Fmajlirec Celje - skladišče D-Per 214/1985 III! 1119851161,14 COBISS 0 Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje __________ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 14 - 24. AVGUST 1985 3. S planom za leto 1985 smo sprejeli tudi program aktivnosti za zagotovitev prodaje za povečan obseg proizvodnje. Da bi zagotovili večjo učinkovitost, smo združili prodajne službe TOZD v DSSS in se ustrezno organizirali po programih in za enoten nastop na jugoslovanskem tržišču. Konec lanskega leta, se je nekajletno obdobje izjemne ko-(Nadaljevanje na 2. strani) KAKO SMO GOSPODARILI Poslovanje v prvem polletju ni dalo pričakovanih rezultatov IZPOLNJEVANJE TEMELJNIH CILJEV IN NALOG V LETU 1985 S planom za leto 1985 smo sprejeli tudi temeljne planske cilje in naloge za realizacijo teh ciljev, k i smo jih postavili s planom dovolj ambiciozno, vendar realno in dosegljivo. 1. Povečanje produktivnosti dela za 15 % v odnosu na leto 1984. Na osnovi rezultatov študije o koriščenju delovnega časa, ki se ugotavlja, da obstajajo v vseh TOZD v izkoristku časa 20 % rezerve, smo planirali v povprečju za DO 15 % povečanje produktivnosti dela. Po posameznih TOZD smo planirali in dosegli naslednjo rast produktivnosti dela: TOZD Planirano Doseženo Indeks FRITE 100 102 102 POSODA 129 107 83 RADIATORJI 100 98 98 KOTLI 118 58 49 ODPRESKI 114 83 73 EMOKONTEJNER 118 128 108 DO EMO 115 101 88 V izračunu je upoštevana organizacijska sprememba prenosa domače prodaje iz TOZD v DSSS. Največji domiki od planirane produktivnosti so doseženi v TOZD KOTLI za 51 %, ODPRESKI za 27 % in POSODA za 17 %, manj kot je planirano. Planirano produktivnost pa je presegla TOZD EMO- KONTEJNER za 8% in TOZD FRITE za 2 %. DO EMO je povečala produktivnost dela v odnosu na leto 1984 za 1 %, zaostaja pa za planirano za 12 %. S takimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, čeprav v nekaterih TOZD obstajajo za slabše rezultate objektivni razlogi, vendar nam to nič ne koristi, če ne ustvarjamo planiranih oziroma pozitivnih finančnih rezultatov. V temeljnih planskih ciljih so bile opredeljene naloge za realizacijo tega cilja, ki pa niso bile dosledno in konkretno realizirane. Še vedno ne izpolnjujemo nalog in ne reagiramo takoj na odmike v doseganju planskih nalog in delamo po že utečenih metodah, ki pa ne morejo in ne bodo dale boljših rezultatov brez kvalitetnih premikov v planiranju, spremljanju in doslednjem izpolnjevanju planskih nalog vseh, ki so vključeni v proces proizvodnje. 2. Planirali smo povečanje skupnega izvoza v odnosu na lansko leto za 42 %, na konvertibilno področja pa za 50 %. Preračunano na SIS tečaj 185,70 din/$, ki velja za leto 1985, smo povečali skupen izvoz za 14 %, izvoz na konvertibilno področje pa za 8 %. Planiran skupni izvoz je dosežen 78 %, izvoz na konvertibilno področje pa 76 %. Izvoz TOZD POSODA znaša v celotnem izvozu na konvertibilno področje 94 %, pa čeprav tudi ta TOZD zaostaja za 13 % za planom. Programi aktivnosti za pospeševanje izvoza so oblikovani za vse izdelke. Osnovna usmeritev je proizvajati za izvoz sposobne programe tako, da se vsaka TOZD mora devizno pokrivati sama. Novi programi, ki niso izvozno usmerjeni, niso sprejemljivi. Razen posode pa noben program ni izvozno usmerjen. Pri izvajanju programa aktinosti za pospeševanje izvoza se pridobivajo informacije, kakšni programi oziroma proizvode lahko izvažamo in na kakšen način oziroma, po katerih poteh bomo lahko hitreje povečevali izvoz (preko specializiranih zunanjetrgovinskih organizacij, sami direktno itd.). Ker so naši proizvodi v večini materialno intenzivni, se bomo morali posluževati drugih oblik zunanjetrgovinske menjave (kooperacije, kompenzacije, oplemenitenje, itd.). Navedene naloge bodo zaključene do sprejema plana za naslednje leto in vključene v plan za leto 1986. OSREDNJA KNJ. CELJE Kako smo gospodarili IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA (Nadaljevanje s 1. strani) njukture, ki se je rezultirala v pomanjkanju vsega blaga obrnilo v obdobje recesije, ki so ga povzročile visoke obrestne mere, močno povečanje cen osnovnih življenskih potrebščin in padanje kupne moči. V celotni reprodukcijski verigi, od surovin do končne potrošnje, poslujemo z minimalnimi lastnimi obratnimi sredstvi. S kupci imamo sklenjene letne sporazume oziroma pogodbe za odvzem več blaga, vsekakor pa jih je gospodarski položaj prisilil na manjše nakupe zaradi pomanjkanja in dragega denarja. Kljub zaostrenim pogojem smo uspeli skoraj v celoti prodati proizvedene količine proizvodov vseh TOZD, razen v TOZD Kotli, kjer se nadaljujejo omejitve investicijske potrošnje, v II. kvartalu pa so se povečale tudi zaloge TOZD Posoda zaradi navedenih razlogov. Ocenjujemo, da se bo kriza prodaje nadaljevala, zato bodo potrebni dodatni napori za realizacijo planirane prodaje. 4. Razvojna dejavnost Z ozirom na zastavljene naloge v zvezi z izpolnjevanjem razvojnih nalog ža leto 1985, tečejo aktivnosti po planu. Realizirani še niso novi prostori za prototipno delavnico in toplotni laboratorij. Dela so v zaključni fazi - manjkajo še inštalacije za ogrevanje in del opreme. Po vselitvi v nove prostore in do-kadrovanje po planu - bi se razvojna služba končno zaokrožila. Na področju novih izdelkov je v fazi uvajanja v proizvodnjo podometni splakovalnik (problemi so pri teh. vlivanja kotliča) tuš kad - vezano še na izdelavo orodja. Prav tako se uvajajo v proizvodnjo kotalno prekucniki in kaminske peči. Velik problem pomenijo majhna investicijska Vlaganja, saj se razen rednega investicijskega vzdrževanja in investicije v CNC koordinatni vrtalni stroj za orodjarno, ni investiralo. Z vidika razvojne strategije DO manjka predvsem kreativnega kadra na celi verigi proizvajanja novih izdelkov do TOZD. Potrebno bo še intenzivneje delati in se hitreje prilagajati s svojimi izdelki razmeram na trgu. 5. Naloge s področja nagrajevanja so bile realizirane, osebni dohodki pa rastejo hitreje kot je bilo planirano, zaradi močnejšega naraščanja življenjskih stroškov. 6. V planu za leto 1985 smo že vgradili »varčevanje«, zato posebnih nalog za znižanje planiranih stroškov nismo opredelili in določili planirane stroške kot zgornjo dopustno mejo. Da bi lahko tekoče spremljali višino stroškov in na prekoračitve vplivali v naslednjem obdobju, smo se dogovorili, da bodo do 25. v mesecu za pretekli mesec, obveščeni odgovorni nosilci stroškov o njihovi porabi. Naloga še ni v celoti končana, ker še niso povsod določeni odgovorni nosilci stroškov. 7. Leto 1985 smo opredelili kot leto kakovosti, v katerem bi morali napraviti bistvene premike v kakovosti proizvodov in s tem zmanjšati izgube dohodka zaradi slabe kakovosti. vosti, se večkrat zavestno odločamo za proizvodnjo z materiali, ki so v reklamaciji, kar tudi vpliva na kakovost končnih izdelkov in povečanje proizvodnih stroškov. Največ je teh primerov pri tanki pločevini in kooperaciji. Novi izdelki oz. spremembe na izdelki, se ustrezno preizkušajo in opremijo s predpisano dokumentacijo, kar se bo z gotovostjo odrazilo v pozitivnem smislu v prihodnosti. Za izdelke, ki so že v proizvodnem programu, se postopoma tudi opravljajo preizkusi in se opravljajo z ustrezno dokumentacijo. Predlog dograditve sistema spremljanja in kontrole slabe kakovosti, je pripravljen in bo vključen v plan za spremljanje v letu 1986. 8. Stopenj rasti v letu 1985 v odnosu na leto 1984 ne dosegamo iz že navedenih razlogov. Po posameznih elementih plana je primerjava naslednja: Poslovanje DO so v prvem polletju spremljale precejšnje težave, katere pa je več ali manj uspešno reševala. Omeniti velja predvsem probleme pri zagotavljanju finančnih sredstev, Pl. stop. rasti Dosež. st. rasti proizv. fizično + 9 % - 7 % produktivnost + 15 % + 1 % zaposlenost + 2 % 0 % povprečni OD + 54 % + 72 % izvoz - konvertib. + 50 % + 8 % celotni prihodek + 89 % + 77 % dohodek + 99 % + 79 % čisti dohodek + 1 16 % + 40 % Bistvenih premikov na boljše ni v nobeni TOZD, zato je tudi izguba dohodka zaradi slabe kakovosti večja, kot smo načrtovali in znaša za prvo polletje 184 mio din. Kakovost vhodnih materialov se slabša in zaradi pomanjkanja materiala ustrezne kako- UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din Izvršitev Plan Izvršitev Indeks Elementi l-VI/84 l-VI/85 l-VI/85 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 CELOTNI PRIHODEK 4.614.861 9.037.067 8.191.283 177 91 Material 2.002.817 3.934.490 3.677.651 184 93 Energija 307.330 572.475 594.835 193 104 Vzdrž. in orodj. 183.959 316.619 325.128 176 103 Amortizacija 175.084 260.646 289.100 165 111 Obresti za ObS - 521.108 508.587 - 98 Del mat. stroš. za DSSS - 107.417 114.640 - 107 Negat. tečaj, razlike 28.136 185.502 184.853 656 100 Izredni izdatki 14.689 5.576 7.441 51 133 Ostali stroški 702.868 896.216 1.078.691 153 120 R-4 SKUPAJ 3.414.883 6.800.049 6.780.926 199 100 PORABLJENA SREDSTVA 3.482.743 7.068.928 6.791.021 195.9 DOHODEK 1.185.712 1.968.139 1.500.579 127 76 ČISTI DOHODEK 698.702 1.409.416 979.396 140 69 OSTANEK ZA SKLADE 186.728 525.515 179.992 96 34 Izguba 188.586 111.242 336.160 178 302 Rezervni sklad 39.176 68.640 24.219 62 35 SKLAD SP 21.773 41.914 10.238 47 24 Poslovni sklad 125.779 414.961 145.535 115 35 OSTANEK ZA SKLADE - IZGUBA -1858 414.273 -156.167 - - devizne likvidnosti za določene probleme pri oskrbi z materialom. To pa ne pomeni, da DO ni izvedla določenih premikov na vseh področjih, ki pa se seveda ne morejo odraziti »čez noč«. Poslovanjem z zastarelim strojnim parkom, ki terja velike stroške vzdrževanja, in malo daje, z visokimi obrestmi ter tečajnimi razlikami, s katerim se otepa ter v zadnjem času še s problemom plasmana, zahteva maksimalne napore in disciplino pri izvajanju dogovorjenih ciljev. Ker je delovna organizacija zaključila poslovanje v prvem kvartalu letošnjega leta negativno (z izgubo), je bila izdelana analiza, ki je podrobno osvetlila poslovanje posameznih TOZD s predlogom za sanacijo stanja. Tako ob polletju ugotavljamo pozitivne premike, saj so bile v prvem tromesečju štiri TOZD v izgubi, ob polletju pa dve (TOZD Posoda in TOZD Kotli) in še TOZD Posoda je zmanjšal izgubo, TOZD Kotli pa povečal. Seveda ta podatek ne pomeni podlago za zadovoljstvo, da se ob prikazni izgubi lahko uspavamo, nakazuje pa nam, da lahko z večjo aktivnostjo premagamo težave. Že pred ugotovljeno izgubo Izvršitev Struk- Izvršitev Struk- Indeks Elementi l-VI/84 tura l-VI/85 tura 4:2 0 1 2 3 4 5 Povprečno število zap. 3032 3029 100 Število del. dni 133 130 98 Število plač. dni 138 138 100 1. Opravljene ure 2.518.972 76,1 2.476.406 75,0 99 - proizvodne 1.283.369 38,8 1.258.728 38,1 98 - režijske 1.235.603 37,3 1.217.678 36,9 99 2. Nadure 99.405 - 118.948 - - - proizvodne 77.438 - 92.269 - - - režijske 21.967 - 26.679 - - 3. Neopravljene ure 704.366 21,3 738.629 22,4 105 - odmor 164.407 5,0 161.344 4,9 98 - državni prazniki 111.984 3,4 111.869 3,4 100 - redni let. dopust 161.875 4,9 206.902 6,3 129 - hranarina 246.047 7,4 237.203 7,2 100 4. Refundacije 4.797 0,1 3.227 0,1 100 5. Neopravljene ure, za katere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavar. 18.208 0,6 14.784 0,4 67 6. Porodniška 49.682 1,5 59.606 1,8 120 7. Neopravljene ure, za katere ni nadomestila OD 11.970 0,4 10.549 0,3 75 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 3.308.095 100,0 3.303.101 100,0 100 SKUPNO ŠTEVILO UR 3.407.500 3.422.049 l-VI/1985 smo ocenili ter pre-analizirali naše realne možnosti pri realizaciji plana za leto 1985. Ugotovili smo, da je možno še veliko nadoknaditi, ker je še eno polletje pred nami. Tako vsebujejo plani za tretji kvartal izostanke neizvrševanja planov (ne v celoti) iz prvega polletja. Polletni rezultati kažejo na to, da se na vseh področjih nismo ravnali disciplinirano, situacija v kateri se nahajamo in pogoji pod katerimi poslujemo, pa terjajo to od vseh zaposlenih. TOZD Posoda in TOZD Kotli morata, glede na ugotovljeno izgubo v poslovanju l-VI/1985, še podrobneje preanalizirati finančni rezultat in izdelati program ukrepov kot dopolnilo k že izdelanemu planu za tretji kvartal. II. Komentar k doseženim rezultatom poslovanja v obdobju l-VI/1985 1. Proizvodnja Proizvodnja za DO je dosežena po količini 90 %, po vrednosti pa 88 % napram planu, na-pram enakemu obdobju v preteklem letu, je po količini presežena za 3 %. Vzroki nedoseganja plana po TOZD so: FRITE - planirana proizvodnja v EMO Celje oziroma »doma« je dosežena 9 %, ni pa dosežena proizvodnja v Karačevu, ki je planirana v višini 600 ton, dosežena le 108 ton, vsled velikih ZAPOSLENOST A) Stanje zaposlenih 1984 1985 30/9 31/12 30/6 3029 3061 3030 3041 3031 B) Fluktuacija 1984 1985 0 1 2 Stanje zaposlenih na začetku leta 3052 3030 Prišlo 131 177 Odšlo 154 176 Stanje 30/6 3029 3031 C) Povprečno število zaposlenih IZVRŠITEV I l-VI/1985 l-VI/84 Plan Izvršitev 0 1 2 3 3032 3186 3029 (Nadaljevanje z 2. strani) problemov glede zagotovitve dinarskih oziroma deviznih sredstev za uvoz materiala. POSODA - dosežena proizvodnja v letošnjem letu je za 16 % višja od enakega obdobja v preteklem letu, vendar na pričakovana investicijska vlaganja, premalo daje. Neizpolnjen plan je v glavnem posledica nedodelane in nesprovedene organizacije dela, ki terja glede na novo investicijo drug pristop in organizacijo dela. Nekaj problemov je bilo z oskrbo določenih materialov ter premikanjem proizvodnih delavcev pri proizvodnji lahke posode. KOTLI - nedosežena proizvodnja je v glavnem posledica oziroma odraz potreb trga po programih tega TOZD, proizvodnja se je prilagajala oz. proizvajala za trg ne pa na zalogo, ker bi s tem povzročili še dodatne stroške poslovanja. ODPRESKI - nedosežena proizvodnja je posledica iztrošenega strojnega parka, saj je proizvodnja vsled popravil strojev »stala« skoraj en mesec in slabe oskrbe za materialom za proizvodnjo koles. EMOKONTEJNER - predvsem vsled izpada proizvodnje pocinkanih storitev, kar je posledica pridobivanja naročil, po količini, neugodnega asortimana. Izpad te proizvodnje ne bi bil tako pomemben, če bi ustrezno pridobljenemu asortimanu cinkanja, dosegli načrtovano prodajno vrednost. Določeno odstopanje od plana beležimo tudi pri izpadu servisiranja kontejnerjev v enoti Servis v Kopru, vsled upadanja naročil, odstopanje pri tej grupi absolutno ne pomeni veliko. ORODJARNA - načrtovan plan presegla za 2 %, v izvajanju plana pa je prišlo do spremenjenega razmerja v proizvodnji za doma in v proizvodnji za trg. Posledica spremenjenega razmerja je presežen plan za doma 20,4 %, za tržišče pa je bil dosežen 98 %. Izmed proizvodnih TOZD je TOZD RADIATOR dosegel oziroma presegel plan proizvodnje. 2. Prodaja Celotna prodaja je dosežena 91 %, od tega eksterna prodaja 89 %, interna prodaja 101 %. Glavni vzroki nedoseganja plana prodaje so: TOZD FRITE: -eksterna domača prodaja je dosežena 95 %, izvozna prodaja dosežena 97 %. Vzrok za nedoseženo prodajo je zmanjševanje povpraševanja po keramičnih fritah na domačen tržišču, tako bi proizvodnja teh frit, če bi jih proizvedli po planu, ostala na zalogi. Zaloge gotovih izdelkov so napram stanju 31.3. 1985 porasle za 34 %. TOZD POSODA: - domača prodaja je dosežena 82 %, izvozna prodaja pa 87 %. Do sredine meseca maja ni bilo problemov pri plasmanu in je bila nedosežena vsled nedosežene proizvodnje. Po ukrepu ZIS o vračanju cen na nivo cen konec februarja, smo morali znižati prodajne cene in izdati dobropise (preko 30 mio din). Ta ukrep je povzročil veliko zmedo na tržišču in vplival na zmanjšanje prodaje. Zaradi zmanjšanja kupne moči se je zmanjšala možnost STROŠKI v 000 din Izvršitev Plan Izvršitev Indeks Elementi 1983 1984 1984 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porabljene surovine in material 2.406.669 4.007.763 3.934.342 184 96 odmik od plan. cen -403.851 -187.092 -256.960 - - Porabljena energija 246.942 409.156 416.587 196 192 Transport, storitve 17.424 34.726 39.395 226 113 Strošk. inv. vzdrž. del. sr. 79.868 171.083 155.632 195 91 Druge proizv. štor. 694.018 887.510 1.051.911 152 119 Stroš. za var. p. delu 28.988 39.950 41.056 142 103 Amort. po predp. stop. 175.085 260.646 289.100 165 111 Povrač. za prevoz na delo in z dela 12.496 19.120 21.544 172 113 Izd. za prehr. delavc. 21.688 41.421 46.875 216 113 STROŠKI R-4 SKUPAJ 3.414.883 6.686.246 6.781.862 199 101 plasmana, na kar je konkurenca reagirala z boljšimi prodajnimi pogoji, katere pa DO zaradi položaja, v katerem se nahaja, ni mogla nudit. - Cene na inozemskem tržišču so dosežene v okviru načrtovanih. Zaloge gotovih izdelkov so porasle napram stanju 31. 3. 1985 za 42 % po vrednosti. TOZD RADIATORJI: - domača realizacija je dosežena 91 %, izvozna pa 26 %. Vzroki nedoseganja domače prodaje so enaki kot pri TOZD POSODA. Na inozemskem tržišču smo bili do sedaj prisotni le pri enem kupcu, in sicer pri firmi KOR-MAN, ki je v prvem polletju zmanjševala naročilo radiatorjev. - Cene - na domačen tržišču niso bile v višini načrtovanih, vsled česar smo izgubili precej dohodka. V izvozu so bile dosežene. Zaloge gotovih izdelkov so se napram 31. 3. 1985 zmanjšale za 5 % po vrednosti in so po količini 30. 6. 1985 minimalne. TOZD KOTLI: -domača realizacija je dosežena 83 %, izvozna pa 35 %. Nedosežena realizacija na domačem tržišču je posledica oziroma odraz manjšega povpraševanja, ki je posledica omejevanja investicijskih naložb oziroma manjše finančne sposobnosti kupcev. Na inozemskem tržišču ni bilo dostavljenih naročil s strani OMNICAL, na katerih je slovel plan izvoza za prvo polletje. - Cene - vsled velikih težav pri plasmanu, niso bile v celoti realizirane. Zaloge gotovih izdelkov in polizdelkov so se napram stanju 31. 3. 1985 zmanjšale po vrednosti za 15 %. TOZD ODPRESKI: - domača realizacija presežena za 7 %, na inozemskem tržišču v prvem polletju nismo uspeli realizirati nič, vsled velike konkurence na inozemskem tržišču tako glede cen kot kvalitete. Za zadnji kvartal je podpisana pogodba v višini 5500 koles za izvoz v Egipt, vendar s tem naročilom ne bomo uspeli realizirati letnega plana izvoza koles, ki znaša za leto 1985 9000 koles. Zaloge gotovih izdelkov so glede na stanje 31. 3. 1985 v rahlem porastu, vendar so po vrednosti minimalne. TOZD KONTEJNER: -domača realizacija je dosežena 91 %, izvozna pa je dosežena 96 %. Prodajne cene niso bile dosežene v okviru plana pri celotnem programu in znaša nedoseganje pri prodajnih cenah ca. 67 mio din. Zaloge gotovih izdelkov so napram stanju 31. 3. padle za 13 % predvsem pri programu skladišč in kesonov. TOZD SIT: - prodaja presežena za 17%, od tega v enoti Servis za 23 % in v enoti Trgovina za 8 %. H 3. Finančni rezultat Celotni prihodek - Z realizacijo proizvodov in storitev je ustvarila na domačem in tujem trgu 8.191 mio din, kar je za 77 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Napram planu celotnega prihodka pomeni to 91 % doseganje. Dohodek - ta kategorija vsled zakonskih sprememb, ki veljajo v letošnjem letu ni primerljiva z lanskim, tako kot je v bilanci uspeha oziroma v tabeli razporeditve prikazano. Rast dohodka po zakonskih predpisih, ki so veljali v letu 1984 (celotne obresti in celotna DSSS v dohodku) je 79 % ali za 2 % več kot je rast celotnega prihodka. Kljub temu je rezultat slabši kot v lanskem letu, ker so močno porasle obresti in sicer za 330 mio din, kar pomeni za 139 %. Planirana ekonomičnost poslovanja je bila 127,8 %, dosežena ekonomičnost pa znaša 120,6, kar je posledica: - nedoseženih planov prodaje (fizično) ter nedoseženih prodajnih cen, (Konec na 4. strani) Kako smo gospodarili (Nadaljevanje s 3. strani) - vsi stroški R4 so preseženi glede na plan oziroma relativno previsoki na doseženo višino celotnega prihodka, predvsem pa so močno preseženi stroški investicijskega vzdrževanja energije in tečajnih razlik. Tudi obveznosti iz dohodka so presežene ter osebni dohodki za 2 %, kar v masi pomeni 17 mio din. Iz ugotovitve in razporeditve dohodka torej izhaja oziroma je na dlani neupoštevanje dogovorjenih nalog, katere smo s planom za leto 1985 sprejeli. Med drugim smo načrtovali, da bomo zagotavljali likvidnost poslovanja s povečanim obsegom izvoza in povečali koriščenje izvoznih kreditov in s povečanim obsegom poslovanja in manjšimi stroški poslovanja na enoto proizvoda, dosegli večji čisti dohodek, ki ga bi med letom koristili za obratna sredstva. Ker teh nalog nismo realizirali, imamo velike težave pri zagotavljanju likvidnosti in zagotavljanju sredstev za osebne dohodke. Za drugo polletje moramo brezpogojno realizirati planirane naloge, ker v nasprotnem primeru, ne bo možno zagotoviti pozitivnega poslovanja in likvidnosti. Podatki o poslovanju DO za obdobje l-lll kažejo v primerjavi s podskupino, v katero je DO razvrščena, sledečo sliko: a) dohodek na delavca V DOjeza3,5-kratnižji,karje posledica izgube v prvem kvartalu. TOZD Frite in Odpreski presegata podskupino, ostale TOZD pa so krepko pod povprečjem. b) povprečni osebni dohodek Kljub temu, da smo v letu 1985 bistveno dvignili višino osebnih dohodkov, zaostaja DO v povprečnem osebnem dohodku za 3.353 din, ta razlika se je v drugem polletju še povečala in znaša 3.723 din. Napram enakem obdobju v lanskem letu, smo povišali osebne dohodke za 72 %. c) Ekonomičnost poslovanja V podskupini dosežejo na 100 din porabljenih sredstev 130,8 celotnega prihodka v DO pa samo 110,0 din, kar je posledica predvsem neusklajenega razmerja med prodajnimi in nabavnimi cenami. Akumulativna sposobnost -je v podskupini 3,6 %, DO pa nima akumulativne sposobnosti. Reprodukcijska sposobnost - v prvem kvartalu delovna organizacija ni imela reprodukcijske spsobnosti, v podskupini pa znaša 4,8 %, za obdobje I -VI/85 pa izkazujemo reprodukcijsko sposobnost 2,2 %, in to kljub izgubi v obdobju I - VI, ker so sredstva amortizacije višja od izgube na eni strani, na drugi strani pa poslujemo z nizkimi poslovnimi sredstvi. Kazalci poslovanja v primerjavi s podskupino kažejo sliko kritičnega stanja. NAJPOMEMBNEJŠI KAZALCI POSLOVANJA ZA OBDOBJE I - 111/1985 ZA DO V PRIMERJAVI S SLOVENSKIM GOSPODARSTVOM, PANOGO TER PODSKUPINO DEJAVNOSTI Gospo- darstvo Indu- strija Predel. kovin Proiz. dr. kovin, industr. DO EMO 1 Dohodek na delavca v din 335.431 368.473 349.922 312.246 116.166 2 Povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca v din 5177.142 5175.766 2909.421 2972.741 2626.996 3 Povprečni mesečni OD na delavca v din 38.618 38.335 39.043 38.843 35.490 4 Cel. prihodek v primer, s povprečno porablj. poslovnimi sredstvi v % 34,7 31,4 42,0 43,9 45,4 5 Celotni prihodek v primerjavi s porablj. sredstvi (ekonomič.) v % 122,2 128,0 139,6 130,8 110,0 6 Stopnja akumulativne sposobnosti v % 1,7 2,1 3,4 3,6 - 7 Stopnja reproduktivne sposobnosti v % 3,0 3,6 5,4 4,8 - PRIMERJALNI KAZALCI I - VI/1985 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 584.108 1.049.970 180 1.448.750 2.556.892 176 533.760 866.059 162 329.518 662.829 201 Porabljena sredstva v 000 din 440.562 853.635 194 994.482 2.071.425 208 460.557 785.155 170 383.112 763.146 199 Dohodek v 000 din 143.546 196.335 137 454.208 485.467 107 73.203 107.904 147 -53.594 -100.317 - Čisti dohodek v 000 din 96.803 149.574 155 254.819 257.935 101 29.434 68.812 233 -149.433 -174.863 - Ostanek za sklade v 000 din 78.215 118.503 152 41.906 - - - 17.484 - - - - Izguba v 000 din - - - - -100.192 - - - - 1.885.586 235.968 - Akumulacija v 000 din 77.373 117.411 152 26.906 - - - 15.064 - - - - Dohodek na delavca v din 1.864.234 2.549.805 137 342.327 372.291 109 415.930 638.485 154 - - - Čisti doh./delav. v din 1.257.182 1.942.510 155 192.026 197.803 103 167.240 407.171 243 - - - Akumul./delav. v din 1.004.844 1.524.818 152 20.776 - - - 89.136 - - - - OD in SSP/delav. v din 252.338 317.701 166 171.751 274.637 160 67.239 300.830 180 165.201 288.233 174 Povpr. št. zaposl. štev. 77 77 100 1.327 1.304 98 176 169 96 237 212 89 ODPRESKI 1984 1985 Ind. ORODJARNA 1984 1985 Ind. EMOKONTEJNER 1984 1985 Ind. SERVIS IN TRGOVINA 1984 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 325.007 501.327 154 118.159 175.637 149 477.251 909.920 191 101.988 168.303 165 Porabljena sredstva v 000 din 247.048 428.372 173 54.349 108.677 199 370.542 792.152 213 69.000 115.059 167 Dohodek v 000 din 77.959 72.955 94 63.811 66.960 104 106.709 117.768 110 32.988 53.244 161 Čisti dohodek v 000 din 43.592 47.685 104 46.983 44.693 95 41.233 63.432 154 23.047 39.958 173 Ostanek za sklade v 000 din 24.164 13.238 55 23.804 855 4 3.563 - - 6.753 13.632 202 Izguba v 000 din - - - - - - - - - - - - Akumulacija v 000 din 23.128 11.614 50 22.422 855 4 3.563 - - 6.051 12.614 208 Dohod ek/delavca v din 820.620 657.252 80 564.690 542.090 96 520.530 588.840 113 434.051 783.001 180 Čisti doh. na delavca v din 458.860 429.594 94 415.770 363.357 87 201.140 317.160 158 303.255 587.623 194 Akumulacija/delavca v din 243.450 104.631 43 198.420 6.951 3 17.380 - - 79.631 185.510 233 OD in SSP/delavca v din 215.411 324.964 151 217.354 356.406 164 183.756 317.160 173 223.624 402.113 180 Povpr. štev. zaposl. štev. 95 111 117 113 123 109 205 200 98 76 68 89 VZDRŽEVANJE 1984 1985 Ind. 1984 ERC 1985 Ind. 1984 DSSS 1985 Ind. 1984 SKUPAJ 1985 Ind. Celotni prihodek v 000 din 464.096 845.240 182 37.567 58.686 106 194.656 396.420 115 4.614.860 8.191.283 177 Porab, sredstva v 000 din 361.775 707.963 196 22.107 32.442 107 79.229 159.995 125 3.482.743 6.791.021 195 Dohodek v 000 din 102.341 137.277 134 15.460 26.244 106 115.427 236.425 109 1.185.712 1.500.579 126 Čisti dohodek v 000 din 58.540 97.360 166 9.015 18.539 113 95.239 191.406 110 698.708 979.396 140 Ostanek za sklade v 000 din 7.210 11.461 159 1.078 4.556 265 35 262 4 186.728 179.992 96 Izguba v 000 din - - - - - - - - - 188.586 336.160 178 Akumulacija v 000 din 4.780 8.141 170 732 4.054 554 - - - - - - Doh./delavca v din 430.004 602.092 140 468.485 795.273 170 267.192 480.538 180 394.055 497.375 126 Čisti doh./delavca v din 245.966 427.012 174 273.182 561.788 206 220.461 389.037 176 232.206 324.626 140 Akumulac./delavca v din 20.084 35.706 178 22.182 122.848 554 - - - - - - OD in SSP/delavca v din 225.882 391.311 173 251.000 438.939 173 220.461 389.037 176 190.396 321.823 169 Povpreč. štev. zaposl. štev. 238 228 96 33 33 100 432 492 109 3.009 3.017 100 Julij v številkah PROIZVODNJA: Plan proizvodnje je dosežen v juliju po količini 86 %, po vrednosti pa 96 %. Plan sta dosegli TOZD RADIATORJI in TOZD POSODA, ostale temeljne organizacije pa zaradi okvar in pomanjkanja reprodukcijskega materiala plana niso dosegle. Po posameznih TOZD, ki plana niso dosegle, so razlogi naslednji: TOZD FRITE: v TOZD Posoda za US $ 148.000 in v TOZD Kotli za Cl $ 50.000. Izpad v TOZD Posoda v vrednosti $ 60.000 je zaradi nedokončanja v proizvodnji, neodpremljenega oz. neocarinjenega blaga pa je v vrednosti $ 88.000. Izpad izvoza v TOZD Kotli pa gre na račun nedokončanja v proizvodnji. Neizpolnjen plan proizvodnje, prodaje in izvoza se posledično odraža tudi v likvidnostnem položaju DO. V mesecu juliju smo v skladu z dogovorjeno politiko financiranja, predvsem zaradi večje realizacije v juniju, uspevali položaj obvladovati. V mesecu avgustu je položaj še težji zaradi izpadov realizacije v juliju. Poleg dinarskih obveznosti nam v avgustu zapade tudi veliko deviznih obveznosti. Plan ni dosežen, ker so od 8 peči bile 3 v okvari (razpad oblog), ki pa so bile v roku 10 dni popravljane in dane v redno obratovanje. Zaostanke ni mogoče nadoknaditi, ker se dela v treh izmenah, pa še v sobotah in nedeljah. TOZD KOTLI: Proizvodnja ni dosežena predvsem zaradi pomanjkanja cevi in pločevine za vstopne revizijske odprtine. TOZD ODPRESKI: Proizvodnja ni dosežena zaradi pomanjkanja pločevine 8 mm (za 8-colska kolesa) in diskov, ki nam jih izdeluje REK Velenje, ki je imel okvaro v proizvodnji. Proizvodnja je bila zato preusmerjena na druge proizvode, pri katerih pa plana ni bilo mogoče doseči, ker gre za lažji program. TOZD EMOKONTEJNER: V strojnem obratu je plan presežen, in sicer, po količini za 7 %, po vrednosti pa za 18 %. Pocinkovalnica je plan, po količini, dosegla le 81 % in po vrednosti 80 %, zaradi motenj pri rekonstrukciji kislinske kadi, ki smo jo morali, zaradi okvare, obnoviti, kar ni bilo v planu investicijskega vzdrževanja. Oskrba proizvodnje s črno metalurgijo, je zaradi devizne situacije ogrožena. Težave smo imeli v juliju v TOZD Kotli in TOZD Odpreski, kjer se problematika oskrbe s pločevino nadaljuje tudi v avgustu. PRODAJA: Izpad prodaje pri TOZD Posoda in TOZD Radiatorji, je v glavnem zaradi problemov okrog plasmana. Na ugodnejše plačilne pogoje lahko pristajamo le izjemoma, zniževanje cen pa bi pomenilo dodaten izpad pri planih. Vendar pa zaloge gotovih izdelkov še niso kritične. TOZD Emokontejner ima izpad zaradi neizpolnjevanja plana proizvodnje. TOZD Kotli so občutno pod planom zaradi nedokončanja v proizvodnji in nerealiziranega uvoza gorilcev. TOZD Odpreski je pod planom zaradi neizpolnjevanja plana proizvodnje. V TOZD Frite je izpad realizacije zaradi kolektivnih dopustov proizvajalcev bele tehnike in zmanjševanja proizvodnje le-te. IZVOZ: Celoten izvoz smo dosegli 81 % od planiranega, od tega konvertibilni izvoz 78 %, klirinški pa 92 %. Izpad je na račun nerealiziranega izvoza 1. Proizvodnja a) Julij TOZD PLAN Julij IZVRŠITEV Julij Indeks ton vredn. ton vredn. 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 700 157.176 578 122.296 83 78 POSODA 622 549.114 632 538.546 102 98 RADIAT. 388 173.187 385 175.165 99 101 KOTLI 114 85.000 40 63.986 35 75 ODPREŠ. 373 112.723 278 91.824 75 81 ORODJ. - 20.453 - 31.573 - 154 KONTEJ. 808 121.349 686 109.121 85 90 VZDRŽ. - 128.140 - 128.140 - 100 ERC - 8.299 - 8.461 - 103 SIT - 23.995 - 27.918 - 116 SKUPAJ 3005 1.379.366 2599 1.297.030 86 94 b) Januar - Juli j v 000 din PLAN I-VII IZVRŠITEV 1 - VII Indeks ton vredn. ton vredn. 3:1 4:2 1 2 3 4 5 6 5.606 1.159.012 4.900 1.058.616 88 92 5.496 4.948.914 4.985 4.015.235 91 81 2.945 1.083.793 3.001 1.118.457 102 103 618 706.762 362 432.488 59 61 2.122 556.876 1.821 505.698 86 91 — 170.107 - 184.744 - 109 6.098 880.673 5.391 861.660 88 98 — 911.812 - 972.794 - 107 — 63.055 - 67.027 - 106 - 166.714 195.150 - 117 22.88 5 10.647.718 20.460 9.411.869 89 88 Kontakni alergijski dermatitis na Celjskem Že delen pregled naše in svetovne literature pove, da je kontaktni alergijski dermatitis (ekcem) predmet zanimanja številnih avtorjev. To obolenje je tudi pri nas, posebno v luči poklicne okvare kože, že nekaj let predmet raziskovalnega dela. V poročilo smo namenoma zajeli vse bolnike z dokazanim kontaktnim alergijskim dermatitisom v letu 1984 na širšem celjskem ne glede na profesionalni karakter z željo, skozi prizmo dokazanega obolenja osvetliti tudi dejavnost Aler-gološkega laboratorija na Dermatološkem oddelku Celje. Ob pregledu registra epikutano testiranih smo ugotovili, da je bil pri 132 (od 356 epikutano testiranih) na širšem celjskem v letu 1984 dokazan kontaktni alergijski dermatitis lokaliziran pretežno na rokah. To predstavlja 2,9 % vseh prvič pregledanih bolnikov v Dermatološki ambulanti Celje v preteklem letu in 37,1 % vseh epikutano testiranih. Podatek, da je samo pri 2,9 % vseh prvič pregledanih bolnikov v preteklem letu dokazan kontaktnj alergijski dermatitis, je navidez brezpomemben glede na majhno zastopanost. Če pa upoštevamo, da se nekateri bolniki »zdravijo« sami, nekateri pa so vodeni le v ambulantah splošne medicine ali medicine dela, kjer se ne izvaja epikutano testiranje, lahko zaključimo, da je absolutno število kontaktnega alergijskega dermatitisa brez dvoma večje. Tako se približujemo podatkom, ki so jih dobili drugi raziskovalci pri nas in v svetu. V prvi polovici minulega leta so bili vsi bolniki testirani z 8 standardnimi alergeni (Terpentin, Hg. praec, alb., Sulfanilamid, K. bichrom., Ni. sulph., Formalin, Co. chlorid, Peru balsam), ki jih priporočajo člani internacionalne skupine za proučevanje kontaktnega alergijskega dermatitisa, v drugi polovici leta pa (zaradi okrnjenega uvoza) s 7 standardnimi alergeni. Glede na različno število testnih substanc nismo opredelili pogostnosti dokazanih alergenov. Večino bolnikov smo testirali še s ciljanimi alergeni z delovnih mest in vzorci od doma. Vehikle in koncentracije smo določali s pomočjo koncentracijskih tablic (po shemi Dermatološke klinike Ljubljana). Zaradi že opisanih reakcij kože v literaturi ob jemanju zdravil, smo bili pri izbiri prinešenih zdravil zelo skeptični in testiranje izvajali v glavnem z zdravili za lokalno uporabo. Pri nekaterih substancah v trdem agregatnem stanju smo uvedli epikutani test na abrazirani koži. Pri nejasnih reakcijah (toksična ali alergijska) pa smo vključevali v testiranje manjše skupine kontrolnih oseb (prostovoljcev). Naši rezultati se v glavnem ujemajo s podatki iz literatur. Razmerje med obolelimi moškimi in ženskami je tudi v letu 1984 bistveno pomaknjeno na stran žensk, pri čemer lahko sklepamo, da je »gospodinjska roka« ugodnejši teren za vhodna vrata ekcematogenom. Med posameznimi poklici in delovnimi mesti prevladujejo čistilke, delavci v kemijskih laboratorijih, ključavničarji, medicinske sestre ter drugi pretežno nekvalificirani delavci v glavnem z industrijskih delovnih mest. Ob koncu lahko še dodamo, da smo z izboljšanjem dela v strokovnem in organizacijskem smislu v Alergološkem laboratoriju na Dermatološkem oddelku Celje registrirali tudi padec bolniškega staleža že za samo izvajanje preiskave, padec čakalne dobe in izvide in doslednejše evidentiranje potrebnih podatkov na področju kontaktne alergije v minulem letu. Ostaja pa še vedno nekaj odprtih vprašanj, ki jih ne bi mogla rešiti le vztrajnost in prizadevnost alergološkega tima. Mr. sc. dr. Karolina Godina celjskega kolesarstva. Uspešno izpeljani akciji 1000 km po Sloveniji v mesecu juniju, ko je dvanajst Kos Črtomir, Sel zdravnika Škapin Nov uspeh F. Kneza S prijateljema preplezal prvenstveno smer v Eigerju Velikim alpinističnim dosežkom naših plezalcev je Franček Knez s prijateljema, prav tako članoma AO Impol iz Slovenske Bistrice, Danilom Tičem in Marjanom Frešerjem, dodal še enega. 27. in 28. julija so v sloviti severni steni Eigerja preplezali v njenem osrednjem delu nadvse zahtevno smer. Prvenstveno smer med Češko in Poljsko so imenovali Fortuna, ocena pa je 7. Franček je s prijateljema potreboval za prvenstveno smer 18 ur efektivnega plezanja. V steni so imeli izredno slabo vreme s snežnimi nevihtami in sodro, tako da so imeli pri plezanju prve smeri v centralnem delu Eigerjeve severne stene zelo težko delo. Planinci Radiatorjev v Karavankah Dne 20. 7. 1985 ob 4.30 uri zjutraj se nas je 17 planincev zbralo na avtobusni postaji v Celju z namenom, da se odpeljemo v Begunje, naprej pa prehodimo lep del Karavank. V Begunjah smo bili že pred 8 uro kjer si je lahko vsak po lastni želji ogledal muzej NOV. Pot nas je nato vodila dalje po dolini Drage čez Po-Ijško planino na Roblekov dom. Zanimivost na poti je bila mogočna jelka, ki smo jo trije komaj objeli. Po enournem počitku na Robleku smo se odpravili na vrh Be-gunščice in proti Zelenici, kamor smo prispeli ob 16.30 uri. Uredili smo vse formalnosti okoli prenočišča, poiskali primeren prostor za organizacijo piknika, (v nahrbtnikih smo imeli vse potrebno - meso, pijačo, tigan). Veselje se je nadaljevalo v noč. Zjutraj nas je presenetil dež, vendar smo ob 10.00 uri le dočakali razvedritev in odločili smo se, da načrtovano pot na Stol le opravimo. Pot nas je vodila pod Vrtačo do sedla Belščica, kjer smo prišli v obmejni pas in čez melišče ter greben na Prešernovo kočo na Stolu. To je bil najlepši del poti, saj je bil pred nami razgled na Blejsko kotlino, povsod je bilo polno planinskega cvetja, tako je bil ves vložen trud resnično poplačan. Po enournem predahu smo se odpravili proti Valvazorjevem domu. V Žirovnico smo prispeli ob 18.00 uri, v Celje pa nas je vlak pripeljal v poznih večernih urah. KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO TOZD RADIATORJI Portret sodelavca Martin Škrubej neje oktobra 1948. leta se je v naši tovarni v obratu za predelavo pločevine zaposlil tih in skromen mladenič, Martin Škrubej. Najprej je delal kot pomožni delavec, vendar pa je s pridnostjo in zanimanjem za delo kmalu napredoval in si pridobil naziv avtogeni varilec. Polnih 14 let je nato varil v takratnem oddelku za izdelavo kopalnih kadi. Po ukinitvi tega oddelka je bil prestavljen v kleparnico, kjer se je še izpopolnil v elek-trovarjenju in varjen u s C02. S širjenjem proizvodnje so se pokazale velike potre- be po servisiranju in izdelavi novih transportnih vozičkov ter raznih drugih kleparsko-ključavničarskih delih v samem obratu. Kot naročen je bil tukaj naš Tine. Z veseljem in zagnanostjo se je lotil popravila transportnih vozičkov. Rezultati njegovega dela so bili kaj kmalu vidni. Razen kvalitetno popravljenih vozičkov je napravil še 40 novih in s tem delno zamašil vrzel v proizvodnji oziroma potrebe po vozičkih. Če bi ocenjevali vrednost vseh njegovih del, razno raznih omar in omaric, polic, varnostnih zaščit, raznih vozičkov in drugih drobnih del, bi lahko kaj hitro ugotovili, daje naš »mojsterTine« kot ga sodelavci radi sami kličejo, izredno veliko prihranil TOZD Posoda, še posebej, če upoštevamo, kako drage so tovrstne storitve drugih TOZD. Vsa ta njegova prizadevanja in uspehe pa moti dejstvo, da njegovega dela ne zna ali noče nihče pravilno oziroma realno " se z osebnim d_____ ga prejme za rangno vr-dnost 1,9 res ne more pohvaliti. S svojo pridnostjo in iznajdljivostjo si nedvomno zasluži boljšo plačo, kot jo prejema sedaj. Razen te želje, da bi bil za svoje delo bolje nagrajen pa ima še eno. Želi si namreč, da bi dobil za opravljanje svojega dela na voljo ustrezen prostor, tako, da mu ne bi bilo treba zopet »prezimovat« v kakšnem vetrolovu brez ogrevanja in kjer bi bil izpostavljen bombardiranju golobov s svojimi iztrebki, kot se je to dogajalo minulo zimo. L. S. Kolesarji naše kolesarske sekcije, ki so v enem dnevu, to je v soboto, 3. 8.1985 prevozili slovensko kolesarsko diagonalo v dolžini 373 km (od Hodoša ob madžarski meji do Pirana). Na fotografiji (stojijo od leve proti desni): Mitja Čmer (spremljevalec), Kos Črtomir, Jurc Rudi, Smeh Srečko, Selčan Vili, Prezelj Miran in zdravnika Perc Tone in Škapin Rudi. Emovci prevozili slovensko kolesarsko diagonalo Kolesarska sekcija RŠD EMO se po nekakšnem mrtvilu v preteklem letu s številnimi aktivnostmi v letošnji težav in poškodb. V ekipi, ki je tako uspešno prevozila slovensko kolesarsko diagonalo so bili: Jurc Rudi, ■- ” Miran Prezelj, ~ IH—t Vili, in Perc Tone, vse pa je s kombijem kolesarskega kluba Merx spremljal znani celjski kolesarski zanesenjak Čmer Mitja. Pokrovitelja akcije sta bila poleg naše DO šfi Kovinotehna in Merx. kolesarjev, članov sekcije, v 6 dneh prevozilo slovensko kolesarsko transverzalo, so v soboto 3. avgusta 1985 dodali še en uspeh. Skupina sedmih kolesarjev - rekreativcev je v enem dnevu prevozila 373 km dolgo slovensko kolesarsko diagonalo od Hodoša na slovensko-madžarski meji pa do Pirana na slovenski obali. Startali so ob 4. uri zjutraj v Hodošu, skoraj 16 ur vrteli pedala in okoli 21. ure zvečer prispeli na cilj, Tartinijev trg v Piranu. Pot so prevozili brez večjih Reklamni pano, ki je spremljal kolesarje na spremljajočem kombiju in je zbujal precej zanimanja, kajti na njem so bili vsi podatki udeležencev. Kadrovske vesti OD 1. 6. 1985 DO 30. 6. 1985 Sprejeti na delo: ZUPANČIČ Nevenka, VERHOVŠEK Mirjana, OJSTERŠEK Darja, LAZNIK Marija, MANTEL Jerica, ARZENŠEK Marija, CESTNIK Miroslav, NARAD Aleksander, KNEZ Franc, GORJUP Franc, LOVAŠIČ Tomislav, KVAS Damjan, CESTNIK Dušan, NIKOLIČ Stanoje, OTOREPEC Jurij, PRIVŠEK Jože, PUNGARTNIK Slavko, FLAC Željko-vsi TOZD Posoda; MOHORČIČ Ksenija - DSSS - ZT; BOŽNIK Ida - DSSS - razvoj; TERGLAV Alojz - DSSS - POiPI; ZALOKAR Marjan - DSSS - Nabava; RESNIK Miro - DSSS - ZT; MIRNIK Milan - DSSS - nabava; GOLOB Peter, DUJAKOVIČ Stanko, RADAKOVIČ Predrag-vsi TOZD Kontejner; IMŠIROVIČ Arif, VUČENOVIČ Marinko, LJUBOJEVIČ Cvetko-vsi TOZD Odpreski; KURTIŠ Petrit - TOZD Orodjarna; KRAJNC Bogdan 7 TOZD Vzdrževanje; VEBER Ivan - TOZD Radiatorji; ALIŠKOVIČ Huzeir, KAVKA Cvetko, VODIŠEK Drago - vsi TOZD Kotli; KOROŠEC Borut - TOZD Servis i n trgov. Iz DO so odšli: SLUGA Albina, BIZJAK Dragica, STIPLOŠEK Jožica, KRAJNC Stanko, DESNICA Dušan, KOVAČIČ Darko, ŠRAML Vlado, MIRNIK Milan - vsi TOZD Posoda; PIVEC Liljana, KNEŽEVIČ Proko, PAVIČIČ Milan - vsi TOZD Kontejner; ŠARLAH Anton, MEDVED Robert - oba TOZD DSSS -razvoj; ŽNIDER Jože - TOZD ERC; GAJŠEK Zvonko - TOZD SIT; MAČEK Anton, KRAJNC Martin - oba TOZD Kotli; PO-VŠE Mladimir, SKALAR Andrej - oba TOZD Vzdrževanje Upokojili so se: MARKIČ Marija (4. 8. 1934-10. 6. 1985), TISELJ Amalija (18. 3. 1931 - 17. 6. 1985), JERANKO Martin (10.10.1926 -1.6.1985) - vsi TOZD Posoda; ROMIH Avgust (28.8.1931 - 17. 6. 1985) - TOZD Vzdrževanje; KOSI Angela (17. 5. 1930 - 10. 6. 1985) - TOZD DSSS - kontrola Poročili so se: DROBINC Marija - KOS - TOZD POSODA, CENTRIH Marija - KOS - DSSS. Premeščeni iz TOZD v TOZD KRIŽANEC Konrad iz DSSS v ERC; KRAJŠEK Zdravko iz SIT v DSSS - inž.; IVANČIČ Mija iz VZDRŽEVANJA v DSSS; Crikvenica. OD 1. 7. 1985 DO 31. 7. 1985 Sprejeti na delo: BEZEK Džurdžica, PILKO Danica, FIŠEN Ivanka, ČADEJ Mateja, POLAK Irena, GROS Stanko, MAKSIMOVIČ Milenko, PODGORŠEK Vojko, EBERLINC Bogomir, GRUJIČIČ Slavko, JOVIČ Zoran, UŽMAH Ludvik - vsi TOZD POSODA; HOBLAJ Danica - TOZD DSSS - inženir.; PETRIČ Dragoljub - TOZD Kontejner; STANKOVIČ Miroslav, MIKAČ Milenko, SKALE Jože, HADŽIČ Emsud, POPOV Ivan - vsi TOZD Odpreski; MENART Matjaž - TOZD Radiatorji. Iz DO so odšli: KOJTERER Ivan, MASTNAK Andrejas, PUNGARTNIK Miroslav, BOVHA Marjan, JOVIČ Zoran - vsi TOZD Posoda; HRVAČANIN Bore, BUDJA Janez - oba TOZD Kotli; FLIS Anton -TOZD Radiatorji; GREŠAK Franc, KOBINOVIČ Jasmir, ZAJKO Ivan, STANKOVIČ Miroslav - vsi TOZD Odpreski; PASARIČ Marijan - TOZD Kontejner; KOŽEL Andrej, KRIVEC Branko, PILKO Jože - vsi TOZD Vzdrževanje; ŠELEKAR Marko, IBRALIČ Mevludin - oba DSSS - nabava; BULAT Mirko - DSSS - kontrola. Upokojili so se: BOVHA Silva (30. 12. 1934 - 1.7. 1985), ŠTORMAN Angela (27. 2. 1932 - 1.7. 1985), VODENIK Kristina (18. 7. 1930 - 19. 7. 1985), KOŠENINA Mira (13. 4. 1935 - 8. 7. 1985), ŠKRUBEJ Antonija (11.1. 1935 - 29. 6.1985), PERPAR Leopoldina (26.3.1934 -1.7.1985), KOŠIR Silvo (13. 12. 1925 - 1. 7. 1985), ZOTEL Vinko (17. 3. 1927 - 1. 7. 1985), KOSMAČ Ciril (1.3. 1930 - 1.7. 1985) - vsi TOZD Posoda; MLAKAR Stanislav (24. 6. 1930 - 1. 7. 1985) -TOZD Vzdrževanje; VRABIČ Marija (20. 1. 1933 - 1. 7. 1985), TRAVNER Ana (7.1.1931 - 1.7.1985), COCEJ Stanislav (28. 4.1926-1.7.1985), BAŠA Franc (7. 5. 1924 -1. 7. 1985) - vsi DSSS Umrl KOŠTOMAJ Rudi (15. 4. 1943-11.7. 1985) - TOZD Radiatorji. NAŠE ČRNE TOČKE Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu juliju 1985 dne 25. 7. 1985 TOZD POSODA Majgar Franc-neopravičeni izostanek z dela-opomin; Mesarič Božo - samovoljno zapustitev delovnega mesta in DO - opomin; Miša Nada - odklonitev delovne naloge - opomin; Rataj Franc - kraja - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 12. mesecev; Turk Romana - vinjena na delu - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mesecev; Zukič Muhamed - povzročanje nereda -prenehanje del. razmerja odloženo za 6 mesecev; Jajčevič Tomislav - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja; Grobelšek Matej - neupoštevanje predpisov VPD - opomin. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Rebevšek Vili - neopravičen izostanek z dela - opomin; Vodišek Rudi - kraja - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece. TOZD SERVIS IN TRGOVINA Mlinarič Rajko-neopravičeni izostanki z dela-prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece. TOZD EMOKONTEJNER Šmuc Milan - neopravičeni izostanki z dela - prenehanje del. razmerja odi. za čas 3 mesece; Mihelin Milan - neopravičeni izostanek z dela - opomin; Kralj Miran - neopravičeni izostanki z dela - javni opomin. TOZD RADIATORJI Čamernik Miran - neopravičen izostanek z dela - opomin. DSSS Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem in TOZD Posoda za lepo darilo ter društvu LT EMO za izkazano pozornost in darilo. Vsem pa želim še veliko delovnih uspehov, zdravja in medsebojnega razumevanja. Vinko Zotel ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očija Videc Stane - neprimeren odnos do nadrejene osebe - javni opomin. Pravna služba Sporočilo sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Vzdrževanje in energetika, strojni obrat, kotlarna, za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Avgust ROMIH LETA PA KAR PREHITRO MINEVAJO V večini delovnih sredin naše delovne organizacije so manjše slovesnosti ob jubilejih posameznikov postale že kar običaj. Ne glede na to ali gre za upokojitev ali pa visok osebni jubilej. In prav je tako, saj to pomeni priznanje za dolgoletno delo in nenazadnje tudi več pozornosti ob osebnih praznovanjih ali slovesu od aktivnega dela. Belina Ana iz montaže TOZD Posoda je pred nedavnim praznovala srečanje z »Abrahamom«. Ob tej priložnosti so ji sodelavke čestitale, med malico pa so se malce poveselile in pogovorile o tem in onem. Sledil je še spominski posnetek. Rudija KOŠTOMAJA ZAHVALA ZAHVALA se iskreno zahvaljujem kolektivu EMO, TOZD Radiatorji, njegovim sodelavcem za darovano cvetje, za izkazano pomoč, tov. KOVAČIČU za poslovilne besede, kakor vsem, ki ste ga v takem številu pospremili v njegov poslednji dom. Žalujoča žena z otroci. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene Rozalije STRITIH se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD RADIATOR za izraze sožalja in denarno pomoč. Žalujoči mož Franci Ob boleči izgubi moje drage mame Antonije PODHRAŠKI se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Emokontejner za denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka' Angelca KALŠEK z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Janeza ZUPANCA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Radiatorji za pomoč in izraze sožalja. sin ALBIN Ob boleči izgubi dragega očeta Slavka KRAJNCA se isreko zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz T.OZD Posoda za denarno pomoč, posebna hvala tov. Ključa-rič. družina MESARIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Anice BRECL se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD POSODA za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Žalujoči sin Milan Sajnker z družino. Humor »Očka, kaj pomeni to, tovariši zavedajte se, da delate zase?« »Ja, to pomeni, da ravno toliko zaslužim, da bi lahko živel brez tebe in mamicel« * * * »Sinoči sem imel srečo pri kartah«. »Koliko si pa dobil?« »Nič, ampak žena je že spala, ko sem prišel domov«. * * * »Tovariš zdravnik, morate pomagati mojemu možu«, reče žena psihiatru, »domišlja si, da je dvigalo«. »Kar pošljite ga k meni. Poskušal mu bom pomagati«. »To ne bo mogoče, tovariš zdravnik, kajti ustavlja samo v zadnjem nadstropju ...« * * * V Savinjski dolini žena po končanem TV sporedu vpraša moža: »Ali več koliko je ura?« »Ne, ne vem, toda takoj bova zvedela«. Sede za klavir in začne udrihati po tipkah. V naslednjem hipu začne njun sosed z ročajem metle tolči po stropu: »Nehaj razbijati, norec. Ali ne veš, da je ura že pol enih ...« * * * Kmet ima precej debelo ženo. Včasih jo zmerja, da je takšna kot kombajn. Pa jo je zvečer v postelji nagovarjal. Ljubeznivo mu je pojasnila, da se kombajna za eno slamico pač ne splača »zalau-fat«. * * * »Precej zaskrbljen si videti, kot da bi te življenje grdo tlačilo ...« »Moja žena je pobegnila z mlekarjem«. »To je pa res hudo. Česa takšnega tudi sovražniku ne bi privoščil«. »Res je hudo. Zdaj ne morem več piti bele kave, ampak samo še črno«. * * * »Mislim, da denar ni najpomembnejši ...« »Da, prav imaš!« »Kajne?! V življenju je še toliko lepih stvari-avtomobili, obleke, nakit...« — Si se dobro pripravil za jutrišnji sestanete? — Seveda, vse sklepe sem napisal že prejšni teden! bo že držalo!« »Ni res!« »Si že slišal, kako jo je skupil Tone?« »Ne! Ali ga je kdo pretepel?« »Še huje! Moja žena se je preselila k njemu ...« * * * »Sram te bodi! V tvojih letih še nisem lagal« se huduje učitelj. »Kdaj pa ste potem začeli?« zanima učenca. * * * »Kako neki lahko trdite, da ste ženo zabodli po naključju?« »Lahko! Stvar je zelo enostavna: iznenada se je postavila pred taščo«. * * * »Moj ata plavi, da motam zmelaj stoliti kaj sem obljubo. Kaj pa vsi oni stlici, ki se na sejah zmelaj kaj zmenijo, pa potem nic od obljubljenega in zmenjenega ne naledijo?« * * * Novinar: »Kako porabite svoj osebni dohodek?« Peter: »Približno 30 odstotkov gre za stanarino, vodo, elektriko, 30 odstotkov porabimo za obleko, obutev, 50 odstotkov za hrano in dobrih 20 odstotkov za drobnarije ...« Novinar: »Oprostite, to je vendar skupaj 130 odstotkov?!« Peter: »Povsem natančno ste sešteli!« * * * »Pri nas imamo malo kontrolorjev in dobro kvaliteto izdelkov«. »Pri nas pa je ravno obratno. Imamo veliko kontrolorjev in slabo kvaliteto izdelkov«. * * * Mož: »Bojim se draga, da ti bo tisti ptiček, ki ga imaš na novem klobuku, pojedel možgane!« Žena: »Kar naj jih poje, ker če bi ga ti imel na klobuku, bi tako umrl od lakote!« * * * »Tak lep pašnik, pa tako suhe krave sosed, kako to?« »Vse je bilo v redu, dokler nisem prodal bika. Od takrat dalje jedo samo še spominčice!« žalostno ugotovi kmet. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. »Našim sosedom pa res nikoli ne ustrežeš!« »Kaj pa je narobe?« »Ko je najmlajši ponoči jokal, so godrnjali, da hočejo mir. Sedaj, ko ga moja žena s petjem uspava, pa pravijo, naj vendar pustimo ubogega otroka na miru«. X Dva prijatelja se srečata na ulici: »Glej no, kaj pa se ti je zgodilo? Zakaj imaš roko v mavcu? Je bila prometna nesreča?« »Da nekaj takega, bi lahko rekel. Hotel sem se izogniti otroku - in sem padel s kavča!«