*** VESTNIK 23PE LETO m. KOPER — 4. APR!LA 1958 ŠTEV. 10 DRUŽBEN! PLAN OKRAJA KOPER ZA LETO 1958 I. DEL OSNOVNE NALOGE IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1958 Osnovne naloge v razvoju gospodarstva na področju okraja Koper za leto 1958, Izhajajo iz osnovnih smotrov in smernic zveznega in republiškega družbenega plana in slonijo na doseženih rezultatih gospodarskega razvoja v letu 1957. Na razvoj gospodarstva bodo vplivale predvsem naslednje okolščine: 1. Fizični obseg proizvodnje in blagovnega prometa se bo še nadalje povečeval v vseh panogah gospodarstva. Skladno z razvojem proizvodnje, se bo povečal tudi celotni dohodek v vseh panogah gospodarstva razen v prometu, kjer bo nižji kot lani, zaradi nižjih cen prometnih usiug v pomorskem prometu. 2. Glede na osnovno nalogo zveznega družbenega plana za zmanjšanje deficita v plačilni bilanci, je potrebno vse zmogljivosti industrije, kot tudi v ostalih panogah, ki proizvajajo za izvoz, maksimalno izkoristiti ter skrajno varčevati pri reprodukcijskem materialu in surovinah iz uvoza in iskati nadomestitev z domačim materialom. 3. Pri povečevanju proizvodnje si je prvehstveno treba pr.zadevati za povečanje proizvodnje za široko potrošnjo in proizvodnje gradbenega materiala. V gradbeništvu je potrebno iskati nove gradbene materiale, ki bodo nadomest li tiste, ki jih moramo prevažati na dolge razdalje. 4. Glede na smernico zveznega družbenega piana, da ostane proračunska potrošnja na ravni preteklega leta. je potrebno uvesti skrajno štednjo pri administrativnih izdatkih proračuna in vsa ostala sredstva usmeriti v gradnjo objektov, ki služijo družbenemu standardu. Kar največ razpoložljivih sredstev naj gospodarske organizacije investirajo v stanovanjsko in komunalno gradnjo. 5. V letu 1958 se predvideva, da se v družbenem sektorju gospodarstva na novo zaposli približno 2400 ljudi in se bo število zaposlenih v gospodarstvu povečalo za 12 "/n. Naj večje povečanje se predvideva v industriji in sicer za približno 1000 ljudi. V odnosu na družbeni proizvod po enem zaposlenem, se bo proizvodnost dela povečala v vseh panogah gospodarstva razen v pomorskem prometu, kjer se dopolni kader na ladjah z mladimi pomorščaki in v gozdarstvu, kjer bo gozdarsko-poslovna zveza organizirala nego gozdov tudi v pr -vatnih gozdovih, kar je bilo dosedaj izven gospodarstva. V industriji se bo povečala produk-t.vnost dela za približno 9 "/«, na kar bo vplivalo predvsem večje koriščenje kapacitet, boljša organizacija dela. izboljšave v tehnološkem procesu in še boljše gospodarjenje v gospodarskih organizacijah. Znaten doprinos k večji storilnosti pa bodo pri-speva!i tudi proizvajalci sami z doslednejšim nagrajevanjem po učinku in pravilnejšem postavljanju premijskega sistema. 6. Zaradi naravnega in mehanskega prirastka prebivalstva, zaradi povečanega števila zaposlenih, zaradi povečanja plač v gospodarstvu in izven gospodarstva in zaradi večje kmetijske proizvodnje, se predvideva, da se bo skupna osebna potrošnja na področju okraja v letu 1958 povečala za približno 15 '/<. Trgovska in gostinska mreža, kakor tudi obrt, predvsem uslužnostna, se bodo morale razširiti in organizacijsko ukrepiti, da bodo mogle zadostiti povečano povpraševanje po raznih vrstah blaga in uslug. I. Poglavje DRUŽBENI PROIZVOD Skladno z doseženo višino proizvodnje ter materialnih in družbenih po- Industrija in rudarstvo 3471 Kmetijstvo 3816 v tem: KZ 480 Gozdarstvo 332 Grabeništvo 592 Promet 1509 Trgovina 1322 Gostinstvo 331 Obrt 649 Kom. in ost. dej. 257 Skupni družb, proizvod 12280 Na celokupno povečanje družbenega proizvoda, bo tudi v letu 1958 najbolj vplivala industrijska proizvodnja. Industrijska proizvodnja, k-, je že v preteklem letu stopila na prvo mesto po ostvarjenem družbenem proizvodu, bo tudi v letu 1958 na prvem mestu, in sicer za 29,2 '/«, medtem ko bo kmetijska proizvodnja s celokupno dejavnostjo kmet jskih zadrug, udeležena z 25,9 % od celokupnega družbenega proizvoda. Pri tem gojev, doseženih v letu 1957, in v skladu s perspektivnim razvojem gospodarstva, se predvideva, da bo skupna vrednost proizvodnje in blagovnega prometa v letu 1958 znašala približno 64 milijard dinarjev ali za 9 "/* več kot lani. Predvideva se, da bo skupni družbeni proizvod ostvarjen na področju okraja znašal približno 17 mil jard 900 milijonov dinarjev ali za 12 '/o več kot v preteklem letu. Od tega bo odpadlo na družbeni sektor gospodarstva 80 '/o in na privatni sektor 20 %, od celotnega družbenega proizvoda. Družbeni proizvod se bo gibal po posameznih panogah gospodarstva (brez JZ in PTT pri prometu), v odnosu na pretekli dve leti, takole: 4303 5222 124 150 121 4008 4632 105 121 116 602 684 125 143 114 365 _ 406 110 122 111 835 1060 141 179 127 2272 1931 150 128 85 1476 1512 112 114 102 420 532 127 161 127 844 946 130 146 112 317 361 123 140 114 14841 16604 121 135 112 se bo udeležba družbenega sektorja v kmetijstvu povečala za 3 %. Zaradi večje produktivnosti dela boljšega izkoriščanja zmogljivost ter večjega varčevanja pri reprodukcijskem materialu in surovinah, se v letu 1958 predvideva večj učinek vloženega dela, kar bo povečalo udeležbo družbenega proizvoda v celokupnem dohodku in s tem povečalo rentabilnost celokupnega poslovanja gospodarskih organizacij. v 000.000/din Indeksi Panoga 1956 1957 1953 1957 1956 1958 1956 1958 1957 V primerjavi s preteklimi leti se bo povečal tudi družbeni proizvod n narodni dohodek na enega prebivalca, in sicer: v 000./din Indeksi Družbeni proizvod 1956 1957 1958 1957 1956 1958 1956 1958 1957 na 1 prebivalca 135 157 171 117 127 109 V tem: iz druž. sekt. 103 126 136 123 132 108 " iz privat. sekt. 32 31 35 97 109 112 Narodni dohodek na 1 prebivalca 120 t—^ 4^ M 154 119 128 107 V tem: iz družb. sekt. 89 112 120 126 135 107 iz privat. sekt. 31 31 34 98 109 ill Stran 46 URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 H. Poglavje INDUSTRIJA IN RUDARSTVO Analiza proizvodnje v industriji in rudarstvu v zadnjih treh letih nam kaže visok porast industrijske proizvodnje na področju koprskega okraja. ki je rezultat vložen'h investicij ter načrtnega izboljševanja deiovnih procesov v proizvodnji ter izboljšanja in konsolidacije industrijske ekonomike. V letu 1958 se na osnovi dosežene ravni industrijske proizvodnje predvideva porast industrijske proizvodnje za 14% v primerjavi z letom 1957. Porast v iizičnem obsegu proizvodnje v celotni industriji in rudarstvu v letu 1957 nasproti 1958 znaša 44 % in to predvsem kot posledica razvoja kovinske industrije, živilsko-prede-lovalrte in lesno-predelovalne industrije. Vkljub tako velikemu porastu fizičnega obsega proizvodnje v letu 1957, se predvideva še nadaljni porast iste z ozirom na izvršene rekonstrukcije ter povečanje proizvodnje predvsem v tovarni cARGO^-Izola, v tovarni *LESONITw Ilirska Bistrica, v tovarni *PARTIZANKA<'-Koper, v tovarni xPLAMAK-Podgrad, v tovarni *MEHANOTEHNIKA«-Izola, v sLAD-JEDELNICI n st . > o n M o. M O -*-* 'N 2 O n =3 s S ^ OJ *0 D QS- o"- g t—! 1957 4303073 7229 595251 100 1958 5222311 8249 633000 107 Največji porast delovne sile se predvideva v tovarni ^TOMOS«, ki preide v tekočem letu v poizkusno obratovanje. Število zaposlenih se bo povečalo od 376 na 1030 ali za 174 %. Zaradi pravilnejše ocene porasta proizvodnosti izločimo tovarno ^TOMOS^ in potem dobimo naslednji pregled: Celotna vrednost realizirane proizvodnje in družbenega proizvoda po strokah se bo gibala takole: vrednost v 000 din Celotni dohodek Indeks Družb, proizv. Stroka 1957 1959 1958 1957 1958 m "3 ; t .M os c r-t ! TP 3 t 1957 111 Prod. elektr. energ. 510 511 102 204 265 130 112 Proizv. in opiem. prem. 260 131 50 105 87 83 116 Proizv. nekovin 628 645 102 357 376 105 117 Kovin, industr. 2729 2761 101 880 1169 133 118 Ladjedelništvo 350 440 126 131 169 128 119 Elektro ind. 826 1076 130 205 239 116 120 Kemična industr. 532 740 139 149 229 153 121 Ind. gradb. materiala 154 204 132 116 159 136 122 Les. predel, ind. 3042 3207 105 1171 1216 104 124 Tekstilna industr 189 195 103 80 86 107 127 Živil, predel, ind. 3417 4774 140 904 1238 137 Industrija skupaj 12637 14692 116 4303 5222 121 ( Fri planirani vrednosti celotne realizacije v industriji in rudarstvu predvidevamo naj večje povečanje v kemični industriji, za njo sledijo živilsko-predelovalna industrija, industrija gradbenega materiala, elektroindustrija, ladjedelništvo itd. Pri povečanju družbenega pro-izvoda bo vrstni red enak kot pri celotni realizaciji do industrije gradbenega materiala, nakar sledi kovinska industrija in za njo distribucijska podjetja za prodajo električne energije. Predvidena višina realizacije celotne proizvodnje in družbenega proizvoda v industriji in rudarstvu v letu 1958 ne zajema vseh možnosti in pogojev za proizvodnjo ter rentabilne j še poslovanje in so v nekaterih strokah še vedno na razpolago rezerve, predvsem v nezadostnem izkoriščanju zmogljivosti in v sorazmerno nizki storilnosti dela. Živilsko-predelovalna industrija prikazuje velik porast realizacije in tudi družbenega proizvoda, vendar ima še vedno na razpolago 41 '/{I prostih zmogljivosti za predelavo sadja in povrtnin, ter 50 % za proizvodnjo ribjih konserv, če računamo neprekinjeno proizvodnjo v dveh izmenah. V lesni industriji so žagarski obrati izkoriščeni le 43 "A, ker primanjkuje hlodovine za tako velike zmogljivosti na območju okraja. V industrijo gradbenega materiala v ?>MARMORINDUS ' fg . > o n M la M ,n n o. j*: O ?s g S ^ T3 d) <3^ g t—t 1957 3783592 6835 5535E1 100 1958 4483371 7219 621051 112 Iz tega je razvidno, da se bo povečala produktivnost dela v tekočem letu v ostali industriji za 12 "A, kar je predvsem posledica rekonstrukcij in odprave nekaterih ozkih grl v proizvodnji, zato se bo tudi koriščenje zmogljivosti v letu 1958 povečalo za približno 8 "A. Na ta način bo P^slo do povečanja produktivnosti dela predvsem zaradi racionalnejšega koriščenja sredstev za delo. 1956 1957 1958 1957 1958 1958 1956 1956 1957 Poljedelstvo 2366.8 2544.5 2782.5 107 117 109 Sadjarstvo 199.4 108.9 220.1 55 110 202 Vinogradništvo 481.3 315,6 625.8 66 130 199 Živinoreja 1349.6 1373.0 1467.8 102 109 107 Domača predelava 727.9 514.4 864.1 70 119 168 Ribištvo 310.5 267.3 321.4 86 104 120 Skupaj kmetijstvo 5435.5 5122.7 6281.7 94 116 123 Kmečko gozdarstvo ter stranski dohodki kmetijstva in ribiških pod- jeti j 676.6 725.2 725.6 107 107 100 Skupna proizvodnja 6112.1 5847.7 7007.3 96 115 120 Stran 48 URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 V socialističnem sektorju bo porast proizvodje večji kakor v privatnem. Za kmetijska posestva znaša planirano povečanje 37 "/o. Padec proizvodnje v letu 1957 je bil v prvi vrsti posledica pomladanske pozebe ter poznejše poletne suše, ki je prizadela nekatere predele okraja. Proizvodnja bi bila še nižja, če bi ne bili doseženi znatni uspehi na področju agrotehnike in zootehnike. Samo poraba umetnih gnojil je namreč porasla za 45 °/t. Poljedelska proizvodnja v letu 1957 v povprečju ni bila slaba. Pridelek žit je bil dober in za skoraj 50 '/o večji od razmeroma zelo slabega v letu 1956. Tudi povrtninarska proizvodnja je bila v povprečju za 9 "a boljša, zlasti na račun visokega pridelka krompirja. Pridelek povrtnine v obalnem področju, pa je bil v glavnem na ravni povprečne letine, v nekaterih primerih (stročji fižol, paradižnik) tudi izpod nje. Pridelek krmn h rastlin je bil povprečeno za 8 % slabši od leta 1956, pri senu pa celo za 13 '/t. Za leto 1958 je planirana večja poljedelska proizvodnja za nadaljnjih 9 %. Pri tem računamo, da bo nekoliko manjša proizvodnja žit tudi zaradi manjših površin, posajenih z žitom v korist intenzivnejše povrtni-narske in živinorejske proizvodnje. Povečano poljedelsko proizvodnjo bo treba doseči z večjo uporabo umetnih gnojil (z zveznim družbenim planom je predvideno, da bo na razpolago za kmetijstvo 45 % več umet- -nih gnojil, kakor lani) ter z nadaljnjim uvajanjem modernih agrotehničnih ukrepov v kooperaciji med zadrugami in kmetijskimi proizvajalci. Poleg ostalih ukrepov, ki jih priporoča znanost, je potrebno zlasti zagotoviti večjo uporabo sortnih semen, ki omogočajo močnejše donose. Proizvodnjo kvalitetnih semen je treba povečati tudi v okraju, zlasti proizvodnjo semenskega krompirja ter krmnih semen. Uvajati je treba tudi siljenje krompirja pred saditvijo. Visoko povečanje povrtninarske proizvodnje je zlasti predvideno pri posestvih v obalnem pasu, tudi na račun vmesnih kultur na kompleksih, ki se pripravljajo za sadjarsko-vino-gradniško obnovo. V letu 1958 bodo tudi pričeli z organizacijo intenzivnih vrtnarij na površini 40 ha. na sedaj slabo izkoriščeni optantski zemlji. V letu 1958 bodo na povečanje zlasti povrtninarske proizvodnje že vplivala izvršena melioracijska dela na ankaranskem področju. Prve količine vode za namakanje bodo na razpolago že letos. V kar največji meri pa bo treba zagotoviti povečanje proizvodnje krmnih rastlin. Kot osnovni nalogi za obsežnejši razvoj živinoreje v prihodnjih letih bo treba posvetiti posebno pozornost čiščenju pašnikov in gnojenju travnikov. Ze letos je treba začeti obsežne melioracije na 2000 ha pašniških površinah. Te površine je treba spremeniti iz sedaj zanemarjenih in stihijsko izkoriščenih pašnikov v urejene pašne obrate, ki bodo poslovali na temelju zadružne kooperacije. Zadružne poslovne zveze bodo morale s svojimi strokovnimi kadri predvsem pomagati zadrugam pri zagotavljanju najbolj smotrnih in racionalnih delovnih načinov, zlasti glede uvajanja pravilnega kolobarja z združevanjem parcel, kar bo omogočilo tudi smotrnejšo obdelavo zemlje. V sadjarstvu je leta 1957 popolnoma izpadel pridelek jabolk in sliv ter oljk. Podvojitev sadjarske proizvodnje bo torej dosežena, če bo povprečna sadna letina, kakršna je bila v letu 1956, poleg tega pa je tudi predvideno določeno povečanje, ki bo treba doseči s postopno asanacijo starih sadnih nasadov. V letu 1958 bo treba pogledati stare nasade in določiti za njih načrt asanacijskih ukrepov (pomladitev, krčenje, precep-ljenje, škropljenje itd.) V letu 1958 bomo pristopili k obsežni sadjarski obnovi. Obnova se bo začela na 380 ha površine, kar predstavlja devetkratno povečanje v primerjavi z obsegom obnove v letu 1957. Od skupnih površin predvidenih za obnovo bo odpadlo 100 ha na Brkinsko področje, ostalo pa na Istro. Tudi v vinogradništvu je bila zaradi pomladanske pozebe zelo nizka proizvodnja tako v letu 1957 kakor tudi v letu 1956. Na povečano proizvodnjo v tej panogi bo tudi v znatni meri vplivala proizvodnja v vinogradih obnovljenih leta 1953 — 1954, ki bodo začeli letos roditi na površini 60 ha. V letu 1958 bo obnovljenih 95 ha vinogradov za namizno grozdje in 133 ha vinogradov z vinskimi sortami, od katerih 15 ha na Krasu. Za obsežno vinogradniško in sadjarsko obnovo, ki je predvidena v naslednjih letih bo treba povečati kapacitete matičnjakov in drevesnic. Od skupne predvidene obnove zemljišč, bodo privatniki obnovili predvidoma sami 30 ha vinogradov (v kooperaciji z zadrugami pa 20 ha vinogradov in 100 ha sadovnjakov), ostala obnova pa bo izvršena na zemljiščih kmetijskih posestev oziroma splošnega ljudskega premoženja. V živinoreji v letu 1957 proizvodnja ni porastla za več kakor 2 '/o v primerjavi z letom 1956. Zaradi znižanja števila goveje živine tako v letu 1956 kakor tudi v letu 1957, ugotovljenega s statističnimi anketami, je bil dosežen nižji prirastek goveje živine. Za 10*/« večji odkup goveje živine je bil dosežen predvsem na račun zmanjšanja fonda po številu, predvsem pa po teži. V zadnjih mesecih leta je bila tudi močna oddaja plemenske živine. Zmanjšanje živinorejskega fonda je posledica deloma nekoliko slabše krmne letine, deloma pa tudi zelo povečanega povpraševanja in ugodne konjunkture cen pri prodaji telet in klavne živine, posebno v zadnjih mesecih leta, kar je vplivalo na začasno iznad normalno prodajo živine in seveda zmanjšanje živinorejskega fonda. Visok kvaliteten napredek pa je bil v letu 1957 dosežen v živinoreji, posebno v občinah Ilirska Bistrica, Postojna. Pivka in Hrpelje. Znatni uspehi so bili doseženi s selekcijsko službo. V največji meri pa je prispevalo k kvalitetnemu izboljšanju živinoreje umetno osemenjevanje (zatrtje kužne jalovosti). V letu 1957 je bilo umetno osemenjenih že tretjina krav v okraju. Posebno v Istri pa je prišla tudi do izraza težnja po zmanjševanju neproduktivne živine z rodovniško. Navedeni ukrepi, povezani z uspelimi veterinarskimi akcijami za pobijanje kužnih bolezni, so zlasti vplivali na povečanje prozvodnje mleka. Te-letivnost se je na splošno povečala in znaša pri rodovniških kravah že 87 %; povprečna molžnost pri kontroliranih kravah se je že dvignila v Istri na 2660 litrov, na Krasu pa celo na 2900 litrov. Zaradi tega napredka je kljub absolutnemu številčnemu zmanjšanju živine bil v letu 1957, razen na Krasu, odkup mleka večji, kakor v letu 1956. Posebno na Krasu se namreč opaža opadanje zanimanja za blagovno mleka v korist proizvodnje mesa. To opadanje pa, zlasti za to področje, ki redi genetsko najboljšo živino m v korist usmeritve proizvodnje v vzrejo kvalitetne plemenske živine, za katero ima to področje najboljše pogoje. Na povečano živinorejsko proizvodnjo v letih 1957 pa je zlasti vpli-vala večja prašičjerejska proizvodnja tudi v zvezi z odlično letino krom-pirja, ki gre le s težavo v prodajo. Za leto 1958 je planirano povečanje živinorejske proizvodnje za 7 "/o. To povečanje je treba doseči predvsem s tem, da se znatno omeji zakol telet in tako zagotovi večji prirastek bodisi za povečanje osnovnega fonda, bodisi za vzrejo mladih plemenskih Zadružne organizacije bodo v letu 1958 organizirale v kooperaciji s pri vatnimi kmetovalci pitanje 1800 glav govedi in tudi same organizirale zadružna pitališča. Poleg tega računamo, da bo v letu 1958 odkupljenih približno 450 glav rodovniške plemenske živine. Del te živine, kateri se je dosedaj izvažal v druga področja, ga je v letošnjem letu prvenstveno izkoristil za izboljšanje živinorejskega fonda v okraju samem. Ukrepi za kvalitetno izboljšanje živinoreje, se bodo nadaljevali v nezmanjšanem obsegu. V letu 1958 je treba zagotoviti, da bo umetno osemenjenih najmanj 9000 ali 60 "/n vseh krav. Zagotoviti je treba tudi s pomočjo primernih ukrepov živinorejske selekcijske službe in z drugimi sredstvi (spodbuda), omejitev zakola telet rodovniških krav, da se ohrani tisto usmeritev živinorejske proizvodnje, ki je v skladu z rajonizacijo proizvodnje oziroma specializacijo živinoreje. V zvezi s tem je treba zagotoviti porast proizvodnje mleka tudi tam. kjer se opaža zastoj oziroma nazadovanje. Povečanje domače predelave za 68 % je predvideno v skladu s planiranim porastom vinogradniške jn sadjarske proizvodnje. V letu 1957 je bil padec v domači predelavi manjši kakor v vinogradniški proizvodnji, kjer so kmetje v glavnem zadržali za domačo predelavo skoraj vse količine pridelanega grozdja. V letu 1958 bo treba organizaciji odkupa grozdja posvetiti posebno pozornost, da se tako uveljavi vloga, ki jo vinska klet mora imeti pri razvoju našega kmetijstva in omogočiti boljše izkoriščanje njenih zmogljivosti. Dohodki od kmečkega gozdarstva in drugi stranski dohodki kmetov in posestev oziroma ribiških podjetij so v letu 1957 narastll za 7 %. Večji je bil posek in odkup lesa iz privatnih gozdov, porasti! pa so tudi nekateri drugi stranski dohodki. Za leto 1958 so planirani stranski dohodki v isti višini, kakor so bili realizirani v letu 1957. V skladu s planiranim povečanim obsegom bo tudi porastel narodni dohodek kmetijstva. Skupni družbeni bruto produkt in narodni dohodek kmetijstva (vključ-no ribištvo in kmetijske dejavnosti KZ) se giblje takole: 1956 Družbeni bruto produkt 5566.1 Narodni dohodek 3205.8 V tem: privat. sektor Družbeni bruto produkt 4937.2 Narodni dohodek 2944.2 v 600.006/din 1957 1958 1957 1958 1956 1957 5771.1 6913.7 104 120 3302.3 3834.2 103 116 5142.8 6165.5 104 120 2937.5 3376.7 100 115 Štev. 10 — 4. aprila 1958 URADNI VESTNIK Stran 49 Kmetijska posestva in obdelovaine proizvodnje in družbeni produkt: zadruge bodo tako-le povečale obseg v 000/din 1956 1957 1958 1957 1958 1959 ___________ 1956 1956 1957 Vrednost kmetijske proizvodnje 154687 171492 Družbeni proizvod 80072 102233 231436 111 iso 139164 128 174 135 137 V letu 1957 se je v primerjavi z letom 1956 povečala proizvodnja kmetijskih posestev v Istri. Vrednost proizvodnje je porasla pri teh posestvih za 24 "/o, pri vseh ostalih posestvih in KDZ pa je bila proizvodnja manjša od leta 1956 za približno 8%. Na povečanje proizvodnje je posebno vplivala organizacija in utrditev kmetijskega posestva Seča. Tudi v letu 1958 bo na teh posestvih v obalnem pasu porast proizvodnje sorazmerno večji (44 '/«). To povečanje bo v glavnem rezultat dosedanjega investiranja (pričetek rodnosti prvih sadovnjakov in vinogradov) in povečane povrtninarske proizvodnje. V živino- * rejskih posestvih bo potrebno v letu 1958 napraviti temeljito prelomnico in jih organizacijsko utrditi, da bo možno v naslednjih letih doseči sorazmerno mnogo večje povečanje proizvodnje, za kar imajo posestva tudi vse pogoje. Kmetijska posestva so dosegla v letu 1957, posebno pri proizvodnji žita in krompirja, boljše hektarske donose kakor privatni sektor. Pri žitih so bili ti donosi povprečno za 30 do 35 "/o večji, pri krompirju pa za 80 '/.. Za splošne kmetijske zadruge je planiran za leto 1958 tale porast celotnega dohodka po posameznih dejavnostih: v 000.000/din 1957 1958 1958 1956 8S6I Ž56I --------------------- 1956 1956 1957 Pospeševalni odseki 35.7 Ekonomije in posestva 16.0 Odkup kmetij, pridelkov 1896.8 Trgovina na drobno 1533.7 Gostinstvo 176.3 Obrt 402.1 Prevozi in ostalo 83.5 Uprava 106.3 4250.4 V letu 1957 se je po zelo občutnem povečanju v letu 1956 mehanizacija zadružnih strojnih odsekov povečala le za tri traktorje. Odkup kmetijskih pridelkov je bil v glavnem na ravni 1956 leta. Večji je bil predvsem odkup živine in lesa, manjši odkup kakor v letu 1956 pa so realizirale večinoma zadruge v obalnem pasu. V letu 1958 je planirano povečanje odkupa v skladu s predvidenim porastom kmetijske proizvodnje. Kmetijske zadruge se morajo v letu 1958 bolj angažirati za razvoj kmetijske proizvodnje in opuščati nekmetijske dejavnosti v vseh primerih, kjer so za to dani pogoji, posebno pa, če te dejavnosti tudi niso rentabilne. Ne glede na to, da je za leto 1958 še planiran pri kmetijskih zadrugah celotni dohodek za tiste nekmetijske obrate, kjer se sicer predvideva opustitev, ni pa še določeno kdo bo te obrate prevzel (zaradi tega je tudi planiran večji promet 37.5 42.0 105 118 112 21.9 28.0 137 181 132 1928.6 2230.5 101 117 116 1705.8 1799.0 111 117 105 175.2 135.1 99 77 77 451.5 476.2 112 119 106 117.9 119.8 141 143 102 109.5 110.0 103 104 100 4547.9 4941.5 107 117 109 - - trgovske in obrtne dejavnosti, kakor je bil dosežen v letu 1957), je treba med letom postopno odtujevati take obrate od zadrug, s čimer se bo tudi ustrezni del planiranega celotnega dohodka prenašal na tiste gospodarske organizacije, ki bodo te obrate prevzemale. Opuščanje nekmetijskih dejavnosti prihaja najbolj do izraza v gostinski dejavnosti. Ze v letu 1957 je bilo opuščenih več gostinskih obratov, četudi se zaradi tega skupni gostinski promet pri zadrugah ni zmanjšal, ker je v ustrezni meri na-rastel promet zadružnih gostiln v obalnem pasu. Tudi porast celotnega dohodka v obrti so predvsem realizirale v letu 1957 in ga tudi planirajo za leto 1958 kmetijske zadruge v obmejnem pasu z zadružnimi mesnicami. V letu 1957 so se kmetijske zadruge okrepile tudi v finančnem pogledu, kar je razvidno iz naslednje primerjave družbenega produkta in celotnega dohodka: v 060/din 1956 1957 1958 1957 1958 1958 1956 1956 1957 Družbeni proizvod 479906 584347 644397 122 135 110 Družbeni proizvod torej hitreje na-ašča kakor celotni dohodek, kar do-azuje, da se v zadružnih organiza-ijah ostvarjajo tudi večja sredstva a pospeševanje in razvoj kmetijske troizvodnje. V letu 1958 se bodo kme-ijske zadruge v še večji meri uspo-obile za sodelovanje v neposredni :metijski proizvodnji. To bo treba ioseči s sestavo programov dela m azvoja kmetijskih zadrug in z uspo-abljanjem strokovnih kadrov. Po-lovne zveze bodo morale nuditi za-trugam v tem pogledu vso podporo. Število zaposlenih bo v kmetijskin adrugah v glavnem ostalo na ravni z leta 1957, pri kmetijskih posestvih .O rO "S ^ H. Q ^ 3 -OP .g =3.^ P 3 0.0 6 P *o S. > 5. 1955 2.798 923 23.9 1956 1.785 592 32.2 1957 1.978 835 42.2 1958 2.514 1.060 42.2 Medtem ko je na enega zaposlenega v gradbeništvu prišlo leta 1957 939.433.— dinarjev realizacije in 396.453.— dinarjev družbenega proizvoda. se predvideva za leto 1958 povečanje iznosa realizacije na enega zaposlenega na 970.281.— dinarjev, to je za 3,3 % več v primerjavi z lanskim letom. Delež družbenega proizvoda na enega zaposlenega se bo povečal od 396.453.— dinarjev v letu 1957 na 409.224.— d narjev v letu 1958, t. j. za 3,2 %. Iz navedenega ie razvidno, da bo znašalo v letu 1958 povečanje produktivnosti dela v gradbeništvu približno 3 %. V zadnjih dveh letih so domača gradbena podjetja opravila skoraj polov co vseh gradbenih del, ostale gradnje pa so izvršila zunanja podjetja. Letos se bo odnos bistveno menjal, ker so zmogljivosti domačih podjetij ostale v glavnem enake, zaradi tega bodo povečani obseg gradbenih del v glavnem opravila zunanja podjetja. Predvideva se, da bo odpadlo na domača podjetja približno 37 "/o in na zunanja podjetja približno 63 % vseh gradbenih del v letu 1958. Domača gradbena podjetja bodo v glavnem gradila stanovanjske zgradbe in druge objekte družbenega standarda na svojem ožjem okolišu. Poseben poudarek bo v letu 1958 na ekonomsko-družbeni vlogi projektantskih organizacij, ki bodo morale pri izdelavi projektov upoštevat' varčevanje in cenenost pri gradnjah. Projektanti si morajo prizadevati, da so projekti dobro proučeni in funkcionalno dognani. Temeljiteje je treba pristopiti k proučeyanju za uvajanje novih in cenejših gradbenih materialov. VI. Poglavje PROMET Predvidevamo, da se bo v letu 1958 obseg prometnih uslug povečal in s tem v zvezi tud' blagovna izmenjava, kar bo vplivalo na nadaljnji porast prometnih uslug. Po fizičnem obsegu se bo povečanje prometa po posameznih vrstah prometnih uslug gibalo takole: Stran 52 URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 * Enota mer <3 S Ocena realizacije v letu 1957 Plan za leto 1958 1958 1956 1958 1957 s s . V % kg K količ. 1957 1956 _ količ. Potn. promet p/km 49112009 50431130 126 59893330 149 119 Blag. promet t/km 17395987 26904569 154 43104000 347 160 Uslužn. storitve N/u 497613 459060 92 501714 101 109 Pomorski promet OOOt/m 1100447 2073700 *188 2100000 191 101 — dolga plovba OOOt/m 1098157 2071662 189 2097300 iai 101 — obalna plovba 000t/m 2290 2038 89 2700 113 132 Pom. pot. promet OOOp/m — 299 340 — 114 2elezniški promet N/u 704103 709976 101 772256 110 109 Pomorski promet: — doiga plovba — obalna plovba —pomorski potniški Cestni promet: — prevoz potnikov — prevoz blaga — usiužnostne storitve — špedicija — ostale usluge ion 98.5 1.2 9,3 100 11,3 37.7 13.7 35.8 1,5 100 98.2 1.5 0,3 100 10,0 44.3 11,1 33.0 1.6 Celoten fizični obseg prometa se je v primerjavi z letom 1956 povečal v h;tu 1937 za 81 "/t. Prevoz blaga v cestnem prometu se *e povečal za 54 "/o in je bil plan presežen za 55%. Tudi potnišk promet se je povečal za 26%, t. j. za 20% več. kot je predvideval družbeni plan. Tako velik porast cestnih prometnih uslug je nastal zaradi boljšega kori-/ ščenja prevozn h sredstev, predvsem oa zaradi nakupa novih vozil, zlasti pri podjetju .INTEREUROPA.. Na porast potniškega prometa je bolj vplivala ugodna turistična sezona, ker je tur stični promet v primerjavi z letom 1956 znatno porastel. kot pa 7 ^"ni ava oziroma nakup novih avtobusov. Zaradi tega so bila osebna vozila v turistični sezoni mnogokrat preobremenjena. Najbolj je porastel po-morsk promet, in sicer za 88 %, ker je .SPLOŠNA PLOVBA, razpolagala z večjo nosilnostjo ladjevja kot v letu 1956. V letu 1958 se bo celotni fizičen obseg prometa povečal za 14 % v primerjavi z letom 1957. Prevoz blaga v cestnem prometu se bo znatno povečal zaradi novih vozil, ki so jih nabavila prevozna podjetja. 17 nov h 30-tonskih vozil, ki jih je .INTEREUROPA« kupila v drugi polovici lanskega leta, bodo v veliki meri vplivala na porast prometnih uslug. Struktura voznega parka se je tudi v ostalih prevoznih podjetjih znatno izboljšala. Nekatera rabljena vozila so podjetja prodala in v decembru lani kupila 14 novih s prikolicami, s skupno nosilnostjo približno 210 ton. Glede na to, da se je vozni park potniškega prometa v letu 1957 nekoliko izboljšal in zaradi povečanega turističnega prometa, se bo potniški promet povečal za 19 %. Vozni park potniškega prometa bo v razgibani turistični sezoni tudi letos polno obremenjen. Da bi zadovoljili potrebam turizma, bodo morala dobršen del potniškega prometa vzdrževati zunanja podjetja, ki bodo poleg sedanjih uvedla še nove proge. Usiužnostne remontne storitve v delavnicah prometnih podjetij bodo v primerjavi z letom 1957 porasle za 9 %. Ta porast bo dosežen z boljšo organizacijo dela in boljšim izkoriščanjem obstoječih zmogijivosti. Poleg remontnih del, ki jih bodo podjetja izvedla na svojih vozilih, bo dobršen del odpadel na popravila tujih vozil, predvsem v turistični sezoni. Promet v dolgi plovbi se bo povečal v primerjavi z letom 1957 samo za 1 %. Vzrok minimalnega povečanja je polno izkoriščanje ladjevja v letu 1957 in pa približno dvomesečno popravilo treh ladij. Tudi predvidene krajše relacije potovanj, kar je razvidno iz že sklenjenih zaključnic, bodo negativno vplivale na obseg prevozov. Število ladij in njihova nosilnost bo predvidoma ostala enaka kot v letu 1957. V obalni plovbi je predvideno povečanje za 32 %. V minulem letu so bile pogoste okvare na motorjih teh ladij. Ti so starejšega izvora in nimajo zanje rezervnih delov, zato bo SPLOŠNA PLOVBA zamenjala stare motorje na jadrnicah z novimi, kar bo pripomoglo k pvoečanju prevozov. V dela za vzdrževanje železnišk h prog bo vloženih 9 % več efektivnih ur kot v letu 1957 in v enakem razmerju je predviden tudi povprečni poràst delovne sile. Struktura del se bo spremenila, kar bo vplivalo na finančno realizacijo. Popravila, ki bodo opravljena v letu 1958, zahtevajo manjšo količino materialov kot v preteklem letu. Po posameznih strokah in storitvah je realizacija prometa ljena: takole razde- Indeks 1957 1958 Skupni promet: 100 100 cestni promet 37,3 43,7 — pomorski promet 57,2 51,0 — železniški promet 6,5 5,3 Čeprav se bo v letu 1958 nekoliko spremenil odnos pomorskega prometa v prid cestnega in špediterskih uslug, zajema le-ta še vedno 51 % vsega prometa. Da bi bil dosežen predvideni promet, bo poraslo število zaposlenih za 185 ljudi ali za 10 % nasproti letu 1957. Pri prevoznih podjetjih, ki so med letom 1957 nakupila nova vozila, je porast delovne sile relativno manjši, kot v podjetjih, ki so nakupila vozila v decembru 1957. Pri SPLOŠNI PLOVBI, Piran, je porast delovne sile za 8 % kakor (nadaljnje besedilo m pravilno povezano in zaradi tega nelogično!!!) porast prometa. Povečanje delovne sile gre na račun večje zaposlitve absolventov pomorskih šol, ki se strokovno usposabljajo na ladjah, dopolnitve pomožnega osebja in povečanja rezervne delovne sile, s katero mora SPLOŠNA PLOVBA razpolagati, da lahko nemoteno posluje. Na podlagi gibanja cen pomorskega in cestnega prometa predvidevamo v letu 1958 naslednjo realizacijo celotnega dohodka in družbenega proizvoda: Realizi (v 000 1956 ìcija Indeks Indeks 1957 1957 1956 1958 1958 1956 1958 1957 SKUPAJ PROMET Celotni dohodek 3805571 5271611 138 5003910 132 95 Družbeni proizvod 1509237 2271925 150 2133875 141 94 2elezniški promet Celotni dohodek 274291 248380 91 208786 76 84 Družbeni proizvod 118913 144642 122 132988 112 92 Pomorski promet $ Celotni dohodek 2352445 3167117 135 2370000 101 75 Družbeni proizvod 962625 1126584 117 936349 17 83 Cestni promet Celotni dohodek 1178835 1856114 157 2430124 206 131 Družbeni proizvod 427699 648192 151 861987 202 133 Zaradi realne primerjave med leti smo pri ugotavljanju družbenega proizvoda tudi za leti 1956 in 1957 upoštevali stroške za investicijsko vzdrževanje v materialnih stroških. Zmanjševanje celotnega dohodka v letu 1958 je pripisati pomorskemu prometu. V prvem polletju 1957 so bile na svetovnem tržišču še vedno visoke cene pomorskih vozarin. ki so pa v drugem polletju začele naglo padati. Za ieto 1958 se predvideva, da bodo povprečne cene pomorskih vozarin nižje od povprečnih cen v letu 1957 za približno 30 %. Pri žeiezniškem prometu bo celotni dohodek nižji, ker se bo spremenila struktura del. Vloženih bo več efektivnih ur v dela, kjer bo poraba materiala manjša, vendar ne bo to vplivalo na ostvaritev družbenega proizvoda. Družbeni proizvod bo v primerjavi z letom 1957 v obratnem sorazmerju s celotnim dohodkom. Celotni dohodek bo nižji za 5 %, medtem ko bo družbeni proizvod porastel za ll %, t. j. za 1 % več kot bo porast delovne sile. Porast družbenega proizvoda v primerjavi s porastom delovne sile je minimalen, zaradi že omenjenih dejstev v zaposlenosti pri pomorskem prometu. Da bi mogli izvesti postavljene naloge, je potrebno: — skrbeti za ekonomičnost transporta v celoti. Zato je treba organizirati prevoze tako, da bodo vozila racionalno izkoriščena; — na vozilih je potrebno izvesti popravila pravočasno, da se zagotovi varnost prometa in preprečijo večje okvare; * v remontnih delavnicah je potrebno izboljšati proces proizvodnje m kvaliteto dela, da bodo stroški popravil minimalni; — servisno službo je treba izboljšati m jo prilagoditi potrebam turizma; stalno, predvsem pa v turistični sezoni je potrebno posvečati vso skrb rhkov* *** nemoteni prevoz pot- Štev. 10 — 4. aprila 1958 URADNI VESTNIK Stran 53 -potrebna je tesnejša povezava med hoteli, potovalnimi organizaci jami m prevoznimi podjetji; za turiste je potrebno organizirati pogostejše izlete in jim nuditi la to sodobna prevozna sredstva; z razpoložljivimi sredstvi bo treba kupiti nova potniška in tovorna vozila. vil. Poglavje TRGOVINA V letu 1953 bodo dosegla trgovska ograja Koper promet v visim okoli 21,4 milijarde dinarjev. Po posameznih strokah predvidevamo naslednji promet: Trgovina na drobno 5,0 milijarde din Trgovina na debelo 7,3 m lijarde din Zunanja trgovina 9,1 milijarde din V tem prometu so udeležena trgovska podjetja iz ostalih okrajev (predvsem prodajalne industrijskih podjetij, odkupna podjetja Koteks in Odpad) z 950 milijoni dinarjev ali 4,5 "/o. Poleg tega bodo dosegla koprska trgovska podjetja v svojih poslovalnicah izven okraja Koper predvidoma 470 milijonov dinarjev. Ce primerjamo celotni dohodek in družbeni proizvod med leti 1950, 1937 in letom 1958, dob,mo naslednji prikaz: v 000 din ta 5 ca N la n K —t M C Jd 'M & 0) c >'" & !) er- to Družbeni proizvod Verižni indeks O O T—) H m 1956 17561658 100 10O 1321107 100 100 1957 20506974 116 116 1475356 112 112 1958 21396800 104 121 1535233 104 116 Primerjava je naslednja: PO posameznih strokah ta Realizacij Verižni indeks Č g II UP n co 0 > .C N 3'e Q ^ ta C.X 'N 4, 'ET3 0 G <3 O H Lf*3 Trgovina na drobno 1956 3881358 100 100 358359 100 100 1957 4523938 116 116 421603 118 118 1958 5054100 112 130 453236 108 126 Trgovina na debelo 1956 5978555 100 100 278146 100 100 1957 7017735 117 117 409784 147 147 1958 7273200 104 122 423876 103 152 Zunanja trgovina 1956 7701742 100 100 684592 100 1957 8959301 116 116 643969 90 90 1956 9069500 101 118 658121 102 96 Iz gornjih tabel moremo povzeti, da predvidevamo za leto 1958 povečanje celotnega prometa trgovine za 4 °/o v primerjavi z letom 1957, prav tako pa (udi porast družbenega proizvoda. Povečanja prometa po posameznih strokah so različna. Predvidevamo, da bo naj večji porast prometa v trgovini na drobno, in sicer za 11,7 /<). Tak porast v primerjavi z letom 1957 bo posledica povečanja kupne moči prebivalstva ter povečane pro zvod-nje v industriji in kmetijstvu, kakor tudi razširjenega uvoza potresnih predmetov. Na promet v trgovini na drobno bo Še nadalje vplival maloobmejni promet. pri Čemer računamo, da bo se nadalje rastio povpraševanje po prehrambenih artiklih (maslu, mesu, mleku itd.), tobaku, alkoholnih pi- jačah, bene nu in podobno. Proti zastoju povpraševanja po konfekcijskem blagu in obutvi, kar je posledica konkurence Trsta, naj se podjetja borijo s povečanjem izbire blaga v svojih poslovalnicah. Tudi povečan dotok turistov v sezoni bo pripomogel, da bodo naša trgovska podjetja dosegla večji promet in s tem tudi večji dohodek. Vzrok, da predvidevamo tak visok porast trgovine na drobno, je delno tudi v tem, kjer bodo trgovska podjetja splošno družbenega sektorja prevzela nekaj poslovalnic kmetijskih zadrug, in računamo, da se bo zato povečal promet trgovine na drobno za 2,6 V trgovini na debeio in pri zunanji trgovini predvidevamo manjši porast in sicer v primerjavi z letom 1957 v trgovini na debeio za 3,6 %, v zunanji trgovini pa za ì %. V zunanji trgovini je predvidena reorganizacija zunanje trgovskega podjetja Fructus, kar bo vplivalo na napredek posameznih dejavnosti tega podjetja, Na zunanjo trgovino okraja Koper bo ugodno vplivalo to, da bodo naša trgovska podjetja v letu 1958 dobila del deviz, ki se ustvarjajo z maloobmejnim prometom. V trgovini na debelo bo porast prometa manjši zato, ker se bo trgovina na drobno v večji meri oskrbovala neposredno od proizvajalcev in se bo zmanjševalo število posrednikov. Število zaposlenih v trgovskih podjetjih se bo predvidoma povečalo na 6 "/c. V letu 1958 je potrebno nadaljevati z organiziranjem tečajev za zboljšanje strokovnosti kadra v trgovskih podjetjih. Za visokokvalificirane delavce bo skupni tečaj v Gorici. V vajeniški šoli v Gorici se šola približno 130 vajencev iz okraja Koper. S tem bodo tudi naša trgovska podjetja imela kmalu dovolj kvalificiranih delavcev, s čimer bo doseženo, da se bo kulturnost postrežbe dvignila na stopnjo, ki je v turističnih področjih nujno potrebna. Trgovska mreža 'se mora krepiti z namenom, da bo služila svojemu namenu, t. j. zadovoljiti potrebe potrošnikov. Poskrbeti mora za to, da se poveča ponudba blaga in izboljša izbira. Trgovska podjetja naj z bolj neposredno povezavo s samimi proizvajalci poskrbe, da bo kar najmanj tistih posrednikov, ki podražujejo blago. Bolj naj izkoristijo proizvode naše domače industrije, s čimer bodo povečala število izdelkov, ki jih prodajajo v svojih poslovalnicah, istočasno pa bodo pripomogla, da bodo zmogljivosti domačih proizvajalcev izkoriščene. Prav tako naj tudi izkoristijo razpoložljive kontingente uvoznikov. Z vsem tem bodo trgovska podjetja dosegla, da na trgu ne bo primanjkovalo blaga. Naloga družbenih organizacij je, da poživijo delo potrošniških svetov. Skupno s potrošniškimi sveti naj se borijo proti težnjam neupravičenega zviševanja cen. V letu 1958 se bodo dokončno osnovali sveti potrošnikov tudi v trgovini na debeio, kar bo izboljšalo povezavo med potrošniki in proizvajalci. Občinski ljudski odbori, kakor tudi trgovska podjetja sama naj poskrbe, da kar največ razpoložljivih sredstev uporabijo za nakup sodobne opreme, za gradnjo iin preureditev skladišč, kakor tudi za ureditev in razširitev samih poslovalnic. VIII. Poglavje TURIZEM IN GOSTINSTVO Leto 1957 je bilo za turizem izredno uspešno; doseženi so bili največji uspehi po osvoboditvi. Tako je bil v splošno družbenem sektorju lastništva dosežen promet približno 1,239 milijonov dinarjev, kar predstavlja 23,7 % povečanje v primerjavi z letom 1956. Hkrati pa se je tudi promet v trgovini in drugih dejavnostih povečal zaradi porasta turizma in maloobmejnega prometa. Kako se je gibalo število gostov in nočnin v zadnjih treh letih, kaže naslednja tabela; Leto 1955 Leto 1956 1957 56/55 Indeks 57/55 57/56 gosti skupaj 62741 50082 76405 80 122 153 — domači 47287 39616 56501 83 119 143 — tuji 15454 10466 19904 68 129 190 nočitve skupaj 181120 136387 340244 75 188 249 — domači 115922 100410 244288 87 210 243 — tuji 65198 35977 95956 55 147 266 Iz gornje tabele je razvidno, da je bila turistična sezona v letu 1957 boljša kot leta 1955, katerega smo do-sedaj smatrali za najuspešnejšega. V gornji tabeli so zajeti vsi trije sektorji lastništva, kakor tudi počitniški domovi. Od opravljenih priprav za leto 1958 računamo, da se bo promet v gostinstvu in turizmu letos povečal za 7,6 "/a nasproti letu 1957 in to samo v splošno družbenem sektorju. Privatni sektor se bo v letu 1958 okrepil, ker je ob koncu leta 1957 prišlo nekaj gostišč iz družbenega sektorja v privatni sektor. Vrednost uslug v privatnem sektorju se bo povečala za okoli 12 "/o. Promet in družbeni proizvod v gostinstvu se bo v letu 1958 napram preteklima letoma gibal takole: Celotni dohodek Indeks Družbeni Indeks verižni 56- 100 proizvod verižni 56= 100 1956 H31988 100 100 314684 100 100 1957 1239378 124 124 397717 126 126 1958 1333600 108 133 477068 120 1S2 V letu 1957 je bil promet za 23,7 <7n večji, kakor leta 1956, medtem ko predvidevamo v letu 1958 povečanje za 8 "/«. V primerjavi z letom 1957 predvidevamo sorazmerno povečanje družbenega proizvoda. Leto 1958 bo predpostavljajo za gostinstvo preizkušnjo, ki bo zahtevala večjih naporov in iniciative od gostincev. Predvidevamo, da se bo maloobmejni promet povečal za približno 20 '/a. Novo odprti obmejni bloki bodo usmerjali tržaške goste tudi v kraje v obmejnem pasu, kjer še n -mamo gostinskih obratov, V letu 1958 bo v Portorožu medeonski šahovski turnir, ki bo pritegnil pozornost vsega sveta, bo pa zato tudi večji dotok gostov, tako domačih kot inozemskih. Tudi turistična razstava v Bruxellesu bo vplivala na promet gostinstva, kajti po mednarodnem itinererju, ki vodi tudi skozi Slovenijo, pričakujemo množičen obisk Postojnske jame, kakor tudi drugih naših zanimivosti na Krasu in ob morju. Poleg tega pa pričakujemo še večji dotok domačih gostov zaradi povečanja kapacitet v počitniških domovih, campingih, privatnih sobah in šotoriščih. Stran 54 URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 Da bi lahko zmogli naloge, ki jih nalaga turistična sezona v letu 1958, se bodo morali gostinski obrati, gostinska zbornica in organi ljudskih odborov lotiti nujne ukrepe za povečanje zmogljivosti in izboljšanje kvalitete gostinskih uslug. Mnogi gostinski obrati bodo letos dobili sodobno mehanizirano opremo, ki bo zboljšata postrežbo. Z adaptacijami in novimi ureditvami se bo povečalo število restavracijskih in gostinskih sedežev. Uredile se bodo sanitarhO-tehnične naprave. Predvidevamo, da se bo z raznimi adaptacijami povečalo število ležišč v hotelih za 103 postelje, v počitniških domovih za 1.000, v compingih za 1,200 in v privatnih sobah za 100 ležišč. V letu 195? so znašale naše nastavitvene zmogljivosti 3?7l postelj, pri čemer niso upoštevane privatne sobe s 150 posteljami. V primerjavi z letom 195S predstavlja to povečanje za 1040 postelj, od tega 40 hotelskih, 1000 ležišč pa v počitniških domovih. Članom družbenih organizacij bo omogočeno šotorenje na območju celotnega obmejnega pasu (doslej samo v Ankaranu). Predvidevamo izboljšanje komunalnih in prometnih naprav. Prav tako bo poskrbljeno za ureditev izletniških točk (Socerb, Seča, Rižana). Več pozornosti se bo po-svetiio ureditvi planinskih postojank, medtem ko bo koča na Slavniku služila za povezavo gorskega in obmorskega turizma na našem obalnem področju. Posebna pozornost bo posvečena izboljšanju turističnih objektov in naprav pri Škocjanskih jamah. Tu bo urejeno za boljši sprejem gostov, uredil se bo parkirni prostor ter izboljšala cesta, V Škocjanskih jamah bo prva faza elektrifikacije že leta 1958 gotova. Pereče vprašanje so kopališča v obmorskih krajih. Z ureditvijo kopališča v Ankaranu in Izoli bo pomanjkanje kopališčnih prostorov delno odpravljeno. Kopalci bodo deležni, zlasti v Portorožu, novih športnih naprav. Predvidevamo, da bo letos boljše poskrbljeno za zabavo in razvedrilo gostov. 2e v letu 1957 organizirane »Primorske prireditve« bodo v letu 1958 poskrbele še za kvalitetnejše kulturno razvedrilo gostov. Zaradi vedno večjega prometa z motornimi vozili, posebno na cesti Škofije—Piran, ki je najbolj frekven-tirana cesta v Jugoslaviji, je nujna ureditev parkirnih prostorov v Kopru, Piranu, Portorožu, Postojni, Fernetičih in škofijah. Istočasno pa bo poskrbljeno za boljšo servisno službo, ker bodo povečane zmogljivosti, bencinske črpalke v Divači, Hrpeljah, Postojni, Portorožu in Kopru. Prav tako je treba zboljšati prometne zveze po morju med Piranom, Izolo, Koprom in Ankaranom, kakor tudi pomorsko zvezo s Trstom, kar bo spričo pričakovanega povečanja maloobmejnega prometa nujno. K povečanju gostinskih in hotelskih kapacitet, kakor tudi naprav za razvedrilo turistov in druge izboljšave, bodo prispevala sam apodjetja in deloma občinski ljudski odbori. Poskrbljeno bo tudi, da bodo odpravljene pomanjkljivosti v oskrbi z raznimi predmeti, ki so zanimivi za turiste. Tako se predvidela ureditev novih kioskov za prodajo sadja, brezalkoholnih pijač, razglednic, cvetja in izdelkov domače obrti. Predvideva se tudi tiskanje barvnih razglednic raznih krajev, kakor tudi tiskanje prospektov in vodičev. V turističnih krajih bo treba v sezoni povečati obrtne usluge in obratovalni čas prilagoditi potrebam turistov, Tečaji, ki jih gostinska zbornica prireja za pridobitev polkvalifikacije in kvalifikacije, kakor tudi izbira kadra za sezono, bodo ugodno vplivali na izboljšanje postrežbe in odnosa do domačih ter tujih gostov. Izpopolnjevati pa bo treba še nadalje sistem nagrajevanja po učinku. Z odstranitvijo navedenih pomanjkljivosti bomo postavili trdnejši temelj za nadaijni razvoj turizma. Vse to bo ugodno vplivalo na ugled našega turizma, kakor tudi na finančni učinek gostinstva v letu 1958. IX. Poglavje OBRT Povečanje gospodarske dejavnosti v našem okraju bo povečalo kupno moč in s tem tudi potrebe. Ta razvoj bo nujno zahteval tudi povečanje Števila prebivalstva in s tem porast obrtne dejavnosti, ki se bo predvidoma dvignila za 9 % v vseh sektorjih, od tega v družbenem sektoTju za 10 %, promet zasebnega sektorja pa bo ostal v glavnem na ravni preteklega leta. Ce pa računamo brez Lesne galanterije v Izoli, ki bo letos likvidirana in Embalaže, ki bo ustanovljena, bo porasla družbena obrt za 13%. Skupna vrednost celotne obrtne dejavnosti se bo gibala v letu 1958 v primerjavi z realizacijo v letu 1957 in 1956, takole: v 000/din Realiza cija 1956 1957 Plan 1958 58/56 58/57 SKUPAJ OBRT 2563048 2983434 3255441 127 109 Družbeni sektor 2227835 2637994 2910001 130 110 Zasebni sektor 335213 345440 345440 103 100 Udeležba posameznih sektorjev na celokupni proizvodnji v obrtništvu je naslednja: 1956 1957 1958 Splošni družbeni sektor 71 % 73 % 75 % Zadružni sektor 16 % 15 % 14 % Zasebni sektor 13 % 12 % 11 % Iz tega sledi, da hitreje narašča splošno družbena obrtna dejavnost kot zadružna ali zasebna. V zadružnem sektorju obrti ugotavljamo, da nekoliko napreduje le dejavnost v zadružnih mesnicah v obalnem pasu. Ostala zadružna obrt nazaduje, ker so zadruge začele opuščati vzporedne dejavnosti in se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. Leta 1956 je bilo v zasebni obrti 760 obratov, 1957 pa 664. V letu 1958 bo predvidoma ostalo isto število obratov. Ta padec zasebne obrti je bil v glavnem v lesni stroki pri mizarjih, tekstilni stroki pri šiviljah, usnjarski stroki pri čevljarjih, živilski stroki pri slaščičarjih in v osebnih storitvah. V električni stroki pa je zasebna obrt porastla za 57 %. Na porast električne obidi so vplivale potrebe, ki so nastale z uvajanjem sodobnih tehničnih pripomočkov v gospodinjstvu. Na zmanjšanje zasebne obrti vpliva tudi starostna doba zasebnih obrtnikov, ki znaša okoli 50 let. Občinski organi naj bi v bodoče gledali zasebno obrt s stališča potrebe prebivalstva po obrtnih proizvodih in uslugah. Prvenstveno na podeželju je potrebno pospeševati zasebno obrt. Celotna vrednost obrtne proizvodnje v splošno družbenem sektorju bo znašala v letu 1958 v primerjavi z realizacijo leta 1957 in 1956: v 006/din 1956 1957 1958 58/56 58/57 Celotni dohodek 1825746 2186512 243S792 133 111 Družbeni proizvod 523271 700054 802077 153 115 Celotni dohodek splošnega družbenega sektorja obrti se je nasproti preteklemu letu v letu 1957 povečal za 20 %. V letu 1958 je predviden na-dalnji porast za H %. Ta predvidena porast obrti v letu 1958 odpade v glavnem na podjetja: LIV v Postojni, Konstruktor v Piranu in Snežnik v Ilirski Bistrici, ki bodo povečala pro-zvodnjo v letu 1958 v primerjavi z realizacijo leta 1957 za 65 %. Snežnik bo v okviru svoje obrtne dejavnosti prevzel v letu 1958 odkup živine, LIV se je konsolidiral in bo povečal storilnost dela in število zaposlenih, Konstruktor pa je razširil svojo dejavnost in uvedel boljšo organizacijo dela ter s tem povečal storilnost dela. Povečuje pa sorazmerno tudi število zaposlenih. Izboljšanje organizacije deia in večje izkoriščanje zmogljivosti v družbenem sektorju obrti ter racionalnejša uporaba materiala bo vplivala na hitrejši porast družbenega proizvoda. Od skupne obrtne dejavnosti družbenega sektorja odpade na uslužnost-no in proizvodno dejavnost naslednja vrednost obrtnih uslug: v 000/din 1957 1958 58/57 Proizvodnja obrt 799645 831070 103 Usiužnostna obrt 1386867 1602722 116 Proizvodna obrt bo predvidoma porasta za 3 %, usiužnostna pa za 16 %. Ta porast bo v glavnem v živilski, grabenl in kovinski obrti. Z uvajanjem tehničnih pridobitev v gospodinjstvu in s povečanjem prevoznih sredstev ter mehanizacijo na sploh, so se povečale potrebe po obrtnih storitvah, zlasti po sledeči uslužnosti obrti: mehanični, vodoinštalaterski, dariotehnični, elektrotehnični, ključavničarski, kleparski, obdelavi in predelavi plastičnih mas ter zidarski stroki. V obrti za predelovanje mesa so nujno potrebne rekonstrukcije glede na higiensko vzdrževanje obratov. Občinski LO bodo morali v bodoče poskrbeti mnogo več pozornosti tistim strokam obrti, ki so slabo razvite, ali pa sploh niso zastopane v občini, potrebe pa obstoje. Da bi čimprej zadostili zgoraj navedenim potrebam po uslužnostni obrti, je nujno pristopiti k organiziranju servisnih delavnic v mestih in tudi ponekod na podeželju. Te delavnice naj bi opravljale vse vrste uslug, za katere obstojajo potrebe na tistem področju. Delo pri večjih objektih, ki so jih doslej opravljali zasebni obrtniki, naj bi prevzemaia predvsem industrijska podjetja in večja obrtna podjetja družbenega sektorja. Gradbena podjetja naj bi za obrtniška dela pri novih zgradbah usposobila lastne obrtne delavnice. Podjetja, ki imajo obrtne delavnice zaprtega tipa, Štev. 10 — 4. aprila 1958 Stran 55 URADNI VESTNIK naj bi začela s prostimi kapacitetami opravljat, tudi usluge izven svoie?a podjetja. Potrebno je nadaljevati z gospodarsko konsolidacijo že obstoječih obratov in delavnic. Letos bo potrebno vložiti v obit predvsem usluznostno. najmanj tista sredstva ki se stekajo iz obrti. Razpoložljiva sredstva bo treba uporabiti za nakup nove opreme m tako zamenjati že zastarele m izrabljene stroie ter opremo. Investicijska sredstva naj bi se vlagala zlasti v tiste stroke, ki so slabo zastopane v našem okraju kot so: elektromehanika, radiomehanika kovaška .n inštalaterska. Pretežni del investicij pa bo treba vložiti v izgradnjo novih servisnih delavnic, ki bodo opravljale raznovrstne usluge. Za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih in zadostitvi povečanih potreb, bo potrebno povečati zmogljivost vajeniških šol. V družbenem sektorju obrti bo predvidoma poraslo število zaposlenih za 7 "/o. v proizvodni obrti pa za 1 '/o. Najbolj bo poraslo število zaposlenih v uslužnostni obrti in sicer za 12 "/t. V našem okraju je 493 vajencev v obrti. Od tega števila se šola v našem okraju 48'/. vajencev, 52'/. pa se jih šola v raznih periodičnih šolah po Sloveniji. 57 vajencev ni v času opravilo predpisanega izpita. To pa zaradi tega. ker se niso pripravili ali niso uspešno dokončali šolanja. Obrtna zbornica bi morala imeti v letu 1958 večji stik z vajenci in bi morala skrbeti zato, da bi vajenci opravili pred- ' pisani izpit v določenem roku. Lani je opravilo 27 obrtnikov mojstrski izpit in 120 pa pomočniški. V letu 1958 pa bo predvidoma opravljenih za 2 več izpitov. Potrebno je nadaljevati tudi v letu 1958 z organiziranjem raznih strokovnih tečajev, da si bodo mojstri in pomočniki znanje strokovno izpopolnili in se spoznali s tehničnimi pridobitvami, za kar se mora angažirati predvsem obrtna zbornica. V večjih obratih, kjer je uveden več-fazni sistem dela, se bo moralo paziti, da se ne bodo vajenci vzgajali preveč enostransko. Delavci, ki jim je zaupana naloga, da vzgajajo mlad kader, morajo biti strokovno sposobni tako, da bodo mogli nuditi učencem potrebno znanje. V okraju imamo štiri vajeniške šole in dve ženski obrtni šoli. Iz navedenega je razvidno, da dosedanji vajeniški šolski prostori ne morejo zadovoljiti obstoječih potreb. Iz tega izhaja nujnost po ustanovitvi novih vajeniških šol s potrebnimi domovi. Pri določanju družbenih obveznosti, posebno pri pavšalni odmeri je potreba v večji meri vzeti za osnovo zmogljivost posameznih obrtnih delavnic. Pri obdavčitvi zasebnega sektorja si je potrebno prizadevati, da bodo dajatve slonele v čim večji meri na zmogljivosti obrtnika, ali največ na zmogljivosti obrata, kjer so dani pogoji za polno izkoriščanje kapacitete obrata. X. Poglavje KOMUNALNA IN PROSVETNA DEJAVNOST Skupni obseg storitev komunalne in prosvetne dejavnosti za leto 1958 je predviden na ravni, ki bo za 24.8 večja kot v letu 1957. Skupn družbeni proizvod se bo v letu 1958 povečal za 44,7 '4 nasproti letu 1957. Takšno povečanje obsega storitev n družbenega proizvoda je izkazano ' tej dejavnosti zato, ker-se vklju-ita v komunalno dejavnost kot ko-nunalni podjetji Mlekarna Sežana, :1 se je dosedaj tretirala kot mdu-trijsko podjetje, z realizacijo 222 mi-ijonov dinarjev in družbenun proiz- 'odom 55 milijonv dinarjev ter do- edanjc obrtno podjetje ^'eko Izola, . predvideno realizacijo ^0 milijonov linarjev in družbenim pioizvodom :2 milijonov dinarjev. Upoštevajoč ta dejstva pridemo do navedenih visokih porastov realizacije in družbenega proizvoda v tej dejavnosti. Brez navedenih podjetij pa se realizacija v podjetjih teh panog giblje takole: leto Realizacija 1955 . 633.099 100 59 1956 777.269 123 73 1957 1,064.956 168 100 1958 976.909 154 91,7 Skupna realizacija komunalno in prosvetnih podjetij bo torej v letu 1958 manjša za 8,3 '/. v primerjavi z letom 1957 in za 25,7 večja v primerjavi z letom 1956. Na zmanjšanje predvidenega celotnega obsega storitev komunalno-pro-svetne dejavnosti v letu 1958 vpliva realizacija časopisno založniškega podjetja PRIMORSKI TISK Koper, ki upravlja poleg časopisno založniške in tiskarske dejavnosti tudi velik del uvoznh trgovskih poslov, ki so zaradi trenutnh konjunktumih prilik omogočili podjetju prekoračenje planirane realizacije v letu 1957 od 290 milijonov na 592.6 milijonov, kar znaša 104 % prekoračenje plana. Ta prekoračen znesek realizacije je dvignil celoten obseg storitev komunalno-pro-svetne dejavnosti za približno 300 milijonov nad planirani obseg v letu 1957. To pa pomeni v tej dejavnosti 28,2 °/o celotne realizacije v letu 1957. Plinarna Izola bo v letu 1958 obračunavala 20 '/o namesto dosedanje 10 '/o od vkalkulirane amortizacije, kar je nujno, ker so naprave potrebne zamenjave, a razpoložljiva sredstva so bila doslej nezadostna. Poroba vode v obalnem področju ne bo bistveno narasla, ker tega ne dovoljuje zmogljivost glavnih vodovodnih naprav, odnosno cevovodov. Povečanje porabe vode bo možno edi-no-le v izven sezonskih mesecih. Večjo porabo vode bodo letos v glavnem izkazovala podjetja "TOMOS« in gostinsko turistična podjetja, kar narekuje še večjo varčevanje z vodo v poletnih mesecih. Na varčevanje bodo vplivale tudi cene vode, ki so se v letu 1957 povišale in sicer v prvi vrsti za prekoračeno normativno količino vode. Po dosedanjih izkušnjah bo podjetje Rižanski vodovod tudi v spit?* " Vse investicije skupaj Struktura po panogah: Gospodarske investicije skupaj Od tega: industrija kmetijstvo-ribištvo gozdarstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo obrt Negospodarske investicije Od tega: stan in kom. dejavnost kultur, soc. izgr. ostalo Struktura po virih finansiranja zvezna sredstva republiška sredstva okrajna sredstva občinska sredstva lastna sredstva podjetij in zavodov poraba amort, sklada bančna in ost. sredstva letu 1958 prisiljeno v poletnih mesecih omejevati porabo vode nad nor-molno količino. Problematika preskrbe z vodo ostaja tudi letos nerešena. Podjetje je pristopilo k sondažam in vrtanju na območju Sečovelj. Ta dela se bodo v letu 1958 nadaljevala. Priporoča se Občinskemu ljudskemu odboru Koper, da oprosti podjetje dajatev v smislu svojih pristojnosti, da bo podjetje prišlo do sredstev, ki so potrebna za nadaljevanje raziskav za nova zajetja vode. Obseg pekarskih uslug bo v letu 1958 večji zaradi povečanja števila zaposlenih v gospodarstvu in predvidenega povečanja gostinske in turistične dejavnosti. Število zaposlenih v pekarskih podjetjih bo ostalo na letošnjem nivoju. Predvidene so obnove pekarn v Divači in Pivki ter gradnja pekarne v Kopru in Piranu. Podjetje Pekama in slaščičarna v Piranu bo obseg realizacije skoraj podvojilo, ko bo dokončalo adaptacije in preureditve nekaterih lokalov. Iz vsega tega je razvidno, da bodo pekarska podjetja storila v letu 1958 precejšen korak naprej v pogledu higiene, kvalitete pekarskih izdelkov kakor tudi boljšega izkoriščanja svojih zmogljivosti. V letu 1958 bo začela v celoti obratovati nova tiskarna časopisno-založ-niškega podjetja "PRIMORSKI TISK« in cinkografija, v novih prostorih. Zaradi tega se bo obseg realizacije tega podjetja povečal za približno 47 milijonov dinarjev, to je za 12 '/o. Podjetja za predvajanje filmov predvidevajo v letu 1958 le malenkostno povečanje realizacije, predvsem zaradi manjših preureditev v preteklem letu. Zmogljivost glavnih kinodvoran bo v letu 1958 polno izkoriščena in ne bodo mogle zadostiti potrebam prebivalstva. XI. Poglavje INVESTICIJE Skupno bruto investicije so v letu -1957 znašale 4,975 milijonov dinarjev in so bile za 14 '/o večje kot v prejšnjem letu. Spremenila se je tudi struktura investicij. Negospodarske investicije so se zmanjšale predvsem zaradi manjšega obsega standovanjske graditve. Nasprotno so za 28 '/o porasle gospodarske investicije, porast, ki je bil realiziran predvsem v prometu (Splošna plovba in podjetja cestnega prometa). Struktura investicij v primerjavi z letom 1956 kaže naslednji pregled: zneski v 000.000/din 1956 1957 znesek struktura znesek struktura 4368 100 4975 100 3273 75 4046 81 1334 31 1252 25 683 16 597 12 172 4 236 5 24 1 10 — 793 18 1575 31 129 3 206 4 71 2 83 2 67 1 87 2 1095 25 929 19 765 18 586 12 311 7 285 6 19 — 58 1 1567 35 1792 36 481 11 507 10 300 7 537 11 738 17 580 11 706 16 738 15 586 14 694 14 127 3 Stran 56 URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 Investicije v industrijo so bile predvsem vložene v tri stroke, in to: V kovinsko industrijo za nadaljevanje izgradnje "TOMOS«, v lesnopredelovalno industrijo za rekonstrukcijo obratov "LESONIT« in "JAVOR« ter v živilsko-predelovalno industrijo za predelavo jušnih koncentratov in drugih proizvodov. Investicije v kmetijstvu so se dejansko povečale za približno 60 "/t, ker vključuje prikazani znesek investicij za leto 1956 tudi porabljenih 316 milijonov dinarjev za nakup opreme za Vodno skupnost. V največji meri so porasle investicije v prometu. Podjetja cestnega in pomorskega prometa so v letu 1957 investirala trikrat več kot v letu 1956. Na pomorski promet odpade 63 "/a in na cestni promet 37 "/a teh investicij. Investicije v trgovini, gostinstvu in obrti so se občutno povečale, predvsem na račun vlaganj iz občinskih investicijskih skladov. Trgovina je dobiia tudi iz splošnega investicijskega sklada 36,5 miiljonov dinarjev kreditov predvsem za nakup prevoznih sredstev. Negospodarske investicije so se zmanjšale, ker se sredstva stanovanjskih skladov pri občinah niso sproti koristila. Tako je znašalo koriščenje stanovanjskih skladov med letom 1957 le nekaj nad 400 milijonov dinarjev, neizkoriščena sredstva na koncu leta, — brez zakonskih omejitev, — pa približno 350 milijonov dinarjev. To je tudi razlog, da se je v strukturi virov investicijskih sredstev zmanjšal delež investicij iz sredstev občin. Glavni razlogi tako slabega poteka stanovanjske izgradnje so bili v za-poznitvi izdelave potrebnih projektov in dokumentacij. Investicije za Kultumo-socialno dejavnost so bile v letu 1956 razmeroma višje zaradi vlaganj iz presežkov dohodkov Zavoda za socialno zavarovanje. Teh presežkov pa v letu 1957 ni bilo več. Delež okraja v virih finansiranja se je povečal zaradi proračunskih investicij, ki so bile v letu 1956 minimalne in zaradi investicij iz sredstev na novo oblikovanih skladov (vodnega in sklada za kadre). Na podlagi že odobrenih tranš za leto 1958 iz splošnega in republiškega investicijskega sklada ter na podlagi ocene razpoložljivih sredstev, kakor tudi možnosti sodelovanja med letom na natečajih predvidevamo, da bodo celotna investicijska vlaganja v letu 1958 dosegla višino nad sedem milijard dinarjev. Za industrijo je odobrenih tranš za leto 1958 iz splošnega investicijskega sklada 1167 milijonov in iz republiškega investicijskega sklada 119 milijonov dinarjev. Iz sredstev splošnega investicijskega sklada se bo nadaljevala izgradnja ..TOMOS-a in finansiral nakup ladij za potrebe živilsko-pre-delovalne industrije. Iz republiškega investicijskega sklada so odobrena sredstva za izboljšanje distribucije električne energije, za predelavo jušnih koncentratov, za nakup strojne opreme tovarne «PLAMA« Podgrad in za dovršitev rekonstrukcij v lesnopredelovalni industriji. Poleg teh sredstev računamo, da bodo še odobrena med letom iz splošnega in republiškega sklada dodatna sredstva za podjetji "IRIS« in "ARGO«, za rekonstrukcijo tovarne mesnih izdelkov. Natečajev se bodo udeležili tudi opekarni Obrov in Koseze ter tovarna za predelavo krompirja v Prestranku. Tako predvidevamo, da bodo vse investicije v industriji z vključno udeležbo iz sredstev okraja in investicij iz lastnih sredstev skoraj dosegla višino dve milijardi dinarjev. Za kmetijstvo in ribištvo so že odobrene tranše iz splošnega investicijskega sklada 350 milijonov dinarjev in iz republiškega 62 milijonov. Poleg tega je bilo vloženih na XVIII. natečaju prošenj za preko 400 milijonov dinarjev za obnovo nasadov in izgradnjo kmetijskih posestev. Na podlagi tega predvidevamo, da bodo investicije za kmetijstvo, kmetijske melioracije, ribištvo in zadružništvo, vključno lastna sredstva in finansiranje iz lokalnih skladov znašala približno 1100 milijonov dinarjev. V gozdarstvu se bodo investicije zaradi večjih omejitev gozdnih skladov nekoliko skrčile s primerjavo v letu 1957 in bodo predvidoma znašale 170 milijonov dinarjev. V prometu znašajo že odobrene tranše iz splošnega investicijskega sklada za izgradnjo ladjevja 1140 milijonov dinarjev, v republiškem proračunu pa je na razpolago za nadaljevanje graditve ceste Senožeče—Koper 140 milijonov dinarjev. Tako bodo tudi v prometu znašale investicije z vključno lastnimi sredstvi in sredstvi, za katere se še pričakuje odobritev iz natečajev, približno dve milijardi dinarjev. V trgovini, gostinstvu in obrti bodo investicije tudi nekoliko prekoračile raven investicij iz leta 1957 in to predvsem na račun finansiranja iz lokalnih in lastnih sredstev ter ugodnih možnosti sodelovanja na natečajih. Predvideva se skupni obseg investicij v teh panogah nad 400 milijonov dinarjev. Investicije za stanovanjsko-komunalno dejavnost se morajo v letu 1958 občutno povečati, za kar bodo na razpolago tudi finančna sredstva. Neizkoriščena sredstva iz leta 1957 in prosta sredstva, ki se bodo oblikovala v letu 1958 v občinskih stanovanjskih skladih, bodo znašala 780 milijonov dinarjev. Ce zraven teh sredstev še upoštevamo morebitno dotacijo iz republiškega stanovanjskega sklada in sredstva gospodarskih organizacij za stanovanjsko izgradnjo, so dane v primerjavi z letom 1957 vse možnosti za podvojitev obsega stanovanjske graditve. Da bo to dosegljivo, bo morala projektantska služba pravočasno pripraviti potrebno dokumentacijo za nemoteno gradnjo skozi vse leto, gradbena operativa pa posvetiti stanovanjski graditvi kar največ pozornosti in se nanjo tudi dobro pripraviti. Proračunske investicije republike, okraja in občin na našem področju bodo manjše od leta 1957. Iz namenskih skladov se bo v letu 1958 nadaljevala gradnja industrijsko-kovinar-ske šole v Kopru in začela gradnja gozdarske šole v Postojni. V okrajnem investicijskem skladu bo v letu 1958 od skupnih sredstev, po odbitku omejitev in drugih izplačil, na razpolago predvidoma 251 milijonov dinarjev. Od tega zneska je že angažirano za odobrena posojila 13 milijonov dinarjev, poleg tega pa je okrajni ljudski odbor že sprejel obvezo za udeležbo k posojilom iz splošnega investicijskega sklada v višini 125 milijonov dinarjev in za garancijske pologe 28 milijonov dinarjev. Od teh obveznosti odpade pretežni del na kmetijstvo (90 milijonov dinarjev). Ostala razpoložljiva sredstva bodo komaj zadostovala za garancijske pologe in sodelovanja za potrebe, ki se bodo pojavile med letom. Tako bodo ta sredstva na razpolago za sodelovanja pri posojilih, ki jih bodo predvidoma letos še najele gospodarske organizacije iz področja kmetijstva, živilsko-predelo-valne industrije in industrije gradbenega materiala. Poleg tega bomo s sredstvi okrajnega investicijskega sklada sodelovali skupno z občinami pri finansiranju pomembnejših objektov komunalne dejavnosti, ki so važni za družbeni standard. V letu 1958 bomo tudi iz okrajnega investicijskega sklada začeli vračati občini Koper začasno izposojena sredstva, ki so bila namenjena za gradnjo kinematografske dvorane v Kopru. Ta sredstva bomo vračali postopoma kakor bodo napredovale priprave za gradnjo in sama izgradnja tega objekta. Sredstva okrajnega investicijskega sklada se bodo torej v letu 1958 v glavnem koristila kakor v letu 1957. V skladu's smernicami perspektivnega gospodarskega razvoja bomo z razpoložljivimi sredstvi potom sodelovanj in garancijskih pologov omogočili, da se izkoristijo vse možnosti investiranja iz splošnega in republiškega investicijskega sklada zlasti v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji. To bo tudi ugodno vplivalo na razvoj življenjskega standarda. V občinske investicijske sklade se bo v letu 1958 steklo mnogo več sredstev kakor v letu 1957. Ta sredstva se med letom ne bodo smela koristiti, zaradi česar ne bodo investicije iz občinskih investicijskih skladov večje od lanskega leta. Ta sredstva naj se uporabljajo, tako kot v letu 1957, predvsem za pospeševanje kmetijstva, trgovine, gostinstva in obrti. V celokupnih investicijah zavzema važno mesto koriščenje lastnih sredstev gospodarskih organizacij, ki obsegajo skoraj 30*% celotnega investiranja. Zaradi tega so ta sredstva pomemben činitelj gospodarskega razvoja okraja in je njihova najbolj smotrna uporaba v prvi vrsti odvisna od pravilne politike delavskih svetov, ki ta sredstva upravljajo, in od ljudskih odborov, ki na to upravljanje lahko vplivajo. Koriščenje investicijskih sredstev mora biti skladno z osnovnimi smernicami našega gospodarskega razvoja, biti mora čimbolj racionalno in izvajati se mora na podlagi dobro proučenih investicijskih programov. II. DEL EKONOMSKI UKREPI ZA DOSEGO DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KOPER ZA LETO 1958 XII. poglavje Zemlj arina kmetijskih organizacij in splošnih kmetijskih zadrug pripada po odbitku prispevkov v obvezne sklade proračunom občinskih ljudskih odborov. XIII. Poglavje L Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za družbene investicijske sklade pripada okrajnemu investicijskemu skladu 50 "/o po odbitku deleža republike. 2. Od prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki ga plačujejo v pavšalnem znesku, pripada okrajnemu investicijskemu skladu 50 "/a. XIV. poglavje DOLOČITEV KOLIČIN STOJEČEGA LESA ZA POSEK V LETU 1958 Za leto 1958 se določajo za posek ' gozdovih splošnega ljudskega premo ženja, s katerimi gospodari Gozdn< gospodarstvo Postojna, naslednje ko licme stoječega lesa: Štev. 10 — 4. aprila 1958 URADNI VESTNIK Stran 57 Občina Skupna sečnja v m" stoječega lesa (etatna lesna gmota nad 7 cm premera) Od skupne sečnje jamski in celul. les v oblih m* Skupaj Iglavci Listavci Divača 1012 417 595 150 Hrpelje 2030 536 1494 300 Ilirska Bistrica 32698 12363 20335 2642 Izola Koper 595 238 357 150 Piran — Pivka 15736 11812 3924 2522 Postojna 28707 17967 10740 3836 Sežana 2283 1905 378 1200 Skupaj 83061 45238 37823 10800 2. Za posek v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, s kater.mi ne gospodari Gozdno gospodarstvo, se določijo za leto 1958 naslednje količine: 5. Del gozdne takse za proračun, ki ga plačuje Gozdno gospodarstvo Postojna, pripada okraju. 6. Dopolnilne dohodnine od prodaje lesa zadružnega ln privatnega sektorja pripada občinam. 7. Pri prispevku k proračunom iz osebnega dohodka, ki ostane po odbitku zveznega deleža, je okraj udeležen tako: Občina Delež okraja v *4 Ilirska Bistrica 48,8 Izola 60,4 Koper 63,4 Piran 56,5 Pivka 86,4 Postojna 87,5 Sežana 60,8 Skupna sečnja v m3 stoječega iesa Od skupne sečnje po namenu potrošnje v oblih m3 Obema Sim od (ega: ^ blagovno proizvodnjo v tem jam. in celuloz, les za neblagov. potrošnjo Iglavci Listavci Skupaj Ilirska Bistrica 32 7 25 27 Pivka 270 151 119 100 80 127 Postojna 781 401 380 370 220 286 Sežana 107 36 71 — — 90 Skupaj 1190 595 595 470 300 530 3. Za posek stoječega lesa v zadružnih in zasebnih gozdovih se določijo za leto 1958 naslednje količine: Skupna sečnja v m3 stoječega iesa Od skupne sečnje po namenu potrošnje v m3 obiega iesa 8. Pri prispevku k proračunu iz osebnega dohodka, ki ga določajo občinski ljudski odbori v pavšalnem znesku, je okraj udeležen v enakih odstotkih kakor pri točki 7. XVI. Poglavje SREDSTVA PRORAČUNA OKRAJA KOPER 1. V letu 1958 bo razpolagal okraj Koper za financiranje proračunskih izdatkov v višini 849.847.000.— dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: (v 000/din) — delež pri dohodnini 15.175 — prometni davek od davč. vred. 900 — dohodki okrajnih uradov in Občina od tega: ^ blagovno proizvodnjo v tem jam. in celuloz, les za podežel. potrošnjo ustanov — državne takse — ostaii proračunski dohodki 11.000 77.000 28.600 Iglavci Listavci Skupaj Divača 7260 760 6500 1800 310 4298 — del gozdne takse gozdnega Hrpelje 6286 146 6140 2240 40 3040 gospodarstva za proračun 46.020 — delež pri proračunskem pri- Ilirska Bistrica 18412 7300 11112 10280 1330 5186 spevku iz osebnega dohod- Izola 155 — 155 — — 130 ka 491.152 Koper 3540 40 3500 300 — 2674 — dotacija LRS 180.000 Piran 328 — 328 20 — 256 2. 22024 14834 7190 13402 2770 5098 Proračunski dohodki se bodo ^ upo- Postojna 17000 11000 6000 9540 1850 4740 rabili za naslednje namene: (v 000/din) Sežana 2505 125 2380 50 — 2054 — 2 'A obvezna rezerva 13.397 Skupaj 77510 34205 43305 37632 6300 27476 — administrativni proračun . 673.598 — negospodarske investicije 97.852 4. Ce bo Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije spremenil količine lesa za posek, določene v xxi. poglavju družbenega plana LR Slovenije za leto 1958, se pooblašča Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, da spremeni količine lesa, ki so določene za posek v 1., 2. in 3. točki tega poglavja. XV. poglavje SREDSTVA ZA PRORAČUN 1. Prometni davek od vina ^ ^anja, razen zveznega prometnega gostinstvu in trgovini na drobno, pripada občinam. 2. Prometni davek, ki ga plačujejo zasebniki, pripada občinam. 3. Prometni davek od davčnih vrednotnic pripada okraju. 4. Dohodnina vseh oblik, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade na podlagi zveznih predpisov, pripada občinam, razen na področju občine Postojna, kjer znaša delež okraja 51 "/t. — dotacije skladom: a) okrajnemu cestnemu skladu 25.000 vodnemu 25.000 15.000 b) okrajnemu skladu c) okrajnemu kmetij, skladu XVII. Poglavje Ta družbeni plan velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1958. St. 2953/2 Koper, 1. marca 1958. Predsednik OLO Albin Dujc, 1. r. URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 Stran 58 Odlok o proračunu okraja Koper (okrajnem proračunu) za leto 1958 Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper In 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 1. marca 1958 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OKRAJA KOPER (OKRAJNEM PRORAČUNU) ZA LETO 1958 1. člen Okrajni proračun za leto 1958 s posebnimi prilogami obsega: I. Okrajni proračun z dohodki v znesku.......................... 845,870.000 din oziroma ob upoštevanju 2% rezerve po 2. odstavku XXIV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1958 ............ 832,552.000 din z izdatki okrajnega proračuna............... 832,552.000 din n. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku.......................... 427,349.000 din z izdatki v znesku.......................... 456,287.000 din in s primanjkljajem v znesku................ 28,938.000 din III. predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku ...................... oziroma ob upoštevanju omejitev z razpoložljivimi sredstvi...................... z izdatki v znesku....................... in s presežkom izdatkov v znesku . . . . 470.264.000 din 363.431.000 din 416.431.000 din 53,000.000 din 2. člen 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku din 53,000.000.— se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. 4. člen ! Predračune okrajnih organov in zavodov, ki bodo v letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje okrajni ljudski odbor. 5. člen Nastavitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance OLO. 6. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit, ki je v proračunu predviden za povečanje plač uslužbencev. 7. člen Krediti, ki so v predračunih okrajnih organov in za-zavodov določeni za honorarje in posebne dodatke, so brez dovoljenja sveta za družbeni plan in finance ne smejo virmirati. 8. člen , Okrajni ljudski odbor dodeljuje kredit, ki je določen za negospodarske investicije v razdelku Tazništvo za gospodarstvo posameznim okrajnim organom, oziroma za posamezne objekte v višini potreb, vendar šele po predložitvi dokumentacije. 9. člen Z rezervo, ki je določena v predračunih posameznih proračunskih skladov, sme razpolagati upravni organ sklada samo po prejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance. 10. člen s Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. januarja 1958. št. 273/240 Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih za- Koper, 1. marca 1958. vodov, ki znašajo skupaj din 28.938.000.— se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna. Predsednik Albin Dujc, 1. r. RAZPISNA KOMISIJA PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU KOPER razpisuje naslednja delovna mesta: MESTO REFERENTA ZA KMETIJSKO STATISTIKO pri Zavodu za statistiko — pogoj srednja strokovna izobrazba, MESTO REFERENTA ZA TURIZEM IN GOSTINSTVO pri Zavodu za stastistiko — pogoj srednja strokovna izobrazba, MESTO PISARNIŠKE MOČI pri Zavodu za statistiko — pogoj nižja strokovna izobrazba z dovršenim znanjem strojepisja, MESTO RAČUNOVODJE pri Upravi za ceste OLO Koper — pogoj srednja strokovna izobrazba in najmanj tri letna praksa v finančni stroki, DVE MESTI KATASTRSKIH REFERENTOV ali pomožnih katastrskih referentov pri Katastrskem uradu v Kopru — pogoj srednja ali nižja strokovna izobrazba in MESTO POMOŽNEGA KATASTRSKEGA REFERENTA pri Katastrskem uradu v Postojni _________ pogoj nižja strokovna izobrazba. K pravilno kolkovani prošnji je priložiti izčrpen življenjepis, prepis spričevala o šolski kvalifikaciji in prepis dokazil o dosedanjem službovanju. Štev. 10 - 4. aprila 1958 URADNI VESTNIK Stran 59 Objave občinskih ljudskih odborov OBČINA POSTOJNA SKLEP V SVET ZA OBRT IN INDUSTRIJO: O IZVOLITVI PREDSEDNIKOV IN ČLANOV SVETOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA POSTOJNA Na podlagi 30. in 63. člena Statuta občine Postojna so bili na skupni seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Postojna dne 27. novembra 1957 izvolil I. V SVET ZA SPLOŠNO UPRAVO IN NOTRANJE za predsednika: dr. Viljem LIPPAI, predsednik Okr. sodišča, Postojna, za člane: Danilo KOMAC, komandir postaje LM, Postojna, Anton ROZMAN, major — pravnik pri V. p. 1101, Postojna, Alojz TURK, pomočnik šefa Železniške postaje, Postojna, Milan MISLEJ, delovodja Mehanične delavnice Avto-prevozniškega podjetja, Postojna, Ivan GRUDEN, uslužbenec, Cestno nadzorstvo, Postojna, Jože ANTONČIČ,, dimnikar iz Postojne, Tržaška 40, Anton POGORELC, upravnik KZ Postojna, Marko SBIL, upravnik Deškega vzgajališča, Planina. II. V SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE: za predsednika: Alojz DUZNIK, direktor podružnice Komunalne banke v Postojni, za člane: Ludvik DITRICH, direktor Zadružne hranilnice, Postojna, Andjelko BULIC, računovodja Trg. podjetja «Nanos«, Postojna, Vid SlMAC, upravnik poslovalnice podjetja OBRTNIK, Postojna, Maks KOLAR, direktor podjetja LIP, Postojna, Venčeslav VADNJAL, komercialist podjetja «Agraria«, Postojna, Pepca RUTAR, uslužbenka Občinskega odbora SZDL, Postojna, Zdravko SMREKAR, direktor Pošte, Postojna, Vinko BENČIČ, direktor podružnice DOZ, Postojna, III. V SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: za predsednika: Alojz ZAKRAJŠEK, uslužbenec Kmetijske poslovne zveze, Ilirska Bistrica, za člane: Jože MOŽE, upravnik Kmetijskega posestva Pivka — Anton TOMINC, upravnik Kmetijskega posestva Prestranek, Edo Turk, upravnik Mlekarsko-sirarske zadruge Hru-ševje, Anton POLJŠAK, upravitelj Gozdne manipulacije Bukovje, Janko POŽAR, gozdarski tehnik pri GG Postojna, Vladimir URBANČIČ, direktor podjetja «Agraria« Postojna, Alojz PETKOVŠEK, kmet iz Planine 99, Anton JERŠIN, upravnik Kmetijske zadruge nek Viktor Bizjak, upravnik Ekonomije KZ P^tojna. Edi BOŠTJANČIČ, predsednik KDZ Orehek. za predsednika: Adolf GERZELJ, uslužbenec podjetja LIP, Postojna, za člane: Anton ČEHOVIN, direktor Tovarna mesnih izdelkov, Postojna, Zdravko ZMITEK, uslužbenec podružnice Komunalne banke, Postojna, Stanko GLAVIC, upravnik Mestnih pekarn, Postojna, Franc CULJKAR, direktor Kovinskega podjetja LIV, Postojna, Jože RUTAR, obratovodja obrata Javor, Prestranek, Rudolf BOLE, upravnik obrtnega podjetja Splošno mizarstvo, Postojna, Anton ŠČUKA, nameščenec poslovalnice podj. OBRTNIK, Postojna, Franc ŠEGEC, direktor Žagarskega podjetja, Postojna. V. V SVET ZA BLAGOVNI PROMET IN TURIZEM: za predsednika: Slavko HUMAR, direktor Trg. podjetja «Nanos« Postojna, za člane: Elo GARZAROLLI, direktor Zavoda «Postojnske jame« Postojna, Miro KLEMENC, v. d. direktorja podj. «Oskrba«, Postojna, Jovo BOŠKOVlC, direktor trg. podjetja «Mestne trgovine«, Postojna, Avgust STEPANČIČ, direktor gost. podjetja «Javornik«, Postojna, Pepca MOŽE, ekonom Bolnice za ženske bolezni in porodništvo, Postojna, Franc MAJER, obratovodja Tovarne mesnih izdelkov, Postojna, ^ Franc PAVLOVČIČ, komercialist Kmetijske zadruge, Postojna, Jernej ČEHOVIN, direktor Trg. podjetja «Vino« Postojna. VI. V SVET ZA URBANIZEM, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE: za predsednka: inž. Jože DRNOVŠEK, uslužbenec Gozdnega gospodarstva, Postojna, za člane: inž. arh. Božidar GVARDJANČIČ, uslužbenec Urbanističnega ateljeja Ljubljana, Lado VOZILA, podpolkovnik JLA pri V. p. 1101 Postojna, Franc SEDMAK, tehnik podjetja «Projekt«, Koper, Jože BIZJAK, direktor Tovarne za predelavo krompirja v izgradnji Pristranek, Ladislav ZlVIC, upravnik Zavoda za komunalno gospodarstvo Postojna, Hermina ZGUR, gospodinja iz Postojne, Gregorčičev drev. 3, Miran FAJDIGA, uslužbenec podjetja LIP Postojna, Ladi PATERNOST, uslužbenec podružnice Komunalne banke, Postojna. VII. V SVET ZA DELO: za predsednika: Julijan UHELJ, uslužbenec podjetja LIV Postojna, za člane: Anton MIKLAVČIČ, strojnik podjetja LIP Postojna, Zivojin GACIN, uslužbenec trg. podj. «Nanos« Postojna, Stran 60 URADNI VESTNIK Štev. 10 — 4. aprila 1958 Ivan JANKOVIČ, poslovodja pri trg. podjetju "Mest-ne trgovine« Postojna, Milka SAJEVEC, natakarica pri gost. podjetju "Javornika Postojna, Ivanka ZIGMUND, uslužbenka Zavoda za soc. zavarovanje, podružnica Postojna, Jože KOS, sekretar Gozdnega gospodarstva Postojna. VIII. V SVET ZA SOLSTVO, PROSVETO IN KULTURO: za predsednika: Slavko ČERNELIČ, uslužbenec Javnega tožilstva Postojna, za člane : Ema HOJKAR, upravnica podjetja "Naša knjiga« Postojna, Marjan TRTNIK, učitelj v Deškem vzgajališču Planina, Anton KORŠIČ, šef Železniške postaje Postojna, Drago NARDIN, uslužbenec Zavoda za soc. zavarovanje, podružnice Postojna, Janez ŽNIDARŠIČ, delovodja pri SGP "Gradnje« Postojna, Rezi SOTLAR, učiteljica na Osnovni šoli Postojna, Simon LENARČIČ, ravnatelj Gimnazije Postojna, Milan ANGELSKI, major JLA pri V. p. 1101 Postojna. IX. V SVET ZA ZDRAVSTVO: za predsednika: Franc CEPIRLO, delavec pri Zavodu "Postojnske jame« Postojna za člane: v Milan MOŽE, direktor Zavoda za soc. zavarovanje, podružnica Postojna, dr. Aleksander ŽITKO, zdravnik pri Zdravstvenem domu Postojna, Marija MISLEJ, upravnica Otroškega vrtca Postojna, dr. Zorko ŠČUKA, upravnik Bolnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna, Marija VILHAR, uslužbenka Zdravstvenega doma Postojna, Slava OGRIZEK, uslužbenka Komunalne banke, podružnica Postojna. X. V SVET ZA SOCIALNO VARSTVO IN VARSTVO DRUŽINE: za predsednika: Janez. KRANJC, upravnik Dijaškega doma Postojna, za člane: Pepca RUTAR, uslužbenka Občinskega odbora SZDL Postojna, Boris KRIŽAJ, direktor podjetja "Tobak« Postojna, Mirka NEVREDEN, medicinska sestra pri Zdravstvenem domu Postojna, Ignac KOMAR, upokojenec iz Razdrtega Št. 32. Jože KATERN, upravnik Doma onemoglih Planina, Ivan PODBOJ, Žaga, Belsko št. I, Marta FAJDIGA, patronažna sestra občine Postojna, Karel ZETKO, upravnik Gostišča "Sovič« Postojna. X. V SVET ZA TELESNO VZGOJO: za predsednika: Mirko KRAJNC, dipl. ekonomist pri Podjetju za vzdrževanje proge Postojna, za člane: Jože SIMClC, učitelj pri Deškem vzgajališču Planina, Irena BENČINA, delavka pri podjetju LIP Postojna, Janko PRINČIČ, profesor Gimnazije Postojna, Aleksander TRAJKOVSKY, poročnik JLA pri V. p, 1101 Postojna, Edvin BUDA, uslužbenec Komunalne banke, podružnica Postojna, Aleksander ŠABEC, delavec pri Kovinskem podjetju LIV Postojna, št. 3260/2 Postojna, 27. novembra 1957. Predsednik Jože Baša, 1. r. Register gospodarskih in zadružnih organizacii Obrati nimajo samostojnih pravic. V posledku pripojitve oz. spojitve se izbrišejo: 1. Gostinsko podjetje Hotel "Javornik« Postojna pod Reg b II 7, 2. Gostinsko podjetje "Jamska restavracija« Postojna pod Reg b II 19, 3. Gostinsko podjetje "Kavarna in restavracija Jadran« Postojna pod Reg b II 30. Reg b IH 161/1 Naziv obrtne delavnice: KRAJEVNA ŽAGA PIVKA, Pivka, Snežniška cesta Predmet poslovanja: Rezanje vseh vrst lesa za potrebe zasebnega prebivalstva ter državnih, zadružnih in družbenih organizacij ter podjetij. Ime poslovodje: Stojan Jaksetič. Delavnico je ustanovil: Občinski ljudski odbor Pivka dne 6. VIII. 1957 pod št. 03/2-77/1. Prevzem po delavcih — konstituiranje izvršeno dne 7. VIII. 1957. Reg b ! 26/6 Naziv podjetja: AVTOPODJETJE "SLAVNIK« KOPER Nov upravičenec za podpisovanje podjetja je: Milan Livio, računovodja. Izbriše se: Ivan Lesnik, dosedanji računovodja. Reg b I 26/7 Naziv podjetja: AVTOPODJETJE "SLAVNIK« KOPER Naziv nove poslovalnice: Avtopodjetje "Slavnik« Koper, Prometni biro Piran. Poslovni predmet: Samostojno opravljanje naslednjih dejavnosti: 1. sprejemanje in oddaja kosovne robe, 2. rezervacija in prodaja potniških vozovnic, 3. informacije in ostale usluge v zvezi s potniškim in tovornim prometom. Poslovalnico je ustanovil: Delavski svet podjetja. Dovoljenje izdal: Občinski ljudski odbor Piran dne 20. VII. 1957 pod št. 02/6-2459/1-57. V. d. vodje poslovalnice: Franc Debeljak. Reg b H 11/2 Naziv trgovine: TRGOVINA "PRI PRIMOŽU« PIVKA . Ime poslovodje se po poroki spremeni v : Meri Bolič, poslovodja. Novi upravičenec za podpisovanje: Stefan Berke, računovodja. Reg b I 208/2 POČITNIŠKI DOM ŽELEZARNE RAVNE — PORTOROŽ Novi upravičenec za podpisovanje obrata: Alojz Petavar, upravnik. Izbriše se: Stanko Marchioti, dosedanji upravnik. Reg b I 125/4 GOSTINSKO PODJETJE .HOTEL GALEB — KOPER Novi upravičenec za podpisovanje podjetja je: Marija Kompare, računovodja. Reg. b I 137/2 GOSTIŠČE "PRI TREH VDOVAH« PIRAN Nov upravičenec za podpisovanje: Metod Polajnar, v. d. poslovodje. Izbriše se dosedanji poslovodja: Avgust Živec. Izdaja in tiska časopisno-zaiožniško podjetje ^Primorskitisk« — Ureja uredniški odbor OLO Koper, Verdijeva uiica 10, telefon 205 — interno 3 — Postni predai 7 — Odgovorni urednik Jože Ropot&r