Mestna novica. Svetovni mirovni kongres je otvoril svoje zborovanje v Clevelandu, ki postane menda drugi Haag. ( / V PRID MIRU. —.V sredo je Ibila ura&n» otvoritev svetovnega mirovnega kongresa v Clevelandu. Nad en tisoč delegatov je dospelo v Cleveland. Med njimi so možje, najbolj poznani v ameriškem javnem življenju. Tu se nahajajo ex-predsednik Taft, kardinal Gibbsons, bivši sodnik najvišjega sodišča Alton B. Parker, John Hays Hammond, ter druge ameriške ''celebritete". Ta mirovni kongres nima cilja, da bi naredil svetovni mir, pač pa pa le preiskuje vzroke in pota, kako bi se mogolo zbližati razne narode, da se v prihodnje ne bi več vojskovali, pač pa prepustili svoje preporne točke razsodišču, od katerega bi vsaki narod, upal, bi pravično sodriAmeriška favnost pripisuje temu kongresu v Clevelandu velik pomen, in upa, da je ameriška javnost močna dovolj, da potegne za seboj še druge države, da se konečno po vsem civiliziranem svetu prične delovati za razoroženje in za mirovno politiko. —(Rojaki, ne pozabite na iz-vanredno priliko, ki se vam nudi v petek zvečer, 14. maja. Ta večer »bo sodnija Zjed* držav na pošti odprta nalašč za Slovence, da pridejo tja in položijo prošnjo na pošti za prvi ali drugi državljanski papir. Objednem bodejo rojaki tudi takoj izprašani pred ekaami-narjem. Kdor nima še prošnje spisane, naj pride naravnost na pošto, kjer se mu bo postreglo. Redko kdaj se mudi tako lepo prilika našim ljudem. Poslužite se je. —Naše naročnike in vse prijatelje našega lista uljudno prosimo, da se ozirajo na oglase v našem listu. Trgovci, ki oglašujejo v našem listu, so vredni vaše podpore. Povejte trgovcem, kjer kupujete, da ste videli njih oglas v našem listu. S tem pomagate vašemu naprednemu časopisu in dajete me*; napredni narodni stvari. Za vsako naklonjenost vam bo časopis hvaležen. —JJmrt je po dolgi in muč-bolezni rojak August Stermo-le, star 45 let. Bival je v Ameriki preko 20 let. Tukaj zapušča soprogo, v stari domovini pa mater in e«o sestro. Bil je član dr. Naprej, št. 5 SNPJ, katero društvo mu priredi dostojen pogreb v soboto zjutraj. Ranjki je bil doma iz Za-gradca na Dolenjskem. Počivaj v miru! „—-Starišem Križman na Ad-diso« Rd.. je umrl novorojeni sinček. —Umrl je Frank Per ko, stanujoč na 1007 E. 62nd St. v starosti 56 let V Ameriki je bival preko 26 let. Tukaj v Clevelandu zapušča enega sina m hčer. Bolehal je nad 18 mesecev na raku ter je siromak prestal hude bolečine. Rahjki je spadal k trem društvom in sicer sv. Vida (staro) dr. sv. Janeza Krst. 37 JSKJ in k nekemu nemškemu podpornemu društvu. Pogreb se vrši v soboto zjutraj. Večni mu pokoj! —Seja demokratičnega klu-23. varde se vrši v petek, 14. Dr. Mir. št. 10 SDZ priredi v nedeljo v Siti rek ar je vi dvorani v Newburgu tombuilo. Člani in prijatelji društva so vabljeni o želja po maščevanju nad ostudnim činom Nenfcev, ko so hladne krvi umorili nad tisoč žensk in otrok. Kakih 50.000 Nemcev prebiva v Angliji, in ljudstvo vsepovsod jih neprestano napada. Več upljivnih Nemcev po raznih mestih Anglije je spisalo protestno noio proti Nemčiji, v kateri se obsoja boj, kakor ga vodi Nemčija proti ženskam in otrokom. svojT nofT'Vtada v AngHjt Startir na vse jasno dokazal Nemčiji, da Z. JX ne priznajo načina boja, ka-koršnjega vodijo nemški stnv marini. Predsednik Wilson bo ostal na svojem stališču, ki pravi, da bodejo Z. D. strogo držale Nemce za odgovorne za vsako zgubo življenj ameriških državljanov. Predsednik Wilson že lastnoročno piše noto, katero se pošlje nemški vladi v Berolin. Kaj obljuibuje Nemčija. Washington, 12. maja. Nemška vlada je poslala ameriški vladi noto, v kateri pravi, da obžaluje, ker je toliko ameriških državljanov potonilo na Litsitaniji. Zajedno pravi iNem-čjja-5 da bo vprihodnje strogo pazila, da ne bo torpedirala nevtralnih parnikov, ki ne vozijo vojne kontrebande. Toda Zjed. države s tem nemškim odgovorom niso zadovoljne in bodejo zahtevale bolj ponižnega odgovora od Nemčije. Zeppelini nad Parizom. Pariz, 11. maja. Mesto Pariz je bilo nocoj zavito v temo. ker se je poročalo, da je več nemških Zeppelinov nad Parizom. "Nad 50 francoskih zrakoplovov je čuvalo nad mestom in na stotine topov je bilo obrnjenih proti zraku proti Zeppelinom. Nemci so priplju-li s svojimi Zeppelini v pariška predmestja, kjer so zagnali nad sto t>omb, povzročili nekaj škode, toda so morali takoj odpljUti, ker so jih napadli francoski zrakoplovci. Izmed 124 bomb se jih ie razneslo samo 19. Dve Ibombi ste razpo-čili v stanovanju nekega delavca, kjer je bila mati in en otrok ubit. Italijani in Nemci v vojni? Rim, 12. maja. Splošno mnenje prevladuje v Riipu, da je vprašanje vojne med Italijo in Nemčijo le še nekaj ur nara-jjen. Opozicija , italijanskega ljudstva proti vojni, je popolnoma zginila, in vlada z vso silo pripravlja vse potrebno za vojno. Po več italijanskih listih se je že včeraj lahko čita- Avstrija na- kriplje. da pomiri prebivalstvo, ki jt silno ogorčeno proti Nemcem. Položaj v Rusiji. London, 12. maja. Poročila, ki so prihajala zadnje čase iz Berolina o "silnem ruskem po-razW niso resnična. Resnica je, kot prizna ruski generalni štai\ da so se Rusi na mnogih točkah umaknili pred Nemci, toda z dobro premišljenim načrtom. Rusko umikanje se vrši v najlepšem redu, in ruske zadnje straže prizadevajo Menice m silne zgube. Pri Gor-lici, kjtfr se je spopadla ruska zadnja straža z nemško gardo in nemškimi dragonci, so Rusi tako silovito streljali, da so Nemci ležali na tako visokih kupih, da je bilo Rusom nemogoče dalje streljati. Da Nemci na glavni fronti niso daleč napredovali, pbtrjuje da se nahaja nemška armada še 50 milj od Premysla. Načrt nemške armade je bil, da bi Ruse z zvijačo spravili od trdnjave Varšave, toda Rusi so se umaknili le na manj* važnih točkah, dočim zbirajo v severni Galiciji in južno od Varšave ogromne čete. Položaj v Karpatih. London, 12. maja. Iz Petro-grada se poroča, da so bili vsi nemško—avstrijski napadi v Karpatiih odbiti z velikanskimi zgubami za Avstrijce. Rusi so obdržali vse postojarike v Lupkov in Ušok prelazu. Nemci, ki so prekoračili reko Visloko, so se morali 10. maja po krvavih bojih umakniti na levi breg te reke. Nemško-av-strijska ofenziva, ki je v prvih dneh kazala nekaj odločnosti, je zlomljena, in Rusi polagoma zbirajo svoje čete, da se navale nazaj na zgubljene postojanke. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 12. • maja. Velikanski in neumorni napadi av-stro-nemške armade v malih Beskidih so povzročili, da se je ruska armada umaknila v popolnem redu iz te pokra li že toliko moštva, da je bila vsa njih ofenziva zlomljena. Kaj pravi Roosevelt? Syracuse, N1. Y., 12. maja. Ex-predsednik Rosevelt se je danes izjavil, da je sedaj pravi čas za Zjed. države, da nastopijo z vso strogostjo proti Nemčiji. Deloma je Roosevelt rekel: Kri 150 nedolžnih otrok, katere so Nemci nesramno umorili, kriči po maščevanju. Zjed. .države morajo ohraniti svojo čast. Politika železa in krvi se ne more boriti s poli-ko mleka in vode. Zjed. države bi morale takoj prepovedati vsako trgovino z Nemčijo. Nisem za vojno, toda sem za to, da se pfjtfe barbarskemu narodu, kar mu gre, ker ne zna spoštovati niti pravic *žensk, niti otrok. Wilson je odločen. iWashington, 13. maja. Nota za Nemčijo je pripravljena. Nota je ostra in očita Nemcem vse njih zločine, ki so jih pri-zadjali nevtralnim državam. Glavne točke ameriške note so: 1. Zjed. drift ve očitajo Nemčiji napade na ameriške državljane in ameriške ladije ter dejstvo, tla so Nemci pobili že nad 100 ameriških državljanov. 2. iNtem-ci se ne morejo izgovarjati radi ^ph dejanj. Z. iD. zahtevajo oster obračun z Nemčijo. 3. Od Nemčije se bo zahtevalo povračilo vse škode, dasi denar ne more poklicati v življenje žrtve nemške vojne. 4. Nemčija je sicer obžalovala zgubo ameriških življenj, toda obžalovanje ni nič vredno. 5. brzojavka iz Berolina, ki pravi,> Z. D. zahtevajo pravico, da potujejo nevtralni državljani po.celem svetu neovirano, naj-sibo na ameriških ali drugih parnikih. 6. V imenu človekoljubnosti se zahteva, da Nemčija spoštuje mednarodne pravice raznih državljanov. 7. Nemško svarilo, ki je bilo pri-občeno v ameriških listih, naj Amerikanci ne potujejo v Evropo, ne pomaga in je neveljavno, ker Nemčija ni uradno tega naznanila vladi Z. D. 8. Ameriška vlada upa, da nemški submarini nehajo z napadi na trgovske ladije. 9. Z. D. bodejo poskusile vse, da se CCem-čija drži pravil mednarodne pravice. Kriza med Nemčijo in Z. D. Nemčija, kot se trdi v dobro poučenih krogih, se ne bo ozirala na ameriški protest. To zna imeti silne posledice za razmerje med Nemčijo in Z. D. Kriza ni veČ daleč. Nemčiji je vseeno, če se zaplete v vojno z Z. D.. Nemčiji bi vojna z Ameriko dobro prišla. Govori se, da ima iNemčija pripravljenih 200 submarinov, katere odpošljejo na razna morja, da uniči z njimi vsako Iji po- ali Rusijo. INfemci se norčujejo iz ameriške armade. Nemčija želi, da nihče ne dobi orožja, kar se tiče Angležev, Francozov in Rusov, nakar bi Nemčija lahko kar na debelo poklala vse te narode. Kajti Nemčija se je pripravljela 15 let na to vojno, in ima doma vsega dovolj za boj, dočim so zavezniš- • ke države skoro brez orožja, J. če jim odpove Amerika. Pričakuje se hude krize, kajti' predsednik Wilson je odločen, da ne odneha niti za las napram Nemcem, da spoštujejo m< narodne postave. Silen poraz Avstrijcev. Londonj itf. maja. Ruske made so pričele z ofenzi\ celi vzhodnji Galiciji, v Bi vini in ob Onestru. Ruske made so pognale Avstrijce zaj za 40 milj, ujele pri te 5000 Avstrijcev ter neizmeri množine streljiva in živei Nadalje trdi rusko uradno ročilo, da so pregnali Ri Nemce iz Savli in iz fbalti provinc. Tekom bojev od maja do 12. maja sd i* INtemci in Avstrijci nad l65.< mrtvih in ujetih, ko so pregftl li Ruse iz njih postojank. S\ jo zmago so Nemci silno dt go plačali. Ogromne turSke zgube. London, 12. maja. V Cai gradu je nastal silen upor, kot se poroča iz Salonika v Pariz. Ljudstvo se je uprlo proti vh di, mnogo mrtvih so našteli boju, ki je nastal med policijo in ljudstvom. Cene živežu so v Carigradu nezaslišano visoke. Vse bolnišnice in hoteli so pre-napoljnepi s turškimi ranjc ci. Francoskim in angleški Četam se je posrečilo do Kritije. pet milj od morske ožine v Dardanelah. Turško ; prebivalstvo je napadlo hotel, kjer je mnogo nemšl častnikov. Nemški častniki « bili napadeni od Turkov. Obstreljevanje Dardanel. Angleško in francosko dovje obstreljuje dardam utrdbe z vso silo. S tem h< jo kriti izkrcanje francosl in nagleških čet na polut Gallipolis. V zadnjih dnevi zgubili Turki nad 50.000 vih in ranjenih v bojih z vezniki. Na tisoče turških nikov transportirajo r»roti giptu. Avstrijski položaj. Dunaj, 12. maja. Avstri vlada je izdala povelje, da rajo vše avstrijske ladije, nahajajo v laških vodah, mudoma odpljut-i v Pulj ': Trst. Nemci, ki so dos Italije v Švico, govore, več varno govoriti nei italijanskih mestih. Ital kabinet'je imel dolgo vanje, in goVori se, da ministri šli pred par! kjer bodejo razložili, da ie more ostati; Pera m in veliko. Šivanje.) (Ako ♦ ftBK >jWB nimate šivalnega stroja, xGBz'^wlH kupite ga, in prihranite j^JM Veliko vat tudi 2e ima »troje; poglejte jib natančno, te so dobri ali ne, ker od slabega stroja ne morete pričakovati dosti. Jaz vam stroj popravim in vas obvarujem drugih stroikov. Popravljam vsake vrste stroje, po najnižjih cenah od 75c naprej. Kdor želi imeti nov stroj, ga lahko dobi na odplačila samo SI.OO na mesec in sicernajboljie SINGER iivalne stroje. Rudolf Perdan, 6024 ST. CLAIR AVE. Bitcrcd »■ mcoM-cUm matter January Sth 1900, at the po«t office at Cleveland, O. aadcr the Act of Manrh 8, 187®. Civilizacija uničena P Sest (lilij ju minulo, odkar je bila Lusitanija potopljena. Med tem časom smo zvedeli /a vse podrobnosti v tolikem obsegu, da več sploh ne moremo. Obotavljati ni potreba več. Trdba je rabiti sedaj pamet in po tej pameti pravično soditi. I.Vam je znano sedaj, da je angleška trgovska in potniška - lartija Lusitanija, ko je pljula mimo angleškega obrežja, na potu v Liverpool, in ki je imela na krovu več >kot 2000 oseb, izmed 'katerih je bilo 1300 *pot-'1 uikov, med njimi možje, pa >mnogo žensk in ortrok, in sko-ro 200 ameriških državljanov jp-— da je bila ta ladija torpe-dirana od Nenfcev okoli 2.05 ^ popoldne v petek. 7. maja in I da je potonila na dno morja ob pol treh popoldne isti dan. Mi vemo, da so ladijo torpe-I dirali nemški submarini, naj-JpbH U-39, "kakor se sumi. Mi I veni o, da »je bil napad pripravljen že naprej, premišljeno narejen, najmanj en teden prej. Mi vemo, da so Nemci malh o -m a napadli, ne da bi nedolžnim potnikom dali priliko se rešiti. Mi vemo, da so Nemci urno* f rili 1200 oseb, med njimi 1200 iVmer&ancCY, 'med njimi stotine otrok in žensk. iMt vemo, da je nemška vlada uradno potrdila ta umor na debelo. Sporočalo se nam je iz Nemčije, da so nemšika mesta praznovala ta umor. Mi vemo, da kričijo nemški listi kot o ' veliki zmagi" Nemcev nad Amgleži. Nemški uredniki, duhovni in poslanci se vesele in skušajo na vse načine opravičiti Nemce. Kar se tiče Nemcev, mi vemo, da je Lusitanija peljala veliko zalogo stisljiva v Anglijo, da spravno so pred Lusitanijo že mnoge druge ladije vozile streljivo, in še. več, posebno prometne, ne potniške ladije, katerih pa Nemci niso torpe-dirali. 'Mi tudi vemo, da je bilo med potniki Lusita-nije več mož, ki se hoteli iti med angle-1 ško armado kot rezervisti, pa tudi mnogo Amerikancev, ki so hiteli na bojno polje, da le-čijo rane ranjencem. Kar se tiče nemške trditve, da je bila Lusitania oborožena, da je imela dva velika topa in dvana v Aziji, jaz in tvoja ma in mlinar, Rzar, Mihec v hribih in Jerica pa Petrič. Zdaj »o grunti birez gospodarja, žene brez mož, otroci (brez očetov. Sama žalost in jok. Zdaj si lahko mislite, kaj nas še čaka. Zemlja sama ne rodi. 'Nas bo vseh konec, če ne bo kmalu gotova ta vojska. Pozdravljeni vsi, tvoj oče in mati. Senožeče, Kranjsko. Dragi mi brat. Lepo te pozdravim in se zahvalim za častitke k veliki noči, toda povem ti, da takifi še nismo učakali, kakor smo jih letos in tudi upam, da jih nikoli* ne bodemo. Moke ni V nobeni hiši, še za "žegen" nismo imeli. Le samo črn kruh je, ki se tako mesi kakor mokro blato. Pa še črne moke vselej ne dobiš, kila take moke velja 52 krajcarjev, turščina pa krajcarjev, in vsak dan je dražje, tako da če bo to še kaj dolgo časa trajalo, da bodemo morali vsi od lakote umreti, in l>olezni bodejo nastale, ker je ljudstva kot listja in trave okoli naše vagi. V civilu so in vojaki.. Celo v vasi so civilisti na stanovanju. Kamor se človek ozre, vse je prekopano in za-grajeno z žicami. 'Dela je strašno dosti narejenega in ljudi je vse polno. Ravno tako delajo po Smolevcih in v Holmu vrhu. kakor tukaj po gmajnah. Pa naj bi že delali, te jame in žične mreže, samo da bi nas pustili pri miru, ali najbrž nas bodejo pregnali iz vasi in 'bodemo morali iti drugam. Slabi časi nas čakajo. Te pozdravimo vsi domači. hilbe V iMo Primerne uredništvu (40) T«MoJ dobi delo u hišna opmvUa polteno dekle. Vprašajte pri Jernej Penaal, 0707 8t Clalr ave (3«) Sloveneke dekle dobi takoj delo sa hišna opravila. Oglasi naj se ma 6819 St. OHrir are. (39) V najem se oddajo lepi prostori Pripravni sa kak restavrant aH kaj eaar eega. IFocenl rent BHiu tovaren. Vprašajte pri John BeretJC, 1894 E. 40th Bt. (39) Guty. Frin. 1193 W. A. J. BUDNICK OO. Plumbing & Heating. 6733 St. Clair ave. , Naše delo je točno, ceno in jamčeno. V zalogi imamo vse v to stroko spadajoče potrebščine po nizkih cenah. Popravljamo in novo upeljemo. --- (45) POZOR! .. Neki Alojzi} Bučar usiljuje našim rojakom po tuk. naselbini neke številke, na katere se igra za Šivalne stroje. Naznanjam, da moja trgovina ni nobena igralnica zli šivalne stroje, ker je to postavno prepovedano, pač pa prodajam samo za gotovi denar ali pa na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Toliko v prijazno pojasnilo. Rud. Perdan, 6024 St. Clair ave. . (41) Takoj dobi delo slovensko dekle za hišna opravila, h. Galvin 1423 E. 82nd St. (41} Dober krojaški pomočnik dobi takoj stalno delo z dobro plačo, f Andrej Jarc, 6110 St. Clair ave. (40) Takoj dobi delo slovensko dekle za hišna opravila. Vprašajte pri g. Tisovec, 1009 Main Street. . (40) HIŠE NAPRODAJ. Ena hiša na 61. cesti, 7 sob, lot 30x150, cena $2350. Takoj se plača $600, drugo po $100 vsakega pol leta in 6 procentov. Ena hiša na Carry ave. 14 sdb, rent na mesec $37, lot 30 xi 50, cena $3500. Ena hiša na 53. cesti, 10 9ob, cena ,$3400. Takoj $600. Imam še veliko drugih hiš naprodaj. JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St. (41) Iščejo se prodajalci lotov, ki razupiejo svoj posel. Oglasite se na 12T7 Old Arcade^ med 9. in 12. uro (40) f /Naprodaj je ena ihiša za 2 družini in ena za 1 družino na 45. cesti, vse na enem lotu, med Superior in Payne ave. Cena samo $33000. Telefon Central 666$ K. ali oglasite se na 5909 Superior ave. Geo. Schneider. morava pomagati pri delu, Superior ave. Naprodaj hiša, 6 sob, lot 40X 150. lot na vogalu, zadaj velik hlev. "Prodati se mora takoj radi zapuščinskih zadev. Telefonirajte Central 6665 K. pridite k Geo, Schneider, 5909 in tub MT'i d* ni nj*(«v r.eaipt uti*. te« urtjn ia md MjtfetojHh * Pravil, 4m na mu ndrarHi. VmU idravnUki racapti maraja priti v aaia iakaraa, ItJkrMtJtiMul »lUlrff ftalji a travnika. Imun tudi papahaa sal*, ga fnmijtrih pr«da*ini loaUtaih potr«k-Uia. ent ostati vedno pri svojem poslu, gleda pri vsaki kupčiji, da ustreže svojemu odjemalcu, nasprotno pa lastnik posestva gleda, da dobi kolikor more več. in mu ni prav nič na tem, če je 'kupovaleč zadovoljen ali ne, saj to ie samo enkrat v njih življenju Ravno nasprotno je z agen-tom. Če a^ent kupcu popolnoma ne vstreže, dotični lahko onemu agentu .škoduje, dokler je isti agent v okolici nezadovoljnega kupca. ]'Ai sem že Ji let v Clevelandu in mislim hiti še 24 let, torej ni nevarnosti, c!a 5? skrijem w^'i ji. (39) JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49th St. Tel. Cen. 6494 R. Cleveland, O DELO! DELOl Takoj dobijo delo premogar-ji in operatorji s stroji. Premogovnik de'a vsak dan, dobre plače, nobenega štrajka, lepe, udobne hiše za stanovanja, dobra voda, pripravne trgovine. Oni, ki so oženjeni imajo prednost. Pridite takoj. Pond Creek Coal Co. Stone, Pike Co. Kentucky. Vlak pelje mimo Williamson, W. Va. Naprodaj je nova hiša za 4 družine na 1201 E. 173rd St. blizu Waterloo Rd. Nottingham. Cena $5300. Lahka odplačila ali v najem. Vprašajte na 403 Leader-iXews building ali pa v hiši (40) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. 4 + Expresman. + ♦ Prevažam pohištvo in vsa-^ ♦ kovrstne stvari. Postrež-♦ ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ + Tel. Princeton 1982 L. 4 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Spomladansko zdravilo krlčlstilne in krepCalne kakovosti — to pravijo tiatl, ki vedo o Severov era KrtCistllcu (Severa'a Blood Puriflerf: Je tudi tonika za tisti počutek utrujenosti, spomladansko mrzlico, slabost ln onetnogl stan. Je sovražnik grdih opahkov, ogorcev, bul, tvorov in ivn; katere povzroča nečista kri. fifilte pgal 55. ceste. Cleveland. Ohio. ' .. (23-46) mat ,• »>. * i f jt ^-L—i—---— Naprodaj je nova hiša za dve družini na 704 E. 162nd St. Asfaltna streha, kopališče, elektrika, tlak, velik lot. Vredna $2800. Plačate $900. Ta hiša se mora takoj prodati. Vprašajte pri Harold E. Emerich, 868 E. 152nd St. (39) ALI TI Ali VASI riUJATCUl TirtJO NA SLABI KRVI SUtkI lAmOd p«nt«j» 827 alučajer zdr*vU«nik 8 pomočjo Oxyolina in se-r u ma. Pridite ▼ nai urad ia vam bodemo pokazali ta poročila ia druga, ki vas prepričajo. Dr. L L SIEGELSTBN, SM PERMANENT BLOG* 74« EUCLID AVE. National Drug Store I Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceste. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najiboljši lekarni. (45) ICHfl hnifecCQotftes •ALWAYS 1 Bodite sodnik ui^_ Odločite sami za sebe, ko mi izdelujemo obleke v naši lastni tovarni na W. 9th St. da lahko kupite pri nas boljše obleke za $10 kot bi jih mogli kupiti v kaki drugi trgovini za $15 ali $18. Na tisoče in tisoče ljudi je ie pronašio, da je vse resnica, kar pišemo in da si prihranite pri nas do $8, če kupite obleko. Samo dva profita — vaš in naš. Brez posredovalca. The Ridunan Bros. Co. Prospect, vogal Ontario. (ftmt p neno«iAu (levtfoipf III s m ■m Naša slivorka je kuhana iz pravih suhih češpelj. Cena € steklenic je $6.50,12 stek. $13. V zalogi imamo tod! čisti tropinjevec, cena 1 gaL $2, $2.25 $2.75 in $3. Pristna rodeča Ohio vina: Galona 50, 55, 60, in 65c. Katarba in Delavare vino 75, in 80c galona. Za vina računamo posodo sa 5 in 10 gl $1.00, za 25 gaL $2.00, save^a--- čila je sod brezplačen. Naročilu . priloži denar ali Money Order in tančni naslov. Za fttetswt ril** SamBmm The Ohio Brandy COMPANY 6102-04 SL CUra. J : k';' kilai razprodaje zginejo pred to. Poglejte na te cene, berite jih skrbno, ................. ':v.. i' $» - ■ : >■> '.» v", i;*.- m'Wt !Vfl 'f&'V"-' 9 % ■ Al' ; # ' * .S.............M»iM»»»i «™dTVA NADALJEVANJE IN KQNj£ *OMAfiA "PROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. »I.....I "Dovolj P mrmra Benedetto, ko obstoji pred četrto rak-vijo, kjer se je blesketal napis: Valentina Vrllefort. "In ti, devica," reče, 4pri-profita kot cvetlica na polju, tvoje truplo nima druzega le-potičja kot čar čistosti in nedolžnosti, je krasila tvojo dušo! —- Naprej!" "'Ha! Krsta lEjdvartla! FJd-varda, ubogega, komaj devetletnega dečka, ki je bil zajed-no s svojo materjo uničen1 — Edvard brat moj, maščeval se bom!" "In tudi ti, oče moj!" nadaljuje (bandit, ko odpre pokrov krste, ki je bila iz navadnega lesa, priprosta in siromašna. Benedetto nekaj časa molče opazuje truplo v rakvi. "'Ah!" vzdiline potem, "na tvojem čelu, ubogi moj oče, vidim še sedaj pečat strašnega trpljenja, ki si ga občutil, ko si videl, kako okoli tebe padajo tvoji najdražji: žena, sin, hči. kakor cvetlice, katere je uničil vihar. Zdi se mi, da šepetajo tvoje ustnice zadnjo zeljo, ko si mi v noči svoje smrti razodel svoje gorie, ki si ga prestal v življenju. Tvoja zelja se bo spolnilal" nadaljuje Benedetto, 'ko razdruži sklenjeni roki mrtveca ter potegne iz žepa oster nož; "da, ta roka, ki tekom tvojega življenja zločinca ni mogla kaznovati, bo udarila po tvoji smrti Edmond Dantesa v obraz!" Po teh besedah Benedetto hipoma odreže roko svojega očeta od telesa, jo prime v roke, opazuje jo poln spoštovanja in zakliče, potem ko je ra- kev zopet zaprl: ''Zdravstvu j, zadnjič te vidim! Kot izobčen in nepoznan sin, kot slab potonite močne družine, sem prišel v tvoj4 mrtvaško stanovanje, da prevzamem edino dedičin<\ potem ko sem. potlačil vse človeške in božje postave! Nevarna, žalostna dedščina je to, loda velika, če mi bo nudila priliko, da pridem tja, kamor me >° mrtvaška roka peljala." "Naprej!" Benedettu seje zdelo kot da se dviguje stotine smrtnih pošast i j in duhov z iskrečimi očmi iz mrtvaškega prostora. Zazdi se mu, da stegajo silne svoje kremplje proti njemu, pkušajo ga zadaviti. Mrtvaško ledeni mraz ga strese, čuti da se tla umikajo pred njim in pod njim se odpira krvavo žrelo. Čutil je, da nekje v daljavi mrtvaški duhovi ptrazJnujejo svoje davorije..., Naenkrat se pa Benedetto zgane, zgrabi za laterno in hiti po stopnjicah navzgor. Kdor bi ga zdaj videl, kako- je bil bled, ves iz sebe, kot mrtvaška senca, ta bi se ga sam ustrašil in menil, da je prišel duh iz groba. Pri vratih grobnice Benedetto obstoji, globoko zasope iti si, obriše mrzel pot, ki mu je »y tekel po čelu. Potem pa postavi svetilko na tla in se satansko zasmeje, zasmeje kot morilec, ki je pravkar izropal mrliča. "Wilmore!" reče, "kmalu pride nekdo, ki te bo oibdolžil te hudobije!" Potem pa Benedetto zbeži! Ko pride nekoliko pozneje stražnik pokopališča, da vzame laterno in obljubljeno mošnjo denarja, je slednjo zaman iskal. , | "Ha!" mrmra stražar, ''kako sem se opekel, ker nisem denarja takoj vzel. Wilmore je uporabil moj neumni -strah in me osleparil!" In prihodnji dan, ko je opazil, da je grobnica odprta, da so bile krste s silo izropane, je stražnik prisegel, da Wilmore ni druzega kot satanski lopov. Trdno je sklenil, da ga da zapreti, kakor hitro še enkrat obišče pokopališče. ŠESTO POGLAVJE. Kulisa gledališča Argetino v Rimu. V prvih dnevih meseca feb-ruarija leta 1838 ste se v Rimu pripravljali dve prijateljice, da nastopijo prvič na umetniškem odru. Obe ste bili mladi, sveži in krasni ter v posesti rajsko milega glasu. Svojo prvo vzgojo ste dohili v Parizu, in to vzgojo ste polagoma izpopolnile. Bile ste to Luisa in Kvgeni-ja d ' Armilly, ki ste pobegnile i/. Pariza radi družinskih razmer. ,!)alj časa ste potovali po velikih italijanskih mestih, kjer ste priredile več koncertov in se tako preživele. Medtem pa niste opustile vežbati vsak dan svoj glas, in pravkar ste prestali skušnjo, V« jim je odprla vrata do prvih '^bšč. V eč lastnikov boljših gledališč jih je kar obsipalo s ponudbami. (Sprejeli ste ponudbo invpresa-rija Argentine gledališča, kjer bi morale v kratkem prvič na- Tovarniška "Luisa, kaj luishš," vpraša Evgenija, ko skoči }z po^tejje in pogleda na uro, ki j