Štajerska štatistika. Štajerski deželni šolski svet je pravkar izdal štatjstiko ljudskega in meščaskega šolstva na Štajerskem za 1. 1911. Po tej statistiki smo imeli dne 31. decembra 1911 na Štajerskem 21 javnih tneščanskih šol z netnškim učnim jezikom. Od teh je bilo 7 deških in 14 deldiških. Zasebnih meščanskih šol je bi!o 13 vse z nemškim učnim jezikom ia sicer 5 deških in 8 dekliških. (Od 34 meščanskih šcl na Štajerskem ni torej niti ene s slovenskim učnirn jezikom!) Spodnještajerski Nemci imajo 6 meščanskih šol. Javne meščanske šole so štele 119 razredov (-{- 7). Vseh javnih ljudskih šol je bilo 31. decembra 1911 na btajerskem 898 (+ 4). 60 je bilo deških, 54 dekliških in 784 mešanih šol. Slovensko se je poučevalo na 277, nemško na 621 šolah. Od 898 šol jih je bilo enorazrednih 170 (18 93%), dvorazrednih 221, trorazrednih 161 štirirazrednih 117, petrazrednihl29, šestrazrednih 82, sedemrazrednih 17 in ena osemrazredna. Nobene enorazrednice ni bilo razen v avtonomnih mestih še v slovenskih šolskih 0krajih Ormož. Liutomer, Sv. Lenart,Zg.Radgona in Slov. Bistrica ter v nemških Arnož, Feh- ring, Feldbach, Radgona. Tozadevno smo torej Slovenci naboljšem; obenem se vidi, da imajo Slovenske gorice najvišje organizirano ljudsko šolstvo na celem Sp. Štajerskem. Stevilo zasebnih ljudskih šol je znašalo 54, med njimi 5 s slovenskim učnim jezikom, tako da je vseh slovenskih ljudskih šol na Štajerskem 282, nem. pa 670. Razmerje šol je torej kakor 1 : 23, prebivalstva pa prilično 1 : 35. Šoloobveznih otrok je bilo dne 31. decembra lanskega leta 222.599 (111.582 dečkov in 111.017 deklic). Od teh ni bilo zaradi abnormalnosti zmožnih za pouk 3660 (l'647o), pouka paniobiskovalo 3149(1- 410/o) otrok, dasi so bili normalno razviti. Od teh jih odpade na slovenske okraje Sevnica 480, Laški trg 389, Konjice 306. Kozje 303, Gornji grad 263. Brežice 222, Celjska okolica 221, Marnberg 129 Slovenjgradec 123, Šoštanj 89. Med nemškimi šolskimi okraji stoji tozadevno na prvem mestu Voitberg z 89 otroki. V sevniškem okraju je skoraj petina otrok brez pouka (480 od 2533!), v laškem devetina, v kozjanskem desetina. Slovenske ljudske šole je obiskovalo okroglo 64.000, nemške 138.000 otrok. In med nemškimi je gotovo, če upoštevamo mesta, šulferajnske šole po deželi in velike deiavske kolonije po Srednjem in Zgornjem Štajerskem, do 5000 slovenskih otrok. Kaže se, da se štajerški Slovenci razveseljivo množimo tudi po številu prebivahtva. Nekaj je že, a manjka nam še mnogo I