SHI OLDE8B AND HOST POPULAR SLOVENIA* NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA SLOVENEC EBVI SLOVENSKI UST ® AMERIKI n Zrn |ftt h hnH — fca pnvlet hi Hmhl — od boja do zaagil bekhhz slov. katol, de lavstva y ameriki m ur adno glasilo družbe sv . družine v jolietu__a, p. dru2»e sv. mohorja v chic»bi. in zapadne slovanske zveze v denver, colorado. NAISTARRjftl IN NAJBOLI PRILJUBLJEN BLOVENSW LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (Nc.) 234. CHICAGO, ILL., TOREK, 6. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 6, 1927. LETNIK XXXVI, Združitev Anglije, Francije in Nemčije proti Italiji. MIR V EVROPI SE MORA OBDRŽATI ZA VSAKO CENO. — FRANCIJA BO POM AGALA ITALIJI, DA BO DOBILA PROSTOR ZA SVO JE LJUDI, ZA KATERE NI-MA DELA V DOMOVINI. London, Anglija. — Mnogo se je že pisalo o vojni nevarnosti v Evropi. Najbolj nevarna miru je bila Italija. Sedaj ni več. Lahko se že z gotovostjo trdi, da je mir v Evropi za-siguran — vsaj začasno. Za to trditev je več razlogov. Prvi je ta, ker pakt, ki ste ga podpisali Francija in Jugoslavija, je Italiji ustavil prodiranje na Balkanu. Veliko je tudi to pomagalo, ker je Anglija dala razumeti Mussoliniju, če bo se dalje rogovolil in ogrožal mir na Balkanu, ga bo pustila na cedilu. Kar je največjega pomena za ohranitev miru v Evropi, pa je združitev Anglije, Francije in Nemčije proti Italiji. Francosko-italijanski konflikt je rodil organizacijo nove skupine velesil, katere namen je obdržati mir v Evropi za vsako ceno. Po inicijativi nemškega zunanjega ministra Gustav Stre-semanna, so se združile zgoraj imenovane države, ki bodo čuvale nad evropskim mirom. Da se bo mir lažje ohranil, so možje začeli misliti na to, kaj je največji vzrok rožljanju z orožjem. Prišli so do zaključka, da je v prvi vrsti Italija, to pa zato, ker ima v svoji deželi več ljudi, kakor pa dela in jela. Mussolini pa hoče iskati z orožjem v roki za nje kruha. A prišli so nato, da se ga lahko dobi mirnim potom, zato je Francija ponudila Italiji mirovno pipo, iz katere bosta francoski zunanji minister Briand in Mussolini kadila ter z lepim spor poravnala. Ta teden se bodo sestali v Ženevi Stresemann, Briand in Chamberlain. Razpravljali bodo podrobno o načrtu za ohranitev miru v Evropi. Ker je vsem veliko na tem, da r.e bi prišlo do nove vojne, lahko u-pamo, da bodo storili vse kar jim bo mogoče za ohranitev miru, NASVET FRANCIJE ¥ . ŽENEVI.. / Francija priporoča pakt vse Evrope za ohranitev miru.— Sedem in dvajset narodov je podpisalo protokol proti vporabi plinov v vojni. Ženeva, Švica. — Potek konference v Ženevi je za pacifiste zadovoljiv. Vse se dela za mir v Evropi. Zastopnik Francije, Joseph Paul Boncour je predlagal vseevropski pakt po katerem bi bila vojna nemogoča, in orožje nepotrebno. Francija hoče tudi Rusijo poleg, če se bo pakt v resnici sklenil. V splošnem se čuti med delegati, da delujejo vsi v duhu miru in je videti, da resno mislijo nato, da bi se kaj pravega ukrenilo na teh sestankih, za razorožitev. Theodore E. Burton, načelnik ameriške delegacije, je predložil protokol proti vporabi strupenih plinov v vojni. Protokol je podpisalo 27 narodov, med temi tudi Rusija. Predno se bo končalo leto 1928, se bo vršila splošna glavna razoroževalna konferenca Lige narodov v Ženevi. To se je sklenilo v soboto. Prihodnja seja pripravljalne komisije se bo vršila 15. marca 1928. NEMŠKI POSLANIK. PREMOGARSKE VESTI. KOLIZIJA DVEH KAR; 13 RANJENIH. Chicago, 111. — V soboto zvečer sta v predoru na Washington cesti skupaj trčila dva voza cestne železnice, ki sta z veliko brzino vozila eden proti drugemu. Nesreča se je pripetila, ko je Milwaukee kara, katera je bila že na ^rhu, radi defekta pri motorju začela vozitj nazaj v predor. Mo-torman ni mogel kare ustaviti, nesreča je bila neizogibna. Trinajst oseb je bilo ranjenih. Nekatere so prepeljali v bolnišnico, večina je zadobila le lahke poškodbe. Oba voza sta zelo poškodovana. 40 NADSTROPNI HOTEL V CHICAGU. Chicago, 111. — Na Chicago Lake Shore drive bodo zgradili poleg Drake hotela poslopje, ki bo imelo 40 nadstropij. Drake hotel, dasi je velik, je še veliko premajhen, ker Chicago obišče vsak dan na tisoče tujcev. Sto razstrelb tekom leta v eni jami. — Premogovnik v Herrinu, III., bo začel obratovati. — Sedem premogar-jev ubitih v Arizoni. —o- Washington, D. C. — John L. Lewis, predsednik od United Mine Workers of America, je konferiral z uradniki Delavskega departmenta in zahteval naj vlada napravi po-' trebne korake za novo konfe-' renco med zastopniki premo-j garjev in operatorjev v zapad-nem delu Pennsylvanije, Ohio in West Virginije. Tajnik Da-' vis je rekel, da on noče, da bi> se konferenca sklicala poprej,' Čredno je siguren, da bo imela' zaželjeni uspeh. V premogorovu v bližini Bruceton, Pa., tako poročajo' iz urada United States Bu-' reau of Mines, je bilo tekom' minulega leta sto eksplozij, ki pa niso zahtevale človeških žrtev, pač pa pripomogle, da se je rešilo mnogo življenj. To pa' zato, ker v tem premogovniku1 delajo od imenovanega biroja( znanstveniki, ki proučujejo vzroke eksplozij in na ta način1 dobijo potrebne podatke, ki so' velikanske vrednosti, za pre-prečenje nadaljnih eksplozij. Herrin, 111. — Poročajo, da se bo v kratkem odprla majna pri Mining Company, kjer počiva delo od aprila meseca. V rovu je navadno delalo do 450 mož. Superior, Arizona. — Ogenj je izbruhnil v šaftu pri Magma Copper kompaniji; sedem rudarjev je prišlo ob življenje. Kako je nesreča nastala ni pojasnjeno. Na sliki vidimo Dr. von Pritt-witz und Gaffron-a, ki je bil poslan v Washington kot novi nemški poslanik. Poprej je zastopal to mesto baron von Maltzan, ki pa je umrl v Nemčiji, kjer je bil na dopustu. GUVERNER AL SMITH 0 PROHIBICIJI. Opozicija je na mestu in se povsod lahko pojavi, ne da bi se s tem kršila postava.— Prohibiciji se lahko nasprotuje, a postava se ne sme kršiti. Albany, N. Y. — Te dni je tudi Al Smith, newyorski guverner, katerega bodo demokrati na konvenciji imenovali predsedniškim kandidatom, spregovoril in povedal svoje mnenje o prohibiciji. Smith ima veliko nasprotnikov med suhači. Tem je odgovoril, da ni proti postavno, če se kakšnemu zakonu nasprotuje — le kršiti se ga ne sme. Tako je tudi s prohibicijsko postavo. Večina je proti tej postavi, tako tudi Smith. S tem pa ni rečeno, da Smith priporoča, naj se omenjeno postavo krši. Zakaj bi se ne smela opozicija organizirati? Tudi tisti, ki so za prohibicijo na vse mogoče načine delajo in potrošijo velikanske vsote za njihovo stvar. Kdo more reči, da tisti, katerim ta postava ni po volji, ne bi smeli dvigniti svojega glasu proti njej? Smith je zato, da se vsak zakon spoštuje in po njem ravna, je pa tudi zato, da se tisti, ki so proti kakšnemu zakonu, smejo organizirati in kjer je na mestu, zakonu nasprotovati. Smith je rekel, da je prisegel, da bo zakone podpiral in se po njih ravnal, ni pa prisegel, da ne bi smel povedati svoje nasprotno mnenje o kakšni postavi, s ka-j tero se ne strinja, in to je pro-hibicija. -o- AMERIČAN REŠEN IZ ROK MEHIŠKIH BANDITOV. Berkeley, Cal. — Mrs. Thomas W. Thompson iz Berkley, Cal., katere soprog je bil u-grabljen od mehiških bandi-tov, je dobila brzojavko, v kateri jo obveščajo, da so soproga mehiške čete rešile iz rok banditov in se počuti dobro. Thompson je bil rudniški inže-ner v Mehiki. ŠIRITE AMER. SLOVENCA. KRIŽEM SVETA.! w — Detroit, Mich. — Republikanci v državi Michigan so za Coolidgea, ker pa on ne bo kandidiral, bodo podpirali Herbert C. Hooverja. Trdijo, da bo trgovinski tajnik najbolje nadomestoval Cala. — Chicago, 111. — Tukajšnji prohibicijski agenti so izsledili veliko izdelovalnico žganja na 152. cesti in Kenton avenue. Napravo so zaplenili in uničili ter aretirali dva moška, ki sta bila zasačena pri kotličku. — Los Angeles, Cal. — Strežnik od Mrs. Margaret Pumphrey, črnec, je iz neznanega vzroka streljal na svojo gospodinjo, nakar je sebi pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Mrs. Pumphrey je težko ranjena ,a je upanje, da bo okrevala. — Detroit, Mich. — 75,000 delavcev bo zaposlenih pri Ford Motor kompaniji, ki bodo izdelovali nove kare. Veliko zanimanje vlada za nove Fordove avtomobile, za katere i-majo veliko naročil. — Chicago, 111. — Neznano-! kam je izginila služkinja od j Mrs. E. G. Summers, 3538 Ri-| ta str., z njo pa tudi raznih j dragocenosti last gospodinje, v vrednosti $3,000. — New York, N. Y. — V Ze-dinjenih državah se je prodalo lansko leto vozičkov za "dollice" več nego za otroke. To leto, tako sodijo, se bo prodalo po vsej deželi, v Ameriki izdelanih igrač za okrog 200 milijonov dolarjev. — Chicago, 111. — V petek je na California avenue in W. Division cesti gasilski truck Jcolidiral z nekim avtomobilom ; en gasilec in ena ženska sta bila ubita, pet gasilcev je za-dobilo poškodbe. — Šanghaj, Kitajsko. — Kitajski banditi so prišli na angleški parnik v Jangce reki, u-smrtili strojnika in ranili dva potnika. Nato so napadli kapitana in ga odvedli, zahtevajo $100,000 odkupnine. Banditi so pred odhodom s parnika pobrali kar so dosegli dragocenosti, v skupni vrednosti $20,000. Kam so odvedli kapitana, poročilo ne pove. -o- DINAMIT V PEČI. Ottawa, III. — Hiram Reed, star 24 let, je imel ljubavno razmerje z učiteljico Miss Iolo Bradford, v Dana, 111., staro 23 let. Da bi posledice ljubezni ne prišle na dan, je Reed sklenil učiteljico spraviti s pota. V peč, I kjer je ona navadno zakurila zjutraj, v razredu je položil par kosov dinamita. Ko je Miss Bradford prišla z prižgano vžigalico blizu peči, je nastala eksplozija, ki je raznesla peč in napravila veliko škode po sobi. Učiteljica je zadobila težke poškodbe, a je upanje, da bo okrevala. COL. NOBLE JUDAH. Iz Jugoslavije. VELIKE SPREMEMBE V ZAKONU O IZENAČENJU DAVKOV, KI GREDO SAMO V KORIST DAVKOPLAČEVALCEV. — DRUGE ZA NIMIVE VESTI. Davek za delavce se niža. Belgrad, 18. nov. — Vlada i je na današnji seji, ki je trajala od 5. do 9. ure, sprejela za-• kon o izenačenju neposrednih j davkov, ki ga je predložil fin. I minister. Ta načrt se zelo raz-i j likuje od tistega zakona, ki ga i pa je bankovec spoznal in prijavil tatvino orožnikom. Ti so Angelo Vozel prijeli, pa je sprva tatvino tajila. Toda na potu na Vačah je vse priznala in orožniki so jo do obravnave pustili na svobodi. — Ta hiša je nesrečna. Spomladi je bruh-{ nil ravno v tej hiši požar, ki je {je meseca marca sprejel skup-j ! --- , - . i e, , I vpepehl v3e peterim posestni scmski odbor. Spremembe so L ,, , 1 j -i • . kom. Kmalu na to se ie gosno- velike m gredo samo v korist- 1 j davkoplačevalcev. j Davek za ročne delavce se ! silno zniža. j Ta davek se bo odslej plače- j dar Anton Vozel obesil in vclo-I vo sedaj tožijo radi tatvino. Slika nam predstavlja Col. Noble Brandon Judah, odlič-jval pavšalno in sicer 60 Din Letošnja bilanca Rogaške Slatine. 7110 gostov je poselilo Rogaško Slatino v letošnji sezoni. nega chikaškega advokata, za, letno, oziroma 30 Din polletno, katerega se sodi, da ga bo; To se pravi, da bo tisti delavec, predsednik Coolidge imenoval ki zasluži približno 500 Din,-Največ jih je bilo iz Hrvatske poslanikom za Cubo. Col. Ju-|plačeval 1%, če pa zasluži in sicer 2006, pa jih bo še več. dah je sedaj v Washingtonu. FARMARSKA KONVENCIJA ¥ CHICAGU. Na konvenciji bo govoril general Pershing. — Tri tisoč delegatov in farmarjev navzočih. — Stališče farmer-jev se boljša, trdi Jardine. Chicago, 111. — V ponedeljek, 5. decembra se je v Sherman hotelu otvorila deveta letna konvenciji American Farm Bureau federacije. Na konvencijo je prišlo okrog tri tisoč delegatov in farmarjev, ki zastopajo nad štirideset držav. Jutri, 7. decembra, bo govoril na konvenciji general John J. Pershing. Na konvenciji bodo izdela- 1000 Din, samo 1/2 %. To po- kadar zveže Rogaško Slatino s menja ogromno znižanje na- Hrvatsko nova železnica. Iz pram sedanjim davkom. Slovenije je bilo gostov 006, Invalidski in komorni davek kar je mnogo premalo. Sloven-odpadeta. ci bi se morali bolj zanimati za Odpadle bodo vse državne svoje izredno učinkujoče in doklade, med njimi invalidski krasno zdravilišče. Iz Srbije je in komorni davek. Namesto in-' došlo gostov 1046, iz Vojvodi-validskega in komornega dav- _ ne, Baranje. Banata, Bačko ka se za vse davke odstotek, ki 1237. Inozemci so bili iz Av-je bil v dosedanjem zakon-' strije, Nemčije, Čehoslovaške. skem načrtu, zviša za 2Vr . Z Rusije, Madžarske, Italije, Gr-ozirom na dosedanjo višino in- čije, Francije. Švice, Romuni-validskega in komornega dav- je, Bolgarije, Poljske, Amerika pomenja to veliko in znatno ke, Egipta, Palestine, Anglije, znižanje. Holandske. Švedske. Iz Avstvi- -o--je je bilo 286, Madžarov 906. Čehov 37, iz Italije 36. iz Romunije 25. Posebno je narastla V nedeljo, 18. nov. sta šia| "deležba iz Madžarske, ki se zakonska Martin in Ana Petan; ^jivignila_ od lanskega števila v £or. Pohanci na Martinova Krvava osveta ogoljufanega moza. 589 na 906. Torej je bilo toli-nje v Sromlje. V gostilni pri ko Madžarov v Rogaški Slatini Petanu so našli prijetno druž-j^ Slovencev Slovenska u-bo. Proti polnoči pa je le vino e_zba + ie Padla od lanskih li program, katerega namera- Preveč razgrelo fante, tako da j "" rara7tirocrianskiri956 vajo potem predložiti kongre- so hoteli pretepsti Martina Pe-; £ J/00T ifsi^' T bUo ia tana, na katerega so imeli pi- , _ , - -. i,« t« • - i ■ j .i i gostov 912, letos 1046. ko. Ta jim je usel iz gostilne & su, ki je pričel z delom v ponedeljek. V programu bodo navedene zahieve farmarjev za zboljšanje njihovega stališče. Washington, D. C. — Poljedelski tajnik, William M. Jardine, v svojem letnem poročilu javlja, da se je stanje poljedelcev v Žed. drž. zboljšalo. Trdi, da se je zadnje leto več produciralo in za gotove produkte se je dobila tudi višja cena. Jardine je tudi proti McNa- ry-Haugenovi predlogi za od- zapeljanka sta hotela zbežati, | Električna napeljava na Jezico domov. Ko pa ni prišla za njim žena, ji je šel mož s puško naproti do gostilne. Blizu gostil-j Dozdaj so postavljeni drone, iz katere se je slišala har-' govi za napeljavo toka visoke monika in ples, je v temi ob-j napetosti po celi progi polja stal, ker se je bal srečanja s; do tam, kjer bo stal transfor-fanti. Naenkrat pa je videl pri-'mator. Zidava transformator-ti iz gostilne svojo ženo z ne-|ja, ki je bila že pripravljena, kim fantom. Tiho ju je opazo-jse je morala odložiti radi naval. Ko se je prepričal o ženini stopivšega mraza. Čim bo ta nezvestobi, je kriknil: "Nanč-1 pojenjal, se takoj postavi. Z ka, Nančka, pojdi domov!" in pomoč farmarjem. -----o-— KOLIKO IZDA FRANCIJA ZA ARMADO. Pariz, Francija. — V francoskem proračunu za prihodnje leto se je dovolila za armado velikanska vsota, namreč $240,162,000, Kakšno breme bi se odvzelo narodom, če bi živeli v sporazumu eden z drugim in razorožili. KAPITALIST NAJDEN MRTEV. Orlando, Fla. — Na dvorišču svoje hiše so našli mrtvega Samuela M. Dunmire-ja, kapitalista iz Pittsburghu, ki se je zadnje čase držal le doma. Zdravniki so ugotovili, da je smrt nastopila vsled srčne na- skrbi jenih otrok je zapustila, v tem sta pa počila dva strela, s katerima se je ogoljufani mož takoj maščeval. Fant in žena sta bila zadeta in so ju prepeljali v bolnico v Brežice. -o- Umrla je gospa Frančiška Koširjeva v Ljubljani. Pokojna je bila vzor žene in matere. Sedem nepre- pake. SMRTNA NESREČA. Antigo, Wis. — Selma Ritke, stara 6 let, hčerka Rineharta Rikeja je sedela na tleh v sobi in se igrala. Nenadoma pa pade s police na tla puška, ki se sproži in strel zadene dekleta tako nesrečno, da je kmalu zatem umrla. -o—— Opozarjajte svoje prijatelje vse pa je zredila sama brez najmanjše tuje pomoči. Pogreb se je vršil v četrtek, dne 17. novembra popoldne. -o- Nesrečna hiša. S Svete Gore pri Litiji poročajo, da je ukradla Vdova Angela Vozel iz Roviš v trgovini Antona Rogelj 1500 Din. Izdal pa jo je en bankovec za 100 dinarjev, kateremu je bil vogal odtrgan. Žena je bila tako pre- m znance na zanimive povesti (drzna, da Je s tem b&nkovcem 'Amerikanskem Slovenca P (prišla v prodajalno. Trgovec drugimi deli se nadaljuje. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO. Itd. Vala denarna poiiljatev bo v staraai kraja hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako g« po služite naše bank«. Dfaurje, ozir. lire samo včeraj poK* UaH po teh-le cenah: 5°0 Din____-___I 9.4» ..i-.- i ^ - Prve te posebnosti in jih bomo ska Einheitsfront . Nastop angleške vlade proti sovjetski Wli vsako sredo zvečer ob pol Kus.ji je vse konservativce elemente v celi Evropi moralno Urnih. Kaplanu pomagajo ca-silno dvignil in največji nestrpneži so že gledali v duhu silne stiti g. Matija Štukel. duhovnik armade, ki se vale iz ujedinjene konservativne Evrope v so-' vjelski ruski pekel (po mnenju konservativcev). Najnovejši dogodki pa dokazujejo, da tudi konservativna drevesa ne bodo zrastla do neba. Občinske volitve v Angliji si) prinesle s seboj nepričakovan preobrat v mišljenju angleških volilcev, ki so se zopet začeli bližati Delavski stranki. V Franciji se je začel desničarski blok sumljivo krhati in prihodnje leto utegne Francijo osrečiti z več ali manj levičarsko vlado. Preteklo nedeljo pa se je videlo pri važnih občinskih volitvah v Nemčiji, da tudi tam najstrožji konservativci izgubljajo zaupanje mas, ki se zopet obračajo na levo. Ni pa to nikak preokret na skrajno levico. Angleška delavska stranka se je na manifestanten način odpovedala vsaki zvezi s komunisti in tudi francoski levičarji so ravno tako malo žejni krvi, požiganja in uničevanja kakor nemški, av- O T 1*1 1 O 1/ 1 nil ^ A^lrl »» A*. \T!1 .1 • -a __ strijski ali češki socialisti. Nihalo se je premaknilo torej na levo in se še pomika, a na skrajno levico se ne bo več pomaknilo. Če vsi navedeni znaki prav kažejo, moramo upati, da se ljudske mase v Evropi vedno bolj odmikajo od krvavega re- tiste lepe ideale, katere so nas že naše mamice učile doma, ideale za Boga, cerkev in domovino. Velika hvala torej gre uradnicam tega društva: Mrs. Deb-lok, predsednici; Mrs. Matko-vič, Mrs. Jankovič, Mrs. Tisel in dr. Res je, da roka, ki zibelj-ko goni, vlada svet. Naše iskrene pozdrave vsem rojakom po daljni %Ameriki! S spoštovanjem, Vaš J. S. -o- ŠV. MISIJON V SHEBOYGA-NU KONČAN. Sheboygan, Wis. Kakor se je že omenilo v tem listu, smo imeli sv. misijon od 20. do 27. novembra. Vodil ga je z lepim uspehom č. p. Odilo Hajnšek, O.F.M. Na Zahvalni dan je prišel v pomoč za spo-vedovanje č. p. Herbst, S.D.S., iz St. Nazianz, Wis. Imel je tudi konferenco za fante in dekleta, naslednji dan za šolsko mladino. V nedeljo popoldan pa je Rev. p. Thalmage, S.J., iz Milwaukee imel govor za društvo Imena Jezusovega. Lepo število fantov in mož je na novo pristopilo. Hvala domačemu gospodu župniku, ki so oskrbeli vse, kar bi bilo koristno za mladino in stariše. Pa tudi voditelju misijona za Po kratki bolezni za plju?ni ves trud, ki ga je imel s svoji- (0 je dne 2g novembra Lmjrl mi navdušenimi govori m v rojak Johan Drečnik< star 70 spovednici, da bi misijon obro- ]et Fogreh je bil v soboto? 26., dil kolikor mogoče veliko sadu.'popoldan pQ dvilnih obredih< Posebno je bičal slabo časopis- ;Pokojnik 1e bil JSKJ> in je, ki je res najhujši strup ver- nekega nemšKega društva, b skemu življenju po naših na-1 je bil iz štajerskega. Poleg selbinah. Pa tudi brezbrižnosti ! za sveto niašo ob nedeljah ni ! prezrl. Upati je, da se bodo se- ' daj ljudje bolj redno udeleževali svete maše ob nedeljah in tudi delavnikih, kdor ima priliko. Lep prizor se je nudil v nedeljo zjutraj pri osmi sv. maši, ko je cela cerkev pristopila k sv. Obhajilu. Posebno možje so pokazali, da so še verni Slovenci in to med misijonom, kakor tudi pri sklepnem sv. obhajilu. Vsa čast vernim, zavednim katoliškim možem! Tekom sv. v pokoju tukaj v mestu in kon- misijona je bilo okrog 2000 sv. kretnost vsega poštenja in do- obhajil. brote. Udeležba sinoči ni bila Slovesni sklep sv. misijona zadovoljna. Morebiti pa je bil je bil zvečer. V navzočnosti vzrok tega hud mraz ali pa to, \prečastite duhovščine, 8 po šte-da je sedaj Cerkev nerabna, I vilu, je cela župnija z gorečimi ker jo ravno slikamo. Upamo svečami v rokah ponovila krat- TO IN ONO IZ VZHODNEGA DELA DRŽAVE OHIO. Bridgeport, O. Prav je povedal dopisnik, ko je zadnjič poročal novice z Bridgeporta, da čital bi vsak, pisal pa samo eden. Je res težko se pripraviti k pisanju, pa ko človek enkrat začne, potem pa le gre. Za danes sem se jaz namenila poročati nekaj novic. Da premogarska stavka še vedno traja, to je znano vsem in ž njo vedno večja beda, že deveti mesec teče odkar so premo-garji odložili delo, pa še ni nobenega upanja za sporazum. Koliko časa bodo mogli delavci vztrajati? Človek s'strahom gleda na bližajočo se zimo. Kapitalisti pa ne uklonijo svojih glav, z nekakim veseljem gledajo ubogega trpina v revščini. Bog daj vztrajnost in skorajšni konec tega nesrečne- Trstu je ponesrečil te dni 18-ga štrajka. j letni težak Matej Ožbič. Delal je na 7 metrov visokem odru. Nenadoma se je zlomila deska, na kateri je stal in mladenič je strmoglavil na tla. Zlomil si je levo roko in zadobil tudi notranje poškodbe. Par ur nato je v bolnici umrj. -o- Kupovanje slovenskih otrok. Društvo "Dante Alighieri" je založilo brošuro "Za dru- dajati materam nasvete, kako naj ravnajo, da bodo imele uspeh pri vzgoji otrok. List Ave Maria je jako podučljiv iist v tem oziru in bi ne smelo biti nobene slovenske hiše brez tega lista. Vsak naj ga pazno prečita in se naj tudi ravna tako, kakor priporoča. Ni zadosti, da se list prečita in odloži, potem se pa vse pozabi, kaj se je bralo. Drage žene, imamo veliko in težko nalogo kol; ma tere, ker enkrat bo treba odgovor dajati, kako smo vzgojile svoje otroke. Ne pozabimo; da bodo naši otroci naši sodniki. Saj se tolikrat sliši: kar me je mati naučila, to hočem držati. Mati me je s trudom učila spoznati Boga, jaz ga bom pa zavrgel?! Ne nikdar! Torej, ako so si naše matere vzele čas, da so nas učile z besedo in z zgledom kako živeti, da bomo srečni na tem svetu in v večnosti, moramo se tudi me potruditi, da bomo isto storile, ako hočemo sebi dobro in našim otrokom. Sem že precej daleč zašla s tem mojim pisanjem, moram končati, ker bodo pa kmalu božični prazniki, želim vsem naročnikom in čitateljem tega lista prav veseli Božič! Mary Hoge. IZPRlioRJA. Smrtna nesreča pri delu. V ladjedelnici San Marco v pa, da bo ta reven pričetek seme za boljšo žetev. Upanje je le, da se naš narod vživi. Vse na to gleda in deluje. Slovenci in Hrvati tukaj že za dolgo let niso imeli nobene oskrbe. Ni čuda, da so nekateri malo pospali in drugi tudi zašli v nasprotni tabor. Posebno s pomočjo teh dobrih ko obljubo in se skupno posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Za tem je sledila procesija s presv. Rešnjim Telesom, Katere se je v različnih skupinah udeležila šolska mladina. Marsikateremu očetu in materi se je utrnila solza v očeh, ko so videli svoje malčke korakati v procesiji in prepevati skupaj s ^^I'llil'HlilllilllllljlllllllllKdlllitlililliillflJIHllliiiiiiiiB^jjjjji....................................... žensk Materinega društvo jih cerkvenim zborom prelepo pe-upamo na novo podžgati za vse1 sem "Rešnje vidimo Telo". Te- soproge zapušča tukaj enega sina in enega brata v Pennsyl-jvaniji. Pretečeni mesec je bila tudi štorklja precej zaposlena tukaj. Prinesla je družinam >os. Duč, Jos. Glivar in Jos. Faojan čvrste sinčke. Kakor čujerno so ti Amerikanci vsi zdravi. Naše čestitke vsem, da bi rastli v veselje in pomoč staršem. Tudi ohcet smo imeli. Poročila se je 26. novembra hči slovenski starišev Mary Kr.lar z Louis Raskovičem. On je on čeških staršev. Tako vidite, je nekaj tudi veselih novic, čeprav živimo v tako žalostnih t asih. Z zanimanjem zasledujem tudi razvoj Slov. Ženske Zveze. Ako bo šla Zveza po sedaj začrtanem potu naprej, bo gotovo napredovala. Posebno štvo Dante in za zmago jezika v temnih pasovih odrešenih pokrajin". Avtor predlaga, naj se ustanovijo študijski štipendiji za slovenske otroke, ki bodo v italijanščini pridno napredovali. Tako se bo dežela prej rešila "žalostne dediščine avstrijskega gospodstva". -o- Matija Prosekar umrl. Na Plešivcu v Kotmari vasi pri Celovcu je umrl v petek, 4. novembra posestnik in trgovec g. Matija Prosekar, zaveden koroški rodoljub. Matija Prosekar se je celo svoje življenje neomahljivo boril za pravice koroških Slovencev. Med vojno so ga stavili pred vojno sodišče in je bil zaprt z g. župnikom zadnje čase je veliko zanima- jRažunom nad pol leta v celov-nje nastalo za Zvezo. Med ških vojaških zaporih. Ker sta * PODLISTEK * ; tUiUI IS JI TitIIIlllltIlillltEI1jIfHllJIII*lI tU JMKVt 11 ^{UMfHtii tŠFl lISftillllllifPlIIi ill 1111 m! I SITHUttTftfl f ITfU H4iTTHLTt^§ Re* K. Zakrajaek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Naša država le premalo naredi za svojo reklamo zlasti v Ameriki. Ako zasledujemo po nedeljskih izdajah naših ameriških časnikov, kjer imajo oglašene nove knjige, ki so izšle med tednom, bomo našli skoraj v vsakem oglašeno kako knjigo o raznih narodih in deželah Evrope. Posebno pridni v tem so Italijani. O Jugoslaviji so izšle knjige in brošurice za časa vojske. Potem pa se v tem ni ničesar več storilo. In vendar bi bilo to zelo potrebno. Seveda naša Jugoslavija je mlada in se mora boriti s svojimi velikimi težavami začetka in polaganjem temelja za državno stavbo. Malenkostni strankarski boji, boji med tremi narodi, vse to slabi državo. _ Strašno veliko energije in denarja se potroši za nič. Ko bi bila država edina, ko bi bila doma solidna, bi se ne bilo treba pehati s temi malenkostmi. Koliko več pozornosti bi se lahko obrnilo tem vprašanjem, ki bi utrdili državi stališče na zunaj, dobro ime po svetu in bi dobila veliko prijateljev bogatinov, ki bi nesli svoj denar sem v Jugoslavijo. Res, možje, ki vidijo v boju proti ubogim duhovnikom velikansko nalogo svojega življenja, so velika nesreča za narod in velika cokia napredka. To je malenkostno, sramotno malenkostno obzorje, katerega bi se v državi kot je Jugoslavija; ne smelo več najti. Državni skupni interesi, korist in napredek skupnosti, bi moralo biti vsem edina važna naloga življenja. Vse drugo bi se moralo smatrati postransko in malenkostno in ne vredno energije in časa ia denarja. drugim dobrim nasvetom, ki se čitajo v Amer. Slovencu, sem čitala tudi dopis iz Newbur-^ha, v katerem dopisnik priporoča, da bi se Zveza zavce^ dajala pouk materam, kako vzgajati otroke v izobrazbi. — Da, veliko dobrega bi Zveza s tem naredila. Kajti, kako otre- bila oba nedolžna, so ju morali seveda oprostiti. Po prevratu 1. 1919 so koroški Nemci Prosekar j a zopet zaprli in je po dvomesečni internaciji ušel iz zapora. Ranjki je mnogo prestal za svoj narod, zato ga bodo v hvaležnem spominu ohranili vsi koroški Slovenci. Strategija, ki Voleku ne u-gaja. — Tako? Zakaj pa ne? Hm, bili so časi, ko je Volek lahko metal okrog svojo oslovsko pamet, pa ga ni nihče prijel za dolga oslovska ušesa. Odkar pa sedaj skupi prav gorko za vsako svojo oslarijo, pa pravi in modruje, da to ni prava strategija. Eh, za Vole-ka seveda ni. In kaj še vse pride, ki za Voleka ne bo! Od sile bo še, samo počaka naj lawndalski stric, ki ga zadnje čase že tako lomi, da se bodo kmalu v Kankakee zanimali zanj . . . Just wait you red uncle! Volek komentira tudi o malih in velikih lužah. Kako in zakaj?! Well, Mussolini je te dni blebetal, da je Jadran italijanska luža. Volek je naredil vejico, pa pristavil: "Pa naj pride kar hoče, šta nas briga! Ena mlaka več ali manj itd...." Šala ali ne šala, noben slovenski sin bi kaj takega ne izustil! Vemo, zakaj jo je Volek izustil. Jih pač pečejo grehi, storjeni z milijonskim fondom, kjer so hiteli kakor zagorski mešetarji pripovedovati ljudem, da gre za našo sinjo A-drijo. Zdaj pa pravi tisti, ki je tedaj najbolj vpil: "Šta nas briga!" Mi smo pa radovedni, kaj bo o tem rekel narod. Le sleparčki in ljudski zvodniki so kaj takega zmožni! Sramota! Naši bratje in sestre umirajo pod italijansko peto, pa pride šalobarda a la Volek, pa pravi: pa naj pride kar hoče. Da, zanj bi morala že zdavnaj priti brca, katero je že zdavnaj zaslužil . . . •t * * V trgovini. — Trgovec : "Mama, ali ste svojega moža tudi tako dolgo izbirali kakor to skledo?" Vaščanka: "Kes ga nisem dolgo izbirala, zato pa sem sedaj, kakor vidite, bolj oprezna." Med otroki. — Mali dečki se igrajo "pogreb". Mož: "No, otroci, če predstavljate pogreb, morate tudi jokati." Otroci: "O, ne, mi pokopavamo učitelja." Mož: "Za katero boleznijo pa je umrl?" Otroci: "Za nobeno! Mi smo ga ubili . . ." Recept. — Bolnik: "Gospod zdravnik, moji živci so strašno zdelani. Spim izredno slabo. Vsak najmanjši šum me zbudi. Zlasti ne morem prenašati mačjega mijavkanja." Zdravnik (piše) : "Tale prašek bo prav gotovo pomagal." Bolnik: "Kdaj naj ga pa vzamem?" Zdravnik: "Prašek ni vas . . . Dajte ga mački! . . za Širite "amer. Slovenca« Bled krasno napreduje. Krasne vile kar rastejo iz tal. Obiskal sem tudi g. Pollaka, tovarnarja za usnje, ki ima tudi žvojo vilo na Bledu. Mož je bogat, toda izvrsten katoliški mož, da ga mu ni kmalu para. Njegovo življenje je v resnici vredno tega moža in zgled vsem drugim. Iz Bleda sem se peljal na postajo z auto-busom, kj je pa naš — Henry Ford. Sedel sem poleg šoferja, ki je pohvalil svojega Forda ,da ga vozi že pet let, pa je še v zelo dobrem stanju, da bo frozil še pet let, ako se kaj izrednega ne zgodi, kaka nesreča ali kaj takega. Sploh je precej Fordov že po Kranjskem. Še Več bi jih bilo, ko bi se vlada postavila na stališče, da auto danes ni več luksas, temveč potreba, in bi ne nalagala tako visokih letnih davkov nanje. V Chi-cagi je tudi primeroma visok davek. Za svojo Cfclumbijo sem moral piačati vsako leto državi $8,00 in mestu «10.09. Vendar v Jugoslaviji, mi je pravil šofer, ki me je vozil v Preserje, da mora plačati letno šest tisoč dinarjev, to je več kot sto dolarjev. Vendar pa so tudi drugi tožili, da je taksa velika. Ta taksa pa onemogoča državljanom nabavo lastnega auto. Tako je auto res po celi državi še luksus, samo za bogatine. To pa gotovo zavira splošni napredek. Ko bi država znižala ta davek, bi si gotovo Ford naredil v Jugoslaviji svojo Assembly postajo, kjer bi sestavljal svoje stroje in jih lahko po zelo zmerni ceni prodajal. Vendar je gotovo, da bo auto kmalu zmagal tudi tukaj in se bo našel bogataš, ki bo vložil svoj denar v to panogo industrije in omogočil tudi srednjim sloj'em, da sinodo-lahko oskrbeli primeren auto. Tu v Jugoslaviji se gmotno stanje naroda zelo boljša. Ljudstvo sicer vsesplošno toži nad slabimi vendar živi pa veliko, veliko udobneje, kaltof je pa pr*! vojsko. Je še revščina med nekaterimi sJoji, Splošno pa je ni več. Ljudstvo se lepo obla- či in tudi dobro živi. Tu v mojem rojstnem kraju bi pred vojsko mesar nikdar ne bil mogel shajati, da bi lahko povedal, da bi se primerno preživel. Sedaj ga imamo in se dobi vedno sveže meso. Po l Cofcpodii.-—Jan. 1, ŽS.. . "Pripravite pot Gospodu", klicne nam sv. Jhr^z KfsiiMic v dur.:. evangieljtt. In prerok David prepeva v evojih pselmih: ''Gospod je v svojem svetišču." To bo najlepša priprava : Pripravite svetišče Gospodu v vaši duši. Nosa duša naj bo podobft* svetišču, templju v Jeruzalemu, naj bo del tega svetišča! V templju v Jeruzalemu je bil kovinast oltar. Kakor so se na tem o! ar ju darovale klavne daritve in se sežigale živali, tako morar .o tudi mi na sebi darovati in usmrčevati, kar itas ponižuje !•: živalim ali celo pod nje, darovati in ftirtvičiti moramo svoja slaba nagnjenja in strasti. V templju v Jeruzalemu je bil velik kovinajst utnivalmk, ki je I 1 narejen iz kovina&tih zrcal. V tem umivalniku so se umivrli duhovni, predno so darovali daritev. Tako se moramo tudi mi umiti in očistiti v kopeli, v Zakramentu sv. pokore. Pogledati moramo v zrcalo, ki nam pokaže madeže naše duše. V templju v Jeruzalemu je stal sedmerorok zlat svečnik .s sedmerimi svetilkami. Ta svetilnik naj nas opominja na sveta premišljevanja, da bomo spoznali neskončno milost prihoda Jezusa Kristusa na ta svet. V templju v Jeruzalemu je bil tudi zlat oltar, na katerem se je darovalo kadilo, kojega dišeči dim se je dvigal proti nebesom. Tako moramo tudi mi v svojih srcih vzbujati goreče hrepenjenje po Kristusu Gospodu. Kdor misli, da ne potrebuje Boga, da ne potrebuje njegovih milosti, da ne potrebuje njegove cerkve, da ne potrebuje božjih zapovedi, kdor si domišljuje, da si sam sebi zadošča, ki se ima za duhovno bogatega, take/a bo Bog pustil praznih rok. V templju v Jeruzalemu je "bil sedež iz trdega lesa, vložen z zlatom in srebrom. Ta trd les, vložen z zlatom, naj nam predočuje trd, neupogljiv sklep, da bomo poboljšali svoje življenje. In tak namen, tak sklep bo kakor čisto zlato, bo najlepša priprava na Gospodov prihod. Amen. Stran 3 Veliko je bilo navdušenje, katero je nastalo Med Ijil- stvom radi nove pogtfifee Ja- iRolg&fet te s Grahom gledali v bodočnost, kaj bo. "Vojska z ffcafijfe je nčfeegibna, je samo vprašanje časa", so bili vsi pre-goslavije s Francijo. Ne sicer ■ pričani. In Italija tega tudi m tako v6ttk6, kakor bi se priča-j'Skrivala. Ižzivala je Jugosla-kovefo o takfc veMteft* fli «£<*-} vSjo, kffer ft ffe ftrogla. Posto-dovinškem dnevu, ker še narod tpala je ž njo pri vsaki priliki še ni dovolj uživel v nove dr-j tako sramotno, take ieeivajoče Žavne ražmere. Vendar spi«®-liti pa tako poniževalno, da se na javnost je pa vzela ta dogo-Jje vldtelo, kako si je svesta svo-dek resno in ga dostojno pro-j je kofceČne popolne zmage. Kakor so Vaši listi v Ameriki poročali, ftnela jfe že kar cel program, kako bo razrezala Jugoslavijo in jo razdelila med razfce države, kakor kako klobaso. Italija naj dobi vso Slovenijo do Zagorja in Gorjancev in vso Dalmacijo. Avstrija naj dobi Štajersko. Mažarska slavila. Narod v širših masah bo čutil blagodejni vpljiv te pogodbe še le pozneje, ko se bodo začele kazati in čutiti posledice v trgovini in v javnem blagostanju. V našem narodu se namreč še ni ozdravila globoka rak rana, katero je povzročila Avstrija, ko je narodu .vzela duha, t. j. narodno zavest. Bili smo pač "Slovenes kar črez noč narediti v Jugo-lvodo. slovane, da bi bili pozabili, da so Štovettci in Hrvatje, kar se-veAa »e bo šlo tako hitro. Tak Posebno perfidnost je kazala Italija v našem slovenskem Primorju, kjer je postopala ta- prceea potrjuje stoletja, ne j ko brutalno z ubogimi Slvenci, pa nekoliko let. Tudi se ne da j da je sramota za dvajseto sto-s silo kaj takega nikdar dose-jletje, da je kaj takega mogoči. 9Š& bo vsikdar rodila samo1 če. Vzela je vse šole. Z brutal-protisilo in bo dosegla ravno J no silo italijanči slovenske o-nasprotni vspeh, ki je odpor, jtroke. Preganja slovenske ško-Nešrečna je bila tudi politi-j fe, duhovnike, učitelje in inte-ka zunanjega ministra Ninči- j ligenco. Razpustila je vse slo-čg. Kakor mi je nekdo zatrje- ■ venske organizacije, prosvet-Val, ima ta državnik italijan-. ne, gospodarske in verske. Ka-sko ženo. Naravno je, da takajkor je neki list trdil, je to de-zakonska zveza ne ostane brez lala zato s toliko brutalnostjo vpliva na mišljenje moža. ; in hitrostjo, ker je bila prepri-Ako je to res, potem si prav ■ čana, da bo dobila v nekoliko lahko razlagamo njegovo Ita- lčtih še ostali del Slovenije. ans prekmurske Slovence, Hrvaško, AHstri-j Slavonijo, Bosno ift Hercegovi-Jito in seveda Reko. Srbija naj pa postane eopet prejšna Sr-vetikega pomena za narod "i- s ^rfmi mejami. Črnogo-talija je delala že vsa leta po ne pa Je pa ta dogodek v resnici liji tolikanj prijazno politiki, da je tako popnščal Italiji, da je mogla Italija dobiti tolik vpljiv v Jugoslaviji in nad njo ; Govoril sem z nekaterimi možmi, ki so silno obžalovali, da je ta mož ke&aj vodil zunanjo politike države. Koliko globokih Da bo do tedaj slovenstvo ubito v Primorju, zato je hitela, da bo to ubito, ko se to zgodi in ji ne bo težko ubiti še ostalo. Sedaj pa ta pogodba s Francijo! Jugoslavija je dobila v Franciji mogočnega zaveznika in prijatelja, ki je med velesi- enajcim možem tam pri Vas v Ameriki. S žalostjo sem tudi čital o veliki nesreči, ki je zadela Mrs. Sagadin iz Chicage. Ta žena je bila vsikdar ena izmed prvih delavk za napredek naselbine in župnije. Od kar je bila v Chicagi, je bila vsikdar v prvih vrstah, ko smo imeli razne prireditve. Povsodi, kjer je šlo za kako narodno stvar, je bila s svojim možem poleg. Ni veliko govorila, za to pa toliko več delala. Blagi ženi in njeni družini iz domovine prav iskreno sožalje. V Solkanu je umrl g. Anton Milost, znani gostilničar in priden, dolgoletni član raznih prosvetnih organizacij. Tli T f ii niin mirovni konferenci na vse pre-tege, posluževala se je vseh, tudi najpodlejših in najsramot-nejših sredstev, da bi ubila Jugoslavijo. Delala je pred vsem na to, da bi Jugoslavijo najprej popolnoma osamila, da bi ne imela nobenih prayih prijateljev v EVfcopi med državami. Sklepala je zveze prijateljstva z vsemi narodi okoli Jugoslavije, kateri so to zvezo le hoteli. Tako je sklenila zvezo z Avstrijo, z Mažarsko, z Rumu-nijo. Bolgarija, pa itak misli,; da je že njena. pljih Albanijo. Tako je mislila obkoliti jo s samimi prijatelji Italije in sovražniki Jugoslavia je. Posebno je bila sramotna: pogodba z Mažarsko, ki dela na razbitju Jugoslavije. Mažarska bi rada nazaj slovanske sužnje, ki so ji tlačanili in polnili njene blagajne, Slovake, Slovence in Hrvate, * Zato ni čuda, Če so vsi do- ra naj se »postavi nazaj, kakor je bila. Tako bi si naj; države razdelila "erbšno" po Jugoslaviji, katero naj Italija ubije. Da je bila velika nevarnost, da,bi znala Italija konečno vspeti, je bilo jasno. Njena pei^idnost je pač velika. Ima tudi jako spretne in nasilne diplomate. Posebno je bila pa nevarnost velika, ker ni Jugoslavija imela doma v državi rart se je vsekalo naroda in dr-; lami, ki tvorijo '"ligo narodov", žavi ravno radi njegovega prijateljstva do Italije. Koliko je resnice na tem, seveda, ne bom trdil. Povem to, kar sem slišal večkrat od raznih strani. Gotovo pa je, da vsa zunanja politika Jugoslavije ni bila pravilna in je bila protidr-žavna, posebno kar se tiče glede Italije. Da je to resnica, je krasno pokazala sedanja zunanja politika države pod spretnim srečne notranje politike. Rajn-' vodstvom ministra Marinkovi-ki Pašič je bil velik Srb, pa' ča* Ta mož mora biti izvrsten prav za nič Jugoslovan. Njemu je bila samo velika Srbija pri srcu. Hrvatje in Slovenci so Na jugu drži v svojih krem- —O Mraku, poje "Jadran". Pridi Gorenje ( Dolenjska), poje "Jadran". 49—Zadovoljni Kranjec, poje Jadran. Prišla bo spomlad, poje Jadran. 46—Ljubezen in spopmlad, p. Jadran. Venček na glavci se, p. Jadran. 64—Ribniška, 1. del, poje Jadran. Ribniška, 2. del, poje Jadran. 58—Janez Čuk in Milka Sova, I. in II. del, poizvaja "Jadran". Priljubljeni "Hojer trijo" v Clevelan-du, (harmonika, kitara in banjo) igra na sledečih ploščah: 71—Regiment po cesti gre, Ilojcr triu. Sebelska koračnica, Hojer trijo. 70—Al' me boš kaj rada imela, H. t. Odpri dekle kamrico, Hojer trio. 09—Moja Micika, polka, Hojer trio. Stari šotiš, Hojer trio. 43—Polka štaparjev, Hojer trio.. Ti si moja, Hojer trio. 41—Veseli rudarji, korač., Hojer trio. Sladki spomini, valček. Hojer trio 40—Pečlarska polka, Hojer trio. Hojer valček, Hojer trio. Druge izbrane plošče: 01—Juhu polka, harmonika, "Lovšin" Na Ohceti, harmonika, "Lovšin" 02—Domžalska polka, liarm. "Lovšin" Juhu, valček, harmonika "Lovšin" 17—Zapoj mi ptičica, poje E. Clrahck Ptičica pevala, poje E. Graliek. 2S—Dobro se zasukaj, igra kmečka g. Dokler se ne utrudimo, km. god. 35—Slovenska polka, igr. Taniburaši Slovenska narodna, igr. Tamb. 4S—Na kranjskih gorah, igra ork. Lendler, igra orkester. 50—Orlovska koračnica, igra voj. g. Orjuna koračnica, igra voj. g. 655—Sijaj, sijaj solnce, moški kvartet Nočni pozdrav, moški kvartet. CENE: 3 plošče stanejo s poštnino vred $2.50. — 5 plošč s poštnino stane $4.00. — 10 plošč s poštnino stane $7.50, in vsaka nadaljna plošča stane 75c. ZASTONJ ZA DARILO. Kdor naroči najmanj 5 od zgornjih plošč, dobi eno od spodaj navedenih zastonj. — Kdor naroči 10 plošč dobi tri od spodnjih plošč zastonj. — Pri večjih naročilih pošljemo za vsake 3 naročene plošče, eno od spodnjih plošč zastonj. Plošče, ki jih pošljebo za darilo: 528—Visoka je gora, poje žen. duct. Ljubi Janez, polka, igra ork. 518—Pogled v nedolžno oko, bar. solo Rožici, bariton solo. 537—Spominjajmo se Ljubljane, ........ Pogladski sanovi, svira godba. 516—Dekliška tožba, poje bariton. Da ne smem, si ukazala, p. bar. 540—Zora vstaja, poje ženski glas. Ko pridem jaz ponoč, p. žen. glas 548—Jezična Zefka> šaljiva, poizvaja Danilova. Zdravstvuj, poje ženski glas. 550—Naprej, zastava Slave, poje ženski glas. Mili zvonček, poje ženski glas. 614—Držimo skupaj, hitra polka, god. Sezidal sem si vinski hram,...... žensko petje. V zalogi imamo tudi druge plošče. Pišite po cenik! Vse dopise in naročila pošljite na JUGOSLAV AMERICAN CORP. 455 West* 42nd Str., New York, N. Y. " ~ r? ' '-T- > * ^ ' . -. ; B99HBBH i i«« tftran 4 amerikanski slovenec Torek, 6. decembra 1927. POTOP HENRIK S1ENKIEWICZ Is niljittiii prevel Dr. Rudolf Mol«. r.rrm^ "Milostivi kralj, odpusti. . . Oni tam so izdajalci. . . Vse njihove tajne povem. . . Lju-dovlada je rdeče sukno. . . Dobro, imam te, svetli knez . . . Drži 1 . . . Milostivi kralj! . . . Tod, zakaj tam je izdajstvo!" Soroka se je dvignil na ležišču in poslušal, toda bolnik je zakričal parkrat ter zaspal, potem pa se je zopet zbudil in kričal: "Olenka, Olenka, ne jezi se! . . Šele okolo polnoči se je umiril in trdno zaspal. Soroka je tudi začel dremati, toda kmalu ga je zbudilo tiho trkanje na vrata. "Stražeči vojak je koj otvoril oči, skočil pokonci ter stopil iz koče. "Kaj je?" je vprašal. . "Gospod stražmojster, smolar je zbežal." '•Za sto vragov! Kmalu nam pripelje razbojnike. Kdo ga je straži! ?" "Bilous." "Šel sem z njim napajat naše konje," je rekel Bilous, izgovarjajoč se. "Velel sem mu povleči vedro, sam pa sem držal konje. . ." "No? Ali je skočil v vodnjak?" "Ne, gospod stražmojste, le med hlode, ki jih leži polno nasekanih poleg vodnjaka, in med gosto grmičevje. Konje sem pustil; zakaj tudi če bi zbežali, so drugi tu in sem skočil za njim. a sem že v prvi jami obtičal. Noč, tema, vrag naj najde mesto, tako se je tudi izmaknil. . Da bi ga kuga!. . ." "Privede nam sedaj semkaj hudičev, privede. . . Da bi ga strela!. . ." Stražmojster je umolknil, a črez nekaj časa je rekel: "Ne pojdemo spat, treba stražiti do rana; vsak hip utegne priti cela tolpa!" In za zgled je sedel sam na prag z mušketo v roki, vojaki pa so sedli okoli njega, se tiho pogovarjajoč med seboj; sedaj polglasno pojoč, sedaj prisluškovaje, če se ne bi zaslišal sredi nočnega gozdnega šuštenja ropot in rezgetanje bližajočih se konj. Noč je bila lepa in mesečna, a nemirna. V gozdnih globinah je vrelo življenje. Bil je čas, ko se parijo jeleni, zato je po pušči odmevalo grozno jelenje mukanje. Ti glasovi, kratki, hropljivi, polni srda in steklosti, so odmevali naokoli, po vseh delih gozda, daleč in bliže, včasih pa celo blizu, kakor bi bilo oddaljeno sto korakov za kočo. "Če pridejo oni, bodo tudi oni mukali, da nas premotijo," je rekel Bilous. "Ej! to noč jih ne bo. Preden dospe kmet do njih, bo že dan!" je odgovoril drugi vojak. "Podnevi, gospod stražmojster, bi se dalo kočo prebrskati in podkopati pod stenami, zakaj stanujejo tu razbojniki, morajo biti tudi zakladi tu." "Najboljši zakladi so tam v onem hlevu," je odgovoril Soroka ter pokazal z roko proti kolnici. " "Ali jih odpeljemo?" "Bedaki! Tu ni izhoda, samo močvirje je okoli." "In vendar smo prišli semkaj." "Bog nas je privedel. 2iva duša ne najde sem, a tudi ne gre odtod, če ne ve poti." "Podnevi jo najdemo." "Ne najdemo je, ker so nalašč napravljene napačne sledi. Ni bilo treba izpustiti kmeta." "Znano je, da je do ceste dan hoda," je rekel Bilous, "in proti oni strani. . Tu je pokazal s prstom proti vzhodni gozdni strani. "Jezdili bomo, dokler ne prebredemo, pa je!" "Ti torej misliš, da si že na konju, če boš na cesti ? Boljša ti je tu krogla razbojnika, nego tam vrv." "Kako to, oče?" je rekel Bilous. "Zakaj tam nas gotovo iščejo." "Kdo, oče?" "Knez." Tu je Soroka naenkrat umolknil, z njim pa sta umolknila tudi ona dva, kakor da bi jih bil prevzel strah. "Oj!" je rekel naposled Bilous. "Tu je slabo in tam je slabo." "Nagnali so nas kakor siromake v zagato ; tu roparji, a tam knez," je rekel drugi vojak. "Naj jih tam strela ubije! Ljubše mi je imeti opraviti z razbojnikom, nego s čarovnikom," je odgovoril Bilous, "zakaj ta knez je gotovo z vragom v zvezi. Zavratinski se .je vendar metal z medvedom, oni pa mu je iz-ruval sabljo kakor otroku. Ni mogoče drugače, nego da ga je začaral, saj sem še to videl, fia je, ko se je potem vrgel na Vidkovskega, zrasel kakor smreka. Če bi ne bilo tega, bi ga jaz ne pustil živega." "Itak si bil bedak, da nisi skočil nanj." "Kaj sem imel storiti, gospod stražmojster? Mislil sem si tako: on sedi na najboljšem konju, torej če hoče, zbeži, če me pa napade, se ne ubranim, ker s čarovnikom se ni mogoče boriti! Izgine ti izpred oči. ali se obda z dimom . . ." "Res je," je rekel Soroka, "ko sem streljal nanj, kakor da ga je obdala megla. . . in sem zgrešil. . . S konja lahko vsak zgreši, ker se konj vrti, toda na zemlji se mi že deset let ni ponesrečilo." "Kaj bi govorili!" je 'rekel Bilous, "rajši preštejmo: Lubienec, Vitkovski, Zavratinski, naš polkovnik — in vse je premagal en mož, in sicer brez orožja, take ljudi, izmed katerih je marsikdaj eden bil kos štirim. Brez vražje pomoči bi on gotovo tega ne bil mogel storiti." "Priporočimo svoje duše Bogu, zakaj če je on s hudičem v zvezi, mu hudič še semltaj pokaže pot." "Pa tudi brez tega ima on dolge roke kot takšen gospod. . ." "Tiho, no!" je rekel naenkrat Soroka, "nekak šelest slišim po listju." Vojaki so umolknili in nastavili ušesa. V bližini so se res zaslišali nekaki težki koraki, pod katerimi je padlo listje zelo izrazito hreščalo. "To so konjski koraki!" je zašepetal Soroka. Toda koraki so se začeli oddaljevati od koče, a kmalu potem se je razleglo grozno in hropljivo mukanje jelena. "To je jelen. Samec se oglaša samici ali pa sti *aši drugega jelena." "V vsem gozdu je veselo, kakor da bi se vrag ženil." Umolknili so vnovič in začeli dremati, le stražmojster je včasih dvignil glavo in za hip prisluškoval, potem pa se mu je glava pobesila na prsi. Tako je minila ura za uro, dokler niso bližje smreke postale sive in vrhovi čimdalje bolj beli, kakor bi jih kdo namazal z raztopljenim srebrom. Jelenje mukanje je umolknilo in zavladala je v gozdnih globinah popolna tišina. f TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobile pri nas! Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! M IZVRŠUJEMO točno in po najnižjih cenah vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno Nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 5903 JOSEPH P A VLAK PRVI JUGOSLOVANSKI POGREBNI5C V CHICAGO 1814 South Throop Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem ob času pogrebov. — Mrtvašnica na razpolago. — Automobili za vse slučaje, kakor ženitovanja. krste in pogrebe. — Na razpolago vsem noč in dan. Božič brez lepe božične godbe in petja ni božič. BOŽIČNE IN DRUGE NABOŽNE SKLABE. Blest Chirstmas mom—In heavenly love abiding, angleško petje ......................................................................................$0.75 Tiha noč — Calm on. orkester Chirstmas Phantasie, I. in IF. del, orgij Tiha noč — Noel, orkester .......................................... Božične melodije — Sveta noč, harpa.................................._ Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje. _ Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.... Adeste fideles — Joy to the World, angleški zl>or______________ Adeste fidelis — Tiha noč, orgije ...... Cantique de Noel — Andante religioso, violina Christmcs Kymns, I. in IT. del, angleški zbor, 12 inch...... Holy Night — Silent Night, angleško petje ....................... Star of Bethlehem — Open the Gates, petje Sveti večer — Tiha ncč, slovensko petji- in Krščenici — Angelji, hrvatsko *pet je ........... Božična — Sveta noč. slovensko petje .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.25 .................. 1.00 ................ $1.50 Iba.............75 ~............. .75 ...................75 Ave Maria--O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.„ Sveta noč — O du Froehliche, violina ................................. Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje... BožiČ — Eadnjak, sloven.-ko-hrvatska slika s petjem ...... .75 .75 .75 .75 TU JIH IMATE KRASNE BOŽIČNE IN DRUGE NABOŽNE PLOŠČE. KAKOR TUDI LEPE NOVE SLOVENSKE IN DRUGE KOMADE. NAROČITE JIH TAKOJ. DA JIH GOTOVO DOBITE OB PRAVEM ČASU. 19759 19794 19816 19820 10822 1<>823 1983o 211246 20298 20889 35788 45519 55287 69698 72420 78348 78013 80158 SOI 60 80180 79483 79484 80059 S0061 80082 80085 80106 SOI 83 80184 67979 69317 69698 69802 72206 72207 72208 72210 72231 72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527 72707 73721 73725 77422 77490 77651 77746 77897 77898 77912 78176 78182 78313 78348 78408 78554 NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba Vesela Gorenjka — Korajča velja, p,.lka. slov. godba........ Napitnica — Srbska himna, moško petje .............................. Malo kolo — Veliko kolo. tamburica .......................... Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica Don-Bon, valček — Bcom-sti-dri, polka, orkester.........._ Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. scena s pet. Radi kotla v keho — Ravbar na gauge, smešna scena s pet. SLOVENSKO PETJE. Slovenske zdravice — Svarjenje.........................................$0.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 Tolažba — Veselja dom Sveti večer — Tiha noč .............................................................. Ne bom se možila — Ljubca povej.............................. Al me boš kaj rada imela — Oj ta Poiončica......... Ljubca moja — Otok Bleski.................................."..."..Z Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............. Slepec — Mila mila Iunica........................................ Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo................. Sem slovenska deklica — Bom šla na planince............ Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi__________________________ Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička " Razpodite se megličice — Tam kjer lunica................. Krščenici — Angelji sveti ........................................... Na planincah — Barčica - .. ..................... Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad.......... Moj dom — domovini ................... Naprej! — Vse mine__1............................ Micka na štauf — Na maškaradi .........................~ Na Vršacu — Sladko spavaj.„.........._.......... Neža in Pavel — Deset zapovedi........... _ ^............ Vabilo — Pastirček ......................................,____"" ..............™ Sezidal 4sem si — Slovenec Slovencu U boj, u boj! Garavuša ........................ Strunam — Sirota Cveta Lucija — Planinarica .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera)..........75 Dve utvi — Oj večer je že........................................................................75 Nove harmonike — Sentklarski paberki ................75 Kn5.fi"a in vagabundi — Kako je bilo..............................................~ * \5 Božična — Sveta noč .......................................... ................... Jadransko morje — čuj Micika................. ..................... '75 Slovenec sem — Pogled v nedolžno okoZZIZ' '75 V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) 10n SkatSa '^Ss-tone" iglic (8 komadov, vsaka' igHca 'igra' lOO^" " 3U0 plosc)-------------------------------------------------25c Va7VU|f- - Z vsakim naročilom pošljite potrebno f Iuooo<>oeo-oooo<>oooooooo PISANO POLJE <>0000000000<>0000<>000000<>000<>000 NEKAJ ODGOVOROV NA RAZNE UGOVORE SLOV. SOCIALISTOV. Apologetičen govor Rev. Vitus Hribarja v župni cerkvi v Col-linwoodu. (Dalje.) Slovenski socialisti v Ameriki že 30 let strastno napadajo Boga, ki pravijo, da je "sam prazen strah, izrodek farških možgan". A čemu napadati strah, ki ga ni? Kdo bi napa-j dal, — ki ima zdrav razum,— 'stvar, ki jo ni? Kdo bi se za-' ganjal že celih 30 let z vso strastjo, noč in dan v strah, ki tfa ni! — Socialisti so nam zatrjevali leta in leta: "Vera je ! privatna stvar", kako to, da : kadar pridejo na krmilo, pa jnajprvo udarijo po veri, duhovnikih? Kako to, da nam pridigujejo dan za dnem samo svojo vero v vseh slovenskih socialističnih listih, saj vendar zatrjujejo, da to je privatna stvar! Ko je plesala mama prvi ples v Socialističnem Domu in darovala za Dom $50.00, "je bilo to krasno, fino, velikodušno delo"; kadar pa človek daruje 5 dolarjev za cerkev, tedaj pa kriče na vse grlo: "Poglejte u-bogega delavca, kako ga ti neusmiljeni farji skubijo, do kosti ga bodo obrali!" Takih in hladnokrvna, premišljena bo-gokletnost, najglobočja naprednost v zlobi, skrivnost hudobije, kakor jo sv. pismo imenuje. Kdo bo še poslušal, ki ima zdravo pamet in nekaj resnične dobre volje, trditve teh časopisov, ki zaslužijo samo naše pomilovanje, niso verodostojni in ne zaslužijo najmanjšega zaupanja. Nedoslednost in na-sprotstva napram samim sebi je njih bistvena naloga. 4. Sedaj pa h glavnemu dokazu, da Jezus Kristus je pra-vi Bog: a) Kateri izmed ljudi starega veka še živi in se udej-stvuje v življenju današnje dobe? Kdo ljubi ali sovraži Cezarja, Aleksandra Velikega, Hanibala, Leonida in druge veljake stare dobe? Kdo bi umrl za katerega izmed njih ali pa šel v mučeniško smrt za te veljake? A za Jezusa Kristusa bije še danes srce milijonov in milijonov ljudi, ki bi bili voljni dati premoženje in življenje zanj! Ta vztrajna, živa, mogočna ljubezen 2000 let, ta ljubezen, ki prenese vse do smrti, živo pričuje, da Jezus Kristus še živi: če bi Kristus ne bil storil nobenega čudeža, bi bil ta pojav stalen čudež, o katerem ne more nihče dvomiti. b) Kdo sovraži hudodelce prej snih stoletij, kdo sovraži krvoločne tirane 2000 let pred enakih protislovij mrgoli \ njih zloglasnih, večkrat zlob-'Pred nami? Poglejte pa v slo-■nih časopisih, kakor mrgole I njih brezštevilni bogovi! "Na-jrava je bog", t. j.