KRANJ, 3. SEPTEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 70 DIN 10.— Izdaja: Gorenjski tisk /Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 475 Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, poLlet. 300, mesečna 50 din Glasilo SZ D L za Gorenjsko Gorenjske Beležka Požrtvovalnost Vsem je še v spominu žalo.;tni dogodek v Ljubljani, ko je pocl tromostovjem zaman klical na pomoč utapljajoči se šolarček, ki je naposled pred očmi številnih gledalcev utonil. . . Tudi Škofja Loka je bila minulo nedeljo prizorišče podobnega dogodka, ki pa se je srečno končal. Od loške mlekarne grade nov lesen, most proti kopališkemu Pu-štalu. Preko lesenega ogrodja je stpeljana zasilna, iz colaric položena brv. Okrog 6. ure popoldne so se igrali po mostu otroci tovarniškega delavca in znanega godbenika Severja — Jurjevca, Majdka, ki bo šla letos v šolo, in France ter Janez, učenca 3. in 4. razreda. Nenadoma se je deska sprožila in vsi trije so padli z višine 8 metrov v deročo in kalno Poljanščico. Nastal je preplah. Ljudje so drli k bregu. Majdko je odnesel tok na sredino reke, starejšemu Janezu je uspelo približati se bregu, od koder ga je rešil oficir JLA Zdka, ki je brc/, pomisleka skočil v vodo, medtem ko se je Franček krčevito oklepal tramu mosta. Le-temu je priskočil na pomoč uslužbenec loške »Zelez-nine«. Ljudje so vili roke in klicali na .pomoč. — Majdko je voda odnašala . . . Prav v tem trenutku pa se je pripeljal na motorju lovec Ivan Hafner. — Naj sam pove, kako je bilo. •>Pravk£r Mm M bil pripeljal domov. Videl sem, kako ljudje de-rejo v smeri proti mostu. Zaslutil sem, da gre za nesrečo; pognal sem motor in zavil v smeri proti mostu. Ni bilo kaj spraševati; po obnašanju ljudi sem sodil, za kaj gre. Hitro sem zavil ob Sori proti Studencu, hoteč prehiteti potapljajoči) deklico. Med potjo sem odvrgel oblačila, ki bi me utegnila ovirati pri plavanju, in že sem bil ob veliki skali, ki štrli iz vode v Sovodnju. Oprijel sem se te skale in čakal. Opazoval sem kalno gladino reke — deklice ni bilo nikjer. Ze sem se zbal, da sem prišel prepozno, ko sem nenadoma ugledal vrh vode otrokovo krilce. Pognal sem se in zgrabil — punčka je bila moja! Krčevito se me je oklenila in me z drobnimi prstki stiskala kot s kleščami. Srečno sem dosegel breg. Pogledal sem dekletou v bledo lice. Očke je imela že steklene, vendar je srce še utripalo. Čudno, da je otrok sploh vzdržal, saj jo jo voda nesla vse do So voden j. Trepljal sem jo po ličkih in deklici so je vrnila zavest« — je zaključil [pripovedovanje požrtvovalni rešitelj. z an SELAN S seje ObLO Kranj Najetje posojila za komunalne gradnje Kranj, 31. avgusta. Občinski ljudmi odbor Kranj Je •-; danafinjl redni seji sklepal o najetju posojila iz občinskega kreditnega skla du. za zidavo stanovanjskih hiš, ki ga bodo uporabili za nujna komunalna d ela «ia področju nekaterih stanovanjskih naselij. Sprejet je bil tudi predi ig za garancijsko izjavo podjetju »Slo-venija-šport«, potrjena so bila pravila nekaterih trgovskih podjetij in predlog za imenovanje komisije za narodno obrambo ter komisije za spomeniško varstvo. Svet za gradbene in komunalne za- družnica »Slovenskega poročevalca« in deve pri ObLO Kranj je določil prio- »Tkanina«. To bo eden najlepše ure-riteto komunalnih gradenj na zazidal- jenih lokalov v Kranju. Razen tega so nih območjih Planine, Zlatega polja, ti prostori ob najbolj prometnem delu Smidovega travnika in območja sever- ceste in bodo marsikaj pripomogli k no od vodovodnega stolpa. Na Planini lepšemu izgledu mesta. Podjetje »Sloje v načrtu gradnja ceste, transforma- venija-šport« je v ta namen najelo 4 torske postaje in vodovoda, za kar so milijone dolgoročnega posojila, za kar ijaia 7kczf KranT'kolona aVtomobilov, njene vožnje približno 1000 km po na-predvideni stroški v višini 8.286.000 mu je ljudski odbor dal garancijsko ki je šla že iz Belgije preko Zahodne šem ozemlju, pa je bila v Kranju dinarjev. Na Zlatem polju ]e nujno izjavo. Nemčije in Avstrije! Številni gledal- tudi kontrolna postaja. V Liegu potrebna nova cesta, vodovod m. ure- Ob zaključku je bil sprejet tudi ditev kanalizacije. Za te gradnje bi po- sklep, da ObLO Kranj sprejme v do- klanca, so videli tekmovalce iz deve-trebovali 4,326.000 dinarjev, za gradnjo govoru z obično Pulo v upravo otok tih držav (Belgije Anglije Francijt kanalizacije na Smidovem travniku Stenjak. Namenjen bo samo koloni- Švice Italije Luksemburga ' ZD\ Ho-4,200.000 dinarjev in za gradnjo kana- jam, v katerih bodo letovali otroci iz landije in Nemčije) ki tekmujejo v lizaeijo severno od vodovodnega stol- vsega okraja. Za igrišča in zgradbe bo letošnji XXVI. ocenjevalni avto-vož-pa 1,673.000 dinarjev. Odborniki so investiranih na Stenjaku okoli 20 mi- nji na progi Liege—-Rim—Liege. Pot, ki je dolga 5064 km, bodo tekmovalci prevozili v štirih dneh brez prestanka. LIEGE—RIM—LIEGE V noči od četrtka na petek je pe- Medtem ko vodi pot tekmovalce ome- sprejeli predlog Sveta za gradbene in lijonov dinarjev, komunalne zadeve, da se iz občinskega kreditnega sklada najame 18,486.000 dinarjev posojila z 1,5% obrestno, mero za 20-letno odplačilno dobo. Omenjene komunalne gradnje so bile v prvi vrsti upoštevane zaradi tega, ker bodo omogočile pričetek takojšnje graditve na predvidenih zazidalnih območjih. V nadaljevanju seje je bilo prebrano poročilo o načrtu nove hišne numeracije v bivši občini Kranj, ker dosedanja zaradi zastarelosti in nepreglednosti ne ustreza več. Med razpravo so odborniki ugotovili, da bo prt tem načrtu potrebno sodelovanje vseh državljanov, ker so v njem predvide J. O. je ci, ki so se zbrali na vrhu Jelenovega startalo 97 tekmovalcev s sovozači, do Kranja pa jih je odpadlo že 22. Vožnjo bodo nadaljevali, ko bodo zapustili Jugoslavijo, preko Italije, Francije, nazaj v Belgijo. Zanimivo je, da nihče od tekmovalcev ni hotel imeti startne številke 13. Kljub temu pa je imelo že dvaindvajset tekmovalcev »smolo«. F. B. e de&eim pesku tu deiavtiU nit: no spotaknil obnjo, DA PA na Dovjem ljudje v trdi IN — CE BI nekje na tem ljubem ^„SG 1"CI1C?.rJU_ ne bi zapletla..v .b.0_ temi no vidijo korak?, pred seboj, to svetu iztaknila 60-svečne žarnice, ki bi se .mi je zdelo huje. Drogov je dovolj, svetile dovškim in mojstranškim de- nedeljska razmišljanja saj BI se dice. Zdaj, ko se je on »razpištolil« pa je zo skoraj treba. žice, pravijo, tudi, le kaj jim še manj- lavcem na njihovi pozni poti don.ov TISTO, da na Javorniku ob belem ka? Ura je vendar enajst ponoči, ko dnevu gore luči, me še ni tako strašno izstopijo zadnji delavei iz jeseniške na tudi preimenovanja nekaterih ulic Prizadelo. Sonca v avgustu tako in Železarne na postaji v Mojstrani. Ca- in imenovanja novih. Imena tistih ulic, tako ni bilo in — zakaj ne bi ljudje ka jih še četrt ure dolga pot na Dovje. ob belem dnevu videli, kod naj hodijo? Premeriti jo morajo v temi, trudna ka- Ce za to plačajo — dragi moji, kaj pa kor so; če zraven kolnejo šoder in jo danes jurček!? z k ki pri prebivalstvu niso našla odmeva, bodo prav tako spremenjena. Ustanovljena bo posebna komisija, ki bo pripravila predloge za ta imenovanja in upoštevala pri tem imena zaslužnih kulturnih in znanstvenih delavcev, kakor tudi borcev in dogodkov iz narodnoosvobodilno vojne. Celoten načrt bo dan v obravnavo zborom volivcev, da bodo volivci povedali o njem svoje mšljonje in dodali morebitne boljše predloge. Sprejet je bil tudi sklep o prenehanju gostinskega podjetja »Restavracija Kranj«, ker nima pogojev za nadaljnji razvoj. Trgovsko podjetje »Slovenija-šport« namerava za svojo novo trgovino v Kranju obnoviti poslovne prostore, v katerih sta pred časom uradovala po- > -4 7,a nočno pot od postaje do doma svetuje uredništvo potnikom zgornjo rešitev Perica Vlašič šele četrti Slab plasma jugoslovanskih veslačev Bled, 2. septembra. SOBOTA Zgodilo se je prav tako kot pred tednom dni. Finalne borbe evropskega šampionata v veslanju za "noske smo pričakali, kot pri ženskah, *e z enim samim samcatim čolnom. Medtem ko je ženske zastopal v finalu *e osemerec, nas bo danes popoldne Vstopal le dobro znani skiffist Perica Vlasič. Jo to nepričakovano? — Prav gotovo! zapovedi, predvidevanja, laskave iz-^&Ve o pripravljenosti naših veslačev 2a letošnje vrhunsko tekmovanje so Se izjalovile. Ze več let nazaj se nam-reč naši veslači niso tako slabo odreci, kot tokrat na Bledu, na »doma-^em terenu«. *e£a ne moremo pripisati smoli. Ka-^rkoli je v včerajšnvh protekmovu-niih startal kak naš čoln, so naši ve-slači brž dobro začeli in skoraj vedno v°dili do 500 pred ciljem. Ostali veslači so, to je splošna ugoditev, v zadnjem letu JlaPredovali kot naši. Včerajšnje borbe so bile precej hude. Zlasti v drugi skupini predtekmo-uanj za osmerce, kjer je šlo na cilju na Bled le s 3 veslači in 3 čolni in vsi Perica Vlasič je zlahka prišel v finale. Veslal je le za plasma. Na splošno so bili včerajšnji časi nekoliko slabši kot v petek, bodisi zaradi vetra, ki je pihal veslačem v hrbet, bodisi zaradi utrujenosti in pričakovanja današnjih finalnih borb. Se ena zanimivost: Avstrija je prišla Osmerec na Blejskem jezeru za las«. Cehi so zmagali za meter trije so prišli v finale: skiff, dvojka veliko bolj pred Švedi in Romuni. To je bila res brez krmarja in dvojka s krmarjem. edinstvena moška borba. Res lep podvig avstrijskih veslačev. komunalo in elektriko in atomsko eaergijo, se jim nihče ne sme čutiti. NA DOVJEM in v Mojstrani ima res že vsak človek občutek, da so čevljarji podpupili Upravo komunalne službe ObLO Jesenice. Vsa pota so posuta z debelim peskom, ki naravnost žre podplate. Pa naj gre človek na postajo ali pa v kino — debeli pesek mu ne uide. USLUŽBENKE Komunalne službe trdijo, da je dan dan in noč noč. Kdor hoče brez zadreg na Dovje, naj to o-pravi podnevi, komur to ni všeč,, žarnice so drage in vseh ni dobiti. 100-svečne BO neuporabne (»fasenge« so premajhne), 60-svečnih pa menda ne dobe. IN CE BI jim to opravičili! Kaj pa pota?! Samo dvajset minut je z vozom iz Mojstrane ali Dovjega do Savskega mostu. Tam je drobnega peska kolikor ga kdo poželi. Peska, ki se na cesti strdi kakor beton. Najbrž je Uprava komunalne službe na Jesenicah mnenja, da so podplati potrošnikov še vedno cenejši kakor pa drobni pesek na cestah. Zlobni jeziki trdijo, da so čevljarji Upravo komunalne službe »podkupili«. Take govorice dokazujejo še vedno, da ima ljudstvo smisel za humor; lepo pa bi bilo, če bi jim Uprava komunalne službe s primerno akcijo naredila konec. BALADA TEM k Lojze, ali kaj vidiš?! Jas tudi ne! Mladinske delovne brigade končale delo Pohvale in udarništva mladim delavcem Kranj, 1. septembra. Miha Bevc podelil 12 mladim delavcem pohvale in proglasil 12 udarnikov. Včeraj so odšli mladinci in mla- Hr;?4a,.a v Preddvoru H> cd;la na i/let na Jezersko, priredila ie tudi zaključni večer s svečano akademijo, kjer ji dinke delovnih brigad s svojih delov nih mest domov. Zadnje brigade, ki so gradile cesto Kopnvnik—Gorjuše, j0 sekretar OK LMS Marijan Rožič Lipnica—Jelovica in brigada iz Pred- podelil diplomo o dvakratnem udarni- vora so, preden so se vrnile domov, štvu, hkrati je bilo proglašenih 8 udar- prejele še pohvale in udarništva. Bri- nikov in 10 pohvaljenih. Brigada nu gada »Boris Kidrič« na cesti Lipnica— Koprivniku je bila pohvaljena, bri- Jelovica je odšla na izlet na Bled, gada »France Perovšek« na otoku Ste- pred tem pa so se zbrali še na sve- njaku pa proglašena za udarno. M'adi čani brigadni konferenci, kjer je bila delavci so odšli domov, da se pripra- brigada proglašena za tretjič udarno, vijo na Rričetek pouka. Več o tem Hkrati je član predsedstva OK LMS bomo pisali v prihodnji številki. Odkritje spominskega kamna v Delnicah 9. septembra zbor kurirjev I. Gorenjske relejne linije V nedeljo, dne 9. septembra ob 11. uri dopoldne bo Zveza borcev NOB iz Gorenje vasi pri Poljanah nad Skorjo Loko odkrila lep spominski kamen v spomin na ustanovitev ene izmed prvih kurirskih postaj na Gorenjskem, ki je bila ustanovljena za kurirsko službo na Gorenjskem že leta 1942. Ta relejna linija je delovala vse do italijanske kapitulacije in to: iz Dolomitov čez Pasjo raven, Delnice, Krivo-brdo in najprej na Jelovico. Vezo so vzdrževali kurirji postaje G-5.s sedežem v bližnji vasi Delnice. Kasneje je ta linija potekala iz Cerknega na Primorskem čez Martinj vrh, Delnice, Ož-bolt nad Zmincem, Studenčico pri Medvodah in v Trbojah čez Savo za kamniški in štajerski ter^n in je obstojala vse do osvoboditve. Z odkritjem tega spominskega kamna bodo dali priznanje vsem borcem kurirjem, ki so v času najtežjm dni NOB omogočali s prenašanjem pošte in literature, da se jo NOB lahko razvijala po enotnem sistemu po celi Slo- veniji; hkrati bo to spomin neštetim nost, kjer se bodo ponovno zbrali vsi žrtvam, ki so v NOB padle iz vrst ku- preživeli kurirji iz I. gorenjske relejne rirjev pri izvrševanju važne in na- linije in kurirji iz drugih linij in po- porne službe. staj cele Gorenjske, ne glede na to, na Ob odkritju spominskega kamna bo katerih postajah in linijah so v NOB v vasi Delnicah tudi prisrčna sloves- izpolnjevali svoje naloge. MEJE Pokrajinska Okrortia Okrajna. Dubrovnik, 2. septembra. Danes se je zaključila tu konferenca pravnikov iz 47 držav. Konferenca je bila po splošni oceni boljša kot katerakoli slična konferenca po vojni. Na konferenci kljub obsežnemu dnevnemu redu ni prišlo do nobenega spora niti na plenarnih sejah niti pri delu v komisijah. Zelo razvesljivo je tudi dejstvo, da so se konference udeležile tudi tiste države, ki so svoj čas bojkotirale delo v svetovni pravniški organizaciji. Te dežele so: Sovjetska zveza, LR Kitajska in druge dežele Vzhodne Evrope. London, 2. septembra. Predsednik avstralske vlade Men-zies, švedski zunanji minister Unden in še 25 drugih predstavnikov komiteja petih držav je danes s posebnim letalom zapustilo London. Odpotovali so v Kairo, kamor so prispeli nekaj čez pol 6. uro popoldne. V Kairu se bodo jutri razgovarjali s predsednikom Naserjem o ureditvi sueškega problema. Pred odhodom iz Londona je premier Menzies izjavil, da bo njegov komite storil vse, kar je v njegovi moči, da se spor mirno uredi. Naloga njegovega komiteja ni le izročiti predsedniku Naserju predloge 18 držav — udeleženk londonske konference, marveč tudi razpravljati o nastali situaciji. Po razgovorih se bo Menzies vrnil v London. Pariz, 2. septembra. Dve francoski vojni ladji s 5000 vojaki na krovu sta danes odpluLi iz Marseilla. Menijo, da sta odpluli na Ciper. V Marseillu in Toulonu so v teku priprave za nadaljnje odpošilja-nje vojakov in vojaškega materiala v Sredozemlje. Francoske oblasti so zasegle za potrebe vojske 31 velikih čez-oceanskih ladij. Vsekakor so te francoske priprave v zvezi s sestankom komiteja petih in predsednika Naser-ja. Francozi in Angleži hočejo z vojaškimi manevri prisiliti Egipčane- k popuščanju. Vendar se tudi v Franciji vse bolj širijo glasovi, da ti manevri ne bodo olajšali dela komiteju petorice. S tem v zvezi je prišlo do nesoglasij tudi na zadnji seji francoske vlade. Moskva, 2. septembra. Skupina sovjetskih pravnikov je v današnji »Pravdi« objavila članek c prepovedi KP Zahodne Nemčije. V članku je rečeno, da je prepoved Komunistične partije v Zahodni Nemčiji teptanje elementarnih pravic nemškega naroda. Ta prepoved daje krila nemškemu militarizmu in ogroža svetovni mir. Zato ni pretirana zaskrbljenost, ki so jo ob tem dejanju začutili vsi miroljubni narodi in vse napredno javno mnenje. Pnom Penh, 2. septembra. V glavnem mestu Kambodže Pnom Penhu je bilo danes objavljeno, da sovjetski premier Bulganin in prvi sekretar CK KPSZ Hruščev ne bosta obiskala Kambodže v septembru, kot je bilo prvotno sklonjeno,' marveč šele novembra. Sovjetska državnika je povabil v Kambodžo princ Sihanuk ob svojem obisku v Sovjetski zvezi. a Gorenjska je bila preprežena s kurirskimi stezami O problemih strokovnih na Jesenicah šol Fond za kadre pri Zvezni industrijski zbornici razpolaga s tiHikim kreditom za -dopolnilno vzgojo kadrov, da bi bilo možno dobiti iz tega fonda tudi sredstva za redno vzdrževanje strokovnih šol. Sklad za kadre pri Zvezni industrijski zbornici mora biti v prvi vrsti na razpolago za redno na razpolago za dopolnilno vzdrževanje. Prepričani smo, da bo s prihodnjim koledarskim letom vprašanje jeseniških strokovnih ter strokovnih šol nasploh dokončno rešeno. Upravni odbor Železarne Jesenice je na ponedeljkovem zasedanju določil člane kolektiva s predstojniki jeseniških strokovnih šol, ki so bili pooblaščeni, da skušajo pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju rešiti vprašanje nadaljnjega vzdrževanja šol. Razen predstavnikov Železarne Jesenice in jeseniških strokovnih šol sta prisostvovala sestanku v Kranju podpredsednika OLO Ivan Bertoncelj in Dušan II o r j a k. Po dokončni ugotovitvi, da Železarna Jesenice spričo pomanjkanja fonda za prosto razpolaganje nima denarnih sredstev za vzdrževanje jeseniških strokovnih šol, st?. predstavnik?. Okrajnega ljudskega odbora pristala na rešitev vzdrževanja Metalurške industrijske šole do zaključka tekočega koledarskega leta s tem, da najame šola bančni kredit, za katerega bo dal garancijo Okrajni ljudski odbor. Za vzdrževanje Mojstrske šole in delavskega oddelka Tehniške srednje šole. Sveta za šolstvo LRS se bo pouk na ki bančnega kredita ne moreta dobiti, vseh šolah v kranjskem okraju pričel pa sta obljubila, da bo skušal najti 15. septembra namesto 5. septembra, Okrajni ljudski odbor potrebna sred- kot je bilo to prvotno objavljeno. Pouk stva do zaključka tekočega leta. S tem bo začel 15. septembra tudi v okrajih je Okrajni ljudski odbor v Kranju Ljubljana, Kočevje, Novo mesto, Ptuj preprečil ukinitev omenjenih šol in in Maribor. jim zagotovil obstoj do prihodnjega Preložitev začetka šolskega leta je leta. Boril pa se bo s Solarni in Žele- v zvezi s pojavo otroško paralizo v zarno Jesenice naprej do dokončne imenovanih krajih. Za sedaj ni še no-ureditve vzdrževanja vseh strokovnih bene osnove za paniko. Prav pa je, da šol. se starši 6im podrobneje seznanijo z NA JAVORNIKU SO PRIČELI S PRIREDITVAMI Javornik, 2. septembra. V počastitev krajevnega praznika in 20-letnice stavke tekstilnih delavcev Slovenije je pripravila DPD Svoboda Javornik skupno z množičnimi organizacijami kulturni teden. S prireditvami so pričeli v soboto zvečer. Ob 19.30. uri so s Straže naznanile fanfare pričete!: praznovanja, nakar je sledila otvoritev zgodovinske razstave ZB ter uprizoritev Ingričeve operete »Tam na gorah«. Včeraj jo bi1, partizanski pohod in strelsko tekmovanje. Kulturne, športne :n telovadne prireditve se bodo vrSiile vse do prihodnje sobote, ko pred javorniškiml valjarnami odkritje spominske ploščo v spomin 20-letnico stavke. MARIBORSKA DRAMA GOSTUJE V PG V soboto, 8. septembra 1956 bo gostovala v Prešernovem gledališču — v okviru proslav 20-letnic* tekstilne stavke v Kranju — Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora. Slovensko narodno gledališče v Mariboru ima razen osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani za razvoj slovenske gledališke kulture nedvomno velike zasluge, saj sta bili do druge svetovne vojne ti dve hiši edini poklicni slovenski gledališči. V Mariboru so ustvarjali od njegove ustanovitve leta 1919 dalje znani slovenski gledališki ljudje, kakor: Nučič, Pre-garc, Razberger, Bratina, brata Kovica in Skrbinška, operna pevca Šimenc in Janko, Furijan, Nakrst, Podgorska, Kraljeva, iZakrajškova in mnogi drugi iz mlajše generacije. Gostje iz Maribora bodo uprizorili John Patri ckovo tragikomedijo »Vroča kri«. To delo, ki so ga nekateri imenovali »pretresljiva študija o osamelem srcu, je napisal znani ameriški dramatik irskega porekla leta 1945, ko se je vračal po končani drugi svetovni vojni domov iz Burme, kjer je bil višji oficir v. Montgomervjevi 8. armadi. Kakor vsa Patrickova dela (med njimi še posebno »Cajnica na Okina-vi«) je doživela tudi »Vroča kri«, ki se skem gledališču sta vzbudili obo deli (v Malčevi režiji) veliko zanimanje in dosegli velik uspeh pri publiki in kritiki. V. Stiglic REDAKCIJA ZBORNIKA ZAKLJUČENA Zbornik gradiva o Veliki tekstilni stavki Slovenije je že v tisku in b» predvidoma izšel 12. septembra. Obsegal bo okoli 170 strani nekoliko večjega obsega. Bo prav tako bogato ilustriran. Na čelu Zbornika bo slika tovariša Franca Leskoška, ki je bil duša stavkovnega gibanja v Sloveniji i*1 predsednik strokovne komisije. Nato bo objavljen članek tovariša Staneta Kavčiča o 10-letnici socialistične graditve v Sloveniji. V nadaljevanju se bodo zvrstili: Zgodovinski oris Velike tekstilne stavke Slovenije. Spomini udeležencev stavke in nazadnje dokumenti o stavki. V tem delu bo objavljen dnevnik tovariša Zmage Krašnje, učitelja-revolucionarja, ki je med vojno umrl v koncentracijskem taborišču in pa dnevnik tržiške predilnice, ki zanimivo osvetljuje, kako je gledal na stavko kapitalistični podjetnik. Cena Zborniku bo kljub precejšnjemu obsegu, bogatim ilustracijam in trebarvnemu ovitku le 100 dinarjev, zato je med ljudmi za Zbornik že sedaj veliko zanimanje. PROSLAVE V KRANJU Terenski odbor SZDL Kranj Center bo v počastitev 20. obletnice velike tekstilne stavke priredil v sredo, 5. septembra ob pol 8. uri zvečer spominsko svečanost v Prešernovem gaju ob spomeniku bazoviškim žrtvam. V četrtek, 6. septembra zvečer ob 8-uri pa bo v Sindikalnem domu zbor članstva Socialistične zveze terena Center, na katerem bo tovariš Vinke Hafner govoril o stavki slovenskih tekstilcev. vsulrževanje šol, šele nato naj bi bil odigrava med drugo svetovno vojno na daljnem jugo-vzhodu v neki začasni angleški vojaški bolnišnici in je pisana s polno Človeške topline, s pravo mešanico humorja in pretresljive tragike, velike uspehe po vseh svetovnih gledališčih. Tudi v maribor- Šol® se bodo odprle deset dni pozneje, kot je bilo predvideno Po sklepu Sveta za zdravstvo in značajem te bolezni in z načinom, kako to bolezen preprečevati. Za to je potrebna predvsem skrbna osebna higiena, pogosto umivanje rok, pranje vse hrane, ki jo uživamo surovo itd. S tem v zvezi opozarjamo starše na predavanje dr. Premrouja, ki bo v četrtek, 6. septembra ob 20. uri v Sindikalnem domu v Kranju. Dr. Premrou bo dal staršem navodila, kako zatirati to bolezen. Podrobneje bomo o stvari poročali v petkovi številki LJUDJE IN DOGODKI Kaj obeta j\ixonova kandidatura? Medtem ko je chicaiški predvolilni Kongres demokratske stranke ZDA potekal v znamenju borbe okrog osebnosti kandidata za mesto predsednika, je moč trditi, da je bil Kongres ame- Wm§m .: 'i ti SPET KANDIDAT Eisenhower Tiskih republikancev v San Franciscu zaključen v vzdušju splošnega soglasja. Zategadelj tudi nihče ni bil izne- nađen spričo dejstva, da je bil Eisen-hower ponovno izbran za predsedniškega kandidata. To je bilo očitno že od dneva, ko se je odločil za kandidaturo; z drugim človekom bi republikanci le stežka računali na zmago. Medtem pa je prišlo do presenečenja: Nixon je bil izvoljen za podpredsedniškega kandidata. — Presenečenje pravzaprav ni bilo v izvolitvi, kajti s tem je bilo računati, temveč v okoliščinah, ki so privedle do tega rezultata. Liberalni republikanec Stassen je namreč sprožil kampanjo proti ponovnemu kandidiranju Nixona za podpredsednika. Z vso zagrizenostjo borbenega politika je stopil v akcijo ter si prizadeval doseči zamenjavo Nixona z guvernerjem Herterjem. Toda desno krilo republikancev je pod vodstvom senatorja Knovvlanda z vso odločnostjo nastopilo proti Stassenovi pobudi in ga obtožilo razbijaštva republikanske enotnosti in demokratov v republikanskih vrstah. Stassenov poizkus, da izloči Nixona, in odpor, na katerega je naletel, osvetljujeta sredino republikanskega Kongresa v San Franciscu in predvolilno enotnost republikancev. Pred 4 leti je bila Nixonova kandidatura plod sporazuma v vzpostavljanju »ravnotežja« med desnim in levim krilom republikanske stranke. Tokrat pa je bitka za Nixo>novo izvolitev zadobila drugačen smisel in značaj. Ei-senhovverjevo zdravstveno stanje, zlasti v zadnjem letu, ni posebno zadovoljivo, in utegne se zgoditi, da bo le-ta, če bo izvoljen za predsednika, takoj prenesel del svojih dolžnosti na podpredsednika. Zanašajoč se na to politično računico, si republikanska desnica močno prizadeva, da bi bil izvoljen Nixon; zategadelj se tudi njegova izvolitev in očividen poraz Stas-sena tolmači kot prepričljiva zmaga republikanske desnice, odnosno tistega dela stranke, ki že od nekdaj velja za steber ameriškega konservatizma, v katerem igra glavno vlogo skrajni ek-stremizem. Enotnost, ki je bila ustvarjena na Kongresu s tem, da sta glasovala za Nixona celo Stassen in njegov kandidat Herter, je navidezna in služi le za prikrivanje neuspehov liberalnega dela republikanske stranke. To dejstvo je toliko zanimivejše, ker so na Kongresu v Chicagu v Demokratski stranki prevladovale liberalnejše sile. Soglasnost v izvolitvi Eisenhovverja torej ni pomenila soglasnosti ameriških republikancev vobče, zlasti pa ne v perspektivnem sprejetju večjega dela Eisenhovverjevih notranjih in zunanjih političnih • zamisli. Na ta način so republikanci postavljeni pred nov problem. Zavoljo svojega ekstremizma je Nixo-n ugodna tarča za demokratske izpade — ali z drugo besedo — demokratska kritiziranja, ki niso imela trdne osnove v odnosu do Eisenhovverjevega političnega realizma in umirjenosti, postajajo uspešneje prav v vprašanju Nixo-na kot njegovega morebitnega naslednika. Demokrati si bodo brez dvoma prizadevali izkoristiti ta argument do skrajnosti. (»JUGOPRESv) Vesti in dogodki PRVI NASTOP Jesenice, 2. septembra. V soboto zvečer je bil v Delavskem domu na Jesenicah koncert, ki sta ga priredila moški pevski zbor in mladinski tamburaški zbor jeseniškega obrtniškega kulturnega društva. Moški zbor se je to pot javnosti prvič predstavil. Najprej je zapel 5 partizanskih delavskih pesmi, nato pa 5 umetnih-Prvi del je bil dobro podan, ker je obsegal lažjo pesmi, drugi del pa nekoliko slabše, ker jo obsegal za zbor prezahtevne pesmi. Zbor je začetniško krizo prebrodil in bo z ozirom na pevski, material w*3 sposobnega pevovodjo šo lahko napredoval. Velik napredek pa je dokazal na tokratnem nastopu, mladinski tamburaški zbor, ki so je uvrstil med\ najboljše tamburaške zbore. Jeseniški obrtniško društvo je s koncertom »spelo. GOSTOVANJE SVOBODE. IZ STRAZlŠCA Šenčur, 2. septembra. Danes je dramatska sekcija Svobode iz Stražišča gostovala v Šenčurju t dr; mo Mariana Pineda. Prireditev ie btla izvedena v okviru proslav 20-let-niče tekstilne stavke. Nastopajoče s° gledalci nagradili z aplavzom. C* LEP NASTOP IV. ODREDA OKRAJNE GASILSKE ZVEZE KRANJ Predoslje, 2. septembra. Danes popoldan jo IV. odred Okraj' ne gasilske zveze Kranj organizira1 velike gasilske medokrajne vaje-Odredovo vaje so bilo izvedeno v Pre' dosljah med gasilskimi društvi iz Bri" tofa, Predoselj, Visokega, Preddvora-Suhe in Kokrice. Najboljši rezultat s° dosegli gasilci iz Britofa s 40 sekun-dami, nato iz Predoselj s 47 sekundami in gasilci z Visokega z 48 sekundami. C ŠAHOVSKI DVOBOJ V ŠENČUR^ Šenčur, 2. septembra. Danes dopoldan je bil v Šenčurjj* izveden šahovski dvoboj na 10 deska11 med moštvom šahovsko sekcije Svobodo iz Šenčurja in šahovskim m0' štvom Partizan iz Naklega. Zmaga*1 so domačini s 13,5 : 6,5. KZ BESNICA GRADI SVOJE . PROSTORE Z UDARNIŠKIM del°w Letos so v dobrih dveh mesecih ^ lanskih temeljih, kjer gradi poslov*1 prostore KZ Besnica, postavili stavb, do strehe, hkrati pa so tudi tesarJ dogotovili vezavo strešnega okvira- ™' avgusta pa je 20 zadružnikov, in na^ slednji dan še 50 otrok, pomagalo P0' dajati strešno opeko. Tako je stav** ki bo postala središče krajev bi*' občine, že v surovem stanju. Pritl'c^ nameravajo še do zime dokončati, ka mor so' bo najprej vselila trgovina 1 pošta ; Zgradba ima tudi prizidek, kier B** bi bila shramba za zadružne kme™ ske stroji? 2 csi&sh • 1 * ^Uoreniske ŠT. 70 / 3. SEPTEMBRA 1956 A2^C Odbojka ob 20. obletnici stavke Prav tako kot v drugih športnih panogah, so tekmovala industrijska pod-jct-;; tudi v odbojki, in sicer v dveh skupinah. V prvi skupini so se pomenili »Iskra« : Golnik 2:0 (pf), »Iskra« : »Planika« 2:0, »Planika« : Golnik 2:0 Perica Vlasic sele četrti Danes je prekrasen sončen dan. Na nebu ni prav nobenega oblačka. Vsi, gostje in domačini pa z nervozo pričakujejo finalne borbe, ki se bodo pričele ob 14.30. uri. NEDELJA Danes popoldne se je v Zaki zbralo rekordno število obiskovalcev (okoli 7000), ki so prišli, da bi videli najboljše veslače Evrope. ČETVEREC S KRMARJEM Ze prva popoldanska tekma je pokazala, da je v finalu zbrana res veslaška elita. Zlato medaljo je dobila je Perica. Toda DVOJEC BREZ KRMARJA Finska je v tej tekmi odstopila, ker sta njena dva veslača osvojila že v četvercu s krmarjem zlato medaljo. V krasnem finišu so osvojili zlato medalje Rusi. Kljub temu, da so Avstrijci vodili več kot 1000 m, niso u-speli vzdržati do cilja. Bili so drugi. Na tretje mesto se je plasirala Belgija. Vlasić, kot kaže, ni vzdržal začetnega izredno ostrega tempa, ki si ga je zadal. To ga je stalo verjetno tudi vsaj 3. mesta. Časi: 1. Ivanov (Sovjetska zveza) 7,24.5, 2. Fersen (Nemčija) 7,28.7, 3. Kočerka (Poljska) 7,30.6. DVOJKA S KRMARJEM Lanskoletni prvaki Evrope — Švicarji so v začetku vodili, na cilju pa Časi: 1. Sovjetska zveza 7,10.5, 2. so klonili pred Nemci. Avstrija 7,12.4, 3. Belgija 7,14.5. SKIFF Ko jo prišlo p\>ročilo z 250 m, je med številnimi gledalci kar završalo. Vodil (pf). V tej skupini je postal zmagovalec »Iskra«, ki se je plasirala za finale. V drugi skupini so tekmovali: »Kovinar« : »Tiskanina« 2:0, »Kovinar« : DES 2:0 (pf), »Tiskanina« : DES 2:0. V tej skupini je bil zmagovalec »Kovinar«, ki se je danes dopoldan sestal z zmagovalcem prve skupine »Iskro«. Finale — »Iskra« : »Kovinar« 2:0. M-č posadka Finske, ki je od 50 m, ko je prevzela vodstvo, vozila vse do cilja na čelu skupine. Časi: 1. Finska 6,49.2, 2. Sovjetska zveza 6,50.3, 3. Italija 6,50.9. Vlasić je zasedel 4. mesto. Zmagal je 18-letni Rus Ivanov, ki je letos premagal že tri nekdanje prvake Evrope v skiffu; Vlasi -ća, Poljaka Kočerko in Rusa Cuka-lova. Ob 30-letnici strelstva na Gorenjskem Velika strelska tekmovanja po vsej Gorenjski PODBREZJE »Partizan« Podbrezje je priredil na-ttiiznoteniški turnir, na katerem SO sodelovali igralci iz Podnarta, Naklega, Golnika, Dupelj in domačini. Rezultati: moški ekipno: (6) Golnik : Podbrezje 3:0, Golnik : Duplje 3:0, Golnik II : Podnart 3:1. Finale: Golnik I : Golnik II 3:2. Moški posamezno: (18) Keršič : Rešek 2:0, Zalar : Gr-bec 2:0. Finale: Keršič : Zalar 21:16, 21:14 (oba Golnik). V Podbrezjah so pričeli igrati namizni tenis šele pred kratkim in imajo do te igre veliko veselje. Vključili se bodo tudi v gorenjsko namizno-teniško ligo. PODNART Tudi »Partizan« iz Podnarta je priredil prejšnjo nedeljo namiznoteniški turnir, na katerem so sodelovale ekipe iz Podbrezij, Podnarta in Golnika. Igrali so mladinci in člani. Rezultati: mladinci: Golnik : Podbrezje 5:0, Golnik : Podnart 5:1, Pod- Prvi dan Strelskega tedna ob proslavi 30-letn:ce strelskega športa je bila po vseh streliščih na Gorenjskem vrsta tekmovanj z najrazličnejšim o-rožjem. OSO Kranj je na vseh streliščih razdelil zmagovalnim ekipam lepe pokale, naiboljšim posameznikom in drugo planiranim ekipam pa di-plcme. NA JESENICAH so tekmovali v troboju z vojaško puško in p.štolo strelci okraja Kranj, Cerklje in Go.ica. Z vojaško puško so tekmovali na 20TI m in 300 možnih krogov v 5-članskih ekipah. Kranj je z vojaško puško nastopil z dvema ekipama. Vrstn; red tekmovanja: 1. Kranj i. 1C2C\ 2. Celje 991, 3. Kranj II. 938, 4. Gorica 884 krogov. Najboljši posameznik je Polde Tržan iz Celja z 227 krogi. Pištole: 1. Kranj s 550 krogi od 1000 možnih, Celje 537, Gorica 244. Najboljši posameznik Polde Tržan (Celje) 141 krogov. V TRZlCU so tekmovalo članico z malokalibr-sko puško. Napovedan je bil med-okrajni troboj Kranj, Ljubljana in Celje, vendar so tekmovale le v dvoboju, ker se Celjanke zaradi bolezni tekmovanja niso udeležile. Vrstni red tekmovanja: 1. Ljubljana z 80C krogi, 2. Kranj s 682 krogi. Od posameznic 274 V SKOFJV LOK* jo bil napovedan šesteroboj z vojaško puško, vendar jo bil izveden samo dvoboj med strelci i?. Škofje Loke in Železnikov, ker se družine iz Trebije Zircv, Zalega loga. in Gorenje vasi iz neznanega vzroka tekmovanja niso udeležile. Vrstni red: 1. Skofja Loka 410, 2. Železniki 26' krogov. Najboljši posameznik — Ivan Tavčar s 101 krogom. Časi: 1. Nemčija 7,45.1, 2. Švica 7,40.4, 3. Avstrija 7,49.9. ČETVEREC BREZ KRMARJA Čeprav so Madžari vodili vse do 1700 m, so osvojili zlato medaljo v tej disciplini Italijani, kljub temu da so zašli v stezo Poljakov in zavoljo tega morali preveslati nekoliko metrov več. Časi: 1. Italijani 6,42.9, 2. Madžari 6,45.0, 3. Nemčija 6,50.5. DOUBLE SCULL V tej disciplini ni bilo dvoma o prvem mestu. Posadka Sovjetske zveze jo že taVffcj v začetku prešla v vodstvo, ki «o ga od metra do metra večali in pt. zatem niso več izpustili iz rok. Na cilj so privozill za 30 dolžin čolna prednosti. Časi: 1. Sovjetska zveza 7,05.0, 2. Nemčija 7,08.4, 3. Cehoslovaška 7,13.5. OSMEREC Najpomembnejša točka danes popoldne je bila vsekakor v osmercu. No- Slab plasma jugoslovanskih veslačev beni izmed ekip ne bi mogli dati prednosti. Po uspelem startu je na 100 m vodila Nemčija. Vso tekmovalno progo so se čolni vrstili v vodstvu za meter ali dva. V sijajnem finišu, ki se na veslaških tekmovanjih redko vidi, so zmagali Cehi, morda nepričakovano. Od. veselja so se na cilju, polivali z vodo in krilili z rokami. To je bila res sijajna borba 48 veslačev v 6 čolnih. Vrstni red na cilju je bil: 1. Cehoslovaška, 2. Francija, 3. Madžarska, 4. Italija, 5. Sovjetska zveza in 6. Nemčija. S tem je bilo končano 46. evropsko prvenstvo v veslanju, ki je, kot je dejal predsednik Evropske veslaške federacije g. Mulgg, v vsakem oziru uspelo. Bržkone je uspelo tudi ža gostince, ki so v teh dneh prav gotovo prišli na svoj račun. I. AUSEC TELOVADBA ISKRA : ŽELEZARNA Stražišče, 2. septembra. Včeraj je bil v Domu Partizana v Stražišču zanimiv dvoboj v orodni telovadbi med članskimi in ženskimi vrstami »Iskre« iz Kranja in »Železarne« Jesenice, ki ga je organiziral mladinski aktiv tovarne »Iskra«. V obeh srečanjih so zmagali telovadci z Jesenic: člani z rezultatom 157,6:130,9, članice pa s 156,5:154,8. Od posameznikov so bili v končni oceni najboljši: Tine Subic 38,2 točke, 2. Lado Soteljšek (Iskra) 37,8, 2. Lado Trampuž (Z) 33,5, med članicami pa Sonja Rozman 39,2, 2. Ada Smolnikar (Z) 38, 3. Marica Bernik s 35,6 točkami. POSVETOVANJE TVD PARTIZAN V petek, soboto in nedeljo je bil v Prosvetnem domu v Kranjski gori po- AMATERSKE DIRKE V CERKLJAH Cerklje, 2. septembra. Kolesarska zveza , Slovenije je v Cerkljah organizirala tekmovanje ko-lesarjev-amaterjev, ki niso včlanjeni v nobenem klubu. Moški so startali na 40 km dolgi progi, pri katerih je zmagal Sitar 1:06,0, 2. je bil J. Zi-cherl 1:06,0. Borba v tej disciplini je svetovalni zbor predsednikov, načelni-bila zelo ostra in z malenkostno pred- kov, tajnikov in propagandnikov o-nostjo je zmaga pripadla Sitarju. Cla- krainih zvez TVD Partizan Slovenije, niče so se pomerile na 4 km dolgi Udeleženci so poročali o stanju dru-progi, zmagala pa je Novakova 8:15 štev, ocenili so okrajne zlete ter okraj-pred Staretovo 8:20 in Poželovo 8:25. ne in republiške tekme, govorili o po- škodbenem skladu, uvedbi tečajev in razpravljali o načrtih za prihodnje leto. Tekmovali so tudi pionirji na sk i rojih. Zmagal je Tratnik. Zmagovalci so dobili praktične nagrade. NOGOMET nart : Podbrezje 5:3. Kot v Podbrezjah, tako so tudi v j0 bila najboljša Milena Dimic Podnartu pričeli šele pred kratkim krogi. Soj iti to športno panogo, ki je našla Pri mladini velik odziv. Tudi igralci jz Podnarta bi želeli igrati v Gorenjski ligi. Razveseljivo dejstvo je, da se 2a namizni tenis zelo zanimajo tudi niladinke, ki že kar dobro igrajo. ROKOMET NA GOLNIKU Na novo zgrajenem igrišču za mali rokomet je bila v nedeljo odigrana Prijateljska rokometna tekma med "Mladostjo« iz Kranja in domaoim *Storžičem«. Ze takoj v začetku se je videIo, da domači ne bodo kos gostom, ki so nastopili kompletni, domače moštvo pa je bilo sestavljeno tveroboju na 300 m in 150 možnimi 2golj iz pionirjev. »Mladost« je igrala krogi. Rezu1'a'i: 1. Radovljica 390 kroglo lepo ur. hitro ter porazila domače gov, 2. Bled 219. Na"">oljši posameznik s 30:12 (22:7). Janez Grbec jo bi! Valentin L: r -• 108 krogov. *ADO CARMAN V ZIREH je bilo tekmovanje posebno zanimivo. Tekmovali so samo v ležečem položaju, na domačem strelišču z vojaško puško v 5 članskih skupinah na 100 m. Na tekmovanju je nastopilo 12 ekip. Vrstni red tekmovanja je naslednji: 1., 2. in 3. mesto strelska ekipa iz Zirov r, 161, 12:: in 80 krogi. Nato slede ZB s 76, lovci s 74 in rezervni oficirji, s 56 krogi. V RADOVLJICI so tekmovali z vojaško puško v če- V strelskem športu se vedno ooM uveljavljajo mladi ljudje. To daje strclstvu lepe perspektive V PREDDVORU so tekmovali v petereboju na domačem strelišču, na 100 m in 1500 možnimi krogi med družinami iz Preddvora, Cerkelj. Jezerskega, Visokega in Goric. Rezultati: 1. Preddvor 479, 2. Cerklje 357. Od posameznikov je bil najboljši Janko Troha s 104 krogi. NA VISOKEM so tekmovali mladinci in pionirji z zračnimi puškami. Mladinci — 1. SD Preddvor s 515 krogi, 2. SD Visoko s Tržičani razen borbenosti niso poka-487. Od posameznikov je bil najboljši za]i dosti, Kranjčani pa še tega ne. To nedeljo je začelo nogometno prvenstvo v ljubljansko - primorski ligi. Letos so v tej skupini trije klubi z Gorenjske, in sicer Triglav iz Kranja, Mladost iz Stražišča in Ljubelj iz Tržiča. V prvem kolu so se srečali Triglav z Ljubeljem in Mladost s Slovanom iz Ljubljane. Medtem ko je Triglav, kot se je pričakovalo, precej visoko porazil Trki so novinci v ligi, pa je Mladost po slabi Lgrl komaj rešila žičane, točko. TRIGLAV : LJUBELJ 4.1 (1:1) Tržič, 2. septembra. Danes je tu kranjski Triglav z lahkoto v ležerni igri premagal tržiške nogometaše s precej visokim rezultatom 4:1. Rezultat ifid bil lahko še večji. mladinec Milan Krišelj z Visokega s 131 krogi. Pionirji:. 1. SD Visoko s 465 krogi, 2. SD Gorico z 290 krogi. Rado Carman Pred približno 500 gledalci je sodil z napakami Logar. Vsa igra je potekala v terenski premoči Kranjčanov, kar se vidi tudi po stanju v kotih, saj so Kranjčani v vsej igri dosegli kar 14 kotov, Tržičani pa le enega. Prvi gol je dal v 25. minuti prvega polčasa Mihelčlč z glavo, 2 minuti kasneje pa so Tržičani izenačili iz 11-metrovke. Po odmoru je v 12. minuti padel drugi gol za goste, strelec je bil Brezar I, ki je streljal neubranljivo iz kakih 30 m. Nato sta bila uspešna za Kranjčane še Stular I v 39. minuti in Stular H v 43. minuti. Tržičani so pričakovali, da se bo Triglav moral vrniti v Kranj poražen. Organizirali so pravo pravcato »torcido«, katero navdušenja pa je 16. september 1926 - 16. september 1956 30 let strelstva na Gorenjskem iO ustanovitvi kranjske in ljubljan- di-li boljše strelišče. To misel so rea- denarja, 50.000 dinarjev, katere so ra-' ske strelske družine se je ta šport lizirali predsednik družino Igor Jane, bili za izvedbo načrta za novo stre- hitro širil po vsej Sloveniji, zla-sti na Gorenjskem. Nedvomno gre tu zasluga prav kranjskim in ljubljanskim strelcem, ki so znali zainteresirati za strelski šport tudi prebivalce drugih predelov naše domovine. Tako Je bila že naslednje leto ustanovljena strelska družina v Domžalah, nato pa ^e v Šentvidu, Medvodah in v Tržiču, t 1930 pa so bile ustanovljene v Goščah, Kamniku in na Črnučah. Kma-'u za, tem pa je bila zajeta skoro vsa Gorenjska: Tržič, Javornik, Preddvor, Jesenice, Skofja Loka, Sv. Ana, Gornja vas, Železniki, Križe, Cerklje, Šenčur, Jezersko, Podbrezje, Prim-skov0, Smlednik-Trboje, Bled, Radov-vjca, Poljane, Selca, Kovor, Naklo, straž:ščo, Visokso itd. Prvo boljše sti'eliščo so razen Ljubljančanov zgrabi tudi Domžalčani. Kranjski strelci *° na tem strelišču večkrat tekmovali *n dosegali zavidljivo dobro rezultate, hkrati pa so tudi spoznavali, da pro-vi?-orično strelišče v Struževem zavira IJihovo delo, kajti na neprikladnom terenu in brez tehničnih pripomočkov ^e bilo streljanje otežkočeno in ne-varno. Kot sem že omenil, so imeli strelci takrat zelo težke, neprikladne, lesene tarče, katere so morali nositi ramenih iz Kranja v Struževo in v Stražišče. Kasneje so tarče in ostalo °r°djci hranili na domu. gostiln i ča rj a tajnik Zvonko Juvačin in blagajnik lišče. Celotno gradnjo je prevzel te- Strelska lopa novozgrajenega kranjskega strelišča. Slika prikazuje kranjske strelce na družinskem prvenstvu. Na sliki so Slane Košnik, Hinko Ločni-škar, Martinusi, Valenčič, Mrkal in drugi. Rudi Jeglič. Načrt so uresničili tako, sarskl mojster Pernuš da se je pri kranjski kreditni banki 31.000 dinrHev. Gradit, Kranja za ga začeli Jvota Jokla. Vse te nevšečnosti so dale razen omenjenih treh obvezal še Omer- spomladi 1239. lcla, dograjena na je *ran«sk!m strelcem misliti, da bi zgra- za, da bodo jamčili za večje vsote b'-o !:r.iec septembra [slega leta. — Otvoritev strelišča je bila v nedeljo 5. oktobra 1930. leta in zelo dobru pripravljena. Na dobro urejenem strelišču so imeli dopoldne strelsko tekmovanje, katerega se je udeležilo veliko število strelcev in lovcev. Kot sem že omenil, je bilo strelišče za tiste čase dokaj dobro urejeno. Streljalo se je lahko na 200, na 150 in na 75 metrov ter na leteče golobe. Zaščitni rovi so bili betonski z železnimi vozički za zamenjavanje tarč. Vsi strelski rovi so bili telefonsko povezani s strelsko lopo. Lopa sama je bila sicer lično izdelana, toda mtito za streljanje pa je bilo nepraktično izdelano, kar je moč še danes videti. Po zgraditvi novega strelišča se je strelska družina močno okrepila. Dne 31. marca 1931. leta je bil sklican ire-tji občni zbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Igor Jane, za podpredsednika pa Ciril Mohor. Članstvo v družini se je povečalo od prvotnih 51 na 115. V tem letu so imeli strelci več pomembnih tekmovanj. 5. junija je bilo na strelišču že drugo vi rje tekmovanje na vojaške in lovsko tarče. Tekmovali pa so tudi z malokali-brskim orožjem. Na tem tekmovanju sta se odlično izkazala Avgust Smole in Igor Jane. Dne 16. marca 1932 je bil sklican že četrti redni občni zbor. Za predsednika je ostal še nadalje Igor Jane. V tem letu so strelci prvič poskusili na Gorenjskem vključiti v svoje vrste tudi ženske. Vsled nezainteresiranost: meščanskih krogov ženski krožek ni .bil ustanovljen. Družina je vse leto kar marljivo delovala. Ob koncu leta, 16. decembra 1932, je bil sklican peti občni zbor. Za predsednika so izvolili Cirila Mohorja. (Nadaljevanje prihodnjič) spričo mlačne igro kaj kmalu splah-■ nelo. Pripomnimo naj še, da igrišče v Tržiču, ni preveč primerno za tovrstna srečanja, saj so zaradi iskanja žoge po strugi Bistrice nastajali dolgi in mučni odmori, tako da je moral sodnik podaljšati igro za vsega 5 minut. MLADOST : SLOVAN 1:1 (0:0) Kranj, 2. septembra. Igra, kakršno sta prikazali ti dve moštvi danes, ni nudila gledalcem prav ničesar. Igralci so se brezsmi-selno podili za žogo, jo res hitro oddajali, toda vse prej kakor soigralcem. Igra je bila raztrgana in nepovezana, kar bi se dalo nekoliko opravičiti s precejšnjo vročino, v kateri se je tekma odigrala, vendar moštvi, ki sodelujeta v prvi slovenski ligi, res ne bi smeli tako igrati. Prvi so prišli v vodstvo gostje, ki so po solo prodoru srednjega napadalen dosegli gol. Zoga se je odbila od prečke jr mrežo. Čeprav je šlo za obe točki, se igralci Mladosti v igri niso prav nič1* potrudili. Gol, ki so ga dosegli 3 minute pred koncem, je padel popolnoma nepričakovano. Eržen je streljal iz gneče ostro po tleh in vratar; ki ni videl žoge, sploh ni posredoval. Ruoltatl zafiiii športi dogodkov ZVEZNA NOGOMETNA LIGA VI. KOLO BSK : LOKOMOTIVA 2:1 (0:1) SARAJEVO : BUDUĆNOST 1:0 (1:0) DINAMO : PARTIZAN 4:3 (2:1) VARDAP. : VELEZ 0:0 (0:0) RADNIČKI : HAJDUK 0:5 CRVENA ZVEZDA : VOJVODINA 4:0 (0:0) SPARTAK : ZAGREB 0:0 (0:0) ST. 70 / 3. SEPTEMBRA 1958 6'asGoreni$ke 3 858785551265 S SODIŠČA .. Trojčki v kamniški ob w ■ ■ cini Ker je dobil za tatvino strogo kazen, ie izdal še svojzp tatinskega paida a Frančiška štrajhar iz Hrusevke v v blagu in denarju. Tudi republiški- Tuhinjski dolini je na ginekološki fcli- svet za socialno varstvo in okrajni od- KOLESA JE KRADEL niki v Ljubljani rodila trojčke, dve bor RK sta poslala darilo v gotovini- P. G. iz Br.itofa pri Kranju se je deklici in dečka. To so prvi trojčki v Občinski ljudski odbor v Kamniku j*' ukvarjal s krajo koles in se zato mo- kamniški občini. Strajharjeva družina, Anton Pretnar z Rečice je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani obsojen na 7 let strogega zapora ker je ral zagovarjati pred sodiščem v Kranju. V decembru. 1953 je vzel moško ki se je tako nenadno povečala za; tri člane, stanuje v^ skromni hiši v hri- najmanj 15 primerih spremljal na teh kolo pred neko gostilno v Kranju, 9. bovški vasi. Mož^ dela kot dninar pri nočnih avanturah tudi 25-letni Vinko februarja 1954 pa v poznih urah žen-Eržen z Rečice, ki je za te »prijatelj- sko kolo pred delavnico Jerneja Le- sosedih, mati pa skrbi za dom in polje okrog domačije, ki že do zdaj ni mogla tudi sklepal o- ukrepih, da zagotovi-trajno pomoč prvim trojčkom v občini- ZADRUŽNI TEDEN V KRIZAH Križe, 2. septembra. Kmetijska zadruga v Križati pri Tf" od junija 1953 do junija 1955 zakrivil ske« usluge prejel tudi svoj delež gata v Naklem, 16. maja 1954 moško preživljati 5 otrok. Med njimi ima ?iču ie zadnia leta močno poživila nič manj kot 58 večjih in manjših ta tvin, in to na Rečici, Selu, v Sebenjah in na Bledu. Med temi je 24 vlomnih tatvin. Prisvajal si je zlasti kokoši, zajce, razno orodje, perilo, živila, posodo, pločevino, betonsko železje in ukradenega blaga. Pretnarju tudi ni kolo z dvorišča gostilne Kuralt v Prebilo prav, da Eržen ni nič pomagal dosljah, vendar so ga pri tem zasle-Pretnarjevi ženi, ki je prišla vsled dili. Za vse tatvine bo moral presedeti moževega zapora v materialno stisko, v zaporu 1 leto in 8 mesecev. In tako se je Pretnar odločil ter »lepega dne« v zaporu opisal vse one pri- čelo panje s čebelami in medom. No- mere, v katerih sta kradla skupaj. bena drvarnica, kokošnjak ali klet ni bila več varna pred njim in okoličani so se oddahnili, ko so organi javne varnosti odkrili nevarnega zmikavta Ze veliko število tatvin in količina ukradenih predmetov pa sta dala slutiti, da Pretnar vseh teh tatvinskih Vinko Eržen je sprva tajil vsako udeležbo in Pretnarja skoraj ni hotel Z MANJ VREDNIM BLAGOM JE IZKORIŠČAL Šo vedno se dogaja, da razni prekupčevalci prodajajo po vaseh, pred- najstarejši komaj devet let, najmlajša hčerka pa še ni shodila, saj jre> komaj dopolnila eno leto. Mati in trojčki so zdravi. — Ob tej priložnosti so mnoga naša podjetja in posamezniki pokazali globok socialni čut do revne matere in otrok in ji poklonili razna> darila poznati. Ker pa sta medtem tudi ženi vsem kmečkemu prebivalstvu, manj- obeh priznali nekaj primerov, v kate- vredno tekstilno blago po višjih ce- rih sta prinašala oba ukradene stvari nah. Zaradi takih preprodaj se je za- na Pretnarjev dom in si jih tam de- govarjal že večkrat kaznovani Mate lila, je klonil toliko, da je priznal za Krolo, dama iz bližino Splita. V maju podvigov ni opravljal sam. Ko je ze tri 'primere Pri tem je vztrajal tudi letos jo v Zagrebu in Ljubljani na- nekaj mesecev »sedel«, ga je vedno bolj grizlo, zakaj naj -bi nosil vse ne všečne posledice sam, ko pa ga je 1 POPRAVEK V mojem dopisu, ki je bil objavljen v 66. številki »Glasa Gorenjske« — Požar v Ljubnem — je bilo med drugim rečeno, da je požar povzročila lita skupina otrok kot pred 'eti. Mati otroka, ki je bil svojčas eden od povzročiteljev požara v Ljubnem, 'o pot pa pri požaru ni bil prisoten; zahteva tožbo proti meni. O neresničnosti sem se pozneje prepričal tudi sam. Ker ne želim imeti kakega spora, popravljam vsebino članka v toliko, da v grupi otrok, ki so pred .kratkim povzročili požar v Ljubnem, ni bilo otroka Pavle Maierjeve iz Ljubnega. Joža Kovač Posavec, pošta Podnart na obravnavi, kjer je bilo srečanje kupil razno žensko perilo in blago za obeh »tovarišev« prav dramatično. Ven- moško obleke ter vse to prodajal v dar se je sodišče na podlagi preprič- okolici Cerkelj. Ob upoštevanju nje-ljivega Pretnarjevega opisa skupnih gove večkratne kazni ga je sodišče tatinskih akcij lahko prepričalo o Er- zaradi nedovoljenega trgovanja rbso-ženovi krivdi. Upoštevaje, da doslej še dilo na 3 mesece zapora in mu odvze-ni bil obsojen, mu je prisodilo 1 leto lo vse blago in perilo, ki je bilo najin 8 mesecev zapora. Od toženih pri- deno pri njem. mero v se je Erženu dalo doka/.ati 8 ^^<1^mmm^^mm^m^mmmm^mmmmm vlomnih tatvin ter sodba zato ni nič [ prestroga. F. OBMETANJE S KAMNOM V nedeljo, 19. avgusta je imel sindikat Tovarne pohištva Tržič- zabavo v Planinskem domu na Brdu. Ta dan popoldne smo obiskali ta dom in med potjo je Ciril Pogačar vrgel v glavo velik kamen mimoidočemu dentistu Z. F. iz Radovljice ter mu povzročil krvavitev, zaradi česar je bil prepeljan bo razglasitev k zdravniku. Zakaj je storilec vrgel najboljšim živinorejcem in zmagoval- svoje delo. V dokaz uspehov bo pri" redila od 4. do 9. septembra Zadružni teden. Ves teden- bodo na sporedu strokovna kmetijska predavanja i/ P°" Ijedelstva, živinoreje, sadjarstva in SO*' dobnega kmečkega- gospodarstva* Vsa predavanja bodo v Zadružnem domu m viodo spremljana s strokovnimi filmi. r'iedavali bodo sami priznani strokovnjaki. V nedeljo, 9. septembra pa b» n.iu-traj ob pol osmih velika razstava* goveje živine s tržlškega območja- Najlepša živina bo nagrajena. Ob 13. uri bodo konjske dirke — 7 jahalnimi konji, kmečkimj vozovi in zapravljivčkf. Po končanilv d'rkah in podelitev nagrad kamen, še ni znano. Varnostni organ je hitro prišel do mesta napada. O vsej zadevi bo izreklo zadnjo besedo sodišče. cem na dirkah. ?-Ia vseh prireditvah bodo v prodaji sponvnske značke, od kateiilv bodo tri izžrebane. PREPRODAJO JE DOBRO PLAČAL F. S., posestnik iz Velesovega, se je lani in letos ukvarjal s preprodajo lesa. Na sodišču, je bilo ugotovljeno, da je kupil in prodal z zaslužkom 3 do 4 metre rezanega lesa. Zaradi tega je bil obsojen na 10.000 din denarne kazni, ob upoštevanju, da je razmeroma v dobrem materialnem stanju in mu ni potreben postranski zaslužek. PRAVNI NASVETE J. L., Mengeš. Vašo hišo uporablja najemnik, ki že dlje časa ni plačal najemnine, prav tako ni izvršil v hiši ustreznih popravil, čeprav je okvare sam zakrivil. Odgovor: Kot lastnik hiše imate med drugim pravico odpovedati stanovanjsko pogodbo tudi, če Vam uživalec stanovanja že 2 meseca ni plačal najemnine, ali če uživalec v 2 mesecih po zapadlosti ne plača svojega dela stroškov za popravila. Najemnik mora na svoje stroške oskrbeti vsa popravila in popraviti škodo, ki je nastala po njegovi krivdi. Opraviti mora tudi vsa popravila, ki postanejo potrebna v času, ki je krajši od časa normalne obrabe. V zvezi s tem se obrnite na pristojno okrajno sodišče, kjer boste lahko podali odpoved stanovanjske pogodbe in hkrati zahtevali povrnitev prizadejane škode. L S. N., Mengeš. 1. Najemnik dela škodo v hiši. Vprašujete, kako je z odpovedjo? 2. Ze vse od majhnega niste živeli na domu svojega očeta. Kakšne pravice imate kljub temu do njegovega premoženja? 3. Vprašujete tudi, kako je s preživljanjem nezakonskega otroka? Odgovor: 1. Ce uporablja uživalec stanovanje tako, da se v stanovanju dela škoda, ima lastnik hiše pravico preko pristojnega okrajnega sodišča odpovedati stanovanjsko pogodbo. 2. Kot nujni dedič imate pravice do nujnega deleža, ki znaša polovico deleža, ki bi vam šel po zakonitem dednem redu. Pravico do nujnega deleža lahko uveljavite pred pristojnim okrajnim sodiščem. Pravica do zapuščine zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari iz zapuščine, najpozneje pa v 10 letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. 3. Dolžnost staršev je, tako tudi nezakonskega očeta, da preživljajo svoje nedoletne otroke, razen tega pa je njihova dolžnost, da preživljajo tiste otroke, ki so delovno nesposobni in nimajo zadostnih sredstev za življenje. Preživnina se uveljavlja prav tako preko pristojnega okrajnega sodišča. — Mali oglasi .Prodam 2 postelji z vzmetnimi žim-nicami, žensko kolo, 31 m štirižilnega kabla, peč »Zefir« in električni ventilator 0,5 KM. Naslov v upravi lista. Prodam moško narodno nošo, 15 do 20 metrov gumijaste cevi 0 1,5 em. etui (usnjeno taško) za shrambo daljnogleda, merilo za merjenje zemljišč, dolgo 25 metrov v usnjeni dozi, čevljarsko orodje in druge potrebščine. Tomazin, Naklo 94. Prodam dvodelno dobro ohranjeno omaro. Gregorc Janez, Podreča 31, Smlednik. Prodam ali zamenjam za zidno ali strešno opeko 3 tonski gumi voz. Vidic Franc, Zg. Brniki 74, Cerklje. Tovarna mila v Kranju sprejme moške delavce iz Kranja ali bližnje okolice. Podpisana P. K. izjavljam, da so besede, ki so se govorile po tovarn: predilnice o P. Petru neresnične. Posestvo ali zemljo z gozdom kupim ali zamenjam. Moje posestvo je 4 km od Kranja. Ponudbe poslati na upravo lista. OBVESTILO barvni film »SANT ANTONIO« ob lffil Ponovno obveščamo prebivalstvo, da 18- in **■ un- imata Zobozdravstvena postaja tele- C. septembra, ameriški film »TAR- fonsko številko 608, Protituberkulozni ZAN BRANI DZUNG-LO* ob 16., 18- dispanzer pa številko 708, oba v zgrad- in 20. uri. bi na Stari cesti. Zdravstveni dom, Kranj LETNI KINO »PARTIZAN« RAZPIS ^H septembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO« ob Kmetijska zadruga Gorice, p. Golnik 19.30. uri. razpisuje mesto upravnika, ki bi obe- 5 )in q septembra, ameriški film nem opravljal odkup lesa, ter nabavo »STRAH« ob 19.30. uri. trgovskega blaga. Pogoji: primerna strokovna izobrazba, nekaj prakse v trgovski dejavnosti, ter poznanje kmetijstva. Interesenti naj se javijo pismeno na gornji naslov. Nastop službe lahko takoj, ali 1. 10. t. 1. Mesto blagajnika, honorarnega za dopoldanske ure, najraje upokojenca. Pogoji: znanje pisarniškega dela. Na-stOip službe takoj, ali 1. 10. 1956. Interesenti naj se javijo pismeno na gornji naslov. Plača za upravnika po tarifnem pravilniku in za blagajnika po dogovoru. KINO »SVOBODA« STRAZlSCE 3. in 4. septembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO« — ob 20.30 uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 4. septembra, francosko - italijanski film »TEREZA RAKEN« ob 18; in 20-uri. KINO »RADIO« JESENICE ?.. septembra, francoski barvni film RAZGLAS Ravnateljstvo Drž. glasbene šole na Prodam vzidljiv štedilnik (levi) m JeSenicah sporoča, da bo naknadni otroški globok in športni voziček. vpis starih in novih gojencev v torek, Kolman, Primskovo 21. dne 4. 9. in v sredo, dne 5. 9. od 10. Podpisana Kozjek Pavla, gospodinja, do 12. ure in cd 16. do 18. ure v pisar- Voklo št. 17 preklicujem, ker sem ob- ni Glasbene šole. (Poslopje gimnazije, dolžila Konc Marijo, gospodinjo Cirče j nadstropje). št. 27., da si je prisvojila mojo veri- 'Razdeiitev urnika bo v petek, dne Zamenjam lepo, sončno, prostorno, dvosobno stanovanje v Kranju z enakim v Kranju. Delno vseljivo hišo na Bledu takoj ugodno prodam. Naslov v upravi lista pod 450.000.—. Iščemo moč za delo v materialnem knjigovodstvu z vsaj 6 razr. gimnazije, lahko še brez prakse. Dijaški dom v Tržiču potrebuje prefekta — vzgojitelja. Hrana in stanovanje v domu. 7. 9. 1956 ob 16. uri. Pričetek pouka pa v ponedeljek, dne 10. 9. 1956. Ostala navodila so na oglasni deski na hodniku Glasbene šole. Ravnateljstvo. KINO- TEDNI m GLEDALI KINO »STORZlC« KRANJ Od ?. do 5. septembra, ameriški »OPSESIJA« ob 18. in 20. uri. KINO KOROŠKA BELA 3. septembra, francosko - italijanski film »TEREZA RAKEN« ob 19.30. uri- KINO ŽIROVNICA 5. septembra, francoski barvni film »OPSESIJA« ob 20.30. uri. KINO DOVJE MOJSTRANA 4. septembra, francoski barvni film »OPSESIJA« ob 20. uri. KINO »SORA« ŠK. LOKA 4. in 9. septembra, ameriški film »TRIJE PUSTOLOVCI«. KINO RADOVLJICA 4. in 5. septembra, sovj. revoluc-barvni film »OBAD«, v torek ob 20-uri, v sredo ob 17 30 in 20. uri. j___1----'— -*t Treba je tudi to .prav razumeti. Peklenska vročina, nepo- Sam in Billy sta s starim Harkensmitihom ustanovila kurjo pisni trušč in ta žalostna okolica, vse to spremeni sčasoma še farmo. Prodajala da bosta jejca in si privoščila ob nedeljah tako dobrega človeka v grdega suroveža. Dostikrat nas je zadr- pečeno pišče. Iz trgovine sta .prinesla žice in kurjo pičo. Indios, zeval le strah pred kaznijo, da ni med nami prišlo do dejan- ki jim je sem in tja dovoljeno priti v Muzo, da prineso sadja skega obračunavanja. In tako mislimo vsi, tako čutimo vsi, in zelenjave, so jima prinesli kokoši. V takih okoliščinah po-brez izjeme, vsi, ki smo stlačeni skupaj za to žično ograjo in meni človeku žival mnogo, saj mu pos>tane najzaupljivejsi Primer, ki se je pripetil pred tremi dnevi, jasno dokazuje, moramo delati, kot ni delal do zdaj nihče od nas. ■ tovariš, in celo prijatelj. Rad bi imel papigo in Indios so mi da se tu v Muzi nihče kdo ve kako rad ne šali. Evropejec — Morda stopa ravno v tem trenutku elegantno oblečen ka- Jo obljubili za prihodnji teden. Misel na živalicp me skoraj slovenske narodnosti, se mi zdi, da je bil — je z zavihtelim valir v razkošno prodajalno draguljev v kateri glavnih ulic osrečuje. Ce bi le tako strašno truden ne bil! Jutri tedaj name-kladivom napadel paznika in najbližji vojak ga je kratkomalo tega ali -onega svetovnega mesta vseh peterih kontinentov ravajo pripraviti Harkensmith in njegova družabnika kurjo ubil s strelom iz puške. Strelec je bil povišan in že nosi rdeče našega planeta, da bi kupil in podaril svoji ljubici dragocenost, pečenko na ražnju. Tudi zame so izbrali žrtev. Za to prireditev korporalske našive na rokavu sijočo v zelenkastem ognju smaragdov. In če ti kamni niso iz Je tukaj potrebna priprava posebne vrste. Piščanci namreč, ki Včasih se dvigne silen krik iz katere od jam, tako straho- Ceylona, so jih prav gotovo našli v Muzu. so jih kupili od svojega imetja, so le deloma njihova last, vito glasan, da za ulomek sekunde prevpije celo grmenje stro- Ali sluti dama, ki se pozneje ponaša z dragocenim darom rediti m gojiti jm smejo le pod gotovimi točno predpisanim jev. Vse hiti v tisto smer, pazniki migajo delavcem v globino, svojega oboževalca, ki ji nežne roke drse prek bleščeče ploskve zakoni; Glava- vrat> 8aPJ*k' P°*>ralmk, kakor tudi želodec z Končno nese delavec zmagoslavno v odprti roki nekaj z uma- in se plameni v njenih očeh vžigajo ob plamenih dragih kam- vsem črevesjem vred vsake žive ah mrtve kokoši znotraj bodeče zanijo pokritih drobcev na upravo - smaragde, ki jih je nov - ali sluti, koliko potnih kapljic se lepi nanje? Koliko ži^ne ograje v Muzu so izključna last vlade, oziroma Kornpa-kramp slučajno zadel in odkopal in jih je delavec našel. kletev in smrtnih vzdihov jih obdaja? Koliko obupa je spo- Tudl lzvoz Je str°g° Prepovedan. In ravno taki kamni, ki jih najdejo slučajno, so vzrok, da •i6"'*3 z nJ.imi? , . , *• •.{• *xf neka' tega Je ni,bil°- Sele kf^ej,e 50 ^ tvega ubogi revež, ki jih je našel, življenje in smrt, ali najmanj Morda je ležal isti kamen, ki vzbuja dami tako ponosno znali, da pobirajo kokoš! po tleh med apnencem tudi kamenčke zdravje radost, v želodcu ubogega črnca ali belega srečolovca, dokler z zelenim bleskom — smaragde, ki so bih včasih dokaj veliki- ga ni spravilo mrzlo kirurško rezilo spet na beli dan Vsakomur, ki bi tedaj v Muzu rad gojil perjad, je to sicer Prikrtta kretnja Ž roko k "ot^u, iT da bi si hotel otretTpc* ragS^ ™ io^kf' St^ltVoSlu dOV°1Jen0' ^ nj°g°'Vi V—Ci 80 °dV'iSni °'d st™gih z njega, debel požirek in dragoceni kamen je nastopil svoje "Si t^h i ,TJu J 1, Sn 71« 1, piS°V- Kd°T ŽGli klati' m0ra t0 naznaniti °blasti in dva paznik3 potovanje skozi želodec. Toda tatu so opazovali, ali pa se revež 1*1? ^ i it™ Si • *l „ ■ «h „ JZ lzvedeta sI,ovesno to dejanje ter zaPlen*a Pri tem že omenjene s svojim sumljivim obnašanjem izda sam. Morda ima tudi ?™*T Z **TnZlZ ?JS, \\t , bJh hl.Hm telesne dele za Kompanijo. Tudi mene so že uradno opozorili, T7 ,1 1 , , x. ■ j , . razumel. fc>aj pa tudi nihče od vas, tovar si, tam v stari, hladni j„ , _,__,„, . . v^,. „_„«. j„„ „„^t^;«ii zaupnega prijatelja, ki nima slučajno drugega opravka in gre Evrom- ne ' kai se nravi -trdo delati nori tronskim soncem - ° papig1' kl S1 10 želim' vsak teden Pazniki postrigli brž na upravo povedat n *i ?', , <. P j P, , tr°Psklm sonc^m- peroti, da bi ne mogla prek ograje kot »vrednostna pošiljka«, na upidvu povedu Postal sem tak kot vsi drugi, sem rekel, in je res. Hrano fa " . In opeharjeni revež se kaj kmalu seznani najprej s »ču- mečem vase molče, kot to delajo vsi drugi; če me kdo ogovori Danes je bil zakol piščancev. »Hej, Ernesto, le poglej, kako dežnim strojem«, ki odkrije kamen v želodcu in potem še z v tem razpoloženju, je to skoro smrtna žalitev, čeprav so Je tale zalit! Ta naj bo tvoj, da boš boljše volje, fant!« klepeče ostrim operacijskim nožem prijaznega angleškega zdravnika, besede dobrohotne in ljubeznive. Sam in Harkensmith brž postavi pokonci svoje ogromne uhlje. Še nikoli — in jaz sem na delu komaj en teden — ni bil John Adams Safegrace Harkensmith mi dostikrat prigo- »Pri miru me pustite«, godrnjam, pa sem vseeno srečen, da se dobrotni profesor Rontgen tolikokrat proklet kot v smaragdnih varja, miga z ušesi, da bi me razvedril. Tudi Sam in Billy, ki toliko brigajo zame. To dobro de. — Ah, jutri je nedelja, dan rudnikih v Muzu!... sta očividno bolj vajena težkega telesnega dela, mi poskušata počitka! Naspali se hočem do skrajne meje in ko ne bom mogel Jutri me bodo menda uporabili pri razstreljevalni koloni, olajšati bridke dneve. Toda vsi obrazi so mi zoprni, včasih -več spati, bom še ležal in sanjal o svetu za bodečo žico, tam Povedal mi je to eden od paznikov, ki je posebno prijazen, se moram prav premagovati, da ne začnem s pestmi biti po zunaj, ki mi je tako blizu, pa vendar tako neizrečeno daleč . • • Nekaj čudnega je to, da so skoro vsi možakarji, ki imajo nrjih. Lagodno se zleknem v mrežnico in razmišljam . . . Skoda, da ne nalogo nadzirati naše delo in tudi vsi vojaki — izven službene Mehko in nežno, kot da bi me božala materina roka, vpliva roje Carusc! Morda pa se še oglasi! Nekdo se ustavi pred dobe — zelo ljubeznivi, neznatni in neškodljivi ljudje, ki nas name Carusovo petje. Kakor hitro začne Sicilijanec prepevati, mrežnico.. »Niti sam zlodej ne vzdrži več tega, kako pa naj pri večernih ognjih kaj radi obiskujejo in so nam tudi kar mi je, kot da se mi je vselil v dušo spokojen mir. Skoda le, Jaz!<< šepeče nekdo in ko se ozrem, zapazim Billa. dobrodošli. Med delom pa so suženjski priganjači da nič takih, da tako poredko poje, ker baje rezki nočni zrak škoduje nje- »Jaz jo odkurim! Samu se še ne da, o čakanju tveze nekaj ki jim je samo žal, da jim delovni predpisi ne dovoljujejo biča. govim glasilkam. in o Chocu. Jaz pa nočem več čakati! Ali greš z menoj!?« 4|*la