KS JEŽICA
Ni asfalta, vodovoda, kanalizacije...
V krajevni skupnosti Ježica je bil pred čašom zbor krajanov. Na tem zborii so krajani obravnavali nalo-ge, ki so bile opravljene v prete-klertt-J: srednjeročnem obdobju. UgotCSvljeno je bilo, da so bile na-loge, ki si jih je KS zadala, realizi-rane. Tu predvsem mislimo na po-dročje komunale. KS je dobila prve metre asfalta - rekonstruirane sp bile cesta Ježica od Savelj do kri-žišča s Čerinovo s postajališčem mestnega prometa, rekonstruirana je bila Tesovnikova cesta s Kratko potjo ter protiprašna zaščita Kališ-nikovega trga. V vse te rekonslru-irane ceste je bila položena tudi meteorna in fekalna kanahzacija ter ojačano vodovodno omrežje. V samih delih je bil prisoten tudi pri-spevek dela krajanov. Prav tako so v KS uredili prostore krajevne skupnosti, ki sedaj služijo svojemu namenu.
Vse realizirane naloge pa žal ne morejo popraviti ugotovitve, ki je bila izražena na zboru, da krajevna skupnost Ježica zaostaja in je med najbolj nezadostno razvitimi KS glede komunalne opremljenosti v bližini Bežigrada. Žalostno in sko-raj neverjetno je, da Titova cesta, ki deli KS na dva dela, sploh nima urejenega odvodnjavanja ozir. me-reornega kanala in, da krajani, ki stanujejo ob Tilovi cesti, svoje hiše obnavljajo vsako leto - zaradi vod-nih pljuskov, ki )ih htše dobivajo ob vsakem deževju, so vlažne in propadajo. Krajevna skupnost vsa-
ko leto opominja ustrezne službe naj problem uredijo, vendar vedno nalele na gluha ušesa ali pa so re-šitve kratkotrajne - do prvega naii-va potem pa vse po starem.
Najbolj pereč problem je maka-dam cest Mala vas, Kušarjeva, Dečmanova, Jakopičeva, Udvanče-va in cesta pod Klancem in seveda še nekaj drugih. Vse te ceste imajo najslabši in najmanjši presek vo-dovodnih cevi, tako da se noben novozgrajeni investitor novih hiš ne sme priključiti na vodov. omrež-je. Vprašljiva je tudi moč hidran-tov; zaradi slabih vodov. cevi in preseka navedene ceste nimajo meteorne in fekalne kanalizacije, čeprav so v ožjem vodnovarstve-nem pasu. Tek makadamskih cest ne lužijo. Letos v obdobju največje vročine pa ni bilo lužine in tako naj krajani Ježice imajo okna zaprta, perilo naj se ne suši, vse te nev-sečnosti pa naj prenašajo, saj so vendar v mestu!
Zato je upravičen revolt krajanov in njihova zahteva, da se te ceste morajo rekonstruirati in sicer, da se prepreči divjanje hudournikov, ko ob vsakem deževju privrvijo po klančku navzdol in preorjejo ma-kadamske ceste, ki so po deževju kot malo »slabši kolovoz« nekje v hribih. Zato se krajani Ježice bojijo preveč vročega vremena. pa tudi dežja ali pa snega, kajti vedno jih prizadene!
Krajani so mnenja, da kraj kot je bil Ježica, ki je v času NOB dal veliko borcev in aktivistov, ne za-služi takšnega stanja in da je večja sramota mesta Ljubljane kot pa krajanov samih. Meščani Ljubljane poznajo Ježico po lepem bregu ob reki Savi, po poletnetn poležavanju in odlagališču neprijetnih odpad-kov, ki se jih mora vrli meščan zne-biti na področju KS Jeiice. Ko pa je potrebno, da se v ta kraj vloži kak komunalni dinar več, takrat pa ne!
Verjetno največja napaka, da je kraj zaostal, izvira še iz časov ge-neralnega urbanističnega plana Ljubljane, ko je bila na področju KS Ježica vrisana obvoznica, ki naj bi porušila del krajevne skupnosti. Zato kraiani niso moali in smeli ne
adaptirati ne na novo graditi, zato se v KS ni v 40 letih pravzaprav nič gradilo. Čas je, da pride na vrsto tudi naša krajevna skupnost, ki naj ima prednost pri urejanju komu-nalnih del. še vedno imamo posa-mezne KS, ki se ne zavedajo. da so še krajevne skupnosti v mestu. kjer Ijudem zmanjka vode, da nimajo plužene ceste in ne asfalta, med-tem ko se v urejenih soseskah bo-rijo za to, ali bodo imeli rdeč ali rumen grmiček pred blokom! In končno je prav, da se z deli prične, saj bi le na ta način odgovorilj ti-stim predstavnikom KS, ki se že več iet trudijo. da se končno le prične z reševan|em te komunalne problematike. Kajti laho se zgodi, da takšnih idealistov ne bo več do-sti. Tudi ti, ki so še ostali, počasi zgubljajo vero in zaupanje v oblju-be, ki so jih deležni na sestankih in v planih, ki se sprejemajo vsako leto!
J. G..