusye v svrho razgovora o mini. — Japonci so pregnali Ruse v Mandžuriji iz 4 pozicij. Baje je Iinevič celo eokoljen. Razgled po svetu. Na RiW je umrl nadvojvoda Josip, ki je bolehal že dolgo časa. Grški ni*, predsednik — zaboden. — T. De- lvaniv-a, grškega ministerskega predsednika je včeraj zabodel v Atenah v trebuh smrtno-nevarno neki Gerakoris, po poklicu igralec. Delvanis umira. Cestni roparji I Trsi«. — 4 mladi fantiči so napadli v ulici Riborgo v starem mestu Iv. Komarja, mu vzeli 26 K ter ga natepli, nekemu P. Comini pa je eden teh iztrgal zlato verižico in uro ter je hitro izročil enemu ostalih treh. Pišejo se H. Calafatti, A. Dist-horm, A. Velišek, ime četrtega se še ni iz-vrdelo. Slnetsto petja i Trstu aa poti irredenfofcem. — Mala dražba slov. fantov je pela po poti ponoči mimo kavarne „al Municipio" polglasno neko slov. pesem. Irredentovci so skočili pokonci te/ zahtevali, naj molče. To se seveda ni zgo- dilo, zato so pograbili irredentovci stolice ter Oh začeli metati na Slovence; letele so kajpada nazaj, razbilo se je par kozarcev, nakar sta prišla 2 policaja, ki' sta aretirala dva, in peljala v policijski urad ulice Tigor, kjer sta bila zaslišana, potem izpuščena. Laška surovost! Petrov 1101616. —Iz Rima poročajo: V izredni konferenci komisije Petrovega novčiča so konstatovali, da je dohodkov svetega stola vedno manj; zraven sopovdarjali, daje treba začeti varčiti!! Vihar la Wrhjr — ^a binkoštni ponedeljek zvečer je nastal na morju hud vihar. Parnik ,,Miramare" je nafel med Gradežem in Se-sljanom čoln poln vode, v čolnu so bila vesla, nekaj ribiškega orodja pa nobenega človeka. Parnik je spravil čoln v tržaško pristanišče. Kaj se je zgodilo z ljudmi z onega čolna, se ne ve nič. Z Brojenice so telegrafirali v pri-staniščai urad, da se nahaja tam blizu čoln s 4 osebami, ki prosijo pomoči. Takoj je od-plnl parnik Andax, ki pa ni našel ničewn\ --Kaj se je zgodilo z onimi osebami, se tudi ne ve. PosMtft samoROT enoletnega prostovoljca. Enoletni prostovoljec korporal Arnold Fenyo iz Budimpešte, ki služi pri 97. pešpolku v Trstu, si je pognal iz puške krogljo v prsi na levi strani. Krogca je prestrelila pljuča ter šla skozi levo ramo ven. Pravijo, da je bil večkrat kaznovan ter ga je vsaka taka kazen razburila in užalostila. Bal se je tudi, da M moral radi tega služiti še eno leto. V nedeljo zvečer je pisal več pisem, drugo jutro ob4V8 pa je nameril puško nase. Prenesli so ga v vojaško bolnišnico, kjer se nahaja v nevarnem stanju. NorVOŽka dežela, kjer so pretrgali unijo z Švedsko, je gorata. Meri 319.797 kvadratnih kilometrov in ima tri Četvrtine neplodne zemlje. Kar je dobre zemlje, jo po štirih petinah pokrivajo gozdovi. Ostajajo torej le še 4 odstotki površine za poljedelstvo. (V Švedski je nasprotno, 12 na Danskem celo 76 odstotkov ugodnega zemljišča za poljedelstvo). Zato je tndi Norvežka jako redko obljudena. Leta 1897. so našteli samo 2,110.000 prebivalcev, dočim jih je leta 1898. imela Švedska 5,002.918. Prebivalstvo se peča bolj z živinorejo, nego li s poljedelstvom. Živinoreja je sedaj glavni proizvod kmetijstva. Z ribištvom na morju se obmorsko prebivalstvo sedaj ne paca več tako intenzivno, kakor v prejšnjih časih. Tudi z rudarstvom se bavi velik del prebivalstva. V poslednjih desetletjih se je pa zelo razvila trgovina, izlastl pomorska. V obrtih Norvežani niso še znatno napredovali, vendar se je v poslednjem času tudi ista dvignila. Kar se tiče dušnega napredka, ne zaostajajo Norvežani za Švedi in Danci, V Kristijaniji imajo Norvežani vseučilišče, ki vživa izvrsten glas; in tudi srednjih Šol imajo dovolj. Dežela je v šolskem letu 1899—1900 imela 14 državnih, 42 občinskih in 28 privatnih srednjih šol. Nizih ali ljudskih šol je bilo v deželi nad 8000. Tudi na slovstvenem polju se zamorejo Norvežani ponašati z znamenitimi deli. Pri podatkih iz leta 1899. sestoji vojna sila Norvežke iz 19.700 mož pehote in 20.000 deželne brambe: norvežka mornarica pa šteje 51 ladij. Med temi je 8 križark, z 221 topovi in (1000 možmi. Švedska je imela po ravno omenjenih podatkih leta 1897. armado 27.455 mož pehote i 5269 mož konjeništva, 4100 mož topništva, skupno vseh čet 38.976 s 186 poljskimi topovi. Razun teh je še 233.000 reservistov in 180.000 mož črne vojske. Flota je leta 1896. štela 64 ladij s 300 topovi, med temi 16 oklopnih ladij, s 5000 mož posadke. Take šolo bi Mi Slonici potrebovali! - o čemnr se pri nas še govoriti ne upamo, kar se nam zdi nedosegljiv ideal, to so -NemeLže uvedli v prakso. To je: ustanavljanje takih šol, ki dajejo otrokom za življenje dovolj izobrazbe in vaje v zemljedelskih opravilih. To so šole, ki so na posestvih, pri katerih gospodarijo učenci sami. To misel je'prvi uresničil dr. Lietz s svojo vzgojevalnico v Le-senburgu na Harzu. On sam popisuje svojo šolo takole: „Mislimo si od zahoda proti vzhodu se razprostirajočo dolino, po kateri teče potok med krasnimi lokami. Za senožeti navzgor leže njive, za njivami pa gozd. Na sredi doline je dvor. Na obeh njegovih straneh je 115 arov lok, okoli 750 arov polja, 430 arov gozda, 50 arov pašnikov, na katerih je na tisoče sadnih dreves, 11 arov vrtov in 4 ari ribnikov. Posestvo nam daje v obilici vsega, česar potrebujemo za življenje. Ima čredo sedemdesetih glav govedo, 250 ovac, 50 prešičev, 11 konj in 3 žrebeta. Tu lahko vsakdo vidi, kako raste, kako se dobiva in pripravlja to, kar dobimo na mizo. Je tu mnogostranska prilika za vrtnarsko, zemlje-delsko iz gozdarsko delo. Na posestvu se seje žito, zanje, melje in peče. Na posestvu se molze mleko in dela maslo in sir." Nevarna otroška Igra. — Pred kratkim so se igrali pastirji iz Št. Vida pri Vipavi, ki so pasli »Pod goro". Med drugim jim pade tudi v misel, kako se človeka obesi. Pomenijo se, da bi to poskusili. Kden je bil kmalu zadovoljen, prevzeti to ulogo, dva pa sta so odločila, da bosta za rablja. Vzameta prstirski bič m nanj ga obesita za najbližje primerno drevo. Ko se je to izvršilo, so dečki odšli od obešenea, morda iz . lahkomiselnosti in rla bi živino zavrnili, morda iz strahu, ker se jim je. zdela stvar le malo preveč nevarna. Obešeni je obvisel sam na drevesu in se začel že viti. K sreči daje prišel nekdo mimo, videl, kaj so naredili, in rešil nesrečnega dečka. Ubogi otrok je bil v obraz že ves črn iti bi se gotovo zadušil, če bi prišla pomoč le nekoliko kasneje. Učitelj ljudske šole - minisierski predsednik. — Dansko ministerstvo, v katerem je lil učitelj ljudske šole, Christensen minister za pouk, je odstopilo. Kraij je denisijo (te dni) sprejel in poveril sestavo novega uii- nisterstva Christcnsehu, ki je postal takim načinom ministerski predsednik. Rast ŠOlSke mladine. ...... Zdravniki v Brnu so merili rast šolske mladine in so prišli do tega zaključka: Od začetka dokonča šolskega leta zraste otrok za 3 cm, od 14. do 15. leta pa za 4 cm, v šolskih počitnicah pa za 2 cm. Dečki med 13. in deklice med 7. in 9. letom rastejo enako. Od 10. leta naprej rastejo deklice hitreje. Od 13. leta naprej se razvijajo deklice mnogo jače od dečkov, in sicer po visokosti in težini. Prve medicir ike avtoritete vporabljajo Rogaški „StyrIa-vreIeci- ~~mm*>- pri kroničnem, jabolčnem Y icipnef Icatarf. ^ boterijske šteuilke. 10. junija 1905. Trst ............7» 88 87 8-2 13 Lino '.............29 !» 87 7 11 Iržne cene. za 100 kilogr. Kava: Santos......K "^--'dčrmP- Sandomingo ...» 210-— „ 940*- Java......„ 210- „ 240-- Portorlco .... „ 280-— „ »JO* - Cevlon...... „ 280-— ., 34lr— Sladkor........ „ 84-- „ 88-- Speh ............ t*)-— „ 150'— Petrolej v sodu .... „ 42*r»o „ 43-— „ v zaboju . , . „ 14*—• „ •— Maslo surovo......., 180-- „ 200-- „ kuhano.....„ 2301— „ 240— Moka : Ogrska. št O K 31« 10, št. 1 K 3(1-40, št, 2 K 29*40, „ 8 „ 98-40, „ 4 ,, 88*4', „ .5 „ 97"»», št. (i K 2*i-?i0. Otrobi debelo....... K 13-50 do 15'— „ drobno....... „ 12.40. „ 14'-- Turšlea.........• „ 17-— „ 20*— ,, za hrano...... „ 16* - „ Oves............ „ 16-— „ 18-— Naenkrat se mu porodi nova misel. Mesto da je kardinal skalo dvignil, jo je prevrn-el morda z višine v nižino. In takoj plane kviškv ter poskuša določiti prostor, na katerem je ležala prej. Res najde drčo, ki je bila napravljena nmetno, in zdelo se je, da je skala zdrsela po nji in obležala pri drugi, manjši skali, M ji je bila podstavljena. Kosci razbitega kamenja so bili zbrani, da izgine vsaka sled, da so imele tukaj opraviti človeške roke, in zloženi poleg skale. To kamenje je bilo pokrito z rodovitno zemljo, na kateri sta rastla trava in mah, in nova skala je bila na zunaj popolnoma jednaka svoji sosedi. Dantes hitro odstrani zemljo in spozna celo umetno delo. Nato pri&ie rušila s sekiro zid, ki ga je sezidal čas iz Tekom desetih minut izkoplje jamo, v katero lahko utakne svojo roko. Nato poseka> -._ Izplačane obresti hranilnih vlog » » deležev , . » » reeskompta . J » » zajema pri Račun stavbenega oddelka: 3 4 115188(88 3711.09 24o|~ 3173 Of 17863fo 2390874 63241 j 19 | 217890 65420 C Račun blagajne: Gotovina 31. decembra 1904 v blagajni .... ... 6 Gotovina 31. decembra 1904 pri c. kr. poštni hranilnici . . . Prejete zamudne obresti . . . » obresti danega posojila Račun stavbenega oddelka: >9 I 1 32892442 2 1 3289244l22| . 1 1 ! Prejemki. Račun zgube m < aobicKa za leto 1904. Izdatki. K v K |v K v K j v j Račun upravnih troškov: j Račnn vstopnin: ¦¦ ! t Upravni troški za leto 1904 . . 21367 08 Vplačana vstopnina in vpisnina 4383J56| Račun inventarja: 1 Račnn obresti: Odpis 10% na K 1500-98 . . ! 15o|lO Prejete obresti posojil .... 115188 88 Račun obresti: j » » nalož. denarja . 3711 09 Izplačane obrest: hranilnih vlog » » reeskompta . 860727 7 152606 » zamudne obresti . . . » obresti danega posojila ztavbenemu odseku . . . . 3173 17863 05 34 » » zajema pri Za 1. 1905 predpl. obresti posojil liso! -7048,91 | V 1.1903 za 1.1904 pred. obr. pos. Za 1. 1904 zaostale obr. posojil V 1. 1904 za 1.1905 predplačane 725537 22402*20 V letu 1904 za leto 1903 prejete j 169 S8 V letu 19C3 za leto 1904 plačane j obresti reeskompta..... 14371 817 55 29 i Nevzdignjene obr. vredn. listin Račun vrednostnih listin: 240 .__ 170003 81 Narasle obresti deležev do 31. Kurzni dobiček....... 240 — decembra 1904 K 29475-20 ---- ---- Izpl. obr. del. v 1.1904 » 21179.71 / / K 50654-91 Proč narasle obresti prejšnjih let . ^_. K 27299*20 23355 71 134342 29 [ / Račun tiskovin: l vporaba .......... 100 — ,' Račun bilance: 1 ; l / 1 Čisti dobiček za leto 1904 . . j 18667J90 ___/ ""774627190 |. ^_ 174627 37 T ktiua. Bilanca. Pasiua. K v K v K j v K !v| Račun blagajne: Račun deležev: ......; j' .... . j .... Gotovina 31. decembra 1904 pri Stanje 41. decembra 1904 . . . I 319684:30 HI., IV., V., VI., Vil, Viti. odseku 65420 09 Račun hranilnih vlog : ! i Račun posojil: Stanje 31. decembra 1904 . . . 199234071 Stanje 31. decembra 1904 . . . 1900302 82 Račun reeskompta: | Račun naloženega denarja: i Stanje 31. decembra 1904 . . . 31000|— Stanje 31. decembra 1904 .... 2999233 Račun prehodnih znezkov: i Račun vrednostnih listin: j Stanje 31. decembra 1904 . . . 23*06 , Stanje 31. decembra 1904 . . . 4600;— 1 1 Račun posojil pri stavbenem oddelka: Za 1.1905 predpl. obresti posojil 7048;91 Narasle obresti deležev IV. ods. 12083120 Stanje 31. dec. 1904 pri IV. ods. 47000 — j « « V. c 851040 « 31. c 1904 « V. « 132000 — ! « VI. « 7296»— i I « 31. * 1904 « VI. « 238087 45 417087:45 * VII. « ____1585;60 29475-20 Račun inventarja: . j Račun zgnbe in dobička: I 1 Vrednost 31. decembra 1904 po -'¦ . j Dobiček do 31. decembra 1903 43825 57 odbitku 10%....... Račun obresti 1 1350,88 18667 90 6249347 / -------—j— Za 1. 1904 zaostale obr. posojil 22402 20 / i « * 1905. predplačane obresti 1 S reeskompta........ 169^ / Nevzdignjene vrednostnih listin 24p;— / j Račun tiskovin: j s / Vrednost . | 500 — ______________/¦ '______________ __ j ~i4420o5;65 244206565 naCelstvo, , j—. 1 i j 1 1 1 Uadzorsl iuo. Vse občuduje 40 kron stane: 1 čedna volnena obleka 1 bela srajca s svilenimi prsi 3 spodnjih hlač 1 klobuk iz lodna 6 nogavic 6 žepnih robcev 1 satenast pas 1 dežnik 6 ovratnikov 1 kravata 1 par rokavic 1 ogledalo. Psiček • - - dakelj, črne in temnorjave barve, star Šest tednov se je zgubil te dni v bližini vile OrafTeiiberg. Kdor ga je našel, naj se oglasi v imenovani vili. Komptoarist, uešč slouensčine, laščine in nemščine, želi premenHi službo. Naslov daje upravnfštvo. Gospica, katera ima trgovino, ali bi želela samostojno na dobro obiskovanem prostoru začeti in bi se rada združila (s kompanjonom) naj se zgJasi do konec junija na „Ksaverius" Divača. JAKOB ŠimiGOJ ura* gjfa v Gorici 0. kr. železnic *H» Gosposka nI. 2. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 •a zaloga opnega olja prve vrste najboljših tvrdk \i Istre, Dalmacije, Moifetlo. Bari in Niči s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K - -64, --72, -SO, --88, --»G, 1-12, 120, 1-3«, 1-44, 1-60, 1-80, 2- . ------- Na debelo cene ugodne. . ------- 1'odilja poštnine prosto na dom. Posodo ao puSEa kupcu do popolno vporabo olja; po vporabi se spet zameni s polno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Andrej Fajt f pekovski mojster s | v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. • • filiJAlKA V isti ulici št. 20. S Sprejema naročila vsakovrstnega J peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila * izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje w m po zmernih cenah. 0 • Za veliko uod priporoča goriške m S piucc, potice Itd. g Gorica # Gorica Hdtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. »ilarodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna A. Gabrsček. Ako hočete zares ~ kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popoino zadovoljnost, ob vsak; potrebi do domaČe tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nttdt največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila iu ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, niodercev, predpasnikov, pasov itd. mmm Zaloga vseli potreMcin za y. šivilje in krojače, ^^m Tr^o\/$ko-obrtqa rej>i5tro\/aqa zadruga z neomejenim Jamstvom v aoriet. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hranilna vloga ubrontujc po 4';,%, večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižiee drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenBkih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplaf »vanje Zadružniki vplačujejo 7.a vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2f>0 kron v petih letih. Po zaključku peticija znaša vrednost deleža 'M: kron. Stanje BI. decembra 1904: Dala*!: n) podpisani . b) vplačani . OfM p&aojila . . . Vloga ........ . K 1,058.400*-- » 319.08f-. » 1,901302 — . > 1,991 340-— )\ru"on 3vanov pečenko - Gorica TEKALJŠČE JOSIPA VERDIJA »t. 26. Velika zaloga J, Zaloga piva pristnih belih in črnih vin it lastnih tovarne 6. jtuerjevih dedičev p Ljub-in drugih priznanih vinogradov, Ijani in pUenjskega piva »prazcroj* Dostav ija na dom h razpošilja po « sloveče češke »Meščanske pivc-Železnici na vse kraje avstro-ogerske varne". monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na II Zttloga leda, karerrga so oddaja z-.htcvo pošilja tudi uzorce. | le na debelo od 100 kg naprej. Cena zmerna. Postrežba poštena In točna. ^apol JDi*aščil{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št, 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-ogbrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jnko zmernih cenah. ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico Y Gorici ~~ ulica Vetturinl št, 3. -" t)izl