Posamezne številke: Naradne Dia —-75, ob nedeljah Din 1'—« UREDNIŠTVO w t I Im«. Jw«tm «Rw a < L mMt. UPRAVA m «ak«t* * tata. a A ptaUN*. dm. W Im a M- — SHS inliiiAml mim Mm ll.Ttf. PSSinlfRnnKfiHH V IOlOVlnT Cene d?ps!n'e štev. Dm -“75 TABOR Posamezne Številke: N orada e Din -—•75, ob nedelfafa Din 1‘—. »TABOR* wh*)a m ua, nma •wMt< m pruailtM, tal 18. ari > ■ u*l«taj«n 4t tar atm> m ptaBi D 10- uta» ■«t« D 18 . dotaatai«« m <1» D U '—. M itacacatae D 10 ta*»tai p« ra p* apr ari .TABORA* MARIBOR. M&mdi« Mar. 4 ttmm* Leto Vlil. Maribor, sobota 5. februarja 1927. Številka: 28. Klerikalci pred težko preizkušnjo Važne interpelacije opozicije — Vlada v manjšini, ker 34 poslancev še ni prispelo v Beograd — Današnja seja »e usodnega pomena? Beograd, 4. februarja. Na današnji plenarni skupščinski seji bosta imeli vlada in opozicija Priliko meriti svoje moči. Opozicijske stranke bodo predložile skupščini razne nujno-stne predloge, ki bodo bržčas sprejeti in bodo dali tudi najbrže povod za ponovno demisijo klero-radikalno vlado. Z največto napetostjo se pričakuje popoldansko sejo, n® kateri bo samostojni demokrat dr. Grisogono stavil nujnost-ni predlog glede sestave zunanjega odbora, ki bo kontroliral posle zunanjega ministrstva. Opozicija hoče na ta način preizkusiti klerikalce ali so tudi v vladi ostali zvesti svo>i,m zahtevam, za katere So se navduševali v opoziciji. Klerikalci so bili namreč vneti zagovorniki predloga o ustanovitvi zunanjega odbora, ki Da ga je radičevsko-radikalna večina Zavrnila. Dr- Grisogono bo predlog utemeljil z nevzdržnim zunanjepolitičnim položajem, ki ga je izzvala pogrešena —D—» politika zunanjega ministrstva, ki bi se naj doslej podvrglo Parlamentarni kontroli in skupni volji naroda. 0 omenjenem predlogu bo na današnji seji padla odločitev. Skrbi radikalov s0 docela upravlče-ne, kajti 34 radikalskih poslancev še ni prispelo v Beograd In bi glasovanja na danagnil seji bila lahko usodnega pomena za sedanjo vlado. Opozicija je bojevito razpoložena. — Bosanski muslimani so pripravili interpelacijo v kateri zahtevajo pojasnilo o interpelaciji glede razpisa občinskih volitev v Bosni, ki so jo Predložili notranjemu ministru že pred dvema letoma. HSS pa je sestavila tudi obtožnico proti notranjemu ministru Maksimoviču in jo bo tudi Iznesla na današnji seji, ki bo, kakor se računa Povod ponovi vladni krizi. Parlamentarni preiskovalni odbor se ne more odločiti Dopoldanska seja parlametarnega Preiskovalnega odbora je potekla v znamenju novovladtoih razmer. Šlo je sprejetje končnoveljavnega poročila ° ugotovitvah Preiskovalnega odbora. Odbor pa se ni mogel zediniti glede vpra Šatija, ali se naj uradniki posameznih ministrstev obtožijo skupno z ministri, ali ne. Radikali so predlagali, da sc obtoži samo uradništvo, demokrat Kosta Timofijevič je predlagal, da se ima Beograd, 4. februarja. smatrati uradništvo za krivce, dočim Je samostojni demokrat Oeda Popovič predlagal, da se obtožijo no zakonu o odgovornosti ministrov, tudi ministri. Radikal Trifkovič pa je končno stavil predlog, da se tozadevno sprejme enoten sklep,'za kar bi se naj določil petdnevni rok- Predlog za odobrenje petdnevnega roka bo predložen na današnji seji, Dnevna kronika Madžarska v luči statistike Madžarski statistični urad je nedavno priobčil podatke o Popisovanju madžarskega prebivalstva. Podatki prikazujejo stanje prebivalstva v neposredni povojni dobi. Današnja Madžarska šteje 7,980.143 Prebivalcev. Po poklicu se deli prebivalstvo takole: 240.180 je hišnih posestnikov, 665.423 poljedelcev, 24.456 delav-' cev, 6,722-144 ljudi nima imet.ia. S cev, 6,722.144 ljudi nima imetja. S Poljedelstvom se Preživlja 4,422.265 oseb. v rudnikih je zaposlenih 104.454 ljudi s trgovina se peča 667.240 ljudi, strokovnjak^ je 400.204. Vojske in orožništva_ fona danes Madžarska 124.600 mož. število moških, zaposlenih pri inozemskih podjetjih, znaša 2,625-099. število zaposlenih^ žensk pa 1,127.615. Zanimivo je, da ima ta majhna državica 1057 gledaliških igralcev, 1236 igralk. 13.422 godbenikov, 172 godlbonic, 540 artistov, 531 artistinj, 177 klovnov in 323 cirkuških igralk. 19 moških tn 4 Ženske so te J av.il e, dia so — potepuhi. Zanimavo jo tudi, da se ie od 8 milijonov madžarskega Prebivalstva prijavilo samo 213 moških in 36 žensk, da so zasebni učenjaki in književniki. 1036 moških in 27 žensk se je posvetilo novinarstvo. Naj-zanamivejši Pa so Podatki z dežele. 188 magnatov ima preko poldrusr ~Uijon katastralnih oralov zemlje ali preko 1 desetine vse površine republike Madžarske. — Smrtna kosa. V Podčetrtku je dne 2. t. m. zjutraj umrl tamošnji poštar g-Vekoslav Gobec na pljučnici, star komaj okrog 40 let. Bil je zaveden narodnjak, odločen pristaš SDS in neumorni pro-Pagator njenih idej. Nikdar se ni ustrašil groženj političnih nasprotnikov, v trdni zavesti, da lahko mirno pričakuje vsakršno Preganjanje, kdor vestno vrši svoje poklicne dolžnosti. Pokojnik je bril tudi neumoren delavec na kulturnem polju, je bil med soustanovitelji izobraževalnega društva »Sotla« in njegov neutrudni sodelavec. Brigal se je tudi z vso vnemo za gospodarska vprašanja ter Je bil med glavnimi proPagatorJi uvedbe novih živinskih sejmov v Podčetrtku- Naša organizacija SDS vi Podčetrtku in vse tamošnje prebivalstvo je z njegovo smrtjo zadela težka fewba. Bodi mu blag skomin, njegovi rodbini Pa Iskreno sožalje! — Popravi! Tiskarski Škrat nam je včeraj »Op. ured.«, tlčočo so Jntervenci-10 g-rn|n» dr, Žerjava v zadevi zdravilišč3, Rog. Slatne, vtaknil namesto pod prvi članek, ki govori o vprašanju zdravilišč, pod drugi članek, ki govori o razmerah Pri Sv. An!. Cenj. čltateljl naj mu to opro$te! — Izlet k Rugkl koč!. Vsem Prijateljem Ruške koče !n zimskega Pohorla naznanja oskrbnik koče. da je v zadnidj dneh zapadli sneg preoblikoval le- po Pohorje v divine zimske slike. Kdor se hoče navžiti teh bajnočarobnih slik naj pohiti v nedeljo h koči, kjer se mu poleg dobre postrežbe nudi vse in vsak ljubitelj sankanja pride na svoj račun, ker je sankališče radi obilo zapadlega snega izpeljano po celi poti od koče do Ruš. Sanke so v koči proti malenkostni odškodnini na razpolago. Prva Partija se odpelje vi soboto ob 1.30 uri pop., ter se vabijo vsi Prijatelji zimske narave k temu izletu. Na svidenje pri koči in krepki »Smuk«! — Iz navadne vasi svetovnoznauo letovišče. Znamenito francosko zdravi-liščo, mesto Cannes je sklenilo postaviti angleškemu lordu Broughamu spomenik. Pred 100 leti je bil Cannes še mala, neznatna ribiška^ vas, ki je bila znana le najbližji soseščini. Slučaj je nanesel, da je 1. 1831. prišel lord R™”o-ham v Cannes, ko je potoval v Neapel, kjer je nameraval prezimiti. Ko na je nrekora-čil obmejno rečico Bar, je zvedel, da razsaja onstran meje kolera. Radi tega je opustil Potovanje v Neapel in ker se rnuje vas Cannes dopadla, je ostal v njej preko zi^e- Krasna okolica in izboren zrak sta ga nrmotila, da jo sklenil, vsako zimo prebiti v Cannesu. — Zgradil si je vi vasici lepo vilo jn v Londonu propagiral za novo zimsko zdravilišče. V neznaten kraj je prihajalo vedno več tujcev in danes slovi Cannes po ■vsem svetu kot eno izmed najPriljublje-nejših letoviških mest. - Reški fašist obsojen. Pred dnevi jo ob sodilo sodišče v Ogulinu roškega fašista Petra Vidalia na 2 meseca ječe. Kakor smo že poročali, je prišel 15. januarja Vidali z Reke na Sušak- Na sušaškem mostu ni hotel jugoslovanskemu cariniku Pokazatj dovoljenja in se skliceval na fašistovski znak. pred katerim mora vsa Jugoslavi-ia trepetati. Zagovornik in državni pravnik sta vložila ničnostno pritožbo. — Chariie Chaplin ozdravel. Znameniti filmski komik, ki je bil zadnje tedne predmet živahnih razprav, je ozdravel od živčne bolezni. Ker so mu sodniki povedali, da se bo njegova > ločitvena afera zavlekla do Poletja, je Chaolin sklenil, oditi s svoiim ateljejem v New-vork. kjer bo izdelal nov veliki film »Cirkus.« — Reforma koledarja. Posebni odbor Društva narodov se že dalj časa ba-vi z reformo našega koledarja. V zadnjem Času se bavi odbor z novim Predlogom, ki izhaja iz stališča, da leži slaba stran koledarja v tem, da se število dni .v letu niti z 12 niti s 7 ne da brez ostanka deliti. Novi Predlog obstoja v tem, da bi se dnevi šteli po vrstnem redu, tako da bi n. pr- 20, maj bil 140. in 15. november 319. dan v letu. —- Ponarejevalci frankov bodo pOml-loščeni. Poznava se, da je budimpeštan-sko državno pravdništvo že pristalo na pomilostitev ponarejevalcev frankov. — Grof Windischgratz in njegovi »sotrud-niki« bodo pomiloščeni baje že Prihodnji teden. — Kitajska se oborožu,ie, Neka angleška tvornica vojnega materijaba je dobila od japonske vlade naročilo za 100 tankov posebne vrste, ki bodo služili kitajski severni armadi. — Italija se zanima tudi za Kitajsko. Odkar se Italijani smatrajo za nekak Svetovni faktor, ki mora Pri vsakem vprašanju soodločevati, bodo tudi 'V Kitajskem vprašanju »intervenirali«. Kot zaveznica Anglije bo namreč odposlala bratska soseda svoje čete na Kitajsko, da Pomore Angliji iz blamaže. — Krvava poroka. V malem italijanskem mestecu Cjauzette, v bližini Vidma, se je pripetila težka nesreča. Med tamkajšnjimi prebivalci vlada običai, da spremljajo prijatelji zaročenca k poroki pevaje in streljaje iz pušk len- samokresov. Tako je vi nedeljo velika Povorka spremljala v cerkev zaročenca 251etne-ga Albina Folrizia in 24 letno Italio Ca-dolin 7, neprestanim vriskanjem in streljanjem. Nenadoma ie krogla iz samokres* nadela zaročenko naravnost v srce in jo usmrtila. Nastala je nepopisna panika. Večina prisotnih se je razbe-la na vSe strani, medtem ko se je zaročenec iz bolesti hotel ubiti. Došli kara-binijeri so komaj ubra^lj, da se ni u-strelib — Strašen zločin zavrnjenega ljubimca. Trgovec Aralza \z Bordeauxa ie neprestano dvoril ženi svojega prijatelja, mornarja Bomdrva. Ker je prijateljeva žena stalno odklanjala njegovo ljubezen je sklenil, da se maščuje. Aralce je odšel_ na prijateljlvo stanovanje in ustre lil prijate!k in njegovo mater. Dočim je žena ušla smrti, s tem, da se je zgrudila na ,tla. Misleč, da je ubil tudi njo. se je zaprl -v sobo. Ko sr, r>r!?n -»rožnika, da ga aretirajo, si je pognal dve krogli v glavo in obležal mrtev na tleh. Mariborske vesti Maribor, 4. februarja. V Ilustracijo nemške lojalnosti V torek zvečer se je dogodil ,v kavarni »Evropa« incident, preko katerega ne moremo iti. Neki artist je razlagal publiki svojo umetnost v češčini in nato v nemščini. Neki gost je napravil opazko proti temu, ker se je baje tudi splošno predvajalo več kupletov v nemščini. To je zadostovalo tukajšnjemu načelniku požarne hrambe g. Vollerju in njegovi soprogi, da sta začela kričati in rabila besede napram našim srbskim bratom: Gehen Sie nach Belgrad. nach Serbien, wenn Ihnen nicht recht ist. Ravno tako se je izjavil napram nekemu, prostovoljcu, da je »VerrSter«. Smatrali smo g. Vollerja za lojalnega človeka, in ga prištevali med tiste ljudi, ki odkritosrčno delujejo na mirno sožitje obeh narodnosti v Mariboru. Možu, ki stoji na tako odličnem mestu, ko je načelnik požarne brambe, no moremo oprostiti, da se, tudi eventualno v Pijanosti .obnaša na tako nedostojen način. Ako gospod pošilja naše brate v Srbijo, bi vprašali g. Vollerja ,od kod pa je on prišel in bilo bi zelo dobro dognati, ali je že naš državljan! Vsaka sila do gotove meje. Mi smo dobre volje in smo ponovnokrat dokazali, da hočemo živeti v miru. G Voller bo to zelo dobro razumel, toda po tem, kar se je sedaj zgodilo, ga bodemo cenili drugače in tudi postopanje uravnali tako, kakor je potreba. Ali smo značajni ljudje, ali pa smo hinavci- Menimo, da se razumemo. Mariborski Autotaksl V pogledu avtomobilskega prometa se naše mesto Prav lepo razvija. Razen zasebnih avtomobilov imamo že veliko število avto-taksijev, ki redno obratujejo. Vendar Pa ie našo mnenje, da je v Mariboru »taksi« predrag in da se koncesija skoroda izrablja. Lastniki av-totaksijev imajo nekake »Statute«, na podlagi katerih po mili volji zaračunavajo prevoznino. Imajo že določene cenike in ako se voziš le par metrov, te stanc najmanje 30 Din. Malo večja tura je cenjena kar na 100 do 150 Din. — Razumljivo je, da malokedo uporablja tako draga vozila. Po vseh drugih mestih, n. pr. v Zagrebu, so že uvedli lastniki autotakshiev posebne ure, ki natančno kažejo prevoženo pot ki obenem ceno. Svetovali bi mestni občini, da uvede tudi pri nas tak način obratovanja, ki bo osebni a.vtopromet, ki ga opravljajo avtodmžbe, pocenil in mnogo pripomogel k razvoju avtomobilizma- Ljudje pa bodo prav radi uporabljali avtomobile vi prevozne s vrhe. K upeljavi taksimetrov, bi naj občina prisilila avtomobilska podjetja in na ta načtn zaščitila potnike pred eventuelno zlorabo, s čimer bi se predvsem tujcem ustreglo. k1 morajo sicer dobiti uti«, da ** nahajajo v enem izmed najdražjih mest v naši državi, kar pa menda ni reklama za pos^^-^vnnie tujs'-"~;i prometa. r« V Maribor*. Sne 5. februarja l927i III. izkaz darov za spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Mariboru Kot prispevek k Plesu, ki se .ie viršil dne 15- jan. 1927 so poklonili g. veliki župan Dr. 0. Pirkmajer to župan mesta Maribora g. Dr. Josip Leskovar vsak po Din 100, g. general S. Kosič 50, Pivovarna Union je pa prepustila dvorano brezplačno in Mariborska tiskarna je priskrbela vse tozadevne tiskovine tudi brezplačno kot Prispevek za spomenik. Bodi tem potom izrečena vsem, k}_ so pripomogli do uspeha prireditve na.ito-pleJša zahvala. V ta namen so darovali: Ludvik Franz & sinovi, Carl Scherbaum in sinovi, J. Rosenberg vsak po Din 2.500. Posojilnica v Mariboru Din 2.000. V. Freund, Doctor & drug vsak Po Din 1.500 Pinteir & Lenard, Mariborska tekstilna tvorni-ca, Jadranska banka, Tvernice Zlatorog, Gaspari & Faningcr, Jugoslavensko Zcr-kovič d- d. vsak po Din 1000. — Uredništvo de n. zavodov Din 1895. — K. & R, Ježek, J. Hutter & drug, Schenker in Co, Benčina in drug vsak pa Din 500. Franc Gnida Din 400. Inž- I. & H. Biihl, Union družba vsak po Din 300. — Policijski komisarijat Din 642. — Jo«. Reich Din 250. — Udruženje :iug. nar. železničarjev, H- I. Turad, F. Zelenka & Co, Splošna stavbena družba vsak po Din 200. — Progovna sekcija kor. kolodvor Din 243.50, Kršanska ženska zveza, ,Ta-neš & Horvat, Jakob Lah/ Ernst Zelenka, J. Vesnaver, Državno Pravdništvo, Anglešk' krožek, Društvo natakarjev, Arniki EHtoger, Franc Schober, rav. Hladek in neimenovani po Din 100. — Orlovski odsek Din 168. — I- Kovačič. Karl Habar, Ivan Resnik, Ivan Rantner vsak po Din 50. — Društvo katehetov, Delavska Pekarna. Eksportna hiša Luna •vsak do Din 30. Deška meščanska šola Din 65. Beranič, Breeclnik. Šinigoj, Gaspari, Laufer, Černetič vsak po Oto 20. Karl Štenin nabral Din 710. 106 malih darovatekiev to voJniki 45. pešpolka so doprinesli Din 520.50- Doseaaj nabrana glavnica 74.873 Din v kateri so vštete tudi do sedaj narasle obresti v znesku Din 1.688.55 je položena pri Ljubljanski kreditni banki podr. v Mariboru. Ker je zunaj še cela vrsta nabiralnih Pol, se tem potom prosijo vsi tisti, ki so jih prejeli, da jih vrnejo oziroma, da nakažejo' v ta namen nabrane zneske čim Pre.ie blagajniku g. Ante Lavrenčiču pri Ljubljanski kreditni banki, tu, da so nam Prihranijo nepotrebne reklamacije. Vsem darovatekiem in nabirateljem najlepša hvala. — Komite. v Mariboru. Ker vlada že sedaj veliko zanimanje v javnosti in je bila ta prireditev do sedaj zelo priljubna, se pričakuje tudi letos leP potek. m Petek 4. Velika kavarna, operni večer z umetniškimi vložki- 186 m Cenj. občinstvo opozarjam, da sem dobil eno najiboljših_ šibeniških vin iz kleti gospoda Botiniča, katero vsakomur priporočam da ga Pride pokusit. — Cena 1 a 10 Din. Vetrinjski dvor -Kosič. 190 m Opozorilo. Kdor je ljubitelj kole sarskega društva »Perun«, se opozarja, da se udeleži v soboto dne 5. t. m. klu-bove zabave. Koncert, ples in druga zabava. Pijače in jedila po najnižjih cenah. Vstop prost. Vetrinjski dvor. -Kosič. 191 m Kolesarski klub »Perun« priredi v soboto dne 5. t. m- zabavni večer brez vstopnine v vseh prostorih gosp. Kosiča »Vetrinjski dvor«. Harodno glediUK« REPERTOAR. Petek, 4- februarja- Zaprto. Sobota, 5. februarja ob 20. uri »Veroni, ka Deseniška«- Kuponi. Gostovanje z. Levarja iz Ljubljane. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 6. februarja ob 15- uri »Revček Andrejček«. KuPoni. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Znižane cene. Pondeljek, 7. februarja. Zaprto- Zanimivo gostovanje v mariborskem gledališču. V soboto, 5. februarja gostuje prvak ljubljanske drame g- Levar kot Herman v »Veroniki Deseniški«. — Opozarja se, da je to zadnia predstava to naše najodličnejše tragedije v tej sezoni. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo, 6. februarja, se ponovi popoldne zelo priljubljena ljudska igra »Revček Andrejček«, zvečer pa »Orlov« ob znižanih cenah. Sobolj ko društvo v Ptuju ni Veseli otroški sejem, bo naslovi o-troške kostumne prireditve, ki se bo vršila letos dne 24. t. ni. popoldan v veliki dvorani Pri Gotzu, Prireditev bo pri Pravljena najskrbue.iše in bo nudila tako deci kakor odraslim na-ilepši" užitek. V svrho dogovora glede posameznih skupin in nastopov dece se vabi vse cenj-dame, ki se za to Prireditev zanimajo n-’.sestanek, ki se bo vršil jutri v soboto. dno 5. t. m. ob 4. uri pop. v I. nadstr, dekliške .šole v Cankarjevi Micini Dr. Alojzij Klemenčič, odvetnik, je naklonil iz neke sodniiske poravnave državnemu dečjemu domu znesek 300 Din. in Slovensko planinsko društvo Prosi vse dobavitelje za planinski ples, naj takoj pošljejo inkasante z računi k blagajniku g .dr. Žnuderlu na Aleksandrovo c. 36 (pisarna dr. Boštjančiča) m Žrebanje Drž. raz. loteriie za II-razred se vrši že 7. februarja 1927. Tudi za II. razred se kupujejo srečke samo v prodajalni drž. raz. loterije Anton Golež, Maribor, Aleksandrova c- 42, v. kateri je bilo dosedaj največ in največ- jih dobitkov v Mariboru izplačanih. ______ Vse srečke, katere se kupijo do 7. t. m. igrajo pri II. razredu. Srečke II. razreda zadenejo toliko lažje, ker srečke, ki so 'bile izžrebane pri I- raz. ne igrajo Pri II. razredu. Kdor noče živeti v denarnem pomanjkanju, ta Poskusi z eno srečko. Cona za II. raz. z doplačilom cela Din 200. % 100 in k« Din 50. Vsaka druga srečka mora zadeti. 198 ni Ne smejte se! Nasmejali se boste dovolj nedeljo, 6. t. m. Pondeljek. torek in sredo v Kino »Union« kjer pride najboljši Harrv Liedke šlagcr te sezije »Gospa si ne želi otrok«. m Podoficirski plesni venček priredi Podoficirsko podporno društvo, podruž. v Mamboru Pod pokroviteljstvom brig. generala g. Petra Kosiča na dan 5- febr-t b v gornjih prostorih Narodnega doma •ie imelo v soboto 29. jan. v Narodnem domu svoj 9. redni letni občni zbor, ki se ga. je udeležilo 80 bratov in sester. Zbor je otvoril in vodil društveni starosta br. dr. Šalamun, ki je po pozdravu članstva in župnega delegata podal kratek Pregled -važnejših dogodkov v: Sokolstvu v minulem letu. spominjal se s hvaležnostjo umrlih bratov Šmaharja, Tavlenta in dr. Jurtela- Pregledno tajniško poročilo je podal br. Šuligoj, na-čelniško br. Pertot, blagajniško br. Er-hatič, Prosvetno br. Šegula ?,a zdravstveni odsek je poročal br. dr. Mergo-le, za. glasbeni br- Ozwald, za Velko Nedeljo br- Komac, za gradbeni odsek br. dr. Tone Gosak, za gospodarstvo br. Cilenšek in kot matrikar br. Komac. Vsa Poročila so bila skrajno vestno sestavljena, bila brez debate sprejeta in pričala o marljivem in vsestranskem delu sokolskega društva v Ptuju. Društvo šteje koncem leta 1926 213 moških in 76 ženskih članov poleg številne dece in sokolskega naraščaja. Telovadilo se je v 10. oddelkih in prednjaški zbor je štel 17 članov. Priredilo je društvo dve akademiji in sodelovalo v Pragi, Ormožu in Središču. Dohodkov je imelo društvo 52.886.74, izdatkov pa Din 50-138.44. — Fond za Sokolski Dom znaša 24.364. čista društvena imovina pa Din 43.335.35. Pri volitvah so bili izvoljeni br. Šalamun za starosto, br- Slavo Komac Podstarosto, br. Janko Pertot za načelnika, br. Dušan Šestan za prosvetarja, br. dr. Tone Gosak za predsednika grad benega odseka, za predsednika zdravstvenega odseka dr. Kuhar, za Predsed. godbenega br. ing- Anton Ozwald in za socijalni br. dr. Ivan Fermevc, v odbor pa bratje Erhatič, Šuligoj. Makoter Oz-wakl, Orel, Ogorelec, Peček, dr. Muha, Sila in se-stra Kanclerjeva, za praporšča-ca br. Joško Sagadin in njegovega namestnika lir. Vuga. Med slučajnostmi je župni starosta br. Novak Pozdravil občni zbor_ v imenu župnega starešinstva, zahvalil se vsem društvenim funkcijonar-jem za marljivo in požrtvovalno delo in v krajšem govoru tolmačil pomen in •važnost sokolskega bratstva. Br. Jamšek si je želel več izletov v Ptujsko o-> kolico, br. Šestan priporoča Savezni prosvetni tečaj, s. Šiligojeva več važnje naraščaju. Br. dr. Šalamun se je končno zahvalil članstvu za udeležbo in zaključil lepo uspeli občni zbor ob 24. uri. Sokolsko društvo v Ptuju razvije v letu 1927 svoj Prapor in se za to slovesno Prireditev že vrše potrebne predpriprave. Zimski šport na Pohorju K poročilu o zimsko-sportnj prireditvi I. S. S. K. »Maribor« na Pohorju še dodajamo: Lep uspeh vseh tekmovanj je povzročil tudi po prireditvi veselo razpoloženje. Razdelitev nagrad, katero je izvedel g. Golubovič ob Vi 15. uri, je bilo povod za ponovne ovacije našlip športnikom, ki so Priredili tako užitkapolni dan. V prijetnem spominu ostane tudi vsem posetnikom teh tekmovanj predvečer, ki je bil posvečen pristni planinski zabavi. Krasne klavirske točke s so-lospev.i ter humoristični kuPleti požrtvovalnega oskrbnika koče g. Reša, vse pod taktirko vestnega Dr. Bergoča, so še stopnjevale že itak izredno zadovoljno jn veselo razpoloženje navzočih. Tako se je veselje razlegalo daleč preko polnoči, ko še je Dr. Sekula, ki je oorav Ijal težko zdravniško službo pri smuških _ tekmovaniih, navzoče zdravil z pravimi ribniškimi tabletami. Le prehitro je mimuj čas, ko se je Pričelo opazovati zapuščanje zabavišča začetkoma s strani tekmovalcev, ki jim je bilo treba mnogo svežosti že v ranem jutru, na to Pa tudi s strani ostalih, ki niso hoteli prespati smuške demonstracije športnega dneva — in takih pač ni bilo. Končno bodi Podčrtan idealizem prirediteljev, ki so želi ta lCp uspeh. Predsednik saveza srednješolskih udruženj, g. Kukovec, ne samo da smo ga spoznali kot resnega športnika — tekmovalca, ampak njemu na.i bode Prireditev, za katero je našo dijaštvo — mladino tako navdušil, v ponos. I. S. S. K- »Maribor« si pa je s svojim zimsko-sportnim odsekom upravičeno priboril za njegovo sistematično delo na športnem polju vsestransko naklonjenost. Požrtvovalnost junija, gg. Golubovič, Dr. Souvan. Dr. Kmet. Dr. Orožen, Babič, Baloh, Šepec, Kunej 'in Bergant je bila vzorna ter opravljala prav točno in vestno svojo veliko nalogo-Ta dan je pokazal, da so športniki iz cele Slovenije in deloma Hrvatske moč no zainteresirani na zimskem šPortu našega Pohorja. Zato se razvoj z vsakim letom močno stoPnuie. Lani je obiskalo v januariu Mariborsko kočo 80 turistov, letos vi istem času pa presega število že 300 obiskovalcev. 7. '"'reliem moramo tudi zabole/itt akciio mariborske podružnice S. P. D. za zgraditev koče pri ribniških iezerih na Pohorju. Ko bo zgra jena ta IePa postojanka na naibolj ugodnem in za zimski šport prikladnem terenu. bo šele pri nas smučarstvo in sankanje dobilo pravj razmah. Pohorje bo potem za nas druga Švica. Od Klopnega vrha Pa t.ia do Slovenigrad ca bo nudila zimska namva njlepši užitek vsem, kj se bodo z resno voljo posvetili temu športu. Treba bo pa tudi opozoriti vse soroda ire faktorje, da bodo posvečali nai-večjo pažujo zdravemu razvoju zimskega športa. Le s skupnimi močmi bomo mogli zadostiti velikim Športnim potrebam modernega časa. mah1. Vendar nagli razvoj avijatike ni izpodrinil železnic, temveč tvori zaenkrat le izpopolnitev prometnih vrzeli, ki' so bile doslej v nekaterih predelih v resnici občutne. Toda tudi tam. kjer se je z gotovostjo računalo, da bo tvorila ravno avijatika edino prometno vez, ruši moderna tehnika ovire in usposablja docela nemogoče terene za promet. Knr je bila pred leti le iluzorna w!sel, postaja danes dejstvo. Tako se je na primer transsafiarska železnica zdela raziskovalcem Sahare nemogoča. Toda ko so Prvi avtomobili prevozili afriška peščena polja med Tunisom. Al žirom in Sudanom ter Kongom na nasprotni strani, se je o načrtu transsaharske železnice začelo resneje razmišljati. Alžirska vlado ie najpreje Pričela kultivirati neprehodne Predele krog Pigerja. Izdelan načrt, o polaganju omenjene proge Pa je ležal clve leti v alžirskem arhivu, dokler niso bile končno premagane tudi finančne ovire- Kakor sp^doznava, bo alžirska vlada '-mahi Prešla na izpeljavo zasnovanega načrta. Transsaharska proga, ki bo velikega. gospodarskega pomena predvsem za eksploatacijo francoskih kolonij, bo vezala Sredozemsko morje s Flogaro, kjer bj se delila v dva kraka, katerih eden bo izpeljan v Fao, drugi na k čadskem jezeru in dalje v beltoki Kongo. Z Zgraditvijo omeniene železnice bo Fran cija znatno podprla in tudi reciion1 rtoe-ie izrabila uspehe kolonHatae politike. !