proletarec je
delavski list za misleče citatelje
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU

ftT.—NO. 1996
_ muitm, D*c C. 1M7, at Um pm» mlhm •» uiUm tb« Act o4 Cw|ftM ot M.rcb J, UM.
CHICAGO 2:i, 11+., 1». DECEMBRA (December 19), 1945. Mhli»he<j We«*ly at 2301 8. Laarndale Ave «4»> •«•	LETO—VOL. XI*
r/
Mtm



vi M
NEMŠKA BEGUNCA. ki sta zaostala nekje v Rusiji, sta se vrnila sele minulo jesen. Moš na desni je čevlje toliko pokvaril, da se je obul v cunje
Velika tropca v
novem naporu za zgraditev miru
Kitajska, Perzija in Italija glavne točke dnevnega reda. — Atomska bomba povzročila veliko napetosti. — Izhod le v kompromisih
' Po polomu svojega sestanka Kai-šek na šibkih nogah. Vzrok v Londonu so se ameriški dr-j je, prvič dolgotrajna vojna in žavni tajnik Byrnes, angleški i pa koruptna, diktatorska proti-minister zunanjih zadev Ernest ljudska sestava njegovega vlad-Bevin in sovjetski komisar Vja- nega aparata.
čcslav Molotov zedinili še enkrat poskusiti s konferenco, da uvidijo če jin; bo luogoče delovati skupno za mir kakor so se skupno borili za zmago v vojni.
Mnogo spornih zadev
Svoj prejšnji sestanek v Londonu so zavozili, ker so prišli nanj nepripravljeni in se tam skregali toliko, da za prisrčnost, iskrenost in zaupanje med njimi v onih dneh ni bilo več mesta.
Vrh tega še neprestano nami-gavanje o atomski bombi, ki je dosedaj le ameriška, angleška in kanadska skrivnost. V Rusiji so smatrali, da jih ameriški in angleški politiki in časopisi z na-migavanjem na silno moč teh bomb namenova provocirajo in da jim prete z novo vojno.
Propaganda glede atomske bombe je bila posebno v ameriški javnosti res izzivalna in v Rusiji tudi niso poskusili to napetost ublažiti.
Ampak končno je predsednik Truman le izjavil, da se bo kontrolo nad to iznajdbo izročilo organizaciji združenih narodov čim prične funkcionirati. Angleški premier Attlee mu je sekun-diral in dodal, da bo skrivnost produciranja atomske bombe sile pojasnjena tudi sovjetski vladi. S tem je bila uglajena pot za sklicanje nove konference saj kar se kričavo razglašenega atomskega vprašanja tiče. A je mnogo drugih, v katerih se po londonski konferenci še niso zedinili in jih imajo v razpravi na sedanjem sestanku v Moskvi.
Mnogo nesoglasij radi Azije
Ena najbolj spornih zadev je vsekakor Kitajska. To ogromno deželo hočejo Zed. države za svojo sfero vpliva in za svoj glavni trg. V ta namen podpirajo že dolgo Ciang-Kaišeka in posebno še poslednja leta. Na stotine milijonov dolarjev smo že potrosili v vzdrževanju njegovega režima, pošiljamo mu ma
Dasi govorimo o demokraciji, ki jo priporočamo vsem krajem! na svetu, je naša vlada zanjo na Kitajskem vzlic milijonskim dajatvam prav malo storila. Ne pod Roosoveltom, ne prej in ne sedaj pod Trumanom, dasi so sc vse naši predstavniki izjavili zanjo.
Diktator Čiang-Kai-šek dovoljuje samo eno stranko — ki je stranka privilegijev in nedovzetna za razumevanje koristi kitajskih ljudskih množic.
Komunisti edina opozicija
Edina opozicija proti Ciang-Kai-šeku tvorijo komunisti —
POLJSKA GLAVNA ZOGA V GONJI ZA ZANETITEV NOVE VOJNE
Podpredsednik poljske vlade Stanislav Mikolajček se je v intervjuvu s časnikarii dne 12. decembra v Varšavi potožil nad intrigami, ki jih uganja poljska in svetovna reakcija v namenu, da izzove vojno med Zed. driavami in Anglijo proti Rusiji. "Skozi zadnjih par tednov je nastal na Poljskem val političnih umorov," je deial Mikolajček, "in cilj mu je ustvariti toliko napeto situacijo, da bi mir med Zed. driavami in Anglijo s Sovjetsko unijo ne bil nič več mogoč."
Mikolajček ie voditeli poljske kmečke stranke, zelo zmeren in nasproten komunistom. A vendar se je v tej tragični uri svoje dežele toliko osmelil, da je povedal Londonu in Washingtonu v brk, naj nehajo podpirati poljske reakcionarie, ki rujejo v Ameriki, na Angleškem in v Rimu.
"Poljska potrebuje mir," je dejal. "Pošljite ji živeža v pomoč, ne provokatorjev!"
Na nesrečo Poljske so skoro vsi ameriški Poljaki —trdijo, da jih ie šest milijonov — pod klerikalno kučmo. Spletkarijo, da ie od sile, ne iz ljubezni do svojega naroda, ampak iz sovraštva do USSR. Udi« njani so Vatikanu in kapitalizmu. Silno so si prizadevali, da bi poljska zameina vlada v Londonu ostala priznana, To jim ni uspelo. A dosegli so, da so napravili na Poljskem ogromno politične zmede in poljski relif so vrgli s tira. Tu žro molji velikanske količine blaga, ki se ga je nabralo Poljski v pomoč, ker ga tukajšnji "Amerikanci" poljskega porekla ne puste skozi, ker ne priznavajo sedanje poljske vlade v Varšavi.
Poljska je v tej vojni trpela bržkone bolj kot katerakoli dežela na svetu, ker so se skozi njo pomikale milijonske armade—prvič nemške, potem nemške nazai in za njimi sovjetske. In sedaj se sovjetske armade vračajo. Milijone ljudi ie preseljenih, kar položaj spravlja še boli v nered. Poljski reakcionarji. doma, v Angliji\ v Pprizu, v Nemčiji, v Rimu in v Ameriki pa rujejo na vse pretege, da bi ustvarili incident, ki bi bil uvod v novo voino. A Ic sreči je ameriška vlada oorezna in tudi angleška ne kaže nobene vo He izzivati Moskvo v korist poljskih reakcio-narjev. Kar Poljska sedaj najbolj potrebuje, je razumevanje njenega položaja, pomoči v žitu in pa demokracijo, toda ne take( ki jo ji iz Vatikana ponujajo.
Doma večje izgube kot pa smo jih
•	I •	i- HVtfll
imeli na bo/iscih
Od 7. decembra 1941, ko je
nas Japonsku pobegnila v vojno,
KOMENTARJI
Harold Laski je eden izmed I na leto premalo. Delala ni se ni-onih Angležev, ki se v Ameriko | kdar. Pač pa delajo ženske in
pa do :i0. junija letos je bilo «»>1-1. ,askati Na prircdbi re_ moški podnevi in ponoči, ne da 335 000 moških	..	u: __.... mit I
tih v tej deželi in žensk, ranjenih in pohabljenih pa blizu 34 milijonov.
Bilo ie torej štirikrat toliko ubitih na domači fronti kot pa v armadi. Ampak krik je bil le o izgubah, na bojnih poljih, o zgubah na iiidustrialnem boji šču pa se je previdno zamolčalo.
V času. od kar se je pričela vojna v Evropi, pa je bilo ubitih v tej deželi 485.000 ljudi.
vije Nation v New Yorku je de al, da naš ekonomski sistem dirja v katastrofo in če se ne spametujemo, to ne samo za nas impak za ves svet slabo. Vsled tega je bil v tisku in v kongresu »ilno napadan. Pravijo, da ga tudi nekateri ministri v londonski vladi nimajo radi. A gre mu priznanje, da govori kakor misli. In Laski je dozdaj vsaj,pokazal, da je mislec.
bi jim prišlo niti na misel* koliko tisočakov na leto bi potrebovali za udobno življenje. Sla-tdumni lastnik, ki niti ne ve, da poseduje multimilijonsko bogastvo, in njegova žena, ki smatra, da le če dobi pol milijona na leto, lahko živi svojemu stanu primerno, ne vedo, kaj je garanje za kruh. Skoda, da se tudi delavci in delavke ne zavedajo tega Kajti ako bi se. bi tak sistem
Končni točni podatki o volitvah v Franciji
V Fra/iciji so se vršile prve volitve po dolgih letih dne 22 i v načrtu poslati Rusiji v pomoč
Maršal Žukov se je America- odpravili namesto ga podpirali.
nom toplo zahvalil za podporo, ki so jo Rusiji poslali v vrednosti 60 milijonov dolarjev. Ameriški odbor v pomoč Rusiji ima
oktobra. Rezultat je bil takoj znan, a točne številke so bile sporočene šele po uradnih podatkih iz vseh krajev Francije ln j» Korzike.
v prihodnjem letu potrebščin za nadaljnih 25 milijonov dolarjev. A nekega dne se Rusija nadeja sama pomagati potrebnim deželam, ker ve, kaj pomoč po-Izvoliti je bilo treba v konsti- meni. kadar si v stiski.
tuanto — to je, v zbornico, ki ima nalogo sestaviti za francosko republiko novo ustavo 522 poslancev. Dobili so jih komunisti in druge njim pridružene skupine 142. ljudsko republičan-sko gibanje t nova stranka pod
/Louis B. Ma.ver je eden najvišje plačanih magnatov v Ameriki. L. 1943 je zaslužil— kot pripoveduje statistično poročilo davčnega urada — 908.070. Tolikšno plačo prejema že 6edem let. Le nekaj stotin ravnateljev
vodstvom katoliških politikov* industrijskih korporacij, film-
Slepomišenje s " prisil jenost jo"
Zveza ameriških zdravnikov je v kampanji proti predsednikovemu načrtu za obligatno-bolniško zavarovanje čezdalje bolj ognjevito. Ker je to mogočna organizacija in avtoritativna nad. zdravniki, bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi zavodi v tej deželi, je njena opozicija proti ljudskemu zdravstvu, ki bi bilo pod kontrolo vlade, vse-
140. socialistična stranka in nji pridružene skupine 133. republikanska demokratska unija 26. radikalno socialistična stranka pod vodstvom Herriota (v resnici le "zmerno napredna'' stranka > 19. republikanska ententa 12. demokratska unija upornikov. ki so se borili proti okupatorju 10. demokratska ali-janca 10, združeno gibanje za francosko renesanco 6. neodvisni radikalci 6 in razne druge skupine 18.	,
| Glasov so dobili: ljudskfl TP-publičansko združenje 4.887,-000, komunisti 4.886,000, socialisti 4,685,000, zmerne stranke in razne druge struje 2,905.000 i in Herriotovi radikalni socialisti 1.333.000. Pred vojno je bila slednja stranka ena najjačjih| j strank v Franciji. Nadomestila ' jo je prej imenovana nova poii-"prisiljenosti" pobrane iz "soci-j li*na stranka (ljudsko republi-alizma" in pa da so "totalitar-! dansko gibanje*.
ne"	-—
Računajo pač z nevednostjo 1 Dobrodošla pomoč madc. češ, saj se ne bo domisli- Kmalu potem ko je prevzela la. da je svoje otroke primorana angleško vlado delavska stran-pošiljati v šole, ki se jih vzdržu- ka, jc delavska stranka Južno-jc z davki. In da je nešteto dru-' afriške unije sporočila v Lon-gih postav — zveznih, državnih don. da je pripravljena pomaga-in lokalnih, ki nam določajo, kaj ti z živili in vprašala, česa v moramo, kaj ne smemo in kaj Angliji najbolj potrebujejo. Iz smemo. 2al. da jih je med zdrav- urada angleške delavske stran-niki jako malo. ki bi bili toliko ke je bilo delavstvu v dominjo-
skih druž in rudniških kombina-
Papeža obišče mnogo ljudi. Dne 1. decembra je bil pri njemu židovski rabi David Prato. Čemur se v Rimu čudijo je, da v Vatikanu Judov niso videli radi in da so le redkokateremu Izraelcu pustili notri. Kajti katoliška cerkev je Žide vedno označevala za razbojnike, ki so Kristusa križali. *
Rusija se v zmedi ameriške kitajske politike drži zelo preudarno. Nič se ji ne mudi izzvati bitke temveč se zadržuje kot da jo tam ničesar posebno ne briga. A vmes pa si pomaga toliko, da se Američani čudijo. Rusija bo imela v Mandžuriji n. pr. več veljave kakor pa jo je kdaj koli pod carji. In če so po-
cij je toliko "srečnih", da zaslu-, ročila o sporazumih med njo in žijo štirikrat več v enem letu j Kitajsko resnična, bosta imeli kot pa njihen povprečen dela- od tega obe deželi koristi, vec skozi vse življenje.	William Green se je potegnil
Senator Langer iz North Da-(za Trumana. češ, da ga je Philip kote je v kongresu rohnel, da če Murray od CIO po krivem na-ne bi bilo Anglije, ne bi bilo ne padel/ Ampak Green bi lahko | prve ne druge svetovne vojne, pustil to vlogo industrialnim Dejal je, da je Anglija napisala magnatom. Cemu se spotikati ob versajsko pogodbo in potem pa človeka, ki se poteguje za delav-podpirala Hitlerja, dokler se ji ce? Ni verjetno, da Green rani izmuznil iz rok. Nekaj res-j2ur^e kako škodljiv je s svojo , niče je na tem; in ker si je pri-! vlogo.
• voščil Anglijo, bi tudi Zed. dr- .......	,, • j -
u	® J	y Michiganu. ki je država
avtne industrije, so oktobra to
leto prejeli delavci 42 odstotkov
KatharineDexterj |Tiari''	\ot Ut<;m mese5u
lansko leto. In število zaposlenih delavcev pa je nižje 24 6 odstotkov.
zave ne smel izvzeti.
Tri sto tisoč dolarjev na leto za preživljanje je že precejšnja vsota. Mrs McCormick jo je zahtevala iz imovine svojega umobolnega moža, kateremu kupičijo dobi-1 čke delavci v njegovih tovarnah | poljedelskih strojev (International Harvester Co.) Gospa Ka-tharine je morala med vojno shajati z $250,000 na leto, a je rekla, da je zanjo četrt milijona
Bordeli v Parizu so ukinjeni, ker tako je soglasno sklenil pariški mestni svet. Seveda, to pomeni le legalno ukinjenje prostitucije. A nelegalno bo cvetela (Konec na 5. strani.)
takozvani namreč, ker kitajsko lej zalegla.
komunistično gibanje ni drugega kot reformističen pokret, ki ima skoro vso zaslombo med kmečko maso, kajti industrial-nega proletariata tam ni. Kitajski komunisti kontrolirajo velik
Trumanov načrt za "prisilno" zavarovanje, ki bi ljudstvu v slučajih bolezni nudilo "prosto" bolniško in zdravniško oskrbo, označujejo za korak v socializem, v totalitarstvo in za od-
del dežele, v katerem živi okrog j vzemanje civilnih svobodščin.
sto milijonov ljudi. To je torej že velika masa. Imajo močno armado, toda v primeri s Ciang-Kai-šekovo slabo oborožena. Slednja je namreč deležna ame-(Konec na 5. strani.)
Sebičneži v ameriški zdravniški komori, ki se boje, da jim bi tak socialen zakon pristrigel privilegij brezobzirnega izkoriščanja bolnikov, bi radi ljudi prestrašili s trditvami, da so take
socialno čuteči, da se bi ogrevali za zavarovanje zdravstva. Boje se pač, da bi potem manj zaslužili in pa da bi se ljudi hitreje zdravilo kot se jih sedaj. Po novem bi imel zdravnik manj dela, če bi bolnika hitreje ozdravil. Po sedanjem pa, čimdalj je bolnik bolan, toliko več pride rdravniku v žep .
nu Južne Afrike pojasnjeno, da bi radi sira. posušenega sadja, masla in sadne konzerve. Karkoli jim b<i delavstvo' iz Južnoafriške unije poslalo, bo razdeljeno v Angliji šolam in bolnišnicam.
Dobro ie. dn ni nihče hrez napak. kajti če hi kdo bil. ne bi imel nobenega prijatelja.
— Ilazlet.
Do marca bodo vrnjeni vsi vojni ujetniki
V Zed. državah je še 410,000 vojnih ujetnikov. Vojni tajnik Patterson pravi, da bodo do meseca marca vsi vrnjeni v njihne
dežele.
Pol milijona dolarjev plače na leto ni preveč
nika korporacije General Motors. Piše se Charles E. Wilson. Iz nedavno objavljenega poročila davčnega urada je razvidno, da je imel leta 1943 $450.000 plače, sedaj pa jo prejema nad pol milijona. Ni čudno, ako je odbil predlog unije, naj se pregleda korporacijske knjige in se iz njih dožene, ali jc v stanju zvišati mezdo dclavceni, nc da hi podražila svoje produkte.
Temu gospodu znaša plača $159.36 na uro, . računano po ornem ur na dan. $38,253.43
direktorija.
Toda da hi delavci imeli višjo mezdo, to Mr. Wilsoiiu nc gre v glavo.
Zatekel se ic na sodišče, da hi
Je tudi še en drug vzrok, čemu sc toliko kompanij ogiba produkciji. Čire se jim zarndi nove davčne postave, kl stopi v veljavo I. januarja. Kakrtna je sedaj, hi morali od svojih od-
Gornji naslov se tiče predsed-1 družbah, v katerih je on član zala — namreč če bi javnost hotela poslušati, dn korporacije ža-njejo profite tudi če nič ne pro-ducirajo, ker jim je kongres dovolil milijarde dolarjev za povojno "rekonstrukcijo". Dočim izposloval sodne prepovedi pro- delavci, ki so na %*avkl, ne dobe višnih profitov plačati vUok dati piketom. In piše članke v ča- niti centa, pa sc korporaciji usi- vek. Po novem pa ga jim ne bo sopisc. v katerih dokazuje, kako pujo v nično blagajno milijoni, treba. Zato so šli na "sedečo v napačnem je unija, ker zah*e ki jih je dovolil kongres. Tega stavko". Kai bi produricali, če va tolikšno povišanje mezde. darila so deležne vse velike pa iim ne nese! Po novem letu Unij« avtnih delavcev imu kompanije in zato je John L. pa bo toliko več dobička in te-zelo sposobne odbornike, a ni- Lenis deial. da je sedaj nesmi- daj se ho pričelo! ln tudi delav-ma pa vplivajo! ga ima ta naj- selno stavkati, ker je Industrial- ei se bodo ie uleteli. Vse je pre-hogatejša ko^flo racija v Aineri- nim magnatom ljubše, da vleče- računano s stališča svetega pro-ki. Vendar pa je zagodla kapi- jo denar ne da hi kaj producira
_________________________________ta I istem s svojimi predlogi gle- li. Baš sedai, ko jim plačuje pro-
terijal, oborožujemo njegovo ar- j mesec ali $1.275.11 na dan. Nje- dc upoglcda v njihne finance to- fite vlada, ic zanje pravi čas de mado in na razpolago so mu mu se to ne zdi preveč in zato liko neprijetnosti, da jih je za- lavce obubožati in jih potem ameriški tehnični in finančni* veščaki. A vt\\c temu je Ciang-
na
fita in izkoriščanja. Ampak tudi m«>d delavci se svita. Vedno
več jih ie. ki spoznavajo, da za-
niso
zdi preveč in zato liko --------------- __ „---------- w-----„, JMI IM
mu je bila vsota povišana pri čelo resno skrbeti.	vzeti nazaj v službo pod svojimi. hlevc 111 lvlsanJc mcIflc
General Motnrs in pri drugih N. pr., unijn je javnosti doka- pogoji.	' dovolj.
POTRUDIMO SE PRIDOBITI NAŠEMU LISTU ClMVEC NOVIH NAROČNIKOV
Božič je na pragu in ljudje kupujejo darila — trgovci pravijo—da še nobenkrat toliko kakor letos. Znamenje, da je vojne res konec, fantje se vračajo in pomikamo se v "normalne razmere".
Namesto bojišč v Evropi, v Aziji in v Afriki jih imamo sedaj kar doma.
V velikih dnevnikih priobčujejo gospodarji ameriškega velekapitala članke proti unijam, kar jih stane stotisoče dolarjev, a vendar brez škode zanje, ker je v kongresu vse urejeno tako, da si stroške odštejejo od davkov in vrh tega so jim dovoljene še posebne rezerve, da delničarji ne bodo na izgubi tudi če bi staVke še tako dolgo trajale.
Philip Murray je v teh okolščinah uvidel, da tudi če so delavci še v tako ogromni večini, so vzlic temu zapostavljeni, ker tisk in radio ni v njihovih rokah. In ne zvezni kongres, ne legislature posameznih držav.
Slovenski delavci so v tem oziru veliko na boljšem. Naš tisk je v pretežni večini urejevan v korist ljudstu. In ne malo zasluge zato gre Proletarcu in J. S. Z.
Joško Oven je zapisal v svoji koloni v izdaji z dne 12. decembra med drugim tole: "Bližamo se novemu letu. Da to leto ne bo ravno leto miru in blagostanja, nam prerokujejo industrialne borbe. Važno bo tudi radi kongresnih volitev. Vse to nam jasno pripoveduje, da je nam naše delavsko časopisje potrebnejše ko kdaj prej. Med slovenskimi delavci orje ledino že štirideset let Proletarec, na katerega smo lahko ponosni. Ali to še ni dovolj. V novem letu, katero prihaja moramo podvojiti naše sile, da dvignemo naš list na najvišjo moralno in finančno podlago v njegovi zgodovini. To lahko napravimo, če gremo vsi na delo."
In šli bomo.
t
PROLETAREC
UST ZA INTERESE D^^VSKECA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
led«)« jMft Jovantka D«l«v«k« Tiskovn« Drutb*. CKic«fo. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA ? Zedinjenih driavan u ctlo leto I3.0U; ia pol l*u ft.Ut
ta četrt let* $1.00. , Inozemstvo: ta celo leto $3.6rO; sa pol leta S2.00.
V«i rokopisi tn oglasi morajo biti v naivni uradu najpozneje do pundeljka popoldne za priobčitev v številki tekoče*« tedna.
PROLETAREC
Publi»hed every Wedncs<lay by the Jugoilav Workroen't I*ubli»hing Co.,
Inc. Eatablisbed 1*06.
Editor...................
Businesu Manager.
.........Frank £aitz
.CharlM Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Six Month« $1.75; Three Month« $1.00 Foreign Countriea, One Year $3.50: Six Months $2.00.
P R O L E TA R E C
4301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
KAJ JE S ŠPANIJO IN FRANCOM ?
Iz Pariza je bilo poročano. da je francoska vlada namignila ameriški in angleški vladi prelom s Francom. Je res čudno, kako se "zapadna demokracija" boji vreči tega zadnjega Hitlerjevega in Mussolinijevega zaveznika.
Boji pa se zato. ker smatra, da španska republika ne bo kapitalistična. dočim Francov režim je. Samo zaradi tega ga podpiramo. Snujemo z njim ugodne trgovske pogodbe in mu dajemo posojila.
Vatikanu je to zelo všeč. Kajti Španija pod Francom je zadnja važna klerikalna država na svetu. Ce se spet spremeni v republiko, bo hierarhija ob veleposestva in Vatikan ob politično in finančno zaslombo. Ni čudno, da je newyorški nadškof Spellman; tako navdušen za Franca. In ker ima v državnem oddelku prili-1 čen vpliv, je skoro gotovo, da Truman španske republike ne bo podprl. Le v Mehiki ji pomagajo, pa sedaj nekaj v Franciji in nad sto angleških delavskih poslancev se je zgenilo zanjo. Pa ne izda dosti. Franco ve, da ima zaslombo v hierarhiji in med kapitalisti, pa se poredno smeje vsem, ki mu pripovedujejo, da naj vladne vajeti odloži in jih izroči tistim, ki so za demokracijo v Španiji.
PRIZOR IZ 1'KADA V NEW VOitKt'. kjer veterani vprašujejo za stanovanja. Oženili so se, ali p:t že imajo žene in otroke in sedaj bi radi malih sob v reden dom. Pa jih ne morejo dobiti. In izgleda, da se nihee posebno ne briga sa ta problem. V vojni se je produeiralo kakor sa stavo. A čim smo v "miru se nam nikamor ne mudi.
KATKA ZUPANČIČ:
IVERI
Nurenberški lijak.
SLAVNOSTNI BANKET NASE ZADRUGE LEPO USPEL
\Vaukegan. III. — Dne 10
JOŠKO OVEN:
RAZGOVORI
O konferenci zunanjih mini-jterih odvisi življenje Evrope i strov velike trojice, katera se je Med tem se šinjo sumnj* laii i začela ta teden v Moskvi, je pre-: itd., kar dela celotno s\iko še j cej optimizma. Da imajo za raz- temnejšo V ozadju je cerkve-'pravo veliko predmetov in to na oligarhija, propadli kralji,
I zelo nujnih, o tem ni govora kateri nikdar ne izgubo upanja Balkan, Japonska, Iran, mirov- za izgubljeni prestolcek. ter farni pogodba z Italijo/vprašanje šistična svojat izdajalcev kateri kontrole nad Avstrijo in Nem- žive v tujini in upajo na cas, za čijo, Kitajska ter kontrola nad povrnitev v domovino. Ne, sli-atomskim oboroževanjem; vse ka ni lepa, ali prerojena Evropa ! to jim bo delo dela za tri kon- jo bo preživela I ference. Upajmo, da bodo uspe-	pri nas
j li buljc kot so zadnjič v Londonu	Neki čikaški dnevnik jo obja-
Za nas tu domače božično ge-; vil poročilo iz Londona o silnem slo "Mir ljude m na zemlji, ka- zločinskem valu, kateri se je po-I teri so dobre volje" ne bo veli- javil ob zaključku predzadnjega ko pomenilo Kajti politično in! tedna Londonski listi dolže teh industrialno polje je v zelo raz- zločinov najvej naša ameriške buikanem stanju. Na politič- dezerterje Cd zadnje sobote pa nem polju je že vse razdeljeno do nedelje sta bHa dva roparska za boj v prihodnjem letu; rezul- napada ter tri tatvine, kar je ne-tat: preiskava Pearl Harborja kaj ogromnega za London, ter Hurlevjcve obdolžitve. Obo- fa čikaški dnevnik ima ko-je jc kajpada fiasko, ali v poli- mentar. češ, če je to zločinski • partičncm boju niso nobene obdol- j vaj poslušajte kaj se je zgodilo žitve in osumljenja — preuma- prj nas v Chicagu v teh dveh = zana. In volitve v prihodnjem dnevih: Pet ubojev, 28 tatvin, letu bodo odločilne. Gre se kdo 26 ulomov, 10 roparskih napa-bo kontroliral zbornico Le ško- dov 57 navadnih tatvin. 63 ; da, ker je ameriško delavstvo ukradenih avtomobilov, eno po-j politično tako šibko.	izkušeno posilstvo, eno posilstvo
Na industrial nem polju se je ter pobeg po povožen ju z avto-
no-
. ... . . t . u. t . Ivemfcra je imela naša zadruga boj ^e prieei Tudi tukaj je de- mobilom kazal filmu hrbet, kajti ta pasa slavnostno prireditev z banke J ^ bila tako zabavna, ne tako
zločinstvi! .
Vsak človek količkaj zdravega razuma je lahko takoj pre-
Ampak m. nismo pravTuk.	ljudl; mislim. da je štela vsa av- Edcn odprava gotovih dav.
Poklicni pravniki cede pol£e	dijenC8 kakih 800 oseb. Vse je kov vJprihodnjem letu. kateri
„ , .. , . .,. >hnP' ,ud; ,m"J°	51° gladk0 izp?.d rok Glavni i so silno ugodni za kor,x>r.eije.
gledal nacijsko igro. ves njih pe- go precedente in na podlagi teh	vornik Louis Warbington je re- t , , moralna odao-
plcnsko začrtani in izvajani pro-j skovane postave in paragrafe.	kt.| da tud; on obhaja 25-letni-l vorno,t J^e rekonstrukcije
jim vsega tega	(xlkar je pH«topil v prvo sku-1 kalctv ,K)do ti mogotci zvrnUi
MOGOČEN TRUST, KI MU NE BO KONCA
Ena največjih korporacij na svetu—oziroma največja, je bila nemška firma I. G. Farbenindustrie. Svoje omrežje je imela po vsem svetu. Najmogočnejše ameriške korporacije — med njimi Standard Oil, in pa DuPontova kemična industrija, sta bili njeni zaveznici. Enako slične kor^pracije v Angliji in na Japonskem.
S pomočjo I. G. Farbenindustrie ter njenih zaveznic v Ameriki se je Hitlerjev "tretji" rajh lahko nagloma oborožil in kapitalisti v Nemčiji, v Franciji, na Anglešem in tukaj, na Japonskem in drugje, pa so bogateli.
Zavezniško vrhovno poveljstvo je ta nemški trust razpustilo in mnogo njegovih tovarn uničilo. Toda se ga sedaj spet obnavlja. Pomagajo mu ameriški industrialni macmati in tudi v Angliji ima močne prijatelje.
Zanimivo je, koliko naših kongresnikov in senatorjev je imel ta nacijski kartel na svoji strani. Ko so vpili proti vojni, so v resnici delovali le za zmago Hitlerja nad Evropo in nad svetom, nc-vedoč, da so v službi sovražnika svoje dežele. Nekateri so morda vedeli, ker so bi4i plačani za izdajsko delo, a veliko je bilo naiv-nežev, ki jih je slepila propaganda za "mir".
V Niirenbergu teh zločincev ni pred sodnim stolom. Je čudno, a resnično, da so nemški industrialci iz kriminalne liste izvzeti, čeprav so baš oni posadili Hitlerja na tron in mu dali denarja kolikor ga je hotel in potreboval za svoj zločinski sistem.
SVET GLADUJE - POMAGAJMO MU!
Prerokujejo, da bo to zimo pomrlo milijone ljudi od lakote ;n mraza. To so taki ljudje, ki nimajo v odločevanju o vojni nobene besede. Ko jo državniki napovedo, morajo vanjo le navadni ljudje, ali delati kjerkoli jim je ukazano. In posledice vojne tudi le oni trpe.
UNRRA se jih je domislila, a pravijo, da je njena pomoč le kot kaplja v ogenj. Vsi, ki so imeli te mesece priložnost obiskati Evropo in Azijo, kličejo, pomagajmo Kajti tam je lakota zares. Vsak grižljaj, ki si ga pritrgamo, je tam dar, je sredstvo, ki varuje življenja.
SPET OBETAJO "TRETJO" STRANKO
Kancelar čikaške univerze (University of Chicago) Robert M. Hutchins je v svojem govoru dne 1. decealbra pred odborom narodnega političnega odbora (CIO) dejal, da si je predsednik Truman napolnil svoje urade z "malimi politišni" in si ne obeta od njegove administracije nič dobrega za deželo.	#
Na istem shodu je govoril notranji tajnik Harold Ickes. ki je udarjal po republikancih, ker pač kot član Trumanovega kabineta po demokratih ne sme mahati. A Ickes prav gotovo ve, da niso demokrati, ki skupno z republikanci kontrolirajo zvezni kongres, nič boljši. Ne upa pa povedati resnico, da je "new deal' povsem bankrotiral in da nimajo progresivci od demokratske stranke ničesar pričakovati, razen nazadnjaštvo.
Nekateri politični mojstri v CIO študirajo možnosti za ustanovitev tretje stranke. S Trumanom — to vedo — ne bo nič. Philip Murray'je to javno izpovedal Kaj, če bi se na primer odločila sedanji trgovski tajnik Henry Wallace in pa notranji tajnik Harold Ickes za ločitev od demokratske stranke in za ustanovitev nove. zares ljudske politične organizacije? Oba imata ta nasvet v uvidu in je možno, da se bosta odločila za prelom z demokratsko stranko. Ampak ker nista radikalca, in ker ne verujeta v socialistični program, pač pa le v socialno pravičnost pod kapitalizmam, bi stranka pod njunim vodstvom bila le nekako posnemanje nekdanjega LaFollettovega progresivnega gibanja.
To med maso ne bi vleklo.
Ampak tudi na radikalni strani za enkrat se ni dobrih izgledov. Norman Thomas je na shodu v Columbusu dne 12. decembra dejal, da je še pripravljen biti kandidat za predsednika rvir United Press), ampak ne na listi socialistične stranke, ker je sama zase premajhna. Zato se njen odbor trudi združiti v celoto ostanke raznih drugih naprednih sknpin. N. pr., v tej koali-
gram. Ne tako glave, ki tvorijo nurenberški sodni zbor. Njihova prirojena jim pamet je namreč manj svobodna od naše.
Nam, vidite, je lahko. Nas ne ovira ne zakonsko rimsko, ne kakšno drugo pravo, nabrano v skladovnicah plesnivih zvezkov in knjig. Za sodni zbor je pa drugače. Ravnati se mora po pravu, po postavah in paragrafih.
Nazifašističnemu zverinstvu sličnega primera pa zgodovina človeštva doslej še ni poznala, zato ga sodstvo vseh preteklih doh in časov ni moglo vkleščiti v paragraf, cla bi sodnik lahko polotil nanj svoj prst Tako ci,-dočim tako — po tem in tem zakonu — po paragrafu tem in tem . . .
In so v Nurenbergu velike težave. Sodili bi radi pravično in tako, da bo postavi zadoščeno. Tozadevne postave, oziroma kazenskega paragrafa za te vrste
nikar kadar manjka
In tako so šele zdaj dognali odgovore na velike Zakaje ...
Edd Johnson jih je navedel V čikaškem "Sunu" z dne 13 dec. t. 1. Nam niso nič novega! Mi vemo. zakaj so Nemci nesrečne sužnje priganjali in naganjali z delom tako, da so ti od izčrpanosti cepali in umirali.
.Vemo. zakaj šo razganjali družine, ločili može od žena.
Vemo, zakaj so jim prepovedovali hoditi v cerkev.
Vemo, zakaj so s smrtjo kaznovali splošno občevanje med
zasuinj ni bilo za njihove Heinriche in Kunigunde nobenih moralnih meja.
Vemo tudi, v kakšne namene so služila koncentracijska taborišča.
In vemo. zakaj so lovili in ugrabljali deco, kolikor je niso
pino. Kar je danes Ohio Farm Bureau. Je imeniten govornik. Zelo prijetno ga je poslušati, ker vpleta dosti humorja v svoj govor. Veliko so pripomogli k programu Fraunfelderji. ki so prine»sli svojo zadružno idejo še
pred-nedeljo
9. dec. sijajno izpadla. Jaz jo žal nisem videl. Bil sem oba dneva na potu.
V soboto 8. dec. je imela SANSova podružnica v Wauke-ganu priredbo v pomoč Jugo-
na stavkujoče delavstvo. Inter- slovanskemu relifu, kjer so se
vcnci ja predsednika Trumana je položaj še poslabšala, in kot izgleda, bodo prihodnji meseci preccj nemirni. Stavka jeklarskih delavcev, katera je skoro neizogibna, skupaj s stavko av-
iz SWce s seboj Oče družine je tomobilskih delavcev bo napra
ne samo dober muzikant in pevec, ampak tudi dober govornik. Navajal je. da potom svetovnih zadružnih organizacij bi nam bilo mogoče preprečiti na
moškimi jii ittitdkiiTu zscažr.jfr-
hudodelstev pa še ni. In so tako-1 na mestu ubili.
rekoč brez vsakega zaslona, ko In tudi lo vem0- katerc naro"
strmi ves svet nanje. Strmi in dc s« najbolj zatirali in zakaj.
čaka in copota z nogami.
Mi, jaz in ti, bi z nacijsko 'eli- Mnogim Angležem to* obračunali že pred meseci . pobijanje v Aziji Nas bi pričevanja krvnikov, ki1 neprijetno so nekoč* prisegali na laž, in ki itfn0g0 poSia ncev angleške de-jim je bila laž modrost vseh mo , lavske stranke je z vlado zelo drosti. ne zanimala toliko, da bi nezadovoljnih, ker se je angle-jim zaradi .njih podaljšali življe- armada zapietla v vojnft na nje. najmanj pa, da bi nam nji- Javi dasi java sploh ni angie-hova pričevanja služila za kakr-j ška temveč je bila niz0zemska šen koli kažipot. Prihranili , kolonij«. Uradno pa sta prote-velikanske vsote, ki jih za ta stirali proti angleški uitervenci-
vila v vsakdanjem življenju Amerike silno vrzel.
Po svetu
Zadnje čase so naši meščanski daljne vojne "in pomagati demo-! listi in revije vendarle priznali, kratizirati ves svet. Tudi War- da tudi z našim vojaštvom v bington je poudarjal, da samo!Evropi ni vse v redu. Časnikar-u u kar nac jc zbranih «5k»m»i na! ski poročevalec Joe VVeston ima j banketu imamo moč. ako'sc za-'v reviji "Life" daljši članek pod vzamemo, da lahko predrugači- imenom: The "Gl s in Le Hav-mo razmere narodov in sveta, re", kateri ni prav nič laskav za Malo dalekosezno rečeno, pa naše vojaštvo. Vse to kaže. da je vseeno se je dobro slišalo. —A. disciplino zelo težko uveljaviti.
kadar je velika skupina voja-■ štva brez posebnega dela. In to velja za vse armade.
V Nuerenbergu je precej živahno zadnje čase. Sodna razprava nacijskih zločincev se nadaljuje že četrti teden, in kot
TISKOVNI SKLAD PROLETARCA
proces troše in jih obrnili v boljše namene. Nikakor ne bi več pitali in zdravili raznih histeričnih Hessov, da bi se nam v zahvalo rogali in posmehoval i v obraz. Kajti imeli bi v mislih one tisoče gladnih nedolžnih
ji neodvisna delavska in komunistična stranka. A vlada dokazuje, da je obvezana delati to kar dela na Javi. ln to menda vsled tajne pogodbe, ki jo je sklenila prejšnja vlada z Nizozemsko. In vrh tega se gre za interese angleškega kapitala na
ust, ki bodo po krivdi teh krv
nikov še to zimo za vselej one- j Javi"jn v osuiiTndoneiTji" mela ...
•	—^^—»■—»—■■11 .i ■ ii ■ II	m«	■■
In prav gotovo jim ne bi ka-!	,	f
zali štiri ure trajajočih filmov,	postati na/vet/a
štiriurne tečne paše za njihovo	pridelovalna bombaža
slavohlepnost "No, in kaj je s	Eden načrtov za povojno re-
tem narobe?" je vzkliknil	konstrukcijo Sovjetske unije do-
Schacht, ko je gledal filmirano	loča, da mora postati največja
nacijsko slavo. Ko so kazali fil	pridelovalka bombaža na svetu,
mirane grozote koncentracij-	Sedaj so Zed. države na prvem
skih taborišč, je taisti Schacht	mestu.
kazale slike o nemških grozodejstvih ter osvoboditev Beograda. Ker se tega sestanka tajnik Kuhel ni mogel udeležiti, sem ga moral nadomestiti jaz. Priredba je bila zelo uspešna, s polno dvorano ter $650 nabranega na priredbi. V nedeljo 9. dec. se je isto vršilo v Milvvaukeeju, z nabito dvorano, ter je bao darovanega čez $800, kar je lepa vsota. Na obeh priredbah so slike napravile na navzoče silen vtis. Priznanje je treba dati mlademu Mike Verhovniku za izvr-«5tno rUin pr» hnzanju slik in njegovo dobro voljo za delo. Upajmo, da se slovenske kolonije, katere še niso videle teh slik — in kjer je delo za večje prispevke še mogoče, kmalu oglasijo. Vsak krajcar je nujno potreben za naše bojevnike v domovini.
Na teh dveh sestankih sem imel priliko govoriti s precejšnjem številom naših rojakov, kateri so prejeli pisma iz domovine. Brez izjeme — vsa ta pisma potrjujejo isto kar smo vedno trdili mi — in ravno to je kar bi nam moglo dati še več navdušenja za delo. Zato naj bo naše geslo v bodočem letu: Vso pomoč našim v domovini. Vso pomoč naši socialistični zvezi.
XXVI. IZKAZ
I,a Salle. III. Leo Zevnik 75c.
Chicago, lil. Rudolph Hribar S1. i izgleda, bo trajala še dolgo. Me-(Izročil Frank Zaitz.)	sto Nuerenberg, katero je pre-
VVilloujfhbv. O. John Prudich $2 J cej razdrto, je čez noč postalo Denvrr, Colo. Anton F Za«ar Meka Časnikarjev in drugih ra-$7; John Faidiga $2 skupaj $9. dovednih ljudi> Sploh se je pueblo, Colo Ludwig Yoxey vpraia^,e Nemčije 2adnji čas
' Bfrwvn, III. John Gornik $1. ^ ^"j10 na P™> mcS\° Gallup. N. Mex. Marv Marinšek Tu< 12 Zed drzav Je blla že cela $1 oo	kopica ljudi, takozvanih izve-
Moon Run. Pa. Po $1: George dencev poslanih za preučevanje katere člani so napravili ogrom-Smrckar in Louis Uhernik. skupaj socialnega in ekonomskega živ- nega dela v )em smislu. Ter v*o $2 (Poslal Jaeob Ambrozich.) Ijenja Nemčije. Eden izmed teh pomoč našemu listu Proletarcu Brownton. W. Va. Frank Kle- je čikaški odvetnik Laird Bell.	(Konec na 3. strani)
mene $3 60; Frank Kavčič 50c, sku-1 On je trdno prepričan, da če se	_______* _
naše akcije v Nemčiji ne izbolj-l šajo — pomeni novo vojno. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje pustiti Nemce same zase ter odpoklicati vojaštvo domov — češ, njih porušena mesta so Nemcem dovolj v dokaz, da se
Minn. Frank Klun
pa j $4.10 CliUholm,
$2 25
Springfield, IU. Julia Krmel $5: Julia Filipič $1, skupaj $6
Hridgfport, t). Joseph Snoy 75e. Ktd Lodge, Mont. Kaytan Erz-nožnik 75c.
Tole mi ne gre v glavo?
Girard. O. John Rovan $1. Po vojna ne izplača. Glede Rusije
slal John Kosin.)
Roehester. Mich. Milan Kokano-vich $7 00
Waukegan, III. Po $1: Anna Mah-nich in Jacob Mesee. skupaj $2.
Cleveland, O. Leo Poljftak $8; . . . . . $1: Frank Majcen in John Bo- to "f™* 8i?*T> In "am ^
je mnenja, da je vsako govorjenje za oborožen spor med njo in Ameriko nesmiselno. In Če še kakšna druga dežela v Evropi želi ruski državni sistem zase.
po
zich, skupaj $7. (Poslal John Krebel.)
Racine, His. John Pucely $1. Rork Sprinff«. Wyo. Frank Rc-
ciji naj bi bili glasom omenjenega poročila ostanki progresivne mitz fllc stranke v Wisconsinu, farmarske-delavske stranke v Minnesoti, michiganske Commonwealth Party in raznih drugih grupic. Ker r.o vse le male sekte — ostanki takorekoč, iz te moke ne bo kruha.
Edini, ki lahko "tretjo" stranko res ustanove, so voditelji unij CIO. In zdi se. da to tudi nameravajo. Truman jih je razočaral in spoznali so, da so svoj milijon v zadnji predsedniški kampanji vrgli proč. Čimbolj uvidevajo, da je greh služiti v politiki kapitalizmu in v industriji pa se bojevati z vidika mezdnih,	_	> ^ vprašanj proti njemu. Ako spoznajo, da se jim bo treba odločiti $1 95 gkupaj $1.261 21
za socializem, pa bo dobro. In tedaj to ne bo "tretja" stranka am-	_]_
pak druga Kajti demokratska in republikanska sta eno, ker sta Moder je tisti oče, ki pozna za. Med tem ko politiki raz{y*av-
Arma, Kans. Martin Gorenc <1. (Poslal Anton Shular.) Chicago. Ul. A H Skubic $2. Cleveland, O. Neimenovan $S. F.lix.iheth. N. J. Andrew Spro-tfar 30c.
Miaml, Ha Joseph Jereb $5 50. Oakland, Calif. Anton Tomšič 75c.
ba zato začeti nobene nove vojne.
O Jugoslaviji se zelo malo piše zadnje čase. Od kar je bila proklamirana za republiko se skoro ne sliši besede o nji. Skoro gotovo se bo o tem razpravljalo ta teden v Moskvi. Glede Španije bomo slišali v kratkem. Kajti nemogoče je, da bi tako-zvane demokratične države trpele to fašistično rak-rano na te- j lesu Evrope.
Ta zima bo tragična za Evropo. Na tisoče ljudi
mokracijo remu tJru* *** ta
če že ne za lakoto — pa od mra- ga Vatikanu io špansl^^JJf"
obe za sedanji ekonomski red in obe za ohranitev sistema izko riičanja.
svojega lastnega otroka.
—Shakespeare.
ljajo o malenkostnih predmetih, čakajo velika vprašanja od ka-

'» mi „ik.k„r
■lav«.
n* gi*
D. STAHJEJEV-ČULKOVSKI:
CEKIN
V knjigi, v katero sem nekdaj j — Na, nesi ga očetu in mu zapisoval svoje spomine, se mi reci, da si ga sam zaslužil, moje ohranila pravljica, katero sem raš pa obleči slabšo obleko, ne-slišal nekdaj, za časa mojega po- kaj starega, sicer ne bo verjel, tepuštva ob Ahnuru. Hočem jo j Sin se je preoblekel in šel k sedaj objaviti, — starim v zaba- očetu. Oče je sedel v vrtu ob vo, a mladim v pouk.	bregu reke.
— Tukaj oče, sem ti prinesel Živel je nekdaj starec s svojo cekin, katerega sem si sam za-staro. Imela sta lastno hišico s služil ... sem se potrudil, senčnatim vrtom, koncem kate- Oče je vzel cekin, obrnil ga rega se je razprostiral beli prod med prsti, ozrl se s prodirajo-ob bregu mogočne reke, kakor čim pogledom na sina, počasi tudi precej denarnega kapitala, dvignil roko kvišku in — vrgel In hišo, in vrt, in denar, vse sta novec v vodo.
žko zaslužiti, temveč je že samo zato, da se najde samo delo, treba veliko potrpljenja. Delavcev, ki so čakali na zaslužek, se je nabralo v pristanišču taka množica. da je moral po več ur stati v burji in dežju, predno je mogel nazadnje priti na vrsto, da dobi kako delo.
Prvi dan je zaslužil štirideset kopejk, šel je drugi dan — a brez uspeha: niti kopejke ni zaslužil in še veliko drugih delav cev, ki so prišli prej ko on, je ostalo ta dan brez dela. Tretji; dan se je našlo delo nekje na drugem koncu mesta, kake štiri vrste od pristanišča oddaljeno. Zgubil je pol dne s čakanjem na to delo, a zaslužek je znašal ta. ... dan samo dvajset kopejk. Po«
tepec!
si pridobila z delom svojih prid- — Lažeš. nih rok. podedovala nista niče- spred oči! -sar, temveč sta si vse s svojo Sin je poročal materi o svo-dolgoletno marljivostjo in varč- jem neuspehu, nostjo pripravila. Imela sta si- — A, •— a! — se je domislila na, odraslega mladeniča, katere-j mati: — on je najbrž spoznal cemu je bilo že skoraj petindvaj- kin. Gotovo so ti cekini, katere set let, ki pa je bil skrajno len mi on med drugim denarjem
Izgini mi j vest se hitro pripoveduje, a delo
se počasi završuje. Dan za dnem se je trudil in spravljal deseti-co k dvajsetici. Ampak radi te-
O KRIVCIH TRAGEDIJE PRIREDBA V POMOČ STAREGA KRAJA	OSIROTELIM OTROKOM
Pueblo, Colo. — V kraju, kjer	V STAREM KRAJI)
, sem bil rojen, v Sloveniji na Do- Progresivne Slovenke v Cle-
lenjskem, je vse požgano in po-	velandu prirede s sodelovanjem
rušeno. Pred par leti. ko je osvo-	vseh SANSovih podružnic v pe-
bodilna (partizanska) vojska za-	tek 28. decembra ob a zvečer
čela velik organiziran boj za	v Slov. nar. domu na St Clair
svobodo naroda, je fašistična dr-	Ave. takozvani * Baby Shovver
hal morila in požigala najbolj po Dolenjskem. Ljudem, ki so že tako obubožani, so Italijani in Nemci še tisto pokradli kar so imeli.
"Tri dni je pokalo in potem gorelo, da je vse zgorelo. Le ena hiša je ostala v celi vasi. Ničesar nimamo, ne obleke, ne žive-I ža. Groza je pomisliti, kaj vse
v pomoč osirotelim otrokom v Sloveniji.
Te sirote nimajo svojcev, ki jim bi pošiljali pakete Mnogim so bili starši pobiti še ko so bili tako majhni, da ne vedo ne kako jim je bilo ime in ne kje je bil njihen dom. Tudi ako imajo kaj sorodnikov, zanje ne bodo nikoli izvedeli, ker ne vedo ne kje so bili rojeni in ne kaj je
' smo pretrpeli. Ne da se popisa .	.
'ti, v kakšnem strahu smo bili; nj'hno pravo .mej" leta 1943 za svoja življenja. Sirotam je torej treba poma-
I.Ljuai so^nL SSS1 s^tsri;
i zverino. Mlade fante in dekleta	J . ,___ .
... . ... .. ... razvedrilo udeležencem ie po-so lovili ter odvažali v Italijan-	____
ske zapore."
Tako piše sestra iz Slovenije
Katoliški Italijani so morili
in uničevali katoliške Slovence.
Rimsko-katoliška cerkev to do-
skrbljeno za lepo petje in nastopil bo tudi govornik.
. , voljuje. Poglavar te cerkve ni AMEK16KI VOJAKI (MAK1NE8) na Kitajskem bi radi videl., daj ^ ^ *Q ^ j(? moril() ^
ga, da bi ne prezijal zaslužka,	_
je moral vstajati zgodaj, in ko-	bi bilo vojne tudi tam konec, ker iele domov. Tudi se jini čudno sdi.I	Dvatis^čletna ka-
rakati včasih po več vrst do	čemu naj bi tam vojna še trajala in v kakšne namene. I v Washinftonu	civilizaciia ie soremlia-
kraja, kjer je slutil kak zaslu- belijo glavo s tem vpra*anjem. Ameriški vojaki na gornji sliki pred- j tohska	civilizacija je spremlja
in brezskrben. Starec je že dav- daje za vsakdanjo uporabo, od žek. Videl je kako se drugi mu-h**vl|ajo oddelek, ki ima nalogo vspostaviti red in mir v Tientsinu.
čijo in obupavajo, ker so ostali brez dela in nimajo možnosti, da si prislužijo košček kruha
Ponoven apel na
Njegova duševnost je spregle- s|0vensko javnost dala nazadnje v toliko, da je za-	1
no napravil križ čez njega in se njega zaznamovani. Počakaj sinje izogibal ne samo razgovora ž ko, šla bom k sosedi in bom pri njim, temveč se mu ni zdel vre- nji cekin zamenjala. Ce je še den niti pogleda, in ga takore- tako zvit, midva ga prekaniva, koč niti ni prišteval med ljudi. Samo prenagliti se ne smeš; tre-— tak poležuh baje ni k niče- ba bo sedaj počakati kaka dva mur goden. Mati pa, kakor vse tedna, sicer bi se mu zdelo zopet matere, je zdaj oštevala sina, in sumljivo ... pri tem jokala in vila roke v Cez dva tedna je šel sin zopet zavesti njegove negodnosti, zdaj k očetu s cekinom, ki ga je do-ga je zopet gladila po glavi in bil od matere. Oče je sedel r.a ga tolažila, češ, da je oče ven- i običajnem mestu, na klopici ob darle oče, in naj se še tako hu- reki.
duje, nazadnje bo vendar spre- — Kaj hočeš? — je strogo menil svojo jezo v milost in ga vprašal in nagubančil čelo. ne bo razdedinil.	.— Tukaj sem prinesel...
Toda oče je že davno zatrdil, — Kaj si prinesel? — da ne da in ne ostavi sinu kot — Cekin ... Sem ga sam za-zapuščino niti kopejke vse do-1 služil. .. tlej, dokler mu ne prinese ce- — Daj sem! — kina, ki si ga je sam z delom Oče je vzel cekin, ozrl se na svojih rok zaslužil. Mati je pla-sina, potem na cekin, dvignil kala pred očetom in ga rotila roko z isto počasnostjo kakor naj se ne srdi na sina ter pre- prvič, in ga vrgel v vodo. klice svojo zahtevo. A oče je — Ni še dosti, da si lenuh, ostal neizprosen	hočeš biti še goljuf ... Poberi
—	Naj si zasluži! —	se! —
—	Pa kje naj zasluži? —	Sin se je potuhnil in se zgrbil pet*j nesre^a da ga izgubi, ter se
—	Kje pa drugi zaslužijo? — kakor da ga je nekdo od glave odpravil k očetu
Da. drugi. . seveda! Dru- do nog polil z mrzlo vodo. ter se SUrec je ^ kakor gi prenašajo v pnstaniscu vre- je ves v zadregi vrnil k materi.	4	4
če in -zaboje in si z različnim — No, kaj je? — je vprašala umazanim delom služijo svoj mati: — ni uspelo? Čitam ti z košček kruha. Nas pa vendar obraza, da se ti ni posrečilo. — ne more prijeti za tako delo. —j — R«** mati. Ne veruje! Zo-
—	Zakaj pa ne? Ali je on kaj pet je vrgel cekin v vodo. — boljšega kot so drugi? Ce se ni Mati je zakrilila z rokami, znal nobenemu čistemu delu zmajevala z glavo ter se hudo-priučiti, bo seve moral za uma- vala na očeta radi njegove ne-zano prijeti. —	navadne lokavosti — malodane
—	Ali za božjo voljo, stari! seženj globoko v zemljo vidi —, Kaj pa bodo ljudje rekli če bodo hudovala pa se je tudi na sina. videli najinega sina pri takem zato, ker je po njegovi krivdi delu? —	tudi sama padla v greh, in je na-
—	To je njihova stvar. Norci zadnje dločno izjavila: bodo seveda gobezdali neumno- — Stori kakor hočeš, jaz ti sti, a pametni ljudje bodo govo- J ne "bom več pomagala. — rili pametno. —	Sin je mislil in mislil in vzdi-
Z eno besedo, naj je mati šfe hoval. Na nek način se bom mo-tako prigovarjala ,oče je vztra- ral posiliti — sc je odločil — in
na s črnimi madeži v vsej tej dobi. S silo in strahom je poka-toličanila cele narode drugega
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.) kateri je od vsega začetka stal na pravem stališču. Ce izvršimo to, bomo lahko veseli našega dela.
Smrt v Detroitu
S težkim srcem sem
slišal
domači grudi — svoja mlada za drugim. Ali bo slovenski na-življenja so dali. da bi mogla rod pozabil izdajstvo cerkve nad vest, da je ve tem mestu premi-domovina še enkrat svobodno njlm*? Ali bodo naši ljudje v nul naš stari zvesti bojevnik
u;	-<.,iUil> ,> tmi. i n,	... * ___i <»• <_«__1..1__r_ : .	< , n ji__i____ai —
dihati. Oni, ki ste zgubili v voj-1 Sloveniji še redili debelušne faj-
čel opažati, kako velikanska raz- .fJJ^jJJ!^ svoje sinove, veste kako ja|moštre'in druge slične brezdel-lika je med njegovim položajem ooratamu un Muvunivu	cr»<i 1 tom 7annčA»>nim etar-__a 1:
-----j —-------J-C-..... i------...	. , ,, .__pri srcu tem zapuščenim star
in položajem pravih revežev, ki v Cikagu s proinjo da kdor ima £	y ^ sJ ih
po njegovem mnenju zaslužijo * kaj porabne obleke m obu-»
neze: Ali bodo še obdelovali župnijska posestva in dajali "biro" fajmoštrom?
Najgrše izdajstvo slovenske
r- ----o--------------------. . , . _ . . . • 1 majo niti kam glave položiti,
neizmerno več sočutja kakor on vala, da daruje za nase brate in J sovražnik opustošil in po-
„	.1	1 isestre v stari domovini, kateri .... .. .	£ --^o— --------- -------
Ko je prešteval svoje zas u- potrebujejo naše pomoči. tudl n/ho"^duhovščine pa je, ko je našču-zene novce, je z veliko skrblji- J naf^tre5aJ ^navijati kako hko Je * dru«lh' k\odvlsm	vala Slovenca proti Slovencu, vostjo prilagal desetico k dese- so ker to govorijo sPlošne pomoči, ker nimajo	da ^ ljudje moriU svoje solju- nega in še posebno za Proletar-tici, polrubelj k polrublju in je katere čitafe vsaJRl po svetu nikogar Ali jim more-	di y imenu vere §panska inkvi- ca. Le škoda, da se smrt tako podan v naših listih In kdor nima mo odre*i1 z enostransko	zicija je v primeri z belo gardo gosto oglaša v naših vrstah. Nje-
i*iavn> ".la» mmaoam svniim	• ,, «_. ________iclrennn cn?alt0
Leo Junko. Podrobnosti o njegovem življenju mi niso znane, samo to vem, da je dolgo, dolgo bolehal, ter ga je končno smrt rešila trpljenja.
Leo je bil ne samo zvest so-drug, ampak tudi priden delavec za vse kar je bilo napred-
z olajšanim srcem zrl v bližnjo bodočnost, ko bo na konec za-mogel izpolniti očetovo zahtevo. Nazadnje se je nabralo v njegovem šparovčku toliko pri-služenega drobiža, da je bilo mogoče dobiti v zameno zanj cekin.
In dobil je za svoje srebro in medeni drobiž zlat novec, ga skrbno spravil v žep. ki je bil najgloblji, in ga potem venomer otipaval, češ. da se mu ja ne pri-
no ob bregu reke.
—	Tukaj oče, sem vam prinesel cekin. —
Pogledal ie no* njega, pogledal cekin, in kakor hitro je dvignil roko da bi vrgel novec v vodo, ga je zgrabil sin za roko in zakričal prestrašen na ves glas:
—	Kaj pa delaš! To vendar ni mogoče ...
—	A — ha! Se ti zdi škoda! No, sedaj vidim, da si spoznal ceno denarju. Zaslužil si si odpuščanje svojih grehov. Pojdi, razveseliva mater. —
srca iz kamna ta bo dal karkoli I'2Javo:	P°magam SVoj,m
.	drugi naj svojim.
ima na po	Take besede so trde, bratje in
Prinesite očiščeno in ne raz-	, . J
trgano obleko in obuvala v Slo-	taKo trae
lIwtdatlaAte "aS^liL	našega ljudstva j ^Ijalna ukaz katoliške stra-
^učajno pa da innlate več oble-	v domovini. Narod v Jugoslaviji hovlade v neSrečo.
ke pa pokličite po telefonu šte-	tekom naUCl1 medJ Včasih vidim v
v Sloveniji, ki je na grozne na-	govi soprogi iskreno sožalje.
čine mučila ljudi, le senca. In	_
odgovornost za ta početja leži
rde. da morajo za- na ljubljanskem škofu Rožma-	kuDlČi sladkor^
vsakogar, ki se za- nu ker je vernike hujskal in jih „ . . V , . .
>	! ,,Prodajanje na odmerke je bi-
lo koncem novembra ukinjeno, ostalo pa je v veljavi še zmerom
naših listih
CilkT	sebojnega sodelovjinja v vseh j kakc ^^ iz hujskanja ka-!	trgovino s slad-
že katerega dobili, da bo prišel h■ * P^^ ^ toliške duhovščine, ki ščuje korjem ra7Umejo. ^vijo, da ga iskati Obleko in čevlje lahko	n^^frinot im ameriške Slovence proti jugo- ne JmanjUa. AlJnpaPk trgovina z
pustite tudi pri Louis Moharju1	Sl°VanSki federativni rePubllkh njim je v rokah par družb, ki
na naslovu 2048 W. 21st St., ali	^ ie Ko se je v Sloveniji pričelo J se Jzavzele gojiti umetno po-
pa pri Mrs. Kušar v Berwynu "	bkati moči le v sloui ^vobodilno gibanje, sem en- manjkanje sladkorja za toliko
Važno je tudi to, da ta kam- . skuonemu delu /a blagor kral ^P1**1' da Je slovenska du- čaS3f dokler bodo nad njim od panja za zbiranje obleke bo tra- ysph Posncmajmo jih i mi tu- hovšcina prepozna, ker sc to-1 vladnega urada določene c« jala samo do preklica to se bo vse uredilo
na pristojno mesto. z,au> »eaaj obkke obutve. orodja, živil in,,. ...	.	Q1. u	.. r.
zavihajte rokave — v tem krat- sli,nctfa 7a skoraišnjo odpoši- 1» »n sejali, bodo tudi poželi. Slo-, bro opravičevali z argumentom,
kem času in nagovorite svojega	sKora^nJo odposi i^. fajmoHri tehanti in ka. da se ga ^^ y obHki relifa
prijatelja ali znanca, ali pa tuj- J mT. '	. • . , . . plančki bi storili dobro sebi in, obubožanim evropskim in dru-
cl najbo katerekoli narJdnosti. , NLSmo	tllva^om de ,1arodU' k° W	°prijeli
da daruje za naš herojski narod Za 'x>mod	; ™ kakega koristnega dela. Saj ne
- sedaj na žalost - krvavo po-	z nam' "f1 tudi premno- žjve Mto da jedo> ampak jedo
trrt^ Domoči	8' Amer,cam ,n dru«' Naso ^ da žive! V starem sistemu ve*i-
m •	, .	sko kampanjo za zbiranje oble-	de,a oni sploh poznali ni-
Naj ne gn tajpel ««»	ke in drugega so indorsirall šte- ■ . ..^^j.. so ^ da ^ dr.
s.h oe. ne da b. se dotakn.l srca.	vi,ni ^^ ,„ vpUvni Ameri. ^^ y neumhost, jn g,
fani. med temi Mrs Roosevelt.! vzgajaij za klečeplastvo in po-governerji več kot tridesetih dr-! koršiino gospodarjem, žav. vključivši governerja Lau-1	moč katoližkc cerkve
» L .. . .	, SC^la: dal)e konKrf r verMV°" nad človekom, ako ga je zastra-
Krank Alesh, tajnik-blag. jask. in drug. činitelji V New v svojem omreiju že v mla-
Louls Mohar. odbornik Vorku sta bil. pred kratkim dve	vzgojen v strahu in po-- značilni prireditvi visoke dru- nj.m)Stl » ■v tcm duševnem
žbe v pomoč jugoslovanskim lju-1	spremljan do groba, če
cene.
3reklica, ^	da zberemo te liko	Za kralJevsko	Veletrgovci s sladkorjem so
ilo in	| kom zimski karnoame^mv^! s^avijo. Tisti časi, ki	se nekaj časa pomanjkanje t. po-
Zato Mfdaj. K1 ^	>ivi, in, ne vrnejo vec. Oai, ki bodo or--|trebsclne v trgovinan a«t J10-
GLAS IZ CALIFORNIJE
jal pri svojem sklepu.	dobiti bogastvo, — cekin, — in i Petalunia. Calif. — 2e dalj ___
Nazadnje se je domislila star- je šel na poizvedovanje, kje bi časa sem nameravala poslati ne-1 ka zvijače.	se za mogel udinjati v delo. Toda kaj vrstic v nam priljubljenega RomOC VS©m .. .
Dala je svojemu sinu cekin in kmalu se je moral prepričati da mu je rekla:	je. ne samo znoj no kopejko te-
Proletarca, pa sem ena teh, ki rajše čitam kot pa da se bi pri- ne samo svo|im pravila k pisanju. Sedaj pa, k*> so daljši večeri, je več časa ne
Naj odločuje plemenito slovensko srce. Za relifni odbor št. 25 SANSa: Louis Zorko, predsednik.
I
dem. Mrs. Marshall Field je povabila na obe priredbi goste iz
i
5?;
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI
| USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
g j le za čitanje, ampak tudi za pe S1 ro se ga dobi.
Po štirih letih borbe, trplje-1 "g*	ter
ni prej prišel do spoznanja res-
gim deželam. Ameriška vlada je na to pojasnila, da kar se sladkorja pošilja v inozemstvo revnim v pomoč, je z ozirom na ameriško uporabo malenkost. Torej te pošiljatve niso vzrok "pomanjkanja" sladkorja.
Pridelovanje sladkorne pese v Zed. državah in produciranje sladkorja se je med vojno pospeševalo 2 vladnimi subvencijami. Velikim sladkornim družbam. ki kontrolirajo produkcijo sladkorja na Kubi in na Puer-to Rico, od kjer smo dobivali največ sladkorja, se je nudilo
niče ter se osvobodil katoliških	višje cene, pa vseeno pomanjka-
vzgojiteljev. Tak s fanatičnim	nju te potrebščine ni bilo konec.
nja, preganjanja, strahu in pu-'ac'ezi" so sr, ,un' ^ZtTnur verstvom zastrupljen človek pa- Poznavalci sladkornega trga stošenja gleda ljudstvo v domo- oderskl 'rnfi jena ukaz da se gre za vero, pri-	pravijo, da bo sladkorja maho-vini v obraz zimi, pomanjkanju, ^ M®red,th- ^ " P™vljen zagrabiti sekiro in ubi-	ma dovolj, čim se mu cena dvi-2 Iz starega kraja prihaja že boleznim, smrti. Načrt peklen- sednistvo zimsKe' Kampanje zu, Belogardist je ubijal «a ve-	gne. Magari za cent na funt, -----' - !------ ' ' ! ^ P°moc Jugoslaviji, ter njegova,^ nfl ^^ Qnih ki so ga vz-........
očetnjavo, da
_	, , ^ ___ ______ komunizem".
rCT\oal ju"oXvanov° Pr" IMar 8,8 mu mati' bral' Mi se zavedamo tega in zato Ja e JS v ° ®	. ' ...
kličemo ponovno vsem našim ° mnogih prijateljih Ki jin rojakom širom Amerike, naj ne ^a jugoslovansko ljudstvo med postanejo brezbrižni za splošno j Američani, bomo v nadaljmh pomoč ljudem v stari domovini | dopisih povedali se vec — to pot
^ — -------j**	'v i ooicinim, srni u. i^acn pemen- j	_ , ... . •	juh.	j«
ja i precej pisem in mnoga so priob-iskega nai ifašističnega sovraga P°mo^ J\"i"	' ! .„ ro na povelje onih, ki
jf cena v listih. Dasi imajo naši K nadaljuje. . izvajajo ga |M) ^na Paulctto	^ t -! Kajali Reševal je očet
1	^	njegovega pu^ofcnj.	t Franci svoffprt I ^
t
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
Naročnin* m Zdrui«n« «lru?» (Isvan Cklcnga) in Kanado $400 na leto; $3.00 so pol lotaj $1.50 m iotrt lata; m Ckl«o«o In Clcoro $7.50 so colo lolot $3.75 sa pol lot«| sa inosomstvo $9.00.
Naslov za list in tajništvo je:
2tt57 Ko« Lawndale Avenue Chicago 23, Illinois
MMMmmmmmmmmmmmm
poročati, vendar težko čakamo sporočil od svojcev. Grozno je, koliko so morali v vojnih letih pretrpeti pod okupatorji.
Moje iskreno sožalje Charlesu
stra! Gre se za "vero"! Bil je ponižen bolj kot žival. 2ival mori le, da se nasiti. Silno težko je versko omreženemu človeku doumeti, zakaj je ukovan v verige
Pogorelcu ob izgubi njegovega ako so bili tako srečni, da so ponovno apeliramo na vse nase hlap^eVstva. V tepežu orjak.
° I ....	.	... ... __j _ i. _	Amnrilrn Ha tfrmO . . • ui____ n____i_ i___i. _
brata.
<t
Sedaj, ko je spet gasolina na razpolago, smo napolnili z njim našo lizo ter se odpeljali zeta, hčerki in jaz k Tomšičevi družini v Oakland. Pozdravili smo se ob tej priliki tudi z njegovim sinom, ki se je vrnil iz armade. Bil je na evropskih bojiščih. Oba z očetom zelo fino igrata na koncertino. Njihna hčerka, jako prijazno dekle, je nam z mamo pripravila dobro večerjo, kot jo zna le ona. Počutila sem se pri njih kakor doma. Iskrena jim hvala za postrežbo in I družabnost. Oba imata lepo mero humorja in humor je zdravju koristen.
Jennie Katzman.
Kupujte Victory bonde!
prejeli pisma od svojih'in jim rojake sirom Amerike, da gredo
sedaj lahko pomagajo direktno. Saj bomo pomagali svojim vsi. toda pri tem ne smemo pozabiti onih, ki nimajo nikjer v božjem svetu nikogar, ki bi jim priskočil na pomoč. Ti so odvisni od splošne pomoči, a za bodočnost vaših in mojih sorodnikov so morda doprinesli več kot si mi moremo predstavljati. Med temi je na tisoče in tisoče sirot, katerih očetje in tudi matere, počivajo v daljni mrzli tujini— žrtve sovragovega preganjanja. Očetje drugih so dali svoja življenja v borbi za osvobojenje Mnogi so padli kot talci, kot žrtve domačih izdajalcev itd. Med onimi, na katere moramo misliti z isto ljubavjo kot na svoje sorodnike, so osamljeni postarani starši slovenskih sinov in hčera, ki tudi leže v okrvavljeni
na delo in zberejo čimveč oble ke, čevljev, odej, orodja, konzerviranih živil in podobnega. Obrnite se tudi do svojih ameriških in drugih sosedov.
Pomislite, da vaš dar lahko reši življenje enemu naših bratov in sester v domovini to zimo.
Za Ameriški odbor za jugoslovansko pomoč,
Anna P. Krasna.
kot primitiven človek jamske dobe, ki je z gorjačo pobil vsakega, ki mu je bil na poti; pred gospodom s križem na rejenem trebuhu, pa je ponižen in pasje pohleven. Vsled bigotstva mu ni mogoče zapopasti, da bi bil lahko človek, ki se zaveda človeškega dostojanstva. — Ante.
kajti to bo prineslo veletrgov-cem s sladkorjem okrog $100.-000,000 na leto.
Ameriške družbe kontrolirajo sladkorno industrijo ne samo na Kubi, na Puerto Rico in na Havajih, ampak tudi na Filipinih.
Amerika priznala • madžarsko yiado
Dne 5, dec. je ameriška vlada Tri in pol milijona	imenovala za svojega prvega po-
voiakov odpuščenih	slanika v Budimpešti H. F. Ar-
Do 30 novembra je bilo iz thurja Schoenfelda. ki je bil ameriške armade in mornarice prej tam le kot "političen opa-
odpuščenih 3,469,415 mož. Izmed teh se jih je vrnilo v civilno življenje 2.251,33« z atlant
zovalec". S tem imenovanjem je ameriška vlada ob enem priznala. da so bile nedavne volitve na ske "strani' 1147,744 s Pacifika Ogrskem demokratične in da je in 70 333 iz Kitajske, Burme in bila sedanja vlada sestavljena ln(jljp	i po demokratičnih pravilih.
Luka Groser
voiči vsem
srečno Novo leto!
Vsem. ki so mi poslali voščil-ne karte, in drugim mojim znancem ter prijateljem voščim na tem mestu res srečno in veselo NOVO LETO! Kart nisem pisal, zato hvala vsem. ki so mi jih poslali k božičnim in novoletnim praznikom.
LUKA GROSER in družina
2301 So. Laundalc Avenue Chicago 23, III. «
PROUETAK*«
OBNAVLJANJE SLOVENSKE INDUSTRIJE ZDRUŽENO Z VELIKIMI TEŽAVAMI
Slovenija je edina industrializirana dežela v federativni Jugoslaviji. Sieer imajo tovarne tudi drugod, nekatere izmed njih so velike, toda Slovenija je v splošnem industrializirana in obrtniška dežela.
Vsled tega se ostali kraji zanašajo nanjo za industrialne izdelke, v zameno za surovine in živila.
O povojnem položaju industrije na Slovenskem je imela dokaj informativen članek "Mladina", ki izhaja v Ljubljani. Od kar je bil članek napisan — koncem avgusta, se je tam že mnogo popravilo, kajti ves narod dela. Opis stanja slovenske industrije se glasi:
V tej vojni je bila Jugoslavija ena najbolj prizadetih držav. Rušenje, bombardiranje, sežiganje st? ni ustavilo pri vojnem pohodu aprila 1941, nadaljevalo se je poleg ubijanja naših ljudi v vsem času osvobodilne vojne.
Danes se torej, nahajamo pred porušenimi mostovi, cestami in progami, pred razdejanimi tovarnami, požganimi vasmi.
Nekatere naše tovarne — deloma poškodovane — obratujemo samo s polovično zmogljivostjo, mnoge so pa sploh obsojene na mirovanje, kajti pomanjkanje surovin, prometnih sredstev, ne dovoljuje delo. Slovenski narod, ki je svojo zrelost in solidarnost dokazal v štiriletnem boju, stoji pred nalogo obnove vsega porušenega.
Najnujnejše vpraianje obnove je zaenkrat nabava surovin. Ne moremo pa v današnjem položaju računati na izdatno pomoč iz inozemstva. Predvsem bomo morali skrajno izkoriščati surovine, ki jih nam lahko nudi naša dežela. Med te spadajo tudi vsi še uporabljivi odpiadki. ki
nam jih je uničevalna vojna v naši deželi v dovolj veliki meri zapuščala. Izkoriščevanje teh t odpadkov je pa le možno s sodelovanjem vsega ljudstva. Edino tako bo uspelo pobrati vse, kar je uporabnega in kar bo našemu gospodarstvu lahko služilo kot surovina.
Potrebe npšega gospodarstva na surovinah so neizmerne. Samo železna industrija na Jesenicah. ki nam je ostala ohranjena in ki je po svojem obsegu in kakovosti najvažnejša v Jugoslaviji, bi lahko predelala mesečno 12,000 ton ter zaposlila čez 2500 delavcev. Danes obratuje samo s polovico svoje kapacitete. Surovine za to industrijo so' nam v predvojni dobi dobavljali inozemski karteli, in sicer je uvoz znašal približno 100,000! ton letno. Sedaj teh dobav ni in i je treba izkoristiti vse staro že- i lezo. S tem starim železom, dodajajoč četrtino novega, nas bodo naše martinove peči lahko preskrbele s še dosti kvalitetnim jeklom. Razpolagamo pa še z jeklarnami in livarnami v Sto-rah, ki lahko izdeluje 1500 toni mesečno in s sicer manj moderno v Guštajnu. ki bi mesečno lahko dobavljala 900 ton
Brez dvoma je železna panoga naše industrije osnovna in najvažnejša. Preskrbeti bo morala ne samo Slovenijo, temveč v veliki meri tudi ostalo Jugoslavijo. Največ naših sil mora-j mo uporabiti predvsem za dvig železne panoge in je nabiranje starega železa dolžnost vsega našega ljudstva.
Poleg teh velikih središč železno industrije je treba preskrbeti s starim železom tudi naše manjše livarne, ki rum pri polnem o-bratovanju lahko dobavljajo letno 2000 ton in ki danes deloma
stojijo. Važen predmet našepaž-nje pa iporajo biti poleg starega železa tudi žlahtne kovine, predvsem balter in medeni na V Sloveniji razpolagamo z moderno industrijo bakra in medenine v Slovenski Bistrici, ki je aopet edina v Jugoslaviji in ki bi z zadostno količino surovin lahko izdelala množino za obnovo neogibno potrebnih predmetov. Vodovodi, ventili, kmetijski stroji, motorji, škropilnice in drugo se brez medeninastih in bakrenih delov sploh ne morejo izdelati. Tu pride v poštev tudi nabiranje praznih nabojev, pušk in drugega orodja, Ce bomo v stanju preskrbeti tej industriji potrebne surovine, bo lahko dala letno čez §0 vagonov za obnovo dragocenega materiala. Poleg lega pa čaka na surovine tudi tovarna medeninastih in bakrenih predmetov v Ma-nboru.	_ "
Slovenija razpolaga poleg tega s precej bogato papirno industrijo. Naša tovarna v Vevčah je v Jugoslaviji na prvem mestu. izdeluje papir vseh vrst in zmore njena mesečna zmogljivost 120 vagonov. Tovarna v Domžalah lahko izdela 70 vagonov finejšega papirja mesečno. Čeršarske tovarne precejšnjo količino lepenke, Piatniko-va tovarna v Radečah pri Zida-enm mostu |>a je zaradi svojih kvalitetnih izdelkov svetovno znana. Posebne važnosti za obnovo je izdelava strešne lepen-ke.
Občutne so tudi potrebe starih cunj, za katerih nabiranje morajo skrbeti zopet naše množice, Samo ta industrija bi potrebovala mesečno čez 20 vagonov. Na važnosti za obnovo pa ne zaostaja tovarna Natron, ki izdeluje kot edina v Jugoslaviji vreče za cement. S papirjem mora naša industrija zalagati v veh Ki meri tudi ostalo Jugoslavijo. Predvsem s strešno lepenko, ki jo edino slovenska indu-
inja lahko izdeluje.
Z nabiranjem starega papirja ne dopriuesemo samo k šted-nji za izdelavo potrebnih kemikalij. temveč prihranimo si tudi velike količine lesa, ki ga bomo lahko uporabljali na drugem mestu,
Velik doprinos k obnovi je tudi nabiranje starega stekla, ki ga bomo lahko pretapljali v naših steklarnah v Rogaški Sla-; tipi in v Hrastniku, fu izdelujemo zaenkrat samo votlo steklo, kozarce, steklenice itd ., za izdelavo okenskega stekla bo pa po štirih tednih dograjen oddelek v tovarni stekla v Hra-, stniku. Toda kapaciteta le-tega bo v začetku majhna ter nas bo zalagala industrija stekla v Pan-čevu. kjer znaša dnevna proizvodnja 10 vagonov okenskega stekla.
Za popravo hiš in celih vasi potrebuje samo Slovenija do zini nujno čez 300 vagonov okenskega stekla. V predvojni dobi pa je bilo votlo steklo v Sloveniji tudi predmet za izvoz.
Staro razbito steklo bo uporabljeno v celoti za pretapanje v novo. Stem ne prihranimo samo omovne surovine, temveč tudi kemikalije, katerih nabavljanje jc danes skoraj onemogočeno.
i Tudi pri nabiranju kosti so bile pozvane naše množice. Služile bodo predvsem za izdelavo raznih kemikalij, kot edina surovina za izdelavo mila. k le j a in umetnih gnojil.
Maršal Tito je naglasil: Slo-, venska indi strija bo morala pomagati južnim delom Jjugoslavi-; je. Da bomo lahko izpolnili to veliko nalogo, ki je postavljena pred ves slovenski narod, je velika dolžnost vseh nas, da sode lujemo z vsemi silami pri zbiranju surovin za čimprejšnjo obnovo cele Jugoslavije.
.\lolk je včasi najstroljn fcri-
ilOVENSKO DRAMATIKO V CHICAGU ŠE MOGOČE OBDRŽATI
' Clucago, 111. — Ne gre več
tako kot nekoč, ko smo lahko dobili v posamezno dramsko predstavo ako je bilo treba tudi do trjdeset igralcev. Ampak z dobro voljo si lahko slovenski dramski oder še ohranimo. To se je pokazalo lansko zimo pri vprizoritvi drame "Norec" in pa 9. decembra t. L, ko so nam postregli z veseloigro v treh dejanjih "Hiša gospoda Harring-tona'\ Režiser obeh tu omenjenih iger je bil Milan Medvešek ki je nedvomno moral izvršiti veliko potov, predno je dobil igralce in je biio za vprizoritev vse potrebno pripravljeno.
Vloge v igri dne 9. decembra so imeli Chas. Pogoreiec, ki jg • predstavljal Viljema Harring-tona. ga. Harringtonova je bila Minka Alesh, hči Grace Har-ringtonovo je igrala Frances Vider, Roksi 'Harringtonovo Ann Medvešek. Bili Caldwell je bil Anton Andres, vlogo Tonyja Andersona je igral Milan Medvešek in Mary Baxterjevo pa Dorothy Sodnik. Masker je bil Filip Godina in suflerka Angela Zaitz.
Ann Medvešek smo videli n« našem odru v Chicagu sedaj prvikrat Upam, da še dostikrat
nastopi Tudi Dorothy Sodnik smo videli prvič, drugi pa so v slov. dramatiki stari znanci.
Igra je bila dobro vprizorje-na, za kar gre priznanje vsem, ki so imeli vloge v nji in kajpada režiserju. Navzoči so imeli dovolj priložnosti, da so se nasmejali. Skoda, ker niso bili vsi sedeži zasedeni. Saj vstopnic je bilo dovolj razprodanih, a ljudje v zimskem vremenu ne gredo radi ven.
Po igri se je razvila prijetna domača in plesna zabava, ki je trajala do poznega večera. — X.
NACE ŽLEMBERGER POŠILJA POZDRAVE
Piney Fork, O. — Starost se mi nič ne dopade. ker v nji začno človeka tlačiti vse sorte nadloge. Dobro je, da pijem še lahko in pa po $31 starostne pen-zije prejemam. Za hrano in drugo mi to zadostuje, premoga pa sem si v poletju navozil. Bela žena s koso pa je še daleč od mene. Voščilnih kart ne bom mogel pisati zato pa voščim vesele božične praznike in srečno
novo leto vsem kar na tem me-8lu......... Nace Zlemberger.
Odkrivanja sedaj drugačna
kot nekoč ,
Dokler je svet živel še nekako v miru, so v raznih deželah odkrivali rude. Sedaj odkrivajo grobove Dne 27. nov, je bilo iz Varšave preko Londona poročano, da so na Poljskem v palr-mirskih gozdovih blizu glavnega mesta odkrili nov ogromen grob, v katerega so morali Poljaki in židje zmetati na ukaz Nemcev štirideset tisoč svojih ljudi, katere so jim naciji v masah pobili. Poleg tega je v on-dotnih globinah bilo že prej odkritih 23 masnih grobov. Žrtve v njih so iz nacijske morilne orgije v letih 1939-40.
ARE Y0U IN NEED OF
$1000 - - $2000 - - $3000
TO AVOID TIIE SALE OF YOI'R PROPEltTY Writc or telrphimr
D. L. KRUEGER
111 VVESTVVASHINGTON STREET Central 5225
tika. — Charles Bujttoi}.)^ ^
Pošiljke potrebščin na
Poljsko proste carine
Poljski konzul v Chicagu je sporočil ameriškim Poljakom in splošni javnosti, da se na Poljsko lahko pošilja posameznikom živež in pa blago, oziroma oboje, prosto carine.
HELP VVANTED
1000 MOŠKIH IN 2ENSK
potrebujemo ea delo v PEKARSKI industriji v Chicagu Sedaj je pravi Cas, da si pre-skrbite povojno delo. V normalnih časih sc dela v pekarski industriji 52 tednov v letu. Najnižja začetna plača je 81c na uro. Poviiano plačo dobite, ko se naučite, prvo povišanje je na 92c na uro, potem 97c na uro in potem $1.02 in gor do $1.12. Vsi uslužbenci dobe 2 tedna plačane počitnice in pla čano za 6 postavni i praznikov. To je nujna industrija Vložite vašo prošnjo sedaj takoj na —
20 N. Wacker Drive
Room 1562
HELP WANTED
--—---—
Machine Operators - Press Brake
AND
Power Rolls - Carloaders
Day and night vvork — 49Mi hours week Time and one half for overtime
SAN-EQIHP# Inc.
95TH ST. & COTTAGE GROYE AVE.
Near the I C. shops.	, COMMODORE 4051
HELP WANTED
HELP WANTED
HELP WANTED
Good chance to earn good moncy \vhile you work
COIL VVINDING AND FINISHING
Also for light asaembly vvork Convenient vvorking conditions in a modern shop
Coronet Electric Co.
1340 S MICHIGAN AVENUE
Gp/fe L S — G I R L S
LIGHT AS»FMBLY WORK — GOOD SALARY
CONVENIENT WORKING CONDITIONS Many Company Benefits
NAPPONS LABORATORIES
433 EAST ERIE STREET
GIRLS - GIRLS
Needed for
Light Packing in Coffee Department
Steady Work
Stewart & Ashby Cof its* Co.
845 VVASHINGTON BLVD.
GIRLS
(or Sewing Machine Operators experienced on singleneedle machines. Straight time. no picce work; 65c per hour to start.after tvvo weeks. 70c per hour. Forty four hours per vveek, time and half over 40 hours. Good transportation Apply to-day
R. A. BftiGGS & CO.
Mon. 0234 1035 W. LAKE ST. i
EXPERIENCED
WE NEED
LADY TYP1ST VVarehousemen
GIRLS & VVOMEN
For Pleasant Factory Work GOOD PAY STEADY WORK
651 W. Randolph
ANDOVER 527«
Girls-17 and Over
No experience necessary To deliver packages Opportunity for advancement With established dental supply house
L. D. Caulk & Co.
25 E. VVashington St.
ROOM 1010
For addrcssing in convenient loop office 5 day vveek. 40 hours $30 per vveek STE.\DY WORK
Letter Shop, Inc.
431 SOI TH DEARBORN
Wab. 8655
GOOD PAY STEADY JOBS
Thompson Products, Inc.
2619 S. Michigan Ave.
G-l-R-L- S
TO LEARN TO OPERATE Envelope Folding Machine
TRANSO ENVELOPE CO.
3542 N. Kimboll
GIRLS & VVOMEN
NEEDED AS
WRAPPERS & JOGGERS
(BINDERY WORK)
1112 So. VVabash
Harrison 3444
STENO TYPIST~ FILE CLERK
Reliable Girls to vvork in niče Office
STEAI>Y — GOOD PAY
Ohio Casualty Insurance Co.
175 W. Jackson
GIRLS VVANTED
DAY or NIGHT VVORK CL£AN, LIGHT FACTORY WORK
(Premium for Nite vvork)
L A N Z I T
Corrugated Box Co.
7425 SO. ROCKWELL
HOUSEMEN Union Scale — Steady Good Working Conditions
ST. CLAIR HOTEL
162 E. OHIO STREET Chicago
Secure your future— We need MEN for GENERAL MACH1 NIST WORK vvith experience Very good vvorking conditions
SIGWALT MFG. CO. 2011 North Lavvndale
FACTORY HELP MEN - MEN
Eaperienced men needed
TO FILL BEER IN BOTTLES
Good Pay — Steady Work
APPLY
Peter Hand Brewery Co.
1632 N. SI1EFF1ELD
TURRET LATHE OPERATORS
STEADY WORK
HABER CO.
900 W. North Ave.
B O Y S
Over 17 ycars to vvork for established dental supp1y house Deliver packages and vvortc tround Ihe house
APPLV
L. D. Caulk & Co.
25 E. VVashington St.
18 TO 50 Morning and aft<*noon shift OVERTIME PAID
Yearly bonus and vacation
READY FOODS CO.
3636 W. 38th St.
VIRGINIA 1940
We need at once
Alteration Women
Experienced for % DRESSES — COATS — SUITS
Permanent full time employ-ment.—Apply To-Day
Wm. Y. Gilmore & Sons
OAK PARK AT LAKE
Phone:
Mans. 9700 or Village 5300
J A NI TORS and Janitresses
GENERAL CLL/iNINO FOR SMALL rACTORY
5	day vveek — Steady
APPLY
General Television
6	Radio Corp.
2701 N. LEHMAN CT.
Div. 0100	Chicago
* WE NEED
Turret Lathe Operator
TO VVORK ON SCREVV MACHINES
MACHINE AND PLATING SHOP
Reflector Hardvvare Corp.
2235 SOUTH VVESTERN
We need at opce
Sheet Metal VVorkers
Good steady position. Must belong to union Apply a t
United Sheet Metal Work
31« SO. SPAULDING AVE.
Needle VVorkers 5 JANITRESSES
Experienced; to be trained to make hand sewn lamp shades; earn while you learn a highly paid trade
S. & o.
SPECIALTIES CO.
2020 Milwaukee
LOOP OFFICE BUILDING Start 5:30 p. m. UNION WAGES
141 W. Jackson Blvd.
— Apply —
IlIPE RINTENDENT Basement office: 9 to 4
CABINET MAKERS
and
UPHOLSTERERS
Experienced on Antiques and Reproductions
QU IGLE Y*S
117 E. Delaware Plače
Chicago
DR ILL PRESS OPER ATORS and BENCH ASSEMBLERS Steady jobs
CHICAGO SPRING HINGE COMPANY 1500 CARROLL AVE Near Ashland & Lake
ALTERATIONS Fitters and Finishers for ladies dresses.— 5 4 day vveek.—ELSIE THAL. 5€5 Lincoln Ave — Call Win-netka 1780. — We pay for the telephone.
JANITOR
TO DO LIGHT WORK Good working conditions Steady vvork — Good Pay
V.VRDS 5800
1431 W PERSHING RD.
HOUSEKEEPING DEPT, Maids and houaemen v Ask for housekeeper
CONGRESS HOTEL
500 S Michigan Ave.
GIRLS - VVOMEN gEEF BONERS
ASSEMBLERS—SOLDERKRS
Starting rate for assemblers
60t an hour Starting rate for solderers 65c an hour Overtime Available
D. Gottlieb & Co.
1140 No. KOSTNER AVENIJE I
MAN - MAN
For Mechanical VVork
Good working conditions Lawrence and Clark Street ncighborhood
CALL
ARDMORE 2249
G I R L 8 for Loose Leaf Rindery Work.
Steady. 65c per hour—44 hours vveek Time and a half over 40 hours. Good work. conditions.
ROGERS LOOSE LEAF CO. 11» S. Wells Street. Olilcato.
HIGHEST PAY STEADY VVORK
Allied Packing Co.
851 West Fulton Street
VVOMEN
With or without experience Light, at a niče manufacture on the west side
Ask for Mr. GREKNT
1550 S. Indiana Avenue
Or phone VVabash 1600
S. Buchsbaum & Co.
TWO LEATHER WORKERS
VVomen and Girls
over 18 operator« embossing addrossograph plates on key-board machine* like tyoing. Experience not necessary. Will teach and pay whilc learning. Permanent job and hours to i suit. Call in person, do not phopv. Ask zor Miss Ambrose
ADDRESSOGRAPH SALES AGENCY
35 EAST \VACKER DRIVE
DOCK HANDS
OOc PER HOUR TIME AND HALF FOR OVERTIME NO RfCONVERSION Problems here Good vvorking conditions — Permanent aH year Round Apply to-dny
TRUCKING CO.
143 WEST 38TH PLAČE
MAN HAT FORMERS
vvith cx|*rience to give out Good	®l?.aldy P°*ition
.. iii/»b ________ Time off vvith pav
the vvork and prepare it. Mod ern shop. Stcady vvork. High
pay for thq right men * N, CICERO AVENUE
First class repa i r business 1181 WrST«ATR OAK PARK
Phone: Euclid $566
6 JANITORS
LOOP OFFICE BUILDING
Start 4 p. m. or 6. 7. 8 a. m. Union vvages
141 W. Jackson Blvd.
Apply
S U P E R I N T E N II E N T Basement office: 9 to 4
Secure Your Future With Well Established Co.
WE NEED SEVERAL
GENERAL FACTORY WORKERS No experience necessarv
Overtime available GOOD RATE OF PAY GENERAL MACHINERY
and MFG. CO. MM North Keeler Ave
WOMEN — CilRI s
Wanted Pleasant vvorking conditions Good vvages — Steady D GOTTLIEB & CO. 1140 N. Kostner Avenue
ASSEMBLERS Light clean work^Experience not necessary Niče surrounding — Good pay and future FISHLOVE * CO. 720 N. Franklin Street
WOMEN
Any age — To select beef Light seating vvork
M1CIIAEL LEONARD CO.
333 W 35th Street
MED. LAB. TECHN1CIANS
Good vvorking conditions Meals given and uniforms vvashed. Steady vvork SOUTH CHICAGO HOSPITAL South Chicago 8800
MEN to vvrap packages Ship and vvarchousc vvork Good pay. time and one half for over time
Ask for Mr. Crosbyt Pittshurgh Plate Class Co.
431 St Clair St Sup 1900
Expericnerd FUR FINISHERS and LIN ERS Steadv — GOOD PAY Apply ENGLER & CO. 17 N. STATE STREET State 8527
GIRLS and VVOMEN
i TABLE WORK on PAPER BOXKS artd LINING. -- Ex perienced or unexperienced Good Pay De Luxe Craft Mfg. Co 215 W. Illinois Street DELavvare 1244 — Chicago
GIRLS FOR SALES UORK
Steady position Salary and Commission Apply
212 SO. MARKET STREET
VVOMEN and GIRLS — Expe-rienced. Single & double needle machine. Piece vvork $1 hour.
KENRUSS 1219 Van Buren Street 5th Floor
HI - LOW FOODS
Steady Position For
Meat Cotters - Meat Manogers
APPLY
HULOW FOODS
30 WESt 87TH STRKT
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Zastopniki Rdečega križa Jugoslavije prispeli v Ameriko
Kido vi-šilu tudi predavanja o azličnih panogah dela, ki ga vr-ii Bdeči kriz, ter o sodobnih vprašanjih in problemih federativne republike Jugoslavije. To V soboto 8 decembra je do- zjmo in spomlad torej čaka San-spela v New York skupina Ju- Sove podružnice in naše podpor-goslovanov, med njimi tudi tri- ustanove, društva, klube in je člani Rdečega križa Jugosla- zbore, mnogo, mnogo dela in ak-vije pod vodstvom direktorja tivnosti, kajti sigurno bomo! dr. R. Nt ubaurja. Odpotovali so podprli z vsemi našimi močmi iz Jugoslavije koncem oktobra prizadevanje jugoslovanskega v London, od tam pa z angleško Kdtčega križa, da bo njegova ladjo v Canado in z vlakom v misija v Ameriki plodonosna in New York Poleg Slovenca dr. U3ptšna. Jugoslovanski Rdeči Neubaurja, bivšega šefa znane- križ je politično nevtralna orga i
ga zdravilišča za pljučne bole- <uzacija in radi tega pričakuje ANGLEŠKE ČETE V PALESTINI strašijo vsled nemirov in nape zni na Golniku pod Storžičom jodelovanje in moralno podpo- |0sti med ti di in Arabci tudi vse banke s »klopnimi tanki. Gornje Je na Gorenjskem, je prispela nje- ro Qd vsake ustanove, organiza- »lika is mesta Tet Aviv v sveti deieli; to Je edino povsem židovsko me-
Jugoslavijo Titu v Pa sc te vrste uredniki motijo Tukaj so siti, a naroda tam ne poznajo.
rbS Velika trojica v
novem naporu za zgraditev miru
IZ URADA BIG TONYJA
Oakland, Calif.—Dragi Charles: Danes ko to pišem je zelo lepo vreme in ravno sem si aa peljal nov trak v pisalni stroj, da boste pismo laglje čituli. Mu-
Mai'he* Woli ki slovi za glavnega diplomata v eksekuti-, < Nadaljevanje s 1. strani.) ________^
vi AFL, sc* je znova skopal nad	ri*ke municije in vežbajo jo	ma pripravlju južino, jaz pa se
Rusijo. Pravi, da ko je Hitler	ameriški oficirji. Kitajski ko-	bom stabo ntkoiiko pogovoril,
prišel na krmilo, je nas saj po-	munisti so se udeležili z zastop-	Qni dan se je pri meni ogiasii
svaril s svojo knjigo MMein	nik» vlade v Cunkingu že veliko	Ant0il Zaitz Običajno pride k
Kampf", a Stalin pa menda niti	^»tankov, a do kompromisa ni;nflm vsak meseCf ker je naša hči
pisati ne zna in zato je nam nje-	»ikoli pri*lo. In tako ** Je do8°-	Rose tajnica društva SNPJ. pa
%ov totalitarni sistem nevarnejši kot pa je bil Hitlerjev. Woll >e namenoma moti. Stalin zna
dilo, da si stoje Ciang-Kai-seko-; oddajajo lu društveni as-sment. ve in komunistične armade še Qn se mi je zelo smilil Ni mo_
vedno nasproti in da se je v voj-'veliko povedat. toliko mu je
oisati in v Rusiji je bilo analfa- ™ nj»ma Pred n?kaJ lcdnl	bilo hudo, ko je iz pisma iz sta-
betstvo odpravljeno s "totalitar-1 zel° direktno umešala tudi ame-	a kraja jzvedeif kaj se je zgo-
no" metodo. riška vlada. Ne pa še sovjetska	M() njegovim svojcem. Pisala
Vcina ne daje dobrih vzgle vlada, kajti ako se bi, bi imeli	mu je bratova žena, da so nje-
iov. To ie dejal na zboru poli | tretjo svetovno vojno v teku.	govcga brala ubili in njegove
Rusija nc i»kuša delati vtisa, kot	odraščene sin0ve. zažgali pohi-
da kitajske komuniste podpira	&iVQ Jn ostalim pa pustili le golo je pa gotovo, da simpatizira z življcnje Dejal je> da je devet
nJirni'	njegovih sorodnikov pobitih,
Ako nečemo imeti nove vojne	kar jjh je ostalo pa so skoro
nevarnosti na pragu, je treba po-	popolnoma uničeni. Je res gro
skrbeti, da se politični in eko-	zno jn se kar nevrjetno sliši, da
"ijskih komisarjev v Miamiju Federalni detektivski načelnik T. Edgur Hoover. Pravi, da se bo okrog šest milijonov mladoletnih fantov in deklet pognalo v •ločine. In čudno, pravi, da ne
gova tajnica ga. Nada Kraigher- .he Qubc od naiboli levičar- sto v Palestini, vilic temu se sdi Angležem potrebno strašiti banko ,olzi Kr*vde njih ampak starše,	| |
jeva .iz Trsta., poročnik Go j ko £ £ ZboVdotoke Naša v njemu. Lahko bi se dogodili i.gredi, vlomi in ropi, pa so varuhi ** jim dajejo potuho, namesto nomski boji na Kitajskem resi- se bi moglo dogajati kaj takega L .. .....	. . J K m lwJD01J atsniturNKt. n*** .	da jih bi disciplinirali. Hoover jo in to nalogo je dal predsednik v nabožni Jugoslaviji. Pa je na
je navedel v dokaz tudi nekaj Truman nedavno svojemu no- za]0st menda res resnica.
Ratkovič »Srb iz Hrvatske), ter iskrena želja je. da bi to sodelo- °Pr«nl soproga in petletna hčerka ju- Tanje in naklonjenost tudi do- „,
goslovanskega atašeja za infor- segel macije v VVashingtonu $ime Ba- £ja
nor Roosevelt.
-------—-- številk, ki za dtželo niso vzpod- vemu poslaniku generalu Mar-
V nedeljo 2. decembra bodo budne. Dejal ie: zločinska nag- shallu, ki ga je poslal tja v nadi
Sedaj pa nekoliko domačih novic. Naš Frank se je dne 21.
:lanom te komisije pa kliče ^ ^ ^ ^^ ^
iHkt^	^dravljeni in dobrodošli koJrfTin LoJis Ada^č! ^ ^	'U SO silno narasla' °d kar s™!*n	kot ^ njegovi Drugi dan smo vrnitev prazno
niča ZOJSA, F. A. Vider in Mir- m "Tj ko G. Kuhel od SANSa ter pol-! kovnik šime Balen. Dr. Neu-I baur in poročnik Ratkovič sta bila oblečena v tipične jugoslo-j vanske uniforme z rdečo zvezdo na čepici.
Letna seja relif nega odbora
Sopredsednika Zlatko Balo-	predvajane slike Osvoboditev njenja med mladoletnimi dekle-	da bo svojo misijo boljše vršil	novembra zdrav vrnil iz vojne.
>vič in Louis Adamič.	Belgrada" in Zvezde in pesek ' ti so silno narasla. Od kar smo	in jo izvršil, kot pa njegovi	Drugj dan smo vrnitev prazno-
Podpredsedniki Mihael Ma-	v avditoriju Junior High School, v vojni, je bilo aretiranih 198	predniki Truman je dejal, da	Vali ob bogato obloženi mizi pri
rinkovič. Joseph M. Martinac in	Chisholm, Minn Prireditev je odstotkov več deklic kot pa leta	ameriška vlada priznava samo	nasj hčerki Rose. Manjkalo ni
Michael Evanoff	pod okriljem podružnice št. 91, 1939. Aretacije mladoletnih fan-	Ciang-Kai-šckov režim za lega-	ničesar kot Jovita, ki je bil še
Tajnik Ilarry Justič.	kjer se veliko trudi za SANS tov so v isti dobi narasle 48 od-	len, toda jc za spravo med njim	na Francoskem. Pred dnevi je
DI.Mninlli viifbn n U' llliul	nnvnurti 1'ranL K lllll T 7 rrvrl M U	___—1_ : _ n l\ .	I.____in Lri(>iirb/.	nnie« iAn/-> Itlnrl/i	>	• ■! J • £-1 ___ 1 _
Misija Rdečega križa se bo
Blagajnik Mirko G. Kuhel. poznani Frank Klun. Izredna stitkov zu poboje. 70 odstotkov in kitajsko komunistično vlado	nam brzojavil. da je šel na la-
Dne 8. dec sc je Vršila v New Pomožna blagajničarka Anne atrakcija na programu pa bo na- za posilstva, 39 odstotkov za ro- v Jenanu in za ustanovitev koa-	djo 29. novembra Torej ko sem
Yorku letna seja naše relifne S. Traven stop Johna A. Blatnika, kapita- panja, 72 odstotkov za pretepe1 licijske vlade ter za uvedbo de-	pjsai te vrstice, seje že zibal na
akcije, ki jo je pred dobrim le- Odborniki George Kovače- na v ameriški armadi, ki je bil Jn nad »toodatotkov za pijanost mokratu nih mvtod v kitajsko	m0rju na poti proti domu.
med partizani v Sloveniji zad- A še hujša nam obetajo. politiko. Ako bo general Mar-	Lanskega decembra smo bili
njo zimo in pomlad. Naš narod; Tito spreten politik. Dasi shail m0Scl to nalogo izvesti, bo	2ei0 v strahu za naše fante, ker
to eden največjih uspehov, ki ga	sta bila oba na bojni fronti ali
more naš državni department	ra tik nje. jaz pa sem bil bolan
tom ustanovil Združeni odbor, vich, Anthony Lucas, Fred A.
mudila v Ameriki šest mesecev,^ imenom War Vider. T. O Lisleson. dr King.-in jc prišla v Zed. dr/.ave na po-	-	_ _	-
vabilo ameriških ob asti Za do Relief Fund of Americans of bury. dr J. Freeman, Jacob Po-, v-mrzli" Minnesoti bo imel pri- MStopnik male dežele, se je sve-
^'oMcn ic so moraH čakati nad South-Slavic Dcscent, njen pod- tofski, dr. DeWitt S tet t in. Geoliko slišati resnico o svoji star tovno uvcljavil in njegova de-
eno leto Glavna naloga te-rni-' °dsck ki je imel name" in na" Pirinsky' Stoian Pribiievič. domovini u ust osebe, ki se je žela pa ima ^^ da ^ je bo.
Siie i e ceina n i t i a me r i šk o i n iu ^go delovati med ostalimi Ame- Finančni odbor Joseph Za- pridobila s svojim delom za in- rila proti nacizmu kakar nob^
iavnoTt^ v Zed dr- rikancL pa American Commit-Lertnik, Joyce Balokovič, Geo terese Slovencev veliko hvalež- na dru _ pr(>porčno račUna-
favah o^romnih^Uk^ ii-,tee for Yu«oslav Relief' Izkui ' Pirinsky, 2 imenuje predsednik nost in ljubav našega naroda vjno __ • iolfk[ni
»oslov inskeea Rdečega križa ki "Je enoletnega poslovanja so po- ler Mirko G. Kuhel in Anne S. stari domovini. Upamo, da %bo P<.riija je vellka de*ela goslovanskega ndetega kriza, ki kaza]e da je bjj tudj ta ameriški Traven.	r™ Jnhn A Blatnik	m-i.	J	F
nima sredstev niti ne zadosti iz-
Cap. John A. Blatnik imel pri- ^^ vslcd petroleja. Pa se vse
doseči in glavno jamstvo za miren razvoj v Aziji.
Kaj nameravamo z Japonsko?
Tudi z naso politiko na Japonskem j c Motkva zelo neza
in se držal bolj postelje kot česa drugega. Letos — ako se nam kaj ne pokvari, pa bodo božični o»-azniki veselejši kakor lani. Človek res ne sme scagat. Tako sem zapisal že v enemu prej-
pododsek v veliki meri odvisen | Direktorica poslovanja ga *iko posetiti tudi druge sloven- ^^ države kimajo zanio do,voljna Vso konlrol° nad Hi: šnjih dopisov. Počutim se prili
__i —___ i: 1_: i _ i _	___ 1__I _	_	..	-I_____U—	•	'	rnhitniMin P»circ1 lrrvr« t-1 Incii ...	.	.
Ameriška vlada je sovjetom
čno dobro, samo to je vrag, ker
vežbaneca osobja za izvrševanje ^---- JT • ......• j	uirvKiarna ,x>siovanja ga	^—""
svojih človekoljubnih dolžnosti.^ pomoči, ki jo je prejemal od	Joyce Campbell je obenem po-	ske naselbine
V Ju rosi a v ii i ie na desettisoče Amcnkancev južnoslovanskega	ro<:.ala da ^ kampanja M rbi.	^ .
in S o^s o^bre^^ porekla. Dve različni imeni pa	ranje oblcke. obuvala, odej itd	Glede pOSlI/On,O
matere, ki iščejo novih vzgoji- ^^mT judmTTn S	^^ TT ^ t ^	P^etOV | II
teliev novega doma Mnogo teh našimi ijuami in \ mnogin	brz prekosila kampanjo, ki smo	~ seie marca arugo itto, koi je ao- ...... . . *
je dobilo zavetišče pri usmilje- slučajlh Je bll° del° z nie8°vim	jo vodili lansko zimo in pomlad	Sadnje čase je zavladalo pre- ločeno v rgihni pogodbi. Moskva m_lJi' Kl Vlada Ja^nsko, biti j ^ veliko vas in pa v metropolo.
nih ljudeh v manj poškodova-1 rezultatom vred duplicirano. Da	Aktivnosti ni opasati samo med	cej nejevoljnosti radi raznih je rekla "ne" ker bi sprejem ti-
nih delih Jugoslavije, posebno se te naPake odpravijo m vse	Jugoslovani, temveč tudi med	predpisov v zvezi s pošiljanjem stega predloga bil le Rusiji
rohitovim cesarstvom si lasti
predlagala. da~bi £ naT'ruška, Ainerika« ^ razloga ker je bila, težko hodim; a "vozim se ^a la-nmeriška in angleška armada v vojn» proti Japonski glavna in hko. Ako dobim nove obroče, se umaknile iz nje takoj, namesto f odločujoč® sila. i oda sovjetska bomo prihodnje poletje kam pe-šele marca drugo leto, kot je do- Vlada: sr^atra-• da b> morale v ko-1 ljali Morda pridemo cei0 v va-
zastopane vse tiste dežele, ki so Veš čas je kralek. pa ga je txe-
G	.	________ ___________________________________............ v blle v v°jni na Pacifiku in ^ ba izrabiti dokler smo živi. Se
v Sloveniji toda usmiljenost sa- del° koordin,ra- ie bil na sei'x drugimi Amerikanci, zlasU med paketov po posti v staro domo- škodo. Pa je igrala tako. da bo ,arno Z^d d*"7avJ v Moskvi iz-j x S|K)minjam< ko nam je misi-
ma ne zadostuie kad ir ori- «Usno sPrcJet PredloK' da ^ unijami, igralskimi skupinami vino. "Too much red tap." bi re- nekaj Perzije prišlo pod sovjet- Ta/aJO boJazo" da ^ c,lJ amen'! jonar v VLšnji gori pridigal nema ne zaoosiuje. Kanar pri .taro imp miusti in	našP	,f	:___a________^___It..^. ^^	_____a	_ ^v vnanje politike Japonsko or- kako lakoie: "Duša krsčanska.
manjkuje denarnih in nih sredstev
material- staf° (>l3UStl in ^ vse nase jld y videku je sedaj velika kel Amerik a nec To se skuša od- sko republiko Azerbaidžan in si
za hra*no'"obleko relifne del° v ^^ vr*i f***	kampanja sredi januarji in fe- praviti. Ameriške in jugoslo- tem veliko petroleja v sovjetske ^a:iJZiratl za možno kombinaci-; izvirnega časa nikar ne zamu-
obutev in zdravniško postrežbo' imenom A»"^»can Committee	bruarja izključno za jugoslovan- vanske oblasti v Washingtonu kotle. !jo protl bovJetskl uniji. Te vr- di ^ In jaz t0 lX)dčrlam. Tudi je
Narod doma pa je silno reven in fA°rr,vJ"808laV Rell*f' okraJšano	ske otroke, obenem pa se orga- ter oblasti v Jugoslaviji so na Allen Ra> mond piše v nevv- j do1bro'ako ^ čloyek vozi. P° df'
izčrpan. Zunanja pomoč je ne- AC™ . W l 4l	"izira posebni odbor, ki bo vo- delu. da se vsa procedura poši-1 yorškem Herald Tribune, da sc ^^mTMoskvo ^ ^ ^V"' , k- ^ °b"
Odbornikom je bilo na seji	dil kampanjo za restavriranje ljanja paketov po pošti simpli- Tržačani počutijo toliko v nego- in m(«KVO iskat smrt. te ne dobi doma.
podano obširno finančno poro-	gledališke opreme, knjižnic in ficira in odpravijo neljub- re- tovosti, da jim škoduje v bizni- amPaK nevarnost za prelome iskren pozdrav in pa vesele
čilo o enoletnem poslovanju ter	šol umetnosti, ki so utrpele ve- gulacije in določbe Vsi zavitki, su. Ker ne vedo, ali bodo se pod 1 njimi. božične in novoletne praznike
referat o aktivnostih in doseže-	liko škodo in uničenje za časa poslani kot darilo svojcem, so Italijo, ali se jih dodeli Jugosla- Eno zelo spornih vprašanj vsem! Anton Tomšič,
nih uspehih številnih skupin, ki	okupacije in osvobodilne borbe carine prosti, ako je na zavitku j viji, nimajo nobene iniciative med niimi Je tudi Perzija. Tu se
sodelujejo pri našem relifnem	v Jugoslaviji. označeno v prilepljenem pismu, temveč le čakajo, kaj bo odloči- kresejo angleški in ruski inte-
ne po znanih ju ros lova nak ih po^t - i7" J«g«»*»vijo. Ti računi in	Scjo ^^ potnanlda je parcela poslana kot DAR. | la velika trojica, ki sedaj zboru- res,» P®.1^ ameriški kapital je
nih znamk, ki bodo zanimale izčrPni referat t***0 objavljeni	poročevalec Stojan Pribicevič.' Ce ni te označbe, se poštni urad-1 Je v Moskvi. Večina ameriških J oljnih vrelcih mo-
obhodno potrebna.
osvobodilne borbe, zbirko slik in fotografij, dragoceno zbirko redkih in večinoma v Ameriki
Kupujte Victory bonde!
ki se je pred kratkem vrnil iz niki v Jugoslaviji držijo carin-Jugoslavije. dalje g. Beno Hab | skega zakona. Trgovski ataše
zlasti filateliste, dalje film 0; v bližnji bodočnosti, osvoboditvi Ljubljane ter kul-i Da se delokrog naših aktiv-
turno-vzgojni film "Vrba", ki nosti še bolj poveča in razširi	janič. trgovski ataše pri amba- P" poslaništvu v Washingtonu
kaže lepote Prešernove rojstne tudi med Amerikanci, ki niso	sadi v VVashingtonu, ter mr. in je izjavil, da bo to najbrž kmalu
krajine. Posebno ta dva filma in južnoslovanskega porekla, se je	mrs. Fastau od UNRRA, ki sta odpravljeno in bo treba na pa-fotografije bodo zanimale zla- odbor povečal in razdelil v ra-1 se tudi vrnila iz Jugoslavije. Vsi ket le prilepiti listek z označbo
sti naše Slovence. Ker sta v ve- zne odseke in komiteje. Isto*a-	so imeli mnogo zanimivih poro- 4'nAnn ^^	--
likosti 35 mm .za redne gledali- i sno Jc bilo naznanjeno, da je	čil o Jugoslaviji in zlasti nagla-
ške kinomatografe), ju bo treba Eleanor Roosevelt sprejela	šali veliko revičino in pomanj-
predelati na velikost 16 mm za častno predsedništvo našega od-	kanje ter potežkoče, ki jih ima
DARILO". Cim se to uresniči, bo javnost obveščena.
Mirko G. Kuhel, tajnik
predvajanje .v manjših dvora- j bora. nah ter da se znižajo stroški.	Sestav celokupnega odbora je
V zvezi s proizvajanjem fil- sledeč: mov in razstavo raznih zbirk se Častna predsednica Mrs. Elea-
cf/
Čemu naj mladič napenja oči? Zdaj Je novih žarnic v izobilju .. . O-premite svoj dom z boljšo razsvetljavo, ki ga bo naredila udobnega in varnega;
m/? ct/
*
s transportacijo UNRRA. Ta bo ob zaključku decembra v skupnem razdelila po Jugoslaviji za 500 milijonov dolarjev vredno
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.) dalje, kot v Italiji, v Belgiji, v
sti žita, hrane, obleke, tavornih, ^P*/1^ in v drugih deželah, avtomobilov, poljedelskih strojev. živine za rejo itd
poročevalcev je mnenja, da bi	cno zastopan. Nedavni upor Tržačani najrajše pod Jugosla-1 Proli Perzijski vladi v sovjet-
vijo, ker pod Italijo jim je šlo	skem delu okupirane Perzije je
jako slabo in še slabše bo v bo-	to napetost še bolj poostril,
doče. Toda v Italiji še vseeno	Na sestanku v Moskvi bodo
demonstrirajo za Trst in Pri-	naravno znova govorili tudi kaj
morje, ker si za kolonije in za	z Italijo. Imeli so namen dome-
Etiopijo ne upajo razgrajati.
VS€SLOVANSKA PROSLAVA ZMAGE
San Francisco, Calif. — Vse
slovanski svet v tem mestu prj-| ^^ nezadovoljno.......Domača
niti se za mir z njo že na londonski konferenci. Bil bi čas. da ga sklenejo, kajti za obubožano Italijo je živeti v tej negotovosti velika muka. Ljudstvo je nervozno, gladno in z okupatorji
Zločinski val ali "erime wave"
Zamenjajte zgorele žarnice za nove, ki vam bodo dale dovolj in dobre razsvetljave — po celi hiSi Udonitc jih vsepovsod. Zgorele žarnice prinesite v najbližjo Public Servicc prodajalno ali pa na njene pooblaščene zastopnike. Ža-rftenjajte jih! Nabavite si dovolj novih za vse potrebe.
Udenite novo žarnico v va-fto obedno sobo, Vshrambo, na stopnjitta v podatrelje, klet, in imejte jih vedno nekaj na "razpolago".
l	Navadne zgorele žarnice (ozna-
Jarnice v«h veli-	^ ..p p, of N f, a1l
kost zdaj lahko / v^	w>1 ^Tvlo*") >e lahko zame
pobite v bliinji l^J	njati brezplačno; druge pa proti
pro^jaini STpi^	—"
drugih pooblaSče-nih zantopnikh.
PUBLIC IIRVICI COMTAMT OF NORTMCRN MMNMI
Uspehi naiih prireditev
Zadnji mesec in ta mesec so ?e vršile po raznih naselbinah Hevilne prireditve v korist po-nožne in politične akcije, ki jo
je tu in še hujšega nam obeUjo. ditorftiumu mčettk ob 8 zve. Umori, ropi, posilstva, vlomi in avtne tatvine so dnevni pojav. Policijski organi se niti vzne-
redi v pondeljek 31. dec. na Sil- reakcija pa ^ ^ levičarske re-vestrov večer veliko proslavo volucije ako angieške in ameri-► bo v Civie Au- zi.	___j	r, <
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICtAN and SURCEON 3724 West 26th btreet
T#a. Cr«wford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(£xcept Wed. and Sun ) 6:10 to 8:30 P. M.
(Except Wed Sat and Sun.)
Res. 2219 So. Ridf ew*y A TO. Tol. Crowford 8440
If ao «niw«r — Cal
A listin S700
zmage. Vršila se bo v Civic Au-
cer.
. ..................
ške čete odidejo predno se reši BADITTINPIP 9. CHII vprašanje bodočnosti Italije. Z 0 Alf 11111UI b (k OUH
.. njenih kolonij, Primorske, dobi-!!! Med pokrovitelji te priredbe j Vanja surovin in živeža.	;;
Sploh so mirovni problemi to- !!
: " I Uko težki in zamotani, in Evro-programu bo nastopila odlična	. .. . . . J. .
Mm/nnHnlnhino	AzlJa tako obubožana, in ;
pa se I; J
...	. . "" Z )e governer Earl Warren in več
mirjajo ne, kar je slabo rad. ^ ^^ uradnikov v
tega, ker so civilni prebivalci to-1 &
liko bolj nervozni. Ampak žu-	ka Mmo Rudolphinc ^
pane pa je le začelo skrbeti. In » ... , . ni(ki	interesi med velesilami
^JVi,, i^/ V .Kadil, igral bo ruski balalajka	F C
protiutež kriminalnega vala orkeJ.terB tamburaški zbor. viJ toliko križajo, da ni čudno, ako
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Streat JOHNSTOWN, PA.

• iLJkA. .
vodi v korist Jugoslavije Slo- ne Z?ajo P™*la*atI n'fsar ra' !dcli bomo baletne plesalke in *	,a« PreP,ra^1 kot Pa
venski ameriški narodni svet ^ da1lie na^arne tiso6e no'I sploh bo spored bogat tudi raz-i *radltl *emeli* za m,r A. venda^ .
Vse so brez izjeme sijajno uspe- vih P°licaicv	nih drugih muzikalnih in govor-1 *	da.brez4 miru sve} vsako nedeljo prvo in naj-
'e. O prireditvah v Chicagu, Cle- L U Guardia se je neprijetne	niških točk. Na plesni zabavi bo, "ima l>odoono»ti m to je vzrok $fareiio jugoslovan$ko ra-
velandu (Euclidu), Bridgeport u žuPanske	v New Vorku	ij?ral orkester 30. godcev	1	50 se Byrnes' ttevln ,n	' ' 9
n Detroitu je bilo že poročano "nebil in postal radio komenta- Prebitek te priredbe je name-
od drugih virov. V nedeljo 2. de rec- Najela ga je revija Liberty	njcn v JK)moe. potrebnim v Ru-cembra se je vriil shod v La ne, ki mu bo plačevala za Jugoslaviji in v Cehoslova-
Sallu, kjer so bile kazane tudi dobrih 15 minut na teden sto il'	ški Jugoslovani, pridite na to
slike o osvoboditvi Belgrada ter do*«rJev na leto. To je ne-	prireditev v čimvečjem številu,
o grozotah v nemAkih končen- koli^o boljše kot pa je znašala	ZaHavuli se boste v prijetni dru-
tracijskih taboriščih. Obširna nje8°va županska plača	žbi med sabo in z drugimi Slo-
dvorana je bila napolnjena do Kralj Peter ima v Srbobranu	vani. vrat. Govoril je tajnik SANSa. tna kofe simpatij in zdi se, kot Za publlcijski odbor, in občinstvo je očividno bilo ze- da urednik in predsednik Kri- Matt Spoler.
lo navdušeno Iz Denverja poro- j stoforovič sploh ne vesta, da ži-	w
čemu so se Byrnes, bevin in, Molotov znova sešli — v upanju da z boljšim rezultatom kakor pa zadnjič.
Socializacija na Češkem
Dne 18. novembra je čehoslo-vaška vlada svoji zbornici podala načrt, ki določa, da se prepiše tisoč velikih tovarn v državno last.
Poslušajte
dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja
WG£S, 1360 kilocycles. Vodi io George Marchan.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI [ PODPORNI JEDNOTI
ča Anthony Jeršin o velikem	v*ta v republiki. Sta pač Srba
uspehu tamošnje prireditve dne	stare sorte in si države ne more-
25 novembra. Waukegan in	ta predstavljati brez kronane Milwaukee sta imela kazanje fllave, neglede kako je prazna slik 8 in 9 decembra. Dosežen "ftrtmbran" tarna, kaj se jc |
..................a wus«en ^roonran tarna, khj j^' , ,	■ A	v labik ■	^^
je bil prvovrsten uspeh bodisi zgodilo Poljakom in Srbom, nvjl A I* R I A PiCarSlTlNl^ C li moralno ali finančno. Vsled od- risnici misli le na kak ducat j; nl/IMn I	I >M\J V^V/.
sotnosti jc tajnika SANSa nado-mestoval na obeh shodih požr tvovalni Jo*ko Oven. ki bo nastopil tudi na prireditvi Federa-
Srbov, ki so ob korita narodu v j dobro.	; j |
Zavezniki so po fnnenju Ame-, • 1838 N. HALSTED ST.
riške domovine. Srbobrana in
ciic SNPJ za zapadno Pennayl- mnogih drugih takih patriotm f vanijo v Pittsburghu 27 jan zelo lahkomiselni, ker so dali
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Tal. MOHAWK 470?
CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
i'!
> NARv>CITF SI DNEVNIK
i "PIIOSV
Sta um M colo leto 16.00. pol lota 83.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset člnnov(lc) je treba ta novo druitvo. Naslov xa list la ta tajništvo ja:
KS7 S. !.awndaU Av« CHICAGO 23, ILL.
A Vugoslav Weekly Devoteu to the
Interest of the VVorkers •
OFFICIAL ORGAN OF J. S F and Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE
COMMONWEALTtt
NO. 1990.
»ubluhed W«ekly Al 2301 S«. L*w»d»U A»«.
CHICAGO, ILL., December 19, 1945.
VOL. XL.
WANTED: A PLAN THAT FITS DEMOCRACY i THE MARCH OF LABOB | IN THE WIND
When, as frequently happens, we point to incidenta that indicate the rapid passing of capitalism, we hope that the alarm that sometimes creeps into our paragraphs will not be misconstrued.
We have no desire to preserve the private-profit economy or ihe class society upon which it is based; in fact, vve knovv that it is as im-possible to keep the new from rcplacing as to halt the passing of time.
What we are alarmed about is the utter absence of any plan for a nevv societv vvhich has the understanding and support of a majorit.v of the people.
Much as vve vvelcome the passing of thc old order, the knovvledge that it must be rcplaced bv another way of life and that the majority of the population of ali nations are utterly planless as to vvhat the nevv shall be like, makes us apprehensive of the immediate future.
VVe think it is important that cverybody—and espccially Socialists themselves—should understand that vve are not interested mercly in tearing dovvn. Our chief aim is to build and, like any other builder, vve must clear away thc antiquated strueture to make room for thc modern one.	v	^ -V t :„
Wc always have hoped, and stili do, that the social order that is novv seen taking form vvould be democratic. But vve can't be optimistic about our hopes so long as most people mcrely react to miaery and vvhile even the process of socialization itself gets its impetus from the failure of established forms and customs rather than from intclligent and purposeful support of a positive program.
The strikes in vvhich thousands of vvorkers are novv engaged, coming as they do so soon after the eleetion of a capitalist-minded leader whom those very strikers follovvcd for morc than a dozen years. are thc fruits of planlessncss. Workers are miserable; their earnings have fallcn and their living costs have mounted. Therefore they make demands that vvill, if gained. so Ive their immediate interests but vvill not lay thc basis for a future of democracy, justice and peace So far iiS most strikers are concerned, they have been hurt and are rcacting to their pa in by saving "ouch."
Pecple vvho sneered dovvn through the decadcs vvhen Socialists urged a plan to replace the capitalist anarchy of Unlimited competition vvith a planned national and international cconomy, and vvho fought oni v for an inadequate SOMETHING NOW." didnt knovv that they vvere heading the vvorld tovvard vvars, depressions and fascism.
Unfortunately, those vvho are novv fighting for "something novv" don't knovv it either.—Reading Labor Advocate.
Jffee sopq£m£ ax«rc**iciit&vi TM 1*4O H*LP 1NAT V*f VtAMGf AM tMnortf VUfT>"lO*CQfP tifSteiAriCf ¥ R£SVlTW€ FfKH AN ACOVfMTM	WAČ>
CcrtPfHGAgie	TOtf
VW0MtMS COW&4SAflaN LA*L
ff o #V5 fwom 4sa? ue-o
tksff&tf A CR»m*C> on. VfSA&ieV ATtAT I* IRLI-Niss WHERtASHfS MAftUTATlOI K* BMflOr-AU5NT AW ECOrtOMtC iMVtPeMVCHCf COViDVČ tffEC&V BYA S»A4<3lf-ftf£NVlVJ*£ Of $300 C* L£6&
lAi 19M 43.000.000 P&SCHS IN 17 COOHTR\£S v0t£
Br OHBHTLVrM£t4X iNSoKAMCČ O* SOH6 Ttve.
A Gocc CAOSč AMPA &OOO HAT — VVHM JfcU VxJY A uNtON LABfU HAT/ UX>« tCHTUiS IAMCL UAn*KTHt-tHf
HAT YOOBOY.

Home-Front Accidents Took Greater Toll in American Lives Than War
A total of 34,335,000 Americans vvere killed or injured in accidents i on the home front during VVorld War II, or about 34 times the total of battle casualtics suffered by U. S. armed forces, thc National Safctv Council has revealed. The death toll from December 7. 1941, to June 1, 1945, vvas 335,000 American lives, vvhile the five-year tooll vvas 485.000.
These cold statistics shovv that more than a fourth again as many i Americans vvere killed in the past five years at home as met dcath on the battlefield in the tvvo VVorld Wars combined. Thc five years and three months of U. S participation in VVorld War I and II cost 376.000 lives.
The home-front death tool for 1944 alone vvas the cquivalent of thc total population of a city Uip sizc of Waterbury, Conn. At the present rate, onc person is necdle»sly killed evcry five and a half minutes, and there is a prevenUble injury every three seconds. the record further' reveals thc deplorable fact that, rather than decrcasing, accidents are yearly grovving.
For a nation that professes a dcep respect for human life this is
not a pretty record.
Yugoslavia Would Respect The Italian Character of Trieste
BELGRADE. — The nevvspaper Glas Istre vvrites: "According to the Italian Press, there vvere stormy ovations in the Italian Consulta vvhen a deputy exclaimed: "Viva Trieste Italiano"; aH the deputies rose; the gallery rose; and ali chcered Italian Trieste together. About that time, hovvever, the director of thc Trieste paper II Lavo-ratore declarcd that he found himself unable to accept his nomina-tion to the Italian Consulta, as the people of Venezia Giula, whom hc vvas to represent, had exprcsscd their desire to be part of Yugo-slavia.
VVhile they vvere shouting "Viva Trieste Italiano!" in Rome. about 200,000 vvorkers vvere on strike in Trieste. Monfalcone and Pola. These vvorkers. thc majority of them Italians, had repeatedly declarcd themselves for ineorpora-tion into Yugoslavia. These Consulta checrs remind one of thc inre-dentist and imperialistic shouts of "Trieste" in thc Roman Parliamcnt betvveen 1915 and 1918. It vvas similar cheering done mostly by the same people. For instance, Count Sforza has been elected Pre« ident of thc Consulta. Then as novv Trieste vvas mcrely to have been the first step. Hovvever, there arc vvcllknovvn differences betvveen then and novv.
"Trieste has learned that its Italian charactcr is not threatened by its Slav hinterland. VVhen they wcr fighting vvith the Yugoslav Army for the town's liberation, and until thc Yugoslav Army had to | leave Trieste, the people of Trieste' had an opportunity to see that the idea of interfering vvith the Italian charactcr of Tricste's Italian eiti-| zens never even occured to the Yugoslavs, Just as the idea of per-sccuting thc Trieste Slovenes never! entered the hcads of the vvorkers in Trieste. We Slavs can also shoul Long live Italian Trieste,' but our checrs vvill have a different ring from those of the Roman Consulta.j There is hatred in their checrs, J vvhile in ours there is only love,| love for Trieite, vvhether Italian or Slovene bc spoken there Nclthcr;
thc Italian language nor the Italian nature of Trieste makes any diffcr-encc to us. We feel that Trieste be-longs to us, to the people of its hinterland, thc Slovenes and Croats of Venezia Giulia. The historic, economic, cultural and family tics betvveen the Italians and Slavs of this arca make it quite natural that thc tvvo nationalities should feel the same. Trieste is onc vvith its hinterland. The Italians and Slovenes of this area are one. There may bc tvvo languages, but if language cannot dividc us thc factory, the market-place and on the battlefield, hovv could it do so in thc vvork of building up the country destroycd by Fascism? In a State vvhich knovvs no privileged nations, a differcncc of language is imma-terial.
"Kardelj'« statement that Trieste vvould bc a separate Yugoslav Fed-erative Unlt—a separate State vvith ropresentation to that of House of Nationalities cqual to that of every Fedcrate Unlt, ali. of vvhich are severa 1 times greater in area and population — means that Trieste's Italian character vvould not bc in thc slightest endangered, sincc Trieste vvould be an Italian State vvithin Yugoslavia, vvith a Slav mlnority. The Croats and Slovenes vvould have no anxiety for their brothers in Trieste, simply because there is no national oppression in Yugoslavia.
ALL VVAR PRISONERS WIU BE SENT BACK BY MARCH
Employcrs vvill soon lose one of thcir major sources of chcap labor —that of prisoners of vvar. Secre-tary of War Robert P. Patterson
declarcd rccently that thc encm.v prisoners are being sent out as rapidlv as ships arc madc avail-! able, and that by the end of March aH of the 410,000 prisoners in this country vvill be back in thcir homelands.
Pamous Last Words: "VVho doc* that guy think he is, passing me vvith that old rattle-trap? 1'11 shovv
him'"
"Hell, I Was Better Off in the Army"l
"lnquiring Reporter" From Washington Newspaper Telit How G. I. Joe Fails to Find Those "Cushy Jobs/' With Big Pay
Lies, like rhickens. have a habit of coming home to roost. By way
of illustration: The VVashington "Post" instructcd one of its bright re-porters to ascertain vvhat is happening to thc returning "G. I. Jocs" vvho find it ncccssarv to look for a job. The reporter is beginning to dcscrlbe
his diseoveries, and thcy make interest ing reading,
• • •
While in uniform, "G. I. Joe" has been reading about thosc ' $100, *-week-plus cushy jobs thc vvar vvorkers vvere supposed to be having." Naturally, he expected to pick up one of these good things as soon as he could secure his diseharge.
But vvhen 4 G. I. Joe" looked for thc "cushy $100 a-vvcck plus job," :t vvasn t there He diseovered. too. that thc skilLs hc vvas supposed to acauirc in the armv werc not adaptcnl to civilian life and that the boss ;<ersisted in classifying him as "unskillcd."
As to the pay, he vvas lucky if he got $35 a vveek. minus the "big
bite" taken by Uncle Sam in the form of taxes.
* • ♦
"Hell," savs "G. L Joe." "I vvas better off in thc service." The "Post" Reporter thinks that s right. As he figures it out, "in the army the average enlisted man (serving overscas and having a vvife and tvivo children) rcceives as pay and benefits an estimated $47.71 a vveek." Nothing like that for thc returning "G. I. Joe." unless he has a special .škili.
Wc sympathize vvith "G. I. Joe." During thc vvar vve tried to teli nim that thoae stories about the "fantastic vvages" being received by the vvar vvorkers vvere just plaip "bunk " We pointed out that after the war vvorker had met thc zooming cost of living and paid his taxes hc didn t have much left, and probably like "G I Joe," vvould have been "better off in thc armv."
• •
Novv "G. I. Joe" is beginning to uneover the facts Being a smart follovv, hc is not likely to be further dcccivcd by the propaganda which is being cireulatcd by anti-union low-wage cmployers.
They vvould like to use "G. I. Joe" to brcak dovvn vvages and worklng conditions Thcy are not thinking about "G. I. Joe" or his vvife or his kids They arc thinking about their ovvn bankrolls. They vvill cxploit "G. 1. Joe" as ruthlcssly as thcy hope to cxploit his brothers —the vvar vvorkers. VVe are betting on "G. I. JoeV* Intelligenee. Hc is not likely to fall for thc blandishments of the svvcatshoppers.—Labor. VVashington. D. C.
FROM THE NATION
NOVV THAT TEXAS NEGROES
have vvon the right to vote in Democratic primaries, a nevv type of political organization is springing up—the White Men's Association. One such. in Jackson County, vvill hold a primary of its ovvn on December 8 to nominate candidates for the unexpired terpis of Countyj Tax Collector Charles A. Mitchell and County Treasurer Claudius i Branch.
THE NAVY DEPARTMENTS buses in VVashington have signs that read, "These buses are for official business only. Any person using them for any other purpose vvill be summarily removed from! office." A friend reports that Naval Reserve officers arc geting in those buses and joyriding like crazy.
DURING THE VVAR erates of oranges sent from Spain to Eng land sometimes contained bombs vvhich exploded vvhen the erates vvere opened. But that is aH past. Oranges sent from Spain to England todav are vivrappcd in tissue paper imprinted vvith the British and Amcrican flags. three crovvns. and thc motto "Unity makes certain peace."
IN ITS ISSUE of November 12 Time maintains a nicc ncutrality as betvveen science and theology. Thus: "Anthropologists no longer look for a definite single plače vvhere the human race first appeared on earth. They knovv th^t man's anccstors vvere numerous, varicd, and widely distributed before they vvere fully human ...' Adam and Eve before the Fall vvere 'food gathcrcrs,' in anthropological jargon. .. But after they ate 'of thc tree of knovvledge* and vvere dri ven from the Garden (Genesis 3: 16-19), thcy became husband-men."
PRESIDENT TRUMAN has nom-inated lrvin C. Mollison. a Negro j attorney of Chicago. to be a judge ■ of the United State Court This is the first time a Negro has been nominated to the federal beneh in; the contincntal United States. The only prcvious Negro fcderal judge vvas VVilliam H. Hastie. nominated' by President Roosevelt to sit in the Virgin Islands.
THE COOPERATIVE IDEA has come to Broadway. Your Theater, Inc., a ncw producing enterprise, j vvill divide its profits proportion- j
m 1J/ S^lCnj thCT? Hiiv lirVrN
WHY LEWIS AND GREEN FOUGHT WAGEINCREASES
The Labor-Management Conference in VVashington proved one
thing:
President Philip Murray led a single-handed fight on the vvago
issue.	4.	____A
John L. Levvis, VVilliam Green and management opposet it. _______
Managements' position vvas not unexpected. But to find tvvo leftdtft« of labor lining up against the vvage issue for purely political reason« is amazing. And polities it vvas! •	^ *
No less authority than Dan Tobin assures us that Mr. Levvis has made his deal vvith the American Federation of Labor. Mr. Levvis »ees in that move a better opportunity to destroy the CIO. Both Mr. Grom and Mr. Levvis knovv the CIO is leading the fight for vvage increase«, as it has always done. To destroy an organization vvhich unceasingly fights for thc betterment of the vvorkers is a hard task.
But the task vvould be made easier if the CIO fight for wage in-ereaaes would fail Hence thc vvillingness of Mr. Levvis and Mr. Green to team up vvith management to opposc any discussion of vvages
This villainous conduct has failed. President Murray and the CIO have emcrged from the Labor Management Conference stronger than cver. The fight for vvage inereases vvill go on—and successfully.
And just for the record, here is the resolution introduced by President Murray:
"Resolved, That recognition must be given to the fact that collective bargaining betvveen labor unions and representatives of monOfe-ment in many important situations throughout the country- has broken ^own over the important issue of vvages, vvhic has created a very aerious erisis for the nation.
"The representatives of labor and management assembled in this conference do hereby make an urgent call upon the labor unions and the representatives of management to cngage in genuine and gincere collective bargaining in an effort to resolve this all-important vvage i:sue."
The framevvork for such collective bargaining has been provided by the President in his recent message to the nation, in vvhich he stated that "vvage increase« are, therefore, imperative—to cushion the shock to our vvorkers. to sustain adequate purchasing povver, and to raise the national incomc."—Steel Labor.
prior to thc opening night of each of its produetions. Thus, since the spectators are also thc angcls, thev will eventually govern the choice of plays.
THE LATE VVERNER SCOTT. says School and Society of November 10, left $19,000 to thc Univcrsity of California for schol-arships "to worthy. faithful, and ncedy students from Havvaii, to Caucasian youths who arc not of Polyncsian blood."
RACE WAR
•
"British. quit India!" has been the familiar slogan of Indian Na-tionalism for several years and is stili the common battle cry. But to-day, among many inflammatory placards vvhich adorned Calcutta s streets, one vvhich struck a nevv note, read: "The vvhite dogs must bc throvvn out of India" (Nevv York Hcrald-Tribune.)
This paragraph, vvhich ended a story dcaling vvith the erisis in India, illustrates thc most momcnl-ous event of the postvvar era As the CALL eolumns have frequent-ly predieted. the drive for freedom among colonial peoples has been too long suppressed by imperialist guns to bc subject novv to tradi-tional treatment.
Vague promises have follovvcd vague promise to thc colonial people but actions have never follovvcd thc vvords. In every part of thc vvorld in vvhich old-linc imperial-lam is attempting to make a stand, thc victlms of that imperialsm arc up in arms. And more significantlv according to the reports, the color-ed peoples of the vvorld novv have the feeling that they are engaged in a united campaign to get thc vvhite race off their backs.
It is into this situation. vvhen thc decaying imperialsm • of Britain the Netherlands and of thc French is making it laat stand. American arms are being used as the last defense of imperialism. For thr
Indo-China and in Indoncsia, Američan vvcapons have been cmployed to drovvn thc aspirations of the cclonial peoples. Apparcntly thc same situation cxists in India, for thc Hcrald-Tribunc reports that Indian Nationalists have been agitat-ing against America as vvell as Britain.
Thus Amcrican irupcrialism is rcaping for thc people of the coun-try the fear and hatred of the colonial peoples throughout thc vvorld. It is making more certain that the future vvill sec the erup-tion of thc vvorst of conflicts. a race vvar.—The Call.
ŠPIRIT OF COOPERATION
An example of the cooperation vvhich the British Lahor Govctn-ment is reeelving from some areas
of the British Commonvvcalth of Nations is the offer of thc South Afričan Labor Party to ship food supplics to the British Isles to re-lieve the prevailing food shortage. Morgan Phillips, Sccrctary of the Labor Party, has indicated that thc most vvelcome gifts vvould bc chccsc, butter, drled frults and jams. As these donations are re-1 cel ved, they vvill bc distributed free to hospitals and children's homes
WE DON'T NEED A SPY SYSTEM
The State Department is asking for "a permanent American spy system." Wc are told it vvill only be used in foreign lands. but it stili looks bad to us.
There is nothing nevv about these international spy svstcms History is full of them. They have never produced anything good and never vvill. On thc contrary, they have invariably involved in trou-ble thc nations vvhich supported them.
If our State Department cannot get along vvithout a spy svstem, President Truman should look around for nevv men to boss the State Department. VVe have just crushed our enemies, and if we can't get along vvith our friends vvithout hiring a lot of spies. there must be something wrong vvith our methods.
BOOSTING BIRTHS
Russia s high birth rate, vvhich before thc vvar vvas more than doublc that of the United States, has increased 35 per cent under a child subsidy program started last ycar. Payments to thc mothcrs range from $75 for three chlldrcn to $950, plus about $60 a month, for each child in excess of 10.
Americans Are Playing Santa Claus To Big Business In A Big Way This Xmas
American industries are getting "thcir'n"—the money they in-vested in plant equipment for vvar produetion—back in a hurry.
in addition to the seores of billions spent by the Government on vvar plants and machinery, private corporations spent $6,700,000,000. They have gotten most of it back and have vvritten off $3,700.000,000 of capital liabilities under the lavv allovving them to "amortize" vvar plants and equipment in five years' time.
Under this extremcly liberal allovvance for deterioration the taxa-tion for vvar profits vvas made light. and $1,700,000.000 is ready to be ristributed to private corporations from the U. S. Treasury.
The War Produetion Board revealed just hovv corporations total-_ ling thousands of firms novv throvving their vvartime plant expansions into pcacetime produetion have profited by the liberal tax considera-tions thc Government afforded them.
As pointed out by The VVall Street Journal, the process vvorks as follovvs:
"For example, a company paying the highest posible tax, 80 percent on aH its earnings, may have amortization of $10.000,000. That saves $8,000,000 of taxes novv, but adds the $10,000,000 to earnings over the life of the property that is amortized ahcad of time.
"If the effcctive tax rate is 4 pcrcent over that period, the companv arill only pay $4,000,000 in taxes, and save the other $4,000,000. More-over, taxes accruc from ycar to ycar, so the company vvill have thc benefit, ln effect. ot a non-intcrcst-dcaring instaltment loan of the ottier 54,000,000 from the timc the savings occur until normal amortization runs out.
"Amortization of a facility in five years or less grcatly speeds up usual practice of most firms. The railroads normally amortize steam locomotivcs over about 30 years,and freight cars over 28 years. A utility usually amortizes a steam generator povvcr system over about 31. year$. A manufacturing concern normally figures the amortization of a sound factory building over half a ccntury, and a machine shop at 60 years.
' As an industry, thc Nation's railroads have benefited moit from ihc acccleratcd deprcciation plan, W. P. L. statistics indicate. Of thc se.700,000,000 of vvar facilitics on vvhich amortization ccrtificates werc issucd betvveen September, 1940, and August. 1945, 21 pcrcent, cover-
ing $1,400,000,000 vvent to thc rail carricrs."
• • •
Amcrican folks have ccrtainly been mighty good to the corpora-lions. Thcy may not have had any say about it, but thc Congress of thc United States on thcir bchalf has plaved Santa Claus the c<|ual of any niven period of thc Nevv Deal. And by the way, this Santa Claus ar-rangement was undcr Ncw Deal sponsorship!—United Mine VVorkers Journal.
Civilization is a state of human devalopment that moves a man to poy the laundrv for destroying his eollars
In a study madc in Vcrmont, it vvas found that thc average dam-age to an automobile involved in an accident vvas $56.20 vvhen It vvas traveling 10 miles an hour or less VVhen the car vvas traveling over 50 miles an hour, the average accident damage vvas $454.67, according to the National Safety Council
MINISTERS CONDEMN COMPULSORV SERVICE
Dcspitc nevvspaper "polls," thc people of this country arc cm-phatically opposed to compulsory militarv training in pcacetime. A splendid illustration of this vvas given in VVashington vvithin thc last fevv days.
The VVashington Ministcrial Union is madc up of practically ali thc pastors of Protestant churches in the Capital. At the last mcct-tng of thc union, Rev. Custcr Cromvvcll. pastor of Levvis Mcmo-rial Mcthodist Church, offered a resolution condcmning "enaetment of any lav* bv Congress vvhich vvould provide unlversal compul-sory militarv training for the youth of our nation." It vvas adopted almost unanimously.
A vveek or so before. Catholic bishops from aH parts of the coun-try met in VVashington for thcir regular meeting and thcy, too. condemned thc Prcsidents plan for compulsory service.
These are just "stravvs." but they arc impressive "stravvs." Ministers of the gospel are not so far removed from members of their congregations as to radically differ vvith them on such an out-standing issue—Labor.
1,100 MINERS TO GIVI LIVES TO LIFTING COAL
•s
K.stimates Indicate Hearj U« Of Life for Produetion of Nation'* Fuel
ApproximateIy 1.100 coal ininers vvill have lost thcir livei by the end of 1945 in thc produetion of some 590.000,000 tons of coal for the entire year, according to fore-casts issucd rcceniiy baaed on fatalities in the coal lndUstry through September 30, 1945.
An average of 87 coal dlggers lost their lives each month for the first nine months of the year in both thc bitumlnous and hard coal produetion mlncs throughout tho nation, representing one fatallty for cach 610,000 tons of coal minod during the ycar.
If honor be your clothing, th» •uit wtll last a lifetime; but if •lothing be your honor. It wtU •oon be wom threadharr - Arrvot
WAR WA$ COSTLIEST IN NATION'S HISTORY
Deaths Incurred in battle during the last vvar came vvithin 37,000 of cqualing the deaths sufftrod in ali previous vvars in vvhich this country vvas involved.
That sta rt ling diselosurt i« made bv General O^orge C. Marshal 1 who list s death casualties at 101,-367, or four times as many as in VVorld War I, and more than both side« sustained in the War Botwetn the States