Stcv. S7 V Trstu, w ponsdeirefct 17. februar!« 1913 le'nlk XUV fffi^'a »sak t^n z'tr'rr!, tudi cb nedeljah * • praznikih. — t redn!5l\n: ul'cn sv. Fr.-n'ibka As "krtpi'»0, I. nad^r. D , j ?t foW;a> iitetirištvu. — NrranVlrana phma se r.e pre-. rraio. rokrpi?! se n? v;:?an. -- tnla ntelj feb. Nadporočnik Tkalec, rodom prelc-7ttu"ski Slovenec, katerega so nedavno njegovi rojaki ujeli, ker se ie popolnoma zapisal madžarskim grofom in je preganja! svoje narodno zavedne rojake, ter ga pognali na Mac'/arsko, se je te dni zopet vrni! v Prck-irurje. PravtaVo sc je vrnil v Mursko Soboto tudi dr. Obal, odpai'n'k, ki je opravljal službo protestautovskegn bogoslovnega profesorja v nekem semenišču. Obadva razvijata sedaj silovito agitacijo po vsem Prckmurju. Zadnje dni so zaorli v Lendavi, Bistrici. Murski Soboti, Beltincih itd. nad £0 odličnih prekmurskih Slovencev in jih tirali v mcJiarsk) uužncst. Razmcjo Cerkve do države SHS. ZAG3EB, 15. feb. »-Naredna Politika« pTlnaŠa na uvocnji.i mestu cerkvcno-polltičcn program ter stavl.a naslednje zahteve: 1. Želimo, da se izvede edinstvena organizacija katoliške ctrl ve v Jugoslaviji pod svojim primasom ali patriarhom v Zagrebu. 2. Avtonomija vseli religljoznih društev v katoliški ccikvi. 3. Cim večja neodvisnost cerkve cd države. 4. Cerkvene oblasti naj odpravilo vse patrenatske pravice. 5. Sv. stolica naj svobodno Imenuje škofe. 6. V vsaki župniji naj se osnuje cerkvcno-šolska občina, 7. Cerkvcno-šolske občine imajo pravico ustanavljati verske šole. 7a vzdržavanjc šol prispeva občina ali država ro belgijskem šolskem sistemu. 8. Cerkveno-šcLka fbčina more z dovoljenjem ordinarijata za vzdrževanje cerkve, služabnikov in šole razpisati davek. 9. Na temelju krščanskih socijalnih nazorov naj katoliška cerkev urcui svoje gospodarske razmere. 10. Z edinstveno cerkveno organizacijo bo omogočen zdrav razvoj cerkvenega organizma. II. Uredi naj se narodni jezik v cerkvi na podlagi starih naših privilegii. Cerkveno rrganizacije naj ustanove čim več katoliških dru^rv. Širijo katoliški tisk itd. 13. To svoje delo hočemo Izvršiti v najožji zvezi s svo im episkopatom. Vse to, kar želimo za katoliško cerkev kot konfesijo hrvatskega plemena, v katerem ima naša skupina največ Članov, priznavamo vsaki drugi zakoniti verski organizaciji v državi t HS. Napcsled hočemo najlntenzivnej.'e sodelovati z brati pravoslavne vere, s katerimi imamo toliko skuonih idealov in skupnih interesov. Posojilo splitske občine. SPIL IT, 15. ftb. Dalmatinski dopisni urad poroča: splitska občina je razpisala posojilo dveh milijonov kron za močno gospodarstveno podlago, na kateri bi »no-g'a graditi svo.'c osnove. lJrav tako mora občina misliti na nadaln'e uspešno delovanje glede ureditve mesta in začetka novih del. Občinski odbor in tehnični urad že marljivo delata, da se pripravijo osnove in troški, neobhodno potrebni za razna dela, in da se pripravi ono, kar so avstrijski komisarji med vojno zanemarili in uničili. Za kritje teh tropov bo razpisala novo posojilo enega milijona kron. Vlada /a Vojvodino se ra/pustl. BliLGPAU, 15. feb. Narodna vlada za Bačko, Baranio ir I u. t se bo razpustila in se nahaja v Manjv 1 ida-cile. Državna obiiut ie juel'a na ciutulno vlado v ikl-fcuuu. Zastopr/k londonskih »Times« v Zagrebu. ZAGREB, 15. feb. V Zagreb je prišel urednik londonskih »Times« Colvert. General LipovščaK prost. ZAGREB, !5. feb. V ponedeljek s- izpustili fz -ap'-a generala Llpovščaka, je bil sv^je^asno obtožen veleizdaje. MIlan Prlblčevlč stopi v pokoj. ZAGRPR 15. feb. PotkGvnik A;ilan PribKSevič misli stopiti v pokoj ter se posvetiti pouličnemu delu. Ta korak utemeljuj« s tem, da je kot \ojak Izvršil svojo nalogo, ker je doseženo narodno zc-iinjenje. Splitski fekof Carič *r Rimu. SPLIT, 15. feb. Iz Rima poročajo, da je dospe! tja 7. t. m. ško^ Carlč, ki je bil sprejet od papeža v posebni avdijenc!. Avdljenca ie trajala razmeroma dolgo. Rimsko Časopis.'e polaga na to avdijenco posebno važnost in jo_ spravIja v zvezo s slovanskim bogoslužjem v Da'-maciji. Juroslovansk' d.i'matinsk srogi pa spremljalo potovanje škofa Carića z velikim nezaupanjem. Dovolj živil v Sllvoniil. OSJEK, 15. feb. Županijska ob ;si v Oseku Je Izdala naredbo, na podlagi katere ne smejo kmetje prodajati ' živeža poti maksimalno ceno. Tu naredba je bila potrebna, ker sumijo oblasti, da se nahaja med kmeti velika množina živil, ki so jih oropali ob priliki zadnjih nemirov. Posestniki žita se narnreC boje prodati blago državnim »ooblaščencein in to hoče naredba preprečiti. Žigosanje bankovcev na Češkem. •PRAGA, 15. feb. Cehoslov. tisk. urad poroča: Tukajšnji finančni krogi menilo, da se bo zr-.čela izmenjava bankovcev proti žigosanim že v prihodirih dneh. Drugi zopet menijo, da se bo to že prihodnji četrtek zgodilo, oziroma, kakor ie še tretja verzija, 21. t. m. Danes odpotuje uradnik Iz Prage na Slovaško, da pripravi tam vse potrebno za izmenjavo bankovcev. Volitve v Nemški Avstriji. OUNAJ, 15. feb. Cehoslov. tisk. urad poroča: Vodilni nemško-nacljonalni krogi računajo, da bodo od vseh 170 mandatov Dunaja, donavskih in alpskih de/el socijalni demokratje dobili H> mandatov, krščanski so-cljalcl 75 do 1^0 ter nemško-načljonalci In nemški svo-bodomisekl 30 do 35 mandatov. Republikanska nrotlrevoluclfa na Portugalskem. RIM, lo. feb. Po. lngalsko poslaništvo je prejelo brzojavko iz Lizbone, da ie v Oportu izbruhnila republikanska protirrvolucija proti monarhistom in sc ie iznova proglasila rcpsib!ika. Vodja monarhlstov Paiva CcTiciero, predsednik mrnarhiškega ministrstva, je bil aretiran % drugimi voditelji vred. Zmaga republikancev je popolna. MIROVNA KONFERENCA. Odgovornost za volno, PARIZ, 15. feb. (Uradno.) Komisija, ki proučuje vpra-?an|e odgovornosti za volno se jc da'ics douoldne bavila s poslovnim postopkom treh pododsekov, Ti trlfe pnd-odseki so: I. poJodsck za kazniva dejanja, 2. pododsek za odgovornost za vojno, 3. pododsek za odgovornost za kršenje voinih zakonov in običajev. Sklenlb) se jc, da bodo pododseki imeli seje po dvakrat na teden. Rusko vprašanje. PARIZ, 15. Icb. Zastopniki velevlasti, kl so imeli seje po plenarni seji mirovne konference, so zaslišali lord? Churchilla, ki je z letalom prispel ir, Londona In predlaga1. da naj bi se pričela razprava o ruskem vprašanju. Sklenilo sc je, da se prične razprava v tem vprašanju jutri. VVilson ostane U dni v VVashingtonu. PARI/, 15. feb. h VVashlngtona se poroča, da VVilsrr ostane v VVashingtonu kakih 14 dni. Po vrnitvi iz Ann rike bo trajanju VVilsouovciu bivanja v PaiUu neomejeno. zahtevalo evropsko Poročevalec pariškega »Matimu je imel razgovor z drom. Rathenauom, ravnateljem nemške splošne elektri« citetne družbe. Ta gospod vidi nevarnost, ki se je ie res bati, ediao le v boliscvištvu. Spoštuje sicer ideal pdljšev ištva, kajt: razumljivo je, da družba, v kateri je preveč krivičnih neenakosti, skuša zenačiti razrede. Obsoja pa sredstva, ki sc jih poslužuje boljševištvo. Uspeh', 'ti jih jc to doseglo, da so zares strašni. Ruski narod je bil na'bolj zatiran na svetu. Kdor je videl, kako je najbolj disciplinirana vojska odpravila v dveh dneh buržoazijsko družbo in vojsko. In kako sta na n'i'u mesto stopila razsulo in kios, sc mora — ie rektl Ra-thenau — vprašati z grozo, kaj bo, če ta šiba bož'a poseže v druge kraje, ki so bolj izloženi političnim strastem in bolj navajeni revolucij, kakršne so se doslej zdele v Nemčiji nemožne?! O vseh tistih problemih — poljskem, češkem, balkanskem — naj bi se ne razpravljalo, ne da bi bili v skrbeh radi tega strašnega položaja. Ente:itr> rnisJi, da ukroti boIjSevištvo potom Poljske In oslabele Nemčije. Po mnenju Rathenaua jc to zelo nevarna iluzija. Le delavna solidarnost vseh narodov more še rešiti svet pred to nevarnostjo. Trpeča, sestradana in fizično In moralno oslabljena Nemčija bo za 6v-ropo okiiževalno ognjišče. Rathenau razume, če Nemčija hoče krivce kaznovati, meni pa, da ta namen ne sme nadvladovati mirovnega kongresa. S tem bi tvegal nevarnosti za bodočnost. Temu gospodu Rathenau bi bilo svetovati, na) se spomni tistega starega reka: spoznavaj najprej samega sebe — svoje grehe. Trese sc mož pred nevarnostjo brlj-ševištva, boji se, da bi mogla ta -»šiba božja« poseči tudi v druge, politično razviteje dežele, kjer bi povzročala šc hujše gorje, ln spominja se drugih narodov, ki bi jih hotel videti solidarne. Vse prav in lepo. Ali, položi naj roko na srce, Izpraša naj vest — Nemčije in odgovori naj: ali ni bila ravno ta Nemčija, ki je omogočila rusko boljševištvo, ga podpirala moralno ln — denarno, ali mu ni daiala zaslombo, ali se nI radovala njegovih uspehov?! In vŠejo — in to ie značilno za vso pokvarjenost metod Viljemove politike — v .... plemenitem pričakovanju, da bo plamen boljSevištva pa\!l samo ruske strehe, da ostane stisnjen v meje Rusija, in da ta šiba božja ne poseže tudi — v Nemčijo! Ta jc bila pravi vernik, ki je prosil sv. Florijana, naj zaiiga sosednje hiše, njegove pa naj se ne dotakne! Scdai šele. ko je Nemčija ptnražena in ko so duhovi v njej razjarjeni na krivce na nesreči, ki io je zadela: sedaj šele se v Nemcu vzbuja tenkočutnost in strah pred boljSevlitvont in njegovimi metodami — sedaj šele »e spominja drugih narodov tn želi njih solidarnosti!! In kako je Nemčija do poraza ravnala 7. drugimi narodi! Kako jili }e omaJo-I važe vala, kako oholo se x postavljala nadnje, kako io hotela gospodarit? nad njimi I Naj le razmišlja maio tisti Rathenau o vzrokih, ki so ustvarili za NtMnčiio tisto strašno katastrofalno dejstvo: da le obsovražena pri vsem svetu. Nemci bodo morali temeljito preustrojiti vso svolo narav, preden bodo hoteli drugf narodi stopiti ž njimi v vzajemnost. Iz jugotlavanskega sveta. Vesti Iz Koroške. »Mir« poroča o potovanju ameriška misije na Koroškem, da jc mogla po vseh krajih, katere je prehodila, ugotoviti, da prebivajo tamkaj Slovenci, da veje kljub nemškemu zasedanju po naših pokrajinah še primeroma zdrav Jugoslovanski duh, kateremu se moramo ob teh razmerah čuditi. Da ljudstvo, ki so ga tisočletja teptali, ki ni nikdar dihalo zlate svobode, ne bo tako možato nastopilo, kakor v drugih razmerah, Jc umljlvo. Toda doživeli smo posamezne čudeže jugo-vovanske samozavesti. Čast takim značajem! Zaupamo pravičnosti ameriške komisije, ki bo določila začasno meje med nami in Nemci. — Kako so pobirali podpise Neme za ameriško komisijo, poročajo iz Rožeka: Sli so j samo v nekatere hibe, tam pa m> popisali celo vas, tudi najbolj zavedne Slovence. Po nekaterih krajih so rabili silo. Nekaj ^lovenccv, ki so hoteli nabirati podpise, je bilo aretiranih. — Deželni šolski svet v Celovcu je odstavil od službe profesorja na celovški gimnaziji dr. Frana Kotnika ln profesorja na učiteljišču Kovačlča. Odstavljen jc tudi katehet Hribar na realni ginnaziji v Beljaku. — Župnika Mlinarja v Gorcnčah, ki se le vrnil po praških pogajanjih na svojo župnijo, so Nemci zopet aretirali. Novo glas'lo Jugoslovanskih demokratov le pričelo Izhajati v Karlovcu kot nadaljevanje lista »Karlovac«, ki ie izhajalo /u tri leta pred vojno, a bilo ob njenem izbruhu ratrto. NaŠe novo glasilo, tednik, pričenja torej svoj četrti letnik in obeta, da bo nadaljevalo v zmishi starega našega programa. Stoji na stališču popolnega narc-dneva in drxavne«a edinstva, hoče zbrati vse iskrene rodfl'ube v močno in einergično četo, noče Imeti ■ pravka z bivšimi strankami na Hrvatskem, marveč bo dela'o /i stvoritev mečne edinstvene jugoslovanske demokratske stranke, /.eli dalckose/.nih socijalnih reforem iti zahteva takojšnjo sklicanje Državnega Veča. tT »EDINOST« Slev. 47. V Trstn, dne 17. februarja 1919. Dr. Anton Ra6M umrl. V Zajrrebu je umrl dr, Anton Radić, brat Stjepana Radića, eten izmed ustanoviteljev Hrvatske sePačke pučke stranke in dosedanji tajnik Matice Hrvatske. StaciJa za malarijo. V deželni botnišn'cf lhibl'anski, paviljon št. 2. se je otvorila Stacija za malarijo, kamor se težki slučaji sprelemajo v zavodno eskrbo. Za lahke bolnike pa je vpeljana brezplačna ambuJatorna ordinacija, ker se bo vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne vr-SHa tudi preiskava krvi za osebe, ki so bile za nialari'o bclne. Onim, ki so bili med svetovno vojsko na vzhod-r!h bo)i?č!h, zlasti v Aziji, je obenem dana prilcžncst. da si dajo od časa do časa tukaj preiskati kožo radi drugih tropićnih bolezni. Konllnirani Slovenci v Gradcu. Dne 29. januarja pred-poldne je bilo na drževno pclicllo povabl'en'h okoli 50 grašklh Jugoslovanov deloma pismeno, delcma po policijskih agentih. Hrvate in Dalmatince Je po dognrnu njihove narodnosti in po vprašr.n.u, katerih slovenskih društev člani da so. policijski komisar Kleinsasser zopet odpustil; irnved Slovencev pa. ki so se isti dan odzvali poklicu na pcllcljo je bilo sedem konf.'nlranlh in sicer prvi Pavel Sesa. trgovec in gerent zastopn:5tva Jugoslovanov v Gradcu. nadaPe dr. Vekoslav Vrš'č, tudi ge-rent zastopništva Jugoslovanov v Gradcu, Martin Bc-dianiČ, dvorni svetnik in predsednik Čitalnice v Gradcu; Karel Lubec, dvorni svetnik; dr. Fran VovSek, dvorni svetnik; Martin Ogorevc, medicinec in Blaž Pristov-šek. tehnik. Dne 30. Jan. sta Se bila konfinirana Franc Matiašič. vinoreiskl nadzornik tn Štefan Ro'rtik, rač. re-vident. Konfinirani so morali podpisati zapisnik, v katerem se pravi, da ne sme;o zapustiti svojega stanovanja ter uporabljati državnega brzojava in telefona in da se bedo njihova pisma cenzurirala. — Vsled odločneKa zahtevani se g. Segi in dr. Vršiču dovolilo, da smeta vsled uradovan;a v zastopništvu sicer staoovanrc, ne pa mesto, zapustiti, vse druge odredbe pa estrnejo v veljavi, isto se ic vsled bolezni dosedaj dovolilo še trem osebam 4 komfinirancl, med temi tudi 73letni dvorni svetnik Lubec so pa pod strogim nadzorstvom. Trhn'-kn Prlstovšeku se ic vsled posredovanja gosp. P. Sega dne 5. t. m. dovolilo, da srne radi nadaljevanja študij v Brno odpotovati, ker bi drugače celo leto svojih Studii izgubit Dne 30. Jan, je Zastopništvo po Segi in dr. Vršiču pri deželnem glavarju dr. Rintelcnu (dr. Kaan je bil odsoten proti oKrožen'ii graških Slovencev in proti konfiniraniu graških Slovencev energično protestiralo in zahtevalo, da se imenovana cdredba nemudoma prekliče. »Utafiitjonie*. Na Cetln'u Je ob pilKM orlhoda francoskega generala in poveljnika solunske armade Fran-cliet d'Espcreva izšla prva številka črnogorskega lista z zgornjim naslovom. List Je v tej svoji posebni izdaji pisan večinoma francoski. Med drugim pravi v svojem pozdravu generalu: *Mi smo osvobojeni in sledeč principu samoodločbe, sledeč vekovitim narodnim željam in zakonom samoohranitve, smo razglasili nledl-Trenie z bratsko Srbilo, da skupno z njo stopimo v državo trolmenskih bratov — ml smo vrgli s prestola kralja in njegovo rodovino. To dejanje }e izrai narodnih želja iti h rrvrSeno po pravni poti, kajti ttobeneca sina Črne ire nI, ki bi bil nasproten narodnemu zedlnjenlu razen majhne skupine, katere interesi so prizadeti po novem stan.'u in ki je proti naši volji prelivala tako dragoceno nam bratsko kri« Cehi za Cankarjev spomenik. Za Cankarjev spomenik prihaja iz češko-slovaške republike znatno Število prispevkov. Zda! pa ie došla zbirka sedmošolcev češkoslovaške gimnazije v Prostejovu na Moravskem 107 kron Beležimo to nad vse povzdigujoče dejstvo s prisrčnim veselem in oduševljeno zahvalo. To je naravnost ganljiv dokaz bratske ljubavi in češko-jugoslevan-ske vzalenmosti. 1 epšega vzgleda v posnemani naši mladini vrli proštejovski gimnazijci niso megli dati. — c|ava taki kulturni zavednosti in še posebej profesoru dr. V. Merk, ki Je tej zbirki dodal še iz lastnega 40 K. tako. da znaša skupna vstota 147 K. Po vsej pravici smatrajo Cehi našega Cmkarja za največjega Jugoslovana. Slava jihl Pegasti lesar v Mariboru. Zadnle dni le zbolelo nekaj oseb na pegastem legarju, katerega so zanesli v Maribor vojaki Iz inozemstva. Zdravstvena oblast Je ukrenila vse potrebno, da se ta silno nalezljiva bolezen ne razširi. Bcma'e vcit!. TtaflTansko železnlčarstvo In železnlčarska stavka v Trstu. Italijanski listi poročalo: »Osrednji odbor itali-»anskega železničarskega sindikata (šteje 70.000 orgrnl-zi rance v), se Je sešel k izredni seli v svrho razprave o stavki železničarjev v Juli'ski Beneči'i. Vzel le na znanje došle mu informacije, katere potrjujejo gospodarski značal gibanja, in je sprejel resolucl> v kateri protestira proti trditvi, da je stavka izbruhnila iz šovinistični razlogov ali koristi. Pcnavl'a poziv, da naj se doveli tržaškim Železničarjem 50« doklada. ki so lo uživali ped avstrijsko državo in avstrijskimi družbami. Izraža stavkajočim tovarišem vso svojo vzajemnost v boju, ki ga boluie'o z namenom, da ne izgube priborjenih pravic. Protestira z vsemi močmi proti napovedaremu po-izl^uvu. da bi se stavkovd nadomestili z Italijanskimi milltarlzirenlmi železničarji, opomln'a vlado, da sim'a-kat ilrHianskih 2elczničar?ev ne privoli n'kdar, da bi se organi/acl:a na kakršenVoll način onečaščala v prid kapitalističnim koristim in s krumirstvom, ter ukrene vse. kar Je potrebno v tem težkem slučaju.t (Posneto po beneškem »II Gazettino«.) Pravljično oopoldne bo zopet prihodnji četrtek. 20. t. m., v dvorani Narodnega doma. J'ripovedoval bo g. Jos. Prunk. Vstopnina: stojišča 20 vin,- sedeži z vstopnino vred 40 vin. Sela ženske podružnice CMI) bo Jutri, v torek, ob treh popoldne v prostorih Olasbcnc Matice. Vse odbor-nicc so naprošene, da se seje gotovo udele/e. Konjsko meso. s kostmi po K 5'20, brez kosti po K 7'20 kg se bo prodajalo danes v naslednjih mesnicah: Fantin, CeciKa 9. Enei, t). Bramante 8, Demarchi, Guar-dia 2, Ursicli. Tesa 8. Franceschinel, Settcfontane 17, VVidmer. Industria 5. Nordio. Barbacan 3. Nordio, Co-lombo 1. Salamon, Mcdia 19. Boruttiir. Media 34. Portuna. Mc'ia 56, Vlscovich, Giulia 25, Mene sini, Klborgc 20, Kivu^, M&Ka Orande 32. Izgubila so le zapestnica na sobotnem kcnccrtu v »Naroenem Domu«, hrosi se, da bi pošteni najditelj pii-nessl zapestnico vratarici »Narodnega Doma««. Zapestnica ni zlata torej za naiditepa nima nolene vrednosti, izgubiteljiel pa je drag spc.nin. Promet v pristanišču. Prispeli so parnikl: »Isonzo« Iz Kopra, »K'is« iz Reke, »Brioni« in »4-ovčen« iz Benc-'ek; odplull: svPrinz Hrhenbl;e« v Benetke, »Croatia« v Rckos »Cardigan« v Gibraltar, »Belanoch« v Jakin, »Can-diano« v Raveno. Ncsroia na tramvaju. Včeraj ob tričetrt na tri popoldne se je dogodila na občinski tramvajski progi, ki vodi z Goldonijcvcga trga v Sv. Soboto, velika nesreča. Vez št. 9, ki jc privozil jz Sv. Sobote skozi nreder ped Montuzzo, ni mogel ustaviti, najbrž ker je bilo ono mc-žavo vreme lu je voz, i*4siravno zavrt, drčr.1 po tračnicah dalje in se z vso silo zaletel v končne odrivače. Počilo ?e. kakor da je nastala močna cksolozra. Lju'"^ na Goldonijevem trgu so se prvi trenutek vsi prejVšenl skušali zakriti za hišne Vogale in one lope po trgu. misleč, da je eksplozija in da jih bo prvemu poku sledilo še voč. Ko so pa videti, kaj sc je zgodilo, da sc je namrt č tramvajski voz. skoraj pol-cncu postavil na odrivače in sc je začel krik ljudi, ki so bili v vozu, je vse drlo tjakaj, da jc bilo mahoma vse Črno liudstva skoraj tja gori do predora. Prednji del voza je bil močno razbit in zmečkan. šip pa menda ni ostala cela nobena, in poškodbe, kolikor jih ic bilo. izha'afo skoraj vse od razbitih š'p. Prav brez poškodbe menda ni bil nihče, ki jc bil v vem, toda smrtne nesreče vendarle ni bilo nobene in tuf'i smrtnonevarnc poškodbe nc. Na rešilni postaji so iskali pomoči naslednji poškodovanci: Ivan lvančič, star 11 let, Marija Siškovič. 50 let, Antonija D' Andrea £0 let, Emll'a Skapin, 18 let, Marija Antcnini 45 let. Kapitan Antonini, 52 let, Peter Zanier 45 let, Valerio Z.inier 15 let. Ivcn Apollonio, 14 let, Josip Ccnsigllere, 20 let. Ostalih 7 oseb ni povedalo svojih imen. Vseh skupaj je torej bilo 17. Zdravnik rešilne postaje je prišel z avtomobilom na lice mesta. Roko si le zlomil. 52letni Josip Vouk Je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Na rešilni postaji so inu podali prvo pomoč. MALI OCLRS! ui. j ij,(.t 5, I Ctne zne n- delo irtao. VeiK»vrh pa.-ee. razna ■ i. vin ■ n ]ik (utt :sti juej Sta. i ^n št ' 3H47 hucujim Mm^on, ul. fco! terlol -t. As. (p | * m * T» j no! • e:ikl in majhn iw| ti t\ | r» rfohe v irgov n pohiitva ul. Curducci 43, 8 & -it oku d vlili k 'i tvl ii eves c Ima nap o laj Dolenc, fro <•'<. Zfiic po d"go\oru, 3311 200 2"o :cf src j:o in dragulje kupu e pi ia|višjih cm h dob o/nana uiarna iti ilata na A. v Tistu, B rii.ra v^ccbia 3 micnm 0. HORPUHdO v In:ot rt. [Icailao r.csilrJ iz vo:a! t dere Posle Izdiranje zobov brez bokćin. Pomblianja Umetni zobje. Un:eti.l zobje. nouo mn'm Meiie - C rso 47(p. i Ir^ii Piaz a della Legna) Tel. 1402 Pr skrlmje \s»l;ovr-tne [»o^r^hc, prevoz, rmlieev na v^e kr jc »Iria e. Z »loga in ra/.|>; o»laj i mrtv iši;ili prt'd iiPtov,, Krst iz k • • v i: i e i i -vstko r-.tne ra lesa v nitnih obli ahf vencev, ^v ć itd. [O nio-nih c-iia'i. Skladu'-a v lis'n h piOHiur.h »ia dtlU ie-iaJl. — Hr/dja.i MuVj to^iebuo podj tj« - T -t. PJE231© ve:H. PSonlce sc bole. V ansleSkein strokovnem Tsfu >Cora Trade News« pišejo, da bo žetev 1. 1919. preplavila In nakopala Ameriko v pšenico. Z visokim! cenami, pogodbami in živo prerpajjando so Združene države dosegle, da se jc obdelala in tfbseiala s «D.šen!co tako cprrom-na površina zemlje, da bo dežela v šestih mesecih, a1 o ho letina količkaj ufiodruL naravnost zasnežena s pšenico. Državi preti finančna kriza, ker se jc obvezala farmerjem za tako visoko ceno, da bo morala šteti za pšenico približno 12 miljard kron. Sedaj je pa treba računati, da bodo tudi Argentinija. Kanada in Indi'a pridelale toliko pšenice, do bodo mogle pokriti potrebščino vseh uvcMtniih dežoia. Tako utegne Amerika ostati brez enoua sameva ktipca za o/romne množine svojo pšenice. nejclode na to. da bo 'morala drŽava trpeti razliko med cenami na svetovnem trgu in ceno, ki jo jc obljubila farmarjem. — ' v " 4-tf 1 viiusiio c:h3 s: to i pa 8 K liter v bivSi gostilni mBALKAiN". - Nova cesta (Padriče). Pro/aj i se t dl na d:t elo. Cena po d02ovoru« i Francozinje o Amoncamn. Na orugem mestu smo objavili sodte, ki jih imajo Američani o Francozinjah, tu pa sc oglašalo Francozi'«. Ena pravi: »AmcrKrnJ so pokazali francoskim deklicam moško zvestebo.« 24lelna Jcana D.: »Ljubim zvestega In odkritega Amerik?na, ker Francoz, kot vsi Rom?ni,kl misli vsak, da Je dol.im, da ženski laže.« Očna. Margcrita pravi isto in pristavlja: »Latinsko plesne je tako obsojeno k propasti.* — »Jaz sem navadna delavka,* pravi neka šivilja, »in imam pravico, da odgovarjam tudi jaz. Odgovaram glr.sno in zaženem škarje v zrak ter zakličem: Živeli Američani! Oni, ki ga poznam jaz. ie iskren kot zlato. Vedno je smele. Najsrečnejša sem. ko čakam, da pestariem srečna žena dnusega Jurija Rofrnroua.« Vse sodbe pa n m-tako ugodne. Ena: »... ti obriti obrazi, drus Jrugcv.u so enaki, ml ne povedo Piuga: »Kako morete reči, da so dražestnl! Koliko FuKl ml 5e Fraaccz!« — .»Ce bi se Frmcozi osvcbodUi hvalisrn'a, bi mi h.1 ljubši, kot \?i drugi. Sicer pa bcm ostala samica,« -Kaj, Če bi pri nas razpisali enketo, da sc l/.razijo ženske o potopu narodov, ki so šli tod skozi. Težko, da bi bik odkritosrčne. . , . 1'moilena in oropala starka. V Udelstaudenu na Sta JersVom je bila napadena T41etna hišna posestnica Ju ii!a Hubman in udarjena s sekiro .ta z.unji del vJave da ie ostala na mestu mrtva. Stoiilci ^o H pobrali rvtž. obleko m 201)0 K čistega denar'a. V tem času sc jc klatil v dotlčnem kraju neKi mlad tnoŽ. 1 i ic de:al t1 r je hišni posestnik in kupčevaiec z živino. Dejal le, da < iz Gradca, kamor so po umoru orožniki brzo'av I o?'s nlegove osebe. Na ^Jla^i tnga opisa Je aretirala graška polici'a 231c t ne ga Franca Ccrneca ravno v nutku, ko je hotel obiskati 221etno natakarico Juho Sclnveintzer. Pri Julki so nnpra%ili hišno preiskavo in dobili pri n)l oropano obleko in slanino, ki jc bi!r ukradena starki. Cernec Jc priznal, da je pri dejen r pomagal. Rekel pa je. da sta bila dogovorjena za mro: z bratom natakarice Johanom, kateri jo je umoril. Julk. m njen brat pa st:i bila ta čas že pobegnila i/. Grade;-in sicer na Dunaj, kjer so Ju kmalu prijeli. V tem pa ji došla vest, da je Ccrnec priznal, da ie i/.vršil umor sam, da jo jc na oropal ScbweinUer. Tudi Julka jc ne posredno ddcSna umora. NI slabo. Po zagrebških ulicah so sc v zadn'em čaii namestili dečki kot snažile! čevl'cv. Pravijo, da raslti posamezni izmed njih po MV-80 K dnevno aH 1M>0 dr 2400 K mesečno. Ni slabo, četudi Jc res komal polovic Dsr3v). — Preplačila nevs. drult. »Adri'a* v Barkovl!ah < priliki plesnega venJka 1. t. m,: Mih. Martclanc K Iv Ceh K 13, Malovrh K 10, Logar K 7. Fillpčlč K ! Iv, Krošell K Itt Milanlč K 7, Sv. Martclanc (mlJ K . I F. Stare K L Cvetko Martclanc K 1, lv. Lcrgoll K i. Rlunione HM itn dl Um u irU Kastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavj rovanli proti škodi, povzročeni po ojrnlu, streli In eksplozijah. Zavarovan a steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja po-šiljntev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v uairazPčnejših kombinacijah, f-'e'uiška Klavnica i« r«* zorve dne 31. decembra 1915 K 1!)9,b25.992' 10. Stanje zavarovalne glavnice na živi.enje (31. 12. 1915) kron 5-:6,405.My'~. Odi,ar obstoja družba, je bilo v vseh bran-šah izplačano na škodah K 872.453,443'S5. Zastopstva v :: vseh deželnih glavnih mestih In važnejših krajih. :: sac Tečaj 23 r Sren a Si slikarija z j :a.ct I :a cd« rt od 1jantarja 1J1D na,-r:J. j PoJ^s in n v|)'< vanji nI 9 io 12 v u!, S n Fran-e .c t d' Ass.si s.t 4 (^ru^e st puiie , Iv', n.. vr. 23 V. Re .ci: r> V.G 01 sukanec, žepni robci, mazilo za čevljs, česalnlkl, ženiti robci, ščeti, gumbi, male, nogavice, ogledala, sviiični.ti, pipe, pismeni papir, c.t.a-ciiii papir, tra kovi, stročnico :: zn svaiči:c, traVovi za čevljo 1. t. d. i. t. d. :: JAKOu LLV1 — list — Ulica Sjh Nicol6 štev. 19. C Zo'jozdraonlK C?. Krepak 'rt — Corco 24 — L n. T/st. Ouli. ira oil 9-12 (lop in od 3—6 pop. trlo [