ČETRTEK, 20.JANUAR 2011 / ŠTEVILKA 894, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI P0ŠTT6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
PRODAJA. MONTAŽA. SERVIS
TOSHIBA Panasonic DAIKIN A
v GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.si;
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
(5 simobil
lko	Pr\\/oi no boi lonono
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
RESTflURflCUA Bariera-lzola
___Cenjene stranke obveščamo,
da je restavracija zaradi vzdrževalnih del
zaprta do 27. januarja.
Hvala za razumevanje.
Politika ne pozna meglenk
Nikoli nisem bil dober v šahu in verjetno nikoli ne bom. Najprej, nisem dovolj potrpežljiv. Kot nam je pred leti povedal Muharem Serbezovski: Cigani nimamo nobenega dobrega šahista, ker ne zdržimo sedenja za mizo kolikor traja šahovska partija.
(Mef) Strategija mi tudi ne gre najbolje. Enostavno ne morem razmišljati o tem, kaj bom storil čez tri poteze, če mi nasprotnik že zdaj grozi, da mi bo pojedel kraljico. Pač reagiram na trenutne dražljaje, to pa ni ravnanje pravega stratega.
Tudi taktika mi ne gre najbolje. Ne znam se pretvarjati, da sem prepričan v zmago, če mi je kristalno jasno, da se mi obeta poraz.
In končno, šah me v bistvu ne zanima in zato nisem prebral niti ene šahovske knjige, niti se nisem trudil z otvoritvami, čeprav sem osem let v šoli sedel s kasnejšim slovenskim šahovskim prvakom, ki me je med poukom redno premagoval, tako da je najin medsebojni rezultat približno 2.500:0.
Tudi politika mi ne gre. Kot cigani pri šahu sem jaz neučakan v politiki.
Reagiram hitro in, po mojem mnenju, s poštenimi nameni, čeprav jih je v politiki težko dokazati. Predvsem pa pravijo, da reagiram od prve in da prehitevam stvari. Skratka, nisem strateg in ne dojemam dejanj, ki bodo rezultate dale kasneje ali pa čisto drugje. Po šahovsko bi rekli, da ne znam razmišljati tri poteze vnaprej in tako se ukvarjam s tistim, kar se je zgodilo danes in ne dojemam, kakšne posledice bo to imelo kasneje. Nekateri v naši občini, politiki in gospodarstveniki, to obvladajo bistveno bolje.
Tudi taktike mi manjka. Ko se razjezim se to menda zelo vidi, med govorjenjem mi, kljub bogati radijski in televizijski izkušnji, začne zmanjkovati zraka, ker bi rad naenkrat povedal vse. Dandanes je takšno ravnanje v politiki staromodno.
V politiki vsak pove svoje, potem pa grejo skupaj na golf ali kakšen sprejem. Sicer ne vlečem zamer in ni se mi težko pogovarjati s tistim, s katerim se je skregal malo pred tem, toda pozabim pa tudi ne.
O politiki pa vendarle vem več kot o šahu. Še iz šestdesetih let, ko so me, kot tabornika, vpisali v partijo, ki je nisem zapustil, ampak je ona zapustila mene. Pa kot obalni sekretar Socialistične zveze, kot novinar v republiški skupščini in tudi v izolski občini in na koncu spet kot politik, čeprav mislim, da občinski svetnik ne bi smel biti politik.
Te dni sem zrl v zamegljeno dolino mojega mesta in, bolj ko sem napenjal oči, manj sem videl. Ostala mi je le tolažba modrega znanca iz sosednjega Kopra, ki mi je namignil: Malo še počakaj, potem ti bo vse jasno.
Pasjeglavci
Ta čudna žival, ki spominja na hudiča je v resnici bronast kip kašlerskega goniča.
Tako mu rečejo raziskovalci, ljudje pa dobro vejo, da so bili nevarni pasjeglavci, ki so po Kortah deklice lovili, jih zapirali v hiše in še kaj drugega storili.
A Kortežanke so hude in so mačk se lotile, da so zbežale domov pred pasjeglavci se skrile.
Ko je tak nepovabljen prišel na vrata, so mu glavo na hitro odsekale z vrata. Zato se še danes marsikdo boji Kortežane razjezit, da mu glava ne odleti.
Kajuhova je bolj nova
V torek je voznike, ki so nameravali v Korte ali so prihajali iz Kort, pričakal obvoz mimo Droge in Stavbenika. Del ceste med dvema križiščema in pločnik so namreč na novo asfaltirali.
WWW.NAKUPI.NET
□ BANKA KOPER
komunala
izda - boia
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
PONEDELJEK-PETEK: 8.00 - 17.00 V DELOVNEM ČASU-TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
j (24 UR) TEL.: 041/650 375
Yf Y\im\<r 2
Četrtek, 20. januar2011, št. 894
Dogajalnik-------------------------------------------------------------
Sodelovanje koprske banke in fakultete - od besed h konkretnim dejanjem
Banka Koper in Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem sta včeraj podpisali pogodbo o sodelovanju, ki pomeni utrditev povezanosti in hkrati zavezo k prehodu iz načelnega povezovanja h konkretnim projektom na področju izobraževalne, raziskovalne in svetovalne dejavnosti. Tovrstna sodelovanja so dober primer vključevanja in povezovanja gospodarstva ter akademske sfere, še posebej v regiji in širše, kjer sta obe zelo pomembno vpeti, kar lahko prispeva k razvoj za vse; sta med drugim izpostavila predsednik uprave g. Ezio Salvai in dekanja izr. prof. dr. Anita Trnavčevič.
»Podpis pogodbe o sodelovanju pomeni utrditev povezanosti - od diplomskih do raziskovalnih nalog študentov s področja bančništva do študentske strokovne prakse in konkretnih projektov, kot je že v samem začetku podjetniški portal Mikrobiz. Tovrstna sodelovanja so lahko zgled in primer vključevanja in povezovanja gospodarstva in akademske sfere, hkrati pa predstavljajo možnost učenja praktičnih znanj in vključevanja študentov v poslovno sfero, ki na fakulteti poteka preko združenja Alumni FM,« je izpostavila izr. prof. dr. Anita Trnavčevič, dekanja koprske Fakultete za management, ki je decembra obeležila 15-letnico delovanja.
Vsi so se strinjali, da sta dober bančni sistem in spodbudno univerzitetno okolje pomembna za stabilno gospodarstvo v lokalnem in širšem okolju. Sodelovanje med obema sferama in izkoriščanje ugodnih sinergij se bo odražalo v razvoju in koristi za vse, predvsem pa za mlade, ki na ta način lahko pridejo do novih kariernih priložnosti v prihodnosti.
Obvestilo za člane Društva invalidov Izola
Člane Društva invalidov Izola vljudno vabimo na zbor članov dne 5. februarja 2011 ob 16.uri. Prijave zbiramo na sedežu društva vsako sredo od 15. ure do 17. ure.
Vabimo vas tudi ob ponedeljkih od 11. ure do 12. ure na razgibavanje težje pokretnih oseb, ob četrtkih od 17. ure do 19. ure na delavnice ročnih spretnosti in ob petkih od 17. ure do 19. ure na športne in miselne igre.
Za vse aktivnosti je potrebna predhodna prijava na sedežu društva.
Pridružite se nam, veseli bomo vašega obiska.
Vida Orbanič, podpredsednica Dl Izola
Ste pomislili na zavarovanje stanovanjskega posojila?
Generali Zavarovalnica d.d. in Banka Koper d.d. sta podpisali pogodbo, ki je naznanila pričetek sodelovanja v sklopu kolektivnega življenjskega zavarovanja kreditojemalcev Banke Koper. Zavarovalni produkt je novost, ki slovenskim kreditojemalcem omogoča, da svoje kreditne obveznosti zaščitijo ne le za primer smrti ali trajne in popolne delovne nezmožnosti, pač pa tudi v primeru brezposlenosti in v času začasne delovne nezmožnosti ter za primer kritičnih bolezni. S sklenitvijo (kolektivnega življenjskega) zavarovanja kreditojemalec tako z ugodnimi plačilnimi pogoji skozi celotno obdobje odplačevanja kredita poskrbi za svojo finančno varnost oz. za finančno varnost svojih bližnjih v primeru nepredvidenih dogodkov kot so smrt, invalidska upokojitev, daljša bolniška odsotnost, pa tudi brezposelnost ali pojav kritične bolezni. Kreditojemalci Banke Koper lahko torej odslej najeto stanovanjsko posojilo tudi zavarujejo. Pri tem lahko izberejo med Osnovnim paketom ali Plus paketom. Zavarovanje v obeh paketih po konkurenčni ceni v primeru smrti ali popolne trajne delovne nezmožnosti, ki je posledica bolezni ali poškodbe, nudi visoko kritje. Slednje predstavlja znesek preostalega dolga in lahko znaša tudi do 250.000 evrov. Plus paket omogoča še priključitev različnih zavarovalnih kritij, ki so odvisna od zaposlitvenega statusa osebe. Sem sodita kritji za primer začasne popolne delovne nezmožnosti in za primer brezposelnosti, ki veljata za zaposlene osebe, ter kritje za primer kritične bolezni, ki velja, če je zavarovana oseba ob nastopu zavarovalnega primera nezaposlena. V sklopu teh kritij kreditojemalcu zavarovalnica mesečno izplačuje znesek, ki je enak redni mesečni obveznosti (anuiteta) po kreditni pogodbi, in sicer do višine 1.500 evrov.	(PR)
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Nova gripa je tudi na hribu
Nova gripa je med nami, tako kot tudi tiste druge, stare gripe. Vendar pa je nova gripa, poimenovana H1N1 v določenih primerih človeku lahko zelo nevarna in prav zato je vsa skrb, ki jo temu virusu posvečajo v izolski bolnišnici, zagotovo na mestu. Trenutno namreč tam zdravijo kar dve bolnici, ki sta okuženi z virusom te nove gripe, ena od njiju pa se je najverjetneje okužila prav v bolnišnici in njeno stanje je zelo resno.
V bolnici predvidevajo, da se ni okužila pri osebju ampak je virus dobila od kakšnega obiskovalca in prav zato so v bolnici zelo omejili obiske, še posebej na otroškem oddelku, kjer so jih v celoti prepovedali. Pa tudi sicer priporočajo, da si pred obiskom in po obisku v bolnici ljudje razkužijo roke, saj se virus še posebej rad širi po tej poti.
Glede bolnic je znano le to, da gre za ženski z obale, 55 letnica pa je prišla v bolnico zaradi zloma in je zdaj končala na intenzivnem oddelku zaradi okužbe z gripo. Ker ima menda še nekaj kroničnih oboljenje je njeno stanje menda zelo resno. Druga pacientka pa se zdravi na internem oddelku izolske bolnišnice in tudi njeno zdravstveno stanje je dokaj resno.
Čeprav je v zvezi s cepljenjem proti tej novi gripi kar nekaj pomislekov pa nekateri zdravstveni delavci vendarle priporočajo cepljenje, kije učinkovito tudi pri nekaterih drugih virusih. Vendar pa se ne moremo otresti dvomov ob podatku, da se je letos proti virusu gripe cepilo manj kot polovica zdravnikov, medicinskih sester in osebja bolnišnice. ur
Tunel bo še malo miroval
Nadaljevanje gradnje tunela Markovec je ena od prioritetnih nalog Darsove uprave, ki mrzlično išče izhod iz zagate v katero jo je spravilo Mariborsko cestno podjetje, ki je medtem že v stečaju. Investitor se je medtem že pogajal z vodstvom Alpine Bau, ki je, skupaj s CPM, sodeloval na natečaju za vrtanje tunela pod Markovcem.
Avstrijci so postavili vsaj dva pogoja in sicer naj Dars poplača podizvajalce za že opravljena dela in naj dopusti tehniko miniranja, ki je bistveno cenejša od rezkanja in tako bi se Avstrijcem računica izšla.
Po sestanku s komisijo KS Žusterna za spremljanje in nadzor gradnje predora Markovec je glede miniranja povedala, da bo o tem razpravljala in odločala tehnična komisija in da bodo krajani o njenem mnenju seznanjeni. Obstaja tudi možnost, da bi nekaj časa še nadaljevali z rezkanjem (okrog 200 do 500 m) potem pa bi uporabili tudi tehniko miniranja.
Glede tega, kdo bo izvajal dela na gradbišču obstaja še največ verjetnosti, da bo dela na izolski strani nadaljevalo slovaško podjetje Skanska, ki pa mu CPM dolguje še 1,2 milijona evrov. Kdo bo poravnal njihove terjatve menda še ugotavljajo. Manj znano je, kdo bo nadaljeval dela na koprski strani, zelo možno pa je, da bo to SCT. ur
M\\IUt\€ 3
Četrtek, 20.januar2011,št. 894
-----------------------------------------------------------Sm OS
Dvoglavo vodstvo Zdravstvenega doma?
Izolski občinski svetniki bodo naslednji četrtek odločali predvsem o kadrovskih vprašanjih, ter razglasili izolsko pokopališče za spomenik lokalnega pomena. Potrdili bodo tudi investicijsko dokumentacijo za gradnjo kanalizacije v Kortah in se seznanili s preliminarnimi rezultati poslovanja Občine v lanskem letu.
Izolski občinski svetniki se bodo v četrtek, 27. januarja sestali na
3.	redni seji, ki bo še vedno v znamenju volitev in sprememb, ki jih prinaša zamenjava občinske oblasti. Ob tem pa bodo sklepali tudi o predlogih, ki bi lahko bili sprejeti že pred časom.
Varovano pokopališče
Eden takšnih je predlog Odloka o razglasitvi izolskega pokopališča za spomenik lokalnega pomena. Kot je znano je predlog nastal na pobudo svetnika narodnosti Silvana Sau-a, vendar je bilo ob obravnavi osnutka kar nekaj pripomb, posebej na račun stroškov vzdrževanja takšnega “zaščitenega” objekta. Pa vendar je že pred časom večina svetnikov podprla ta predlog, tako da bi realno lahko že bil sprejet tudi pred volitvami.
Po novem strokovni vodja
Morda nekoliko nepričakovano, za poznavalce političnega dogajanja v občini pa niti ne, bodo občinski svetniki obravnavali tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Izola. Župan predlaga, da bi razpravo in sklepanje opravili po kratkem postopku. In za kakšne spremembe gre?
Poleg nekaterih dopolnil dejavnosti bo občina javnemu zavodu predala v upravljanje Zavodu vsa tri nadstropja, kjer zdaj deluje Zdravstveni dom, vključno s kotlovnico v 3. nadstropju, ki jo uporablja še sosednja šola in še nekaj drugih objektov v okolici. Prav tako se zavodu prenese v upravljanje objekt Reševalne postaje v Izoli, Polje 17. Pomembne spremembe so pri organih zavoda in pri sestavi sveta javnega zavoda, kjer si občina zagotovi večino s svetom v katerem bodo 3 predstavniki delavcev zavoda, 1 predstavnik zavarovancev in drugih uporabnikov in 5 predstavnikov ustanovitelja.
Posebna novost pa je vodenje doma, ki bo poslej razdeljeno na poslovodni organ (direkotr) in strokovni organ (strokovni vodja). Strokovnega vodjo Zdravstvenega doma, ki je povsem nov organ, imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta zavoda. Mandat strokovnega vodje traja 4 leta. Po izteku mandata je strokovni vodja lahko ponovno imenovan. Oblikovanje poslovodnega in strokovnega vodstva Zavoda seveda pomeni, da odpade pogoj, po katerem je za direktorja Zavoda lahko kandidiral le zdravstveni delavec.
Kanalizacija v Kortah
Občinska uprava hiti s pripravami investicijske dokumentacije za izgradnjo kanalizacije Korte, ki se je zelo zavlekla, tako da je grozil celo izpad evropskih sredstev, brez katerih pa investicije preprosto ne bi bilo. Gradiva za to točko svetniki še niso prejeli, zato več v naslednjem Mandra-ču.
Prav tako še ni pripravljeno gradivo za predlog sklepa o odpisu terjatev in poročilo o predhodnih rezultatih poslovanja Občine Izola v letu 2010.
Ekspresno do direktorja
Na dnevnem redu občinskega sveta je tudi imenovanje direktorja Javnega podjetja Komunala Izola, saj podjetje po prekinitvi
pogodbe z Alojzom Zorkom vodi član Nadzornega sveta Dušan Moljk.
Seveda tudi tega predloga svetniki še nimajo, čeprav je bil postopek izbire novega direktorja zelo hiter. Razpis je bil objavljen 13. januarja, kandidati morajo vso dokumentacijo zbrati in poslati na Občino Izola v osmih dneh (do 21. januarja, najkasneje v osmih dneh (29. januar) pa bodo o izbiri že obveščeni. Glede na to, da je seja že pred tem (27. januarja) bo cel postopek očitno trajal slabih 13 dni. Kolikor je znano je župan za to funkcijo predlagal svojega kandidata, vendar podrobnosti še niso znane.
Druge kadrovske zadeve
Poleg odločanja o razrešitvi starih in imenovanju novih članov Komisije za dodeljevanje privezov, bodo svetniki odločali še o imenovanju Komisije za podeželje, Komisije za regionalno in mednarodno sodelovanje, o imenovanju dveh nadomestnih članov v Občinski volilni komisiji, o soglasju k imenovanju Katje Gombač Aver za direktorico Obalnih lekarn Koper, o imenovanju novega člana in namestnika Skupščine in novega člana Nadzornega sveta Rižanskega vodovoda Koper.
Ministrstvo zadovoljno, državljani lačni
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer pozorno spremljajo dogajanje na področju gibanja cen živil, se zavedajo, da je bila rast cen kmetijskih surovin pričakovana, saj dosedanje cene v mnogo primerih niso pokrile niti proizvodnih stroškov.
Tako so reagirali ob najnovejših podražitvah kruha, mleka, olja in ostalih živil, kar je dobro občutil marsikateri državljan Slovenije, ki se komaj prebija skozi življenje. Na Ministrstvu za kmetijstvo sicer pravijo, da ima vrednost kmetijske surovine v končni prodajni ceni posameznih vrst hrane relativno majhen delež. Indeks cen rastlinskih pridelkov je bil v oktobru 2010 višji kot v oktobru 2009 predvsem zaradi višjih cen žit. Cene sadja so se v povprečju zvišale za 0,9%, cene vina pa za 1,2%. Cene živali in živalskih proizvodov so na letni ravni višje za 7,0%, cena mleka se je zvišala za 12,6%.
Na pobudo kmetijskega in gospodarskega ministrstva so za zagotavljanje »pravičnosti« pri delitvi dodane vrednosti znotraj vseh členov verige preskrbe s hrano, ustanovili delovno skupino, ki naj pripravi kodeks pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano.
Ministrstvu je, zaradi zaščite interesov potrošnikov, v interesu, da so marže na osnovna živila dovolj nizke, da bodo primerljive z državami v srednjeevropskem prostoru. Prav tako ministrstvo tudi pričakuje, da se bo v prihodnje odstopilo od neželenih praks sodelovanja med posameznimi členi v verigi preskrbe s hrano, kot so npr. »bonitete«, super rabati ipd. Te neželene prakse lahko za proizvajalce živil predstavljajo velik strošek in zmanjšujejo konkurenčnost.
emel d.o.o.
računovodske storitve
Smo eden večjih računovodskih servisov na obali z dolgoletnimi izkušnjami.
SE VEDNO IŠČETE PRAVI RAČUNOVODSKI SERVIS?
Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje pod ugodnimi pogoji.
Pomagamo vam prihraniti vaš čas in denar.
Dovolite NAM, da postanemo vaš računovodski, finančni in davčni svetovalec.
Najdete nas v IZOLI, Industrijska c. 2e (poleg OMV bencinske črpalke), vsak dan med 8. in 16. uro ali na tel.št. 05 6630 923.
Parkirišče zagotovljeno.
E-mail: info@emel.si

Naši fantje
Kadrovski vodic po občini Izola
Še malo pa bo minilo prvih 100 dni “vladanja” novega župana in to je obdobje, ko je v navadi, da vladajoči pokažejo prve rezultate. Čeprav je po izobrazbi in profesiji strojnik in ekonomist pa seje župan s svojo koalicijo najprej lotil temeljitih kadrovskih sprememb. A kljub temu je na občini zdaj menda že 81 delovnih mest.
Potem ko je že prvi teden po nastopu funkcije zaposlil svetovalko in vodjo kabineta, Kristino Zelič, je prav kmalu zaposlil tudi Danila Markočiča, ki je postal direktor GIZ-a turistično gospodarskega združenja, ki ga je prejšnja garnitura pripeljala korak do ukinitve. Potem ko je vladajoča koalicija dosegla absolutno prevlado v večini odborov in komisij, posebej pa v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, so sledili kadrovski posegi v dva najzanimivejša zavoda katerih ustanovitelj je Občina Izola, Komunalo in Zdravstveni dom. Z odvetniki in medijsko podporo se je tako na hitro zgodila kadrovska rošada v Zdravstvenem domu in v Komunali, vsaj zaenkrat brez kakšnih trdnih dokazov, da se je tam dogajalo kaj posebej nezakonitega ali škodljivega. Seveda pa se tukaj kadrovski val ni ustavil. Ampak, pojdimo po vrsti oziroma po sporočilih za javnost, ki smo jih prebirali ta teden.
Komunalo začasno vodi Moljk
Nadzorni svet Komunale Izola in direktor Alojz Zorko sta v četrtek, 6. januarja 2011, podpisala sporazum o predčasnem prenehanju pogodbe. Sporazum stopi v veljavo v petek, 21. januarja 2011. Mandat zdajšnjega direktorja bi sicer trajal do 17. oktobra 2012. Izbor naslednika bo Občina Izola izvedla z javnim razpisom, ki je objavljen na občinski spletni strani in v regionalnem dnevniku. Izbrani kandidat bo s strani župana Občine Izola predlagan v imenovanje izolskemu občinskemu svetu, in sicer za zakonitega zastopnika javnega podjetja z mandatom štirih let. Vloge morajo kandidati poslati v roku osmih dni od objave razpisa, o končni izbiri bodo kandidati obveščeni v roku osmih dni po potrditvi s strani občinskega sveta.
Vodja urada za gospodarske javne službe
Občina Izola je objavila tudi Javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec - Vodja Urada za gospodarske javne službe, gospodarstvo, turizem in promet. V prejšnjem mandatu je to mesto zasedal Igor Skok, ki se menda seli v inšpekcijske službe.
Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s poskusnim delom v trajanju 6 mesecev. Kandidati pošljejo pisne prijave v roku 8 dni po objavi na spletni strani Občine Izola. Po neuradnih informacijah je kandidat za to mesto Rado Gomizelj, ki je doslej delal v tem Uradu.
Komisija za priveze
Kar nekoliko nepričakovano, brez kakršnekoli utemeljitve ali ocene dela, je župan pripravil tudi predlog nove Komisije za dodeljevanje privezov, ki je doslej delovala v sestavi: Vinko ŽUŽEK, Sandro VALENTI, Claudio CHICCO, Mario GERGETA in Vlasta PERŠIČ. Komisijo je vodil Mario Gergeta in po njegovih besedah so delo zastavili pošteno, transparentno in strokovno, ter že obdelali približno polovico vseh vlog.
Gre za komisijo, ki jo predlaga župan in jo sestavlja pet predstavnikov lokalne skupnosti.
Glede na to, da nismo opazili kakšnega posebnega poziva k imenovanju članov je župan predloge verjetno dobil po svojih “kanalih”. V novo komisijo predlaga tri nove člane, ohranja pa dva “stara”.
Novi so: Dragan RELJ1N, Alen JAKOMIN in Stojan BABIČ, iz
stare sestave pa sta ostala Mario GERGETA in Vlasta PERŠIČ. Komisija se imenuje za (4) štiri letno mandatno obdobje.
Komisija za prireditve
V začetku tedna se je prvič sestala občinska Komisija za prireditve, ki jo sestavljajo Nataša Benčič, Rudi Bučar, Agnese Babič, Ingrid Medoš in Irena Zavrtanik. Osrednje naloge komisije bodo predvsem usklajevanje datumov prireditev v občini Izola, analiza izvedenih prireditev, predlogi za njihove izboljšave ter priprava predlogov informacijskih materialov za obiskovalce in domačine. Poleg naštetega bo imela komisija pomembno vlogo pri obravnavi prispelih vlog na občinskih razpisih za prireditve
Zdravstveni dom Izola
Kot je že znano je Svet zavoda na svoji medijsko oblegani seji sprejel odločitev, da dosedanja v.d. direktorice Gordana Živčec Kalan ne bo več opravljala te funkcije in za vršilca dolžnosti, do imenovanja novega direktorja izbral prejšnjega direktorja Zdravstvenega doma, Evgenija Komljanca.
Na včerajšnji seji pa je svet že poslušal predstavitvi dveh kandidatov, ki sta se prijavila na ta razpis. Poleg že omenjenega Evgenija Komljanca je to še dr. Mladen Mrkaič. Ob tem pa bodo občinski svetniki še sprejemali spremembe odloka o ustanovitvi zavoda po katerih bosta Zdravstveni dom vodila poslovni direktor in strokovni vodja. Kako bodo razrešili ta kadrovski zapetljaj še ne vemo.
Nadzorni svet Komunale
V	prejšnjem mandatu so bili v Nadzornem svetu Javnega podjetja Komunala, kot predstavniki Občine Izola: Tomislav Klokočovnik (IJN), Dušan Moljk (SD), Jožef Lorbek (Izolani) in Darijo Lozar (Oljka). Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Občinski svet potrdil predlagano novo sestavo v kateri so: Dušan Moljk (SD), Vojko Ludvik (Oljka), Nevijo Frank (SDS) ter predstavnika zaposlenih: Alida Dujmovič in Rado Cerovac. Glede na to, da župan po novi protikorupcijski zakonodaji ne more biti več član nadzornih organov javnih podjetij ali zavodov, je župan namesto sebe za predsednico imenoval Romino Kralj (SD).
Do imenovanja novega direktorja Komunale (lahko da ga bodo imenovali že na četrtkovi seji OS) Komunalo vodi Dušan Moljk.
Komisija za poslovne prostore
Kar nekoliko nepričakovano dolgo traja imenovanje Komisije za poslovne prostore, ki je bila v prejšnjem mandatu deležna še največ kritik in različnih obtožb o pristranskosti, vključno z negativnim poročilom Nadzornega odbora občine Izola. Neuradno smo izvedeli, da nekatere njihove odločitve pregledujejo tudi organi pregona, vendar ta informacija ni potrjena.
V	prejšnjem mandatu so to komi-
sijo sestavljali v glavnem ljudje blizu IJN in tudi vodil jo je njihov član in svetnik Tomislav Vitezica. Glede na to, da gre za edino komisijo ali nadzorni organ, ki mu za prejšnje obdobje lahko pripišemo negativno oceno, je prav nenavadno, da Komisija še ni bila imenovana, čeprav je znano, da številni Izolani in prosilci od drugod, povprašujejo po poslovnih prostorih v lasti izolske občine.	ur
STAVBNA ZEMLJIŠČA

Vrednotenje stavb po pavšalu
Slovenski lastniki nepremičnin so bili v zadnjem času jezni enkrat in to, ko so dobili okvirni izračun vrednosti svoje nepremičnine. Izolski lastniki nepremičnin smo bili jezni dvakrat. Razjezila nas ni le Geodetska uprava ampak tudi lastna občina.
Občinski svetniki so namreč marca leta 2009 sprejeli Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Izola. Šlo je za usklajevanje odloka z republiškimi predpisi, zato na predlog ni bilo niti veliko pripomb, saj svetniki niso vedeli, da bo ta Odlok dejansko pripeljal do bistvenega povišanja vrednosti nadomestila za stavbno zemljišče, še posebej zato, ker se vrednost točke ni spremenila.
Zavedli smo se šele takrat, ko smo prejeli položnice za plačilo te dajatve in ugotovili, da se je, kljub nespremenjeni vrednosti točke, nadomestilo bistveno podražilo. Občani smo ugotavljali, da povišanje znaša približno 30, pri nekaterih pa skoraj 100 odstotkov in to kljub temu, da občina Izola dotlej ni imela nižjega nadomestila kot sosednje občine in se y nepremičnino ni zgodilo nič takšnega, da bi morala biti več vredna kot leto poprej.
Sredi leta 2010 je občinski svetnik Darko Grad predlagal spremembo omenjenega odloka, predvsem zaradi previsokega nadomestila za uporabnike nepokritih poslovnih površin (tenis igrišča ipd.), za pripombe, da bi bilo treba korigirati tudi točkovanje za vse ostale pa ni bilo veliko posluha, čeprav se je potem v odloku znašla tudi nova, poenostavljena in nekoliko spremenjena tabela za vrednotenje komunalne opremljenosti nepremičnin. Ta bo odločilna pri iraču-nu nadomestila za leto 2011. Toda, problem je vendarle drugje.
Consko ocenjevanje
Z omenjenim odlokom je bila izolska občina razdeljena na tri območja in sicer na staro mesto, na območje Livad in Jagodja ter na območje nad obvoznico.
Do kolikšne mere je bilo to odločilno pri vrednotenju nepremičnin, ki je bilo osnova za obračun nadomestilastavbnega zemljišča, se je pokazalo šele potem, ko so ljudje od dursa dobili položnice za plačilo tega nadomestila. Marsikdo je namreč presenečeno gledal v povišanje, še bolj presenečeni pa so bili tisti, ki so svoje ovrednotenje primerjali s tabelo v omenjenem odloku. Tako so nekateri ugotovili, da so jim obračunali pločnik, ki ga nimajo, drugi so dobili plin, čeprav tam ni niti plinske napeljave, tretji so iyvedeli, da imajo ločeno kanalizacijo in meteorne vode, čeprav imajo samo eno cev. Podobno je bilo z obračunavanjem parkirnega mesta, ki ga imajo eno pred hišo, drugi pa na javnem parkirišču, oboji pa enako število točk, da o zelenih in rekreacijskih površinah niti ne govorimo.
Pojavila se je tudi dilema, ali se pri vrednotenju upošteva možnost (recimo priključitve na plin) ali mora biti priključek dejansko izpeljan. Prav zato so se nekateri občani resneje lotili tega problema.
Posvetujte se z ing. Slekovcem
Aleksander Slekovec je temeljito pregledal vrednotenje po stari in po novi tabeli, ter vrednotenje na položnici sosedov in še nekaterih Izolanov ter ugotovil celo vrsto nedoslednosti.
Izgovoru občinskih služb, da je podatke posredovala Geodetska uprava, seveda ne verjame nihče več, zato Izolane zanima kdo je opravil to vrednotenje in, ali je vrednotenje po načelu “con” sploh zakonito. (Če ima ulica pločnik ga ne moremo šteti tudi pri sosednji ulici, ki ga sicer nima).
Ing. Slekovec bo na voljo za pogovor ali nasvet danes, v četrtek, 20. januarja od 16.00 do 17.00 ure v prostorih Društva Izdani (ob parku Pietro Coppo). Če imate utemeljene pripombe na opravljeno vrednotenje prinesite položnice oziroma kopije le teh s seboj, da boste lahko opravili primerjavo z drugimi, podobnimi primeri.
Če pa želite sami preveriti, kako so obračunali vaše stavbno zemljišče si pomagajte s tabelo (levo), ki je bila sicer objavljena v Uradnih objavah Občine Izola. Primerjajte točkovanje v tabeli s točkovanjem na vašem obračunu in hitro boste ugotovili, kaj so vam zaračunali, čeprav morda tega sploh nimate.
V Društvu Izolani so sklenili, da bodo na nepravilnosti opozorili najprej župana Igorja Kolenca in občinske strokovne službe. Če to ne bo privedlo do nobenega ukrepa bodo o vsem obvestili Nadzorni odbor Občine Izola in če tudi tukaj ne bo nobene reakcije se bodo obrnili na Upravno sodišče v Novi Gorici.
Občane Izole še enkrat opozarjamo na to, da bo 25. januarja potekel rok do katerega se lahko pritožijo na model vrednotenja nepremičnin, ki ga je opravila Geodetska uprava. Marsikje so to v imenu občanov storile občinske uprave. Izolske pa, ni bilo med njimi. D.M.
OPIS KOMUNALNE OPREML.JNOSTI	ŠTEVILO TOČ K
a' Opremljenost s cestami oziroma ulicami	
makadamska utrditev cestišča	5
asfaltirana utrditev cestišča ali tlakovana ulica	10
asfaltirana utrditev cestišč z enim hodnikom za pešce	15
urejene prometnice z obojestranskim hodnikom za pešce	20
b/ Opremljenost z javno razsvetljavo	10
f/ Opremljenost s parkirišči	
posebej urejena parkirišča in parkirne hiše	15
parkiranje ob vozišču	10
d' Opremljenost z rekreacijskimi površinami	5
e/ Opremljenost z javnim potniškim prometom	5
V Opremljenost s kanalizacijo	
ločen sistem fekalne kanalizacije	5
ločen sistem meteorne kanalizacije	5
mešan sistem kanalizacije	7
g/ Opremljenost z vodovodnim omrežjem	10
h/ Opremljenost s hidrantnim omrežjem	5
i/ Opremljenost z električnim omrežjem	10
j/ Opremljenost s telefonskim omrežjem	10
k/ Opremljenost s kabelskim omrežjem	10
M Opremljenost s plinovodom	10
Reaktor
Vrednotenje nepremičnin -ALI VEŠ POET SVOJ DOLG?
Odprto pismo g. Igorju Kolencu -izolskemu županu
Čas volitev je za nami in ne morem mimo dejstva, da so v volilni kampaniji vsi kandidati za župana Izole poudarjali skrb za občane Izole tudi glede plačila davka na nepremičnine. Glede na to, da so vsem znana dejstva, kdo je občanom Izole z nakupom počitniških stanovanj dvignil ceno nepremičnin, sem pričakoval, da boste g. Igor Kolenc kot novoizvoljeni župan držali obljubo.
Kot smo lahko pred dnevi prebrali v Financah so se župani gorenjskih (turističnih) občin (Kranjska gora, Bohinj, Bled) držali predvolilne obljube in se množično pritožili na model vrednotenja nepremičnin za njihove občine. Obalne občine se tem pritožbam niso pridružile. Ne zanima me kaj se dogaja v Kopru in Piranu.
Ker se 25.1.2011 nezadržno bliža vem, da je še dovolj časa, da svoje predvolilne obljube izpolnite. Občani Izole vam bodo zagotovo hvaležni.
Bojan Zadel
Popravek
Župan se ni nič dogovoril!
V Mandraču številka 893 je neimenovan občan avtorju prispevka podal netočno izjavo, povezano s podaljšanjem pogodbe o najemu priveza v mestnem pristanišču Izola. Navedba, da je občan »ravno v teh dneh uspel priti do župana Kolenca, s katerim se je dogovoril za podaljšanje pogodbe« ne drži. Zupan Občine Izola je vsem, ki so se nanj obrnili s tovrstno problematiko svetoval, da se ponovno obrnejo na komisijo ah upravljavca ter le tem predložijo argumente za drugačno rešitev. Župan ni nikomur neposredno omogočil podaljšanje pogodbe o najemu priveznega mesta, prav tako ni nikomur omogočil njegove pridobitve. Vsa morebitna podaljšanja oziroma pridobitve pri-veznih mest so bile v celoti potrjene s strani tistih, ki so za to zadolženi.
Kabinet župana
Fantomski privezi
Prosim, da vodstvu javnega podjetja Komunala Izola zastavite naslednje vprašanje:
Ukinjate komercialne priveze na sidrišču, tem istim najemnikom pa ponujate možnost sklenitve komercialne pogodbe za privez na plavajočem pomolu za dobo 5 let in ceno 12.000,00 Eur in to na mestu, kjer so z občinskimi odloki, sprejetimi marca 2009, predvideni komunalni privezi (II. - 4.člen točka 5).
Kdaj je občinska uprava spremenila ta del odloka?
MWmtM 6
Četrtek, 20. januar 2011, št. 894
Zaščiteni stari del pokopališča---------------------------------------------------------
Pokopljejo nas lahko brez soglasja
Občinski svetniki bodo v četrtek najverjetneje sprejeli predlog Odloka o uvrstitvi starega dela izolskega pokopališča med spomenike lokalnega pomena. Na ta način bomo v Izoli zagotovo pokazali odnos do preteklosti in do kulturno zgodovinskih ter narodnostnih obeležij našega kraja.
Starejši del izolskega mestnega pokopališča je eden bistvenih elementov kulturne, zgodovinske in umetnostnozgodovinske podobe Izole.
Pokopališče, znano kot »cimitero di Callelarga«, so odprli leta 1883. Njegov najstarejši del (varovani del pokopališča) je historicistično križne zasnove v slogu italijanskih pokopališč, ograjen s kamnitim zidom. Iz leta 1883 je tudi vhodni objekt - mrliška vežica, ki je svojemu namenu začela služiti dve leti kasneje. Sredi pokopališča stoji prav tako historicistična kapela sv. nadangela Mihaela, ki je bila dograjena leta 1886.
V tem delu pokopališča se nahajajo grobovi najstarejših izolskih družin, uglednih in zaslužnih Izolanov skupaj z elementi, ki dokazujejo avtohtonost italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju, grobovi padlih v NOB in drugih vojnah ter pripadnikov drugih vojsk. Posebno vrednost imajo klasicistično oblikovani najstarejši ohranjeni nagrobni spomeniki, zlasti obeliski ter nekaj značilnih nagrobnih plastik, ki so večinoma izdelani iz lokalnega kamna. Po svoji obliki in veličini izstopa družinska grobnica - kapela De-grassi.
Trije varstveni režimi.
Za pokopališče bodo veljali trije različni varstveni režimi.
V 1. varstveni režim sodijo: vhodni objekt, pokopališka kapela, grobnice in nagrobni spomeniki posebne umetnostnozgodovinske vrednosti, grobnice in nagrobni spomeniki starih izolskih družin, grobovi vidnih osebnosti, ki so pripomogle razvoju mesta skozi stoletja, spomeniki, grobišča in grobovi padlih v NOB, v drugih vojnah in pripadnikov drugih vojsk.
Cilj vsakega posega mora biti ohranitev in prezentacija spome-
nika. Za kakršenkoli poseg je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran. Novemu najemniku se dovoli postaviti novo napisno ploščo, pred tem mora pridobiti soglasje Zavoda glede velikosti in lokacije nove plošče.
V 2. varstveni režim sodijo: starejši nagrobni spomeniki in plošče, ki dokazujejo avtohtonost italijanske narodnosti na narodnostno mešanem območju, grobnice in grobne parcele.
Cilj vsakega posega mora biti ohranitev in prezentacija spomenika. Tudi v tem režimu je za vsak poseg treba pridobiti soglasje Zavoda. Nove napisne plošče ni dovoljeno postaviti na stari nagrobni spomenik, temveč le na zidu desno ali levo od njega ah na vodoravni zeleni površini tako, da bo stari spomenik viden v celoti.
V3. varstveni režim štejejo: starejše napisne plošče, brez posebnih umetnostnozgodovinskih vrednot in manjši nagrobni spomeniki, ki se lahko premestijo na prostor, ki je določen za lapidarij. Tudi tukaj je treba za kakršenkoli poseg pridobiti predhodno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na željo novega najemnika grobne parcele se lahko plošče ah manjši nagrobni spomeniki odstranijo in nepoškodovani prenesejo v za to določen prostor - lapidarij.
Ciprese morajo ostati
Vrtno arhitekturno ureditev na pokopališču je potrebno ohraniti, dovoljena je le odstranitev palm ah visokega grmičevja s samega grobnega prostora. V primeru odstranitev osušenih oziroma bolnih cipres je treba te nadomestiti z novimi zasaditvami cipres, kjer je to možno in smotrno glede na bližino grobnih parcel. Tudi za te posege je treba najprej pridobiti predhodno soglasje Zavoda.
In, da ne bi koga preveč prestrašili s pogoji poseganja v pokopališče: Za pokop ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in na njihovi podlagi kulturnovarstve-nega soglasja Zavoda.
Brezplačno do šoferskega
Na Resorju za socialo in študentsko problematiko Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP), v sodelovanju z Avtošolo Sanela, pripravljajo razpis Pomoč za prihodnost, s katero bodo v letu 2011 socialno ogroženim študentom Univerze na Primorskem (UP) podarili brezplačno opravljanje vozniškega izpita.
Socialni položaj slovenskega študenta je še zelo daleč od ustrezne celostne ureditve (štipendije, bivanjska problematika, ki je pereča predvsem na Obali), trenutno gospodarsko stanje pa k temu nikakor ne pripomore. Predvsem se na ŠOUP-u zavedajo, da je toliko težje tistim, ki so socialno ogroženi, saj je možnost študija in posledično upanje na boljše pogoje življenja v prihodnosti omejena.
Zato bodo na ŠOUP-u, v sodelovanju z Avtošolo Sanela, v kratkem objavili razpis Pomoč za prihodnost, s katerim bodo financirali brezplačno opravljanje vozniškega izpita. S tako vrsto pomoči si nadejajo, da bo izbrani študent ah študentka lažje izpolnjeval pogoje za zaposlitev, saj je pri velikem številu delodajalcev med pogoji tudi opravljen vozniški izpit. Razpis Pomoč za prihodnost bodo objavili konec tega meseca.
Vandalska promenada
Na fotografijah Saše Stepanova sta dva izmed cele vrste klasičnih prizorov s poti med hotelom Delfin in Podbelvederjem. Koši za smeti so skoraj vsi podrti ah polomljeni, ena od klopi je celo končala v morju, tudi večina luči je razbitih, tako da je nočno sprehajanje po tej poti res zelo temno. Delavci Komunale so se po novoletnih praznikih lotih najprej popravila košev za smeti v mestu, to delo pa jih še čaka.
M/Mumt/isC 7
Četrtek, 20. januar 2011, št. 894
--------------------------------------------------------------Arheologija
Kaštelir ima tudi turistični potencial
Izolani se radi pohvalimo, da dosti vemo o svoji zgodovini. Italijanska skupnost redno ponuja knjige o zgodovini našega mesta, pohvalimo pa se lahko tudi z nekaj izjemnimi zgodovinarji. Vemo, da je Izola blestela po Beneško republiko, da so jo nato osvojili Avstrijci, vemo da je mesto obdajalo obzidje, ki ga skorajda ni več in da je Izola enkrat bila otok, drugič spet ne. Vemo, da so bili prvi kopalci v San Simonu rimljani, in da galebi še danes izkoriščajo njihove ostanke pristanišča na Rexu.
In vemo, da je nekoč naš emesto krasilo 27 cerkva, kar je več od trenutnega števila športnih društev v mestu. No, ja. Vemo mnogo. Žal pa je naša zgodovina pred obdobjem Rimskega cesarstva zavita v tenčico skrivnosti, kar ne čudi. A zgodovinarji nam pravijo, da so v tistih časih to regijo naseljevali Hiliri. Kje točno v Izoli ap so sploh bili?
Arheologi trdijo, da so Hiliri naseljevali vzpetino nad Izolo, ki jo danes poznamo kot Kaštelir, oziroma, kot pravijo domačini, Kašler. Kaštelir ali Kšler nad Kortami je prazgodovinska višinska naselbina, ki se nahaja na prvih obronkih Šavrinskega gričevja. S Kaštelirja se razteza pogled proti jugu vse do osrčja Istre, proti zahodu imamo pregled nad celotnim Piranskim zalivom, proti vzhodu pa na Šavrinsko gričevje s pomembnimi prazgodovinskimi naselbinami na vrhovih gričev.
Zadnja tri leta so na Kaštelirju potekala izkopavanja Univerze na Primorskem, Znanstveno raziskovalnega središča Inštituta za dediščino Sredozemlja v sodelovanju s študenti UP Fakultete za humanistične študije, oddelka za
dediščino, ki jih je vodila Maša Sakara Sučevič s Pokrajinskega Muzeja Koper.
Maja leta 2009 so potekale arheološke raziskave in terenske vaje v okviru predmeta Evidentiranje in vzdrževanje dediščine. Lani aprila pa so izvajali večje zaščitno arheološko sondažno izkopavanje na južni terasi tik pod vrhom griča. Pri izkopavanjih so sodelovali študentje 3. letnika I. Stopnje programa Dediščina Evrope in Sredozemlja, ter študentka 1. letnika II. Stopnje programa Arheološka dediščina.
Arheologija na podlagi statistike
Parcela, ki so jo raziskali, je bila decembra 2009 globoko preorana. Na površini se je pokazalo veliko večjih odlomkov prazgodovinske in rimskodobne keramike. Odločili so se vse arheološke artefakte pobrati s površine znotraj kvadrantov. Na ta način so dobili razprostranjenost arheoloških artefaktov in njihovo večjo gostoto na določenih mestih. Kjer je bila gostota največja so se odločili za izkop večje sonde. Ta “luknja” je bila velika deset metrov za dva, in zaradi gostote arheoloških artefaktov so upali, da bodo ravno na tem mestu našli ostanke na-sebine.
Pod prvo premešano plastjo se je pokazalo nekaj različnih plasti, med drugim pa na žalost tudi 200 let stara razširitev terase in kamnito nasutje in staro rigolanje, ki je že pred 200 leti uničilo vse morebitne prazgodovinske ali
rimskodobne strukture. Takrat so ob nasutju terase takorekoč pomešali vse spodnje plasti, in tudi, če bi še bili kakšni ostanki, so zdaj za vedno izgubljeni.
Proti jugu, kjer terasa naravno pada, so se nam ohranile stojke, to je luknje za lesena bruna, ki so nosila konstrukcijo. Na tem delu se je ohranilo, po vsej verjetnosti prazgodovinsko, kamnito tlakovanje, morda gre za cesto, tako imenovani šališ, a to je nomogoče zatrdno ugotoviti, saj je bila izkopana sonda premajhna. Arheološke najdbe, ki so jih našli, segajo od zgodnje bronaste dobe (okoli 2000 pred n. š.) pa vse do zgodnje rimskega obdobja.
Med najpomembnejše sodi figurica bronastega psa, poznanega kot Kašlerski gonič, ki ga lahko na podlagi prvih paralel datiramo v mlajšo železno dobo. Najden je bil odlomek bronaste fibule s samostrelno peresovino, ki prav tako sodi v keltsko obdobje oziroma mlajšo železno dobo. Pomembno je tudi dno sive venetske keramike z venetskim napisom, ki so jo sekundarno uporabili kot pokrovček za amforo ter številna prazgodovinska in rimskodobna fina ter groba keramika. V kanalu, ki je bil po vsej verjetnosti izkopan v novejši dobi za namen drenaže terase, pa so našli tudi jantarno jagodo, ki je morda zašla v kanal ravno preko drenažnega sistema.
UP ZRS Inštitut za dediščino Sredozemlja pripravlja večji projekt, s katerim bi arheološke raziskave lahko na Kaštelirju nad Kortami nadaljevali tudi v naslednjih letih.
Danes otvoritev razstave
Del izkopanin bo na ogled že danes pa vse do marca v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer so pripravili vitrino z nekaterimi najznamenitejšimi razstavnimi eksponati, kot je recimo Kašlerski gonič.
“A to je le del tega, kar smo na Kašlerju v teh letih našli. Materiala za preučevanje imamo še ogromno, a to je dolgotrajno delo, kjer je potrebno najprej ugotoviti za kaj sploh gre, potem preiskati pisne vire in nato pripraviti skico izkopanine. Je zanimivo a dolgotrajno delo, vsekakor pa nič podobnega temu, kar je počel Indiana Jones.” je duhovito prikazala Maša Sukara Sučevič.
Ravno preko takšnih študij so recimo lahko ugotovili, med drugim, da so bili prebivalci Kašlerja, kot tudi ostalih okoliških nasle-bin, v stiku s prebivalci Picena, ob današnji Anconi v osrednji Italiji. To so lahko ugotovili s pomočjo nekaterih izkopanin, ki jih je moč povezati ravno s kulturo Picenov. Sukara Sučevičeva pravi še, da je Kašler vsekakor eno pomembnejših prazgodovinskih naslebin v tem območju in škoda bi bilo, da bi to šlo v pozabo.
“Glede na to, da imajo Korte nekaj gostiln in še mladinski Ho-stel, bi bilo vsekakor v interesu lokalne skupnosti, da se ohrani kolikor se le da.
Prvi korak je seveda to, da je območje postalo arheološki park, a potrebno bi ga bilo še urediti. Tudi domačini se počasi že zavedajo pomena Kašlerja in na arheologe ne gledajo kot samo na tiste, ki so prišli kopat luknje v njihove parcele. Zelo se za ureditev arheološkega parka zavzema tudi KS Korte oziroma njen predsednik Edi Grbec. ”
Nič ne bi bilo narobe, če bi vsaj Kašler lokalna skupnost izkoristila za arhološki turizem. Z malo več turistične promocije, ki morda manjka tudi pri predstavitvi ostankov rimske vile, bi gotovo privabili kakšnega turista, ki mu je arheologije več kot znanost.
Aljoša Mislej

Velika zmaga proti Olimpiji
Futsal
KMN Sevnica - KMN Izola 1:4 (0:1)
1. SFL, 15. krog, petek, 14.1.
0:1 Mirkovič (4.), 0:2 Janjič (30.), 0:3 Mirkovič (34.), 1:3 Ko-privnjak (35.), 1:4 Peljhan (36.)
V Sevnici ni manjkalo borbenosti in odločnosti, tako da so na svoje prišli tudi gledalci, ki so se zbrali. Že v 3. minuti je bilo vroče pred izolskimi vrati, na katera je meril domači igralec Koprivnjak. V isti minuti je Izola izvedla akcijo, na drugi vratnici pa je zgrešil Peljhan. V naslednjem napadu pa je padel zadetek - po podaji s kota je bil natančen Mirkovič, ki je v 5. minuti zadel tudi okvir vrat. Domačini so bili nevarni še s streli v 7. in 9. minuti. V enem od napadov je imela Sevnica kar tri zaporedne strele, a je domače veselje enkrat preprečil blok, drugič vratar. Izolani so skušali umiriti ritem, izkušnje so bile na njihovi strani. V enem od izdelanih napadov je Slaviša Goranovič zadel vratnico. Temu sta sledila dva napada Sevnice, merila sta Rok Ivačič in Gregor Pešec. V 15. minuti so gostje reševali žogo s svoje golove črte, rezultat pa se do konca prvega dela ni spremenil. V 30. minuti je bil uspešen Marko Janjič, po ukradeni žogi pa je Mirkovič v 34. zadel za 0:3. V 35. minuti je uspel znižati Koprivnjak. Slednji je moral v naslednjem napadu pod tuš zaradi drugega rumenega kartona. Zaradi protesta (stopil je na igrišče) pa je bil na tribune poslan še trener Mitja Jontez. (vir: www.podpalmo.si)
Rokomet
Olimpija - Casino Izola 29:30(13:14)
Po zmagi nad Žalcem so naša dekleta prišla do novih točk. Tokrat so po izenačenem boju prišle do druge zaporedne zmage na gostovanju v spomladanskem delu prvenstva. Potem, ko so bile pretežni del prvega polčasa boljše od domačink, so v drugem še bolj stopile na plin. Vendar so pri izidu 23:25 nepričakovano popustile in omogočile gostiteljicam serijo petih zadetkov. Zmagovalec je bil odločen v zadnji minuti, ko je Sandra Srečkovič pri 29:29 ubranila najstrožjo kazen, Izolanke pa so iz protinapada dosegle zmagoviti zadetek. Ob dobrih obrambah Kristine Hozjan je bila tokrat pri Izoli najbolj strelsko razpoložena Polona Barič (14), zadele pa so še Sandra Barišič (4), Anja Argenti in Urška Benčič (3), Aleksandra Derdaj, Suzana Atanasova (2) in
Nika Djuranovič ter Tina Bajič po 1 gol.
Po dveh zmagah so se Izolanke utrdile na osmem mestu in imajo osem točk. Sinoči so doma odigrale tekmo s Krimom, v soboto pa doma ob 18.00 gostijo Mercator Tenzor Ptuj._________
Namizni tenis
I.	SNTL-članice
Arrigoni : Ljubljana 5:3
V soboto so članice igrale doma
II.	krog proti drugouvrščeni ekipi prvenstva. Ekipi sta se menjali v vodstvu do rezultata 3:3. Nato je Jana Ludvik odigrala svojo nedvomno najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. S 3:0 je premagala najboljšo igralko gostij, člansko reprezentantko Natalijo Lužar. Kristin Fatorič je v naslednjem dvoboju premagala Tjašo Založnik in zmaga je zasluženo ostala v Izoli. Tri dvoboje je zmagala Jana Ludvik, dva pa Kristin Fatorič. Za ekipo Arrigonija je nastopila še Alenka Ačimovič.
S to zmago so se Izolanke povzpele še mesto višje na prvenstveni lestvici in so trenutno druge, za ekipo Interdiskonta iz Raven na Koroškem.
Erik Paulin drugi
Mlajši kadeti in kadetinje so imeli v soboto na Ptuju 2. odprti turnir RS. Najboljše se je odrezal Erik Pauli, ki je zgubil šele v finalu, kjer ga je s 3:0 premagal Darko Jorgič iz Hrastnika. Matej Germek pa je v tekmi za uvrstitev med najboljših osem proti Jorgiču izgubil s 3:0. Na glavnem turnirju se je med 32 najboljših uvrstil še Matija Novel, med 48 najboljših pa Martin Kocjančič. Pri dekletih se je najbolje odrezala Katrina Stecchi, ki je v polfinalu s 3:1 izgubila proti Simoni Soldat iz Rakeka.
Za dobro igro in uvrstitve velja pohvaliti prav vse naše mlade tekmovalce in tekmovalke, saj so prav vsi dosegli ali presegli svoje uvrstitve v tej starostni kategoriji-
Mladinke in mladinci prvi
Za resnično uspešen konec tedna, so v nedeljo poskrbele tudi mladinke in mladinci Arrigonija. Na ekipnih kvalifikacijskih polfinalnih turnirjih sta obe ekipi zmagali. Mladinke so v Hrastniku premagale pet nasprotnih ekip in zasluženo osvojile prvo mesto. Za ekipo so nastopile Lara Zakrajšček, Maja Milenkov-ski in Katrina Stecchi.
Mladinci pa so premagali vse te ekipe v Vrtojbi in tudi zasluženo slavili. Za ekipo so nastopili Ad-mir Muratovič, Andrej Germek in Erik Paulin.
Ekipno finale, kjer bo nastopilo osem najboljših ekip v državi pri mladincih in mladinkah do konca meseca marca v Cerknici.
Rezultati
mladinke
Arrigoni : Finea Maribor 5:0 Arrigoni : Križe 5:2 Arrigoni : Muta 5:1 Arrigoni : Vesna Zalog 5:3 Arrigoni : Murska Sobota 5:4
mladinci
Arrigoni : Iskra Avtoelektrika Vrtojba 5:4
Arrigoni : Olimpija Ljubljana 5:4 Arrigoni : Merkur Kranj 5:3
Judo
Mladi izolski j udoisti so v nedelj o 16. januarja sodelovali na tekmi v Fagangi (Udine). Tri zmage in prvo mesto je dosegla Lea Knez, Max Butkovič pa je v finalnem boju za 3. mesto izgubil in osvojil 5.mesto. Lea Knez je, poleg tega, nastopila na tekmovanju za Pokal Pohorskega bataljone in se poskusila med kadetinjami ter dosegla tretje mesto v kat. do 48 kg.
Foto: Lea Knez (rdeči pas na desni) je v Italiji opravila z vsemi nasprotnicami.
Ribari
Društvo navijačev Ribari Izola -sklep upravnega odbora društva o dogodkih na tekmi KMN Izola : TP Bronx.
Navijaška skupina se distancira od neredov, petard, bakel, ki so se dogajali proti koncu tekme. Navijaška skupina je pred srečanjem zakupila po dogovoru cca 60 vstopnic. Zatrjujemo, da organbizirani člani niso delali neredov v dvorani. Žal nam je, da se to dogaja v naši dvorani in apeliramo na vse navijače in kvazi navijače, da bodo za izgrede sami odgovarjali!! In nosili posledice.
Sicer pa se še vedno čuti moč politike, ki je vpeta v odnosih Ribari - uprava KMN Izola /muč-kanje politike. Tu je še nekaj nerešenih zadev / še vedno nas nekateri v imenu tega ali onega silijo v politiko /in še enkrat za konec:
DOVOLJ NAM JE TEH POLITIČNIH NEČEDNOSTI! Društvo navijačev Ribari Izola je samostojno društvo, ki lahko svoje cilje in interese uresničuje na podlagi povezovanja in sodelovanja na občinskem, državnem ali mednarodnem področju in ne s ku-joni, ki nam želijo slabo.
Mi vztrajamo že 20 let! Tudi to marsikaj dobrega pove...
MitjaCergol, dosedanji predsednik društva LPribarov
Člani navijaške skupine Ribari iz Izole gredo na volitve
V četrtek, 20. Januarja s pričetkom ob 18.00 v prostorih Hangar sklicujem na osnovi sklepa Upravnega odbora Društva navijačev Ribari Izola volilno programski Občni zbor Društva navijačev Ribari Izola:
Predlog dnevnega reda:
1.Pozdrav in uvodne besede 2.Izvolitev delovnih teles - vodenje občnega zbora (3 člani), zapisnikarja, verifikacijske komisije (3 člani), volilno komisijo (3 člani)
3.	Poročilo o delovanju društva / razprava in sprejem
4.	Finančno poročilo / razprava in sprejem
5.	Razrešitev vodstva in delovnih teles društva: predsednika, 6 članov upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije
6.	Volitve za predsednika društva, 6 članov upravnega odbora, nadzorno komisijo (3 člani) in disciplinsko komisijo (3 člani) /.Vodstvo predstavi smernice in cilje društva ter razprava
8.Razno
Sledi družabno srečanje in Ri-barski pozdrav
Mitja Cergol, predsednik društva navijačev Ribari Izola
Sfiori
Zmagati vedno in povsod, a ne za vsako ceno
To bi lahko bil moto novega izolskega trenerja ženskih rokometašic Toneta Bariča, ki je zaenkrat uspel v klub pripeljati nekaj igralk, ki so športne copate že obesile na klin, nadeja pa si, da bi zgledu sledile še nekatere. Jedro ekipe torej, naj bo, kolikor je mogoče, domače.
V prejšnjem Mandraču smo poročali, da je na ženski strani izolskega rokometa prišlo do večjih sprememb. Člansko ekipo je prevzel dolgoletni rokometni delavec Tone Barič, v ekipo pa se je vrnilo nekaj deklet, ki so zadnja leta preživela za študijskimi klopmi ter velika povratnica, Anja Argenti. Ravno z Argentijevo in z Baričem smo se pred včerajšnjo tiskovno konferenco malo pogovorili.
-	Kaj je bil namen tiskovne konference?
-	Barič: Predstaviti sem se hotel jaz, kot trener ter Anja Argenti in Luana Poljšak kot nekoliko bolj znani igralki ter še nekaj deklet, ki so se, ali na novo pridružilo ekipi, ali pa so povratnice, ki so v zadnjih letih iz takšnega ali drugačnega razloga nehale igrati in smo jih končno uspeli privabiti nazaj, ker je bilo žalostno, da je bilo na treningu povprečno osem do deset igralk. Res, da je to splošni problem v ženskem rokometu in ženskem športu nasploh, saj očitno upada interes za šport med dekleti, a kot vsi dobro vemo, v Izoli je bil od vedno glavni ženski rokomet. Zdi se mi, da je v zadnjih letih zaradi različnih napak preveč deklet zapustilo rokomet in se osredotočilo na balet ali ples, saj je teh društev veliko, drugi ekipni športi pa vseeno niso konkurenčni rokometu. Mislim, da nam je vsaj zaenkrat to uspelo.
-	Si uspel sam prepričati dekleta, da se vrnejo, zdaj ko si postal trener?
-	Barič: No, veliko je teh mojih punc, ki so pri meni v mini rokometu začele in so zdaj študentke. Niso ravno čakale, da bi jih kdo prepričeval, da se vrnejo, saj dekleta pri dvajsetih, dvaindvajsetih, ko že nekaj let niso več v rokometu, malo to tudi odmislijo, a še vedno nekaj v njih tli.
-	Pa so ta dekleta kaj trenirala ko so bila v Ljubljani na študiju?
-	Barič: Na žalost ne. Zadnjih nekaj let vsekakor ne. Morda tiste, ki so se enkrat, morda dvakrat na teden pripeljale nazaj domov, ja. Šele zdaj smo se dogovorili, da bodo trenirale na Polju, ali pa tudi v Olimpiji, kjer nimajo več tako številčne ekipe kot nekoč in bi bili vsekakor veseli, če bi se jim pridružile. Tako, da bodo zdaj lahko trenirale do trikrat na teden v Ljubljani, potem pa še v Izoli.
-	Anja, kaj te je pripeljalo nazaj v Izolo?
-	Argenti: Glede na situacijo, ki je nastala v Olimpiji (po dolgi agoniji je v klubu prišlo do prisilne porav-
nave dolgov in posledičen odhod večine igralk op.n.), sem se dokončno odločila, da bom z rokometom končala in se posvetila študiju, nato pa me je poklical Tone in sem pomislila, da glede na to, da je Izola moj matični klub v kateremu sem pustila polovico svoje mladosti, sem se le odločila, da pridem malo pomagat, malo pa tudi zase. In vsekakor mi ni žal, po sobotni tekmi sem bila pozitivno presenečena nad puncami in ni mi žal, da sem se tako odločila.
-	Barič: To je tudi načrt, ki smo si ga zastavili. Klubi se borijo za mlade igralke, zdaj že tudi najmlajše poskušajo pritegniti k sebi, pomembna pa je tudi skrb za te bivše igralke. V Izoli imamo toliko nekdanjih igralk, ki bi lahko še toliko dale rokometu in morda imajo še vedno željo se vrniti v klub. Hudo je prihajati na treninge, ko je tam samo osem igralk, a če nam bo uspelo privabiti več teh deklet, teh bivših igralk, bi bilo res odlično. Na srečo imajo te “veteranke” enkrat na teden rekreacijo v klubu in kdo ve, počasi se že ustvarja dobro sodelovanje, dogajajo se srečanja različnih generacij rokometašic in kdo ve, kaj se bo zgodilo.
-	Pa se pozna pri igralkah, ki so se vrnile, da nekaj časa niso bile aktivne?
-	Barič: Predvsem bi rad poudaril, da čeprav se je pisalo, kako smo premagali Olimpijo, ki je bila brez ogromno rokometašic, to še ne pomeni, da smo bili mi kompletni. Zadnje obdobje je bilo zaradi raznoraznih obveznosti in predvsem bolezni najhujše, saj smo na treningih imeli le malo igralk, in zadnjih nekaj tekem smo igrali vsakič z drugimi igralkami. Prva vratarka Srečkovičeva sploh ni branila proti Olimpiji, ker je imela poškodovano ahilovo tetivo in nismo hoteli tvegati in je branila takorekoč samo to zadnjo enajstmetrovko, celo tekmo pa je branila Hozjanova, ki dotlej v sezoni še ni stopila v vrata. V Žalcu sta igrali dve levi krili, ki doslej še niti v postavi nista bili, zdaj z Olimpijo pa ni bilo niti ene, niti druge, saj je ena šla na smučanje, druga pa je kadetinja in je niso pustili starši...
-	Torej je to smučanje še vedno prisotno, v vseh športih?
-	Barič: Ja, seveda. Čeprav igramo v prvi slovenski ligi, je tako. Ko je maturantski ples, je maturantski ples, ko je smučanje, je smučanje in ravno pri tem nam je uspelo, da imajo zdaj punce pravilen odnos. Če mora na smučanje, dobro, pa naj gre, samo naj prej pove. In morda je ravno ta odnos do kluba in do ostalih soigralk razlog, da so po prvem delu sezone, ko so večino tekem izgubile v končnici, zdaj dvakrat zapored zmagale v zadnjih vzdihljajih tekme. Ta kvaliteta je ravno to, kar smo želeli doseči. Da so borbene in da imajo veselje do igre. Jeseni je bilo v slačilnici nekaj zdrahic a ravno ta borbenost, ki smo jo dosegli, lahko odtehta to, da nekdo morda nekoliko manj trenira. Res smo s tem zadovoljni in to nas bo vleklo naprej. V Sloveniji se lahko gresta profesionalizem morda samo dva kluba in takšni kraji, kot je Izola, lahko živijo samo, če imajo punce pravilen odnos do kluba. Če pove dekle, da lahko zaradi šolskih obveznosti pride na treninge samo trikrat na teden, druga pove, da štirikrat, dobro, samo da vemo kako je s tem.
-	Kako pa je z ambicijami?
-	Barič: Nisem tak, da bi rekel, da bomo zdaj dosegli peto ali šesto mesto. Smo prepričani, da razen Krimovk, pa morda Zagorja, lahko premagamo vsako ekipo. In sploh ni pomembno, če igramo doma ali zunaj. Včasih igranje v gosteh igralke morda malo prestraši, a rokomet je pač grob šport, in mi gremo povsod igrat našo igro, in če je potrebno, bomo tudi sami grobi. Naš moto je, da gremo povsod zmagovat. In tudi če katera od igralk manjka, kar se večkrat zgodi, bo pač igrala katera druga. Vsem bomo dali možnost, kot proti Žalcu in Olimpiji, ko je igralo pet igralk, ki v jesenskem delu prvenstva sploh niso imele možnosti, da bi stopile na igrišče. Vsaka naj vidi, da, če trenira lahko tudi pokaže, kaj zna, in vidimo, da jim to tudi paše. Morda je bila to tudi napaka mojega predhodnika, da se je preveč osredotočil na tistih
prvih šest ali sedem igralk, tiste, ki pa so bile kakovostno malo pod njimi, pa so čakale. In potem je praktično samo tistih nekaj igralk igralo, in tista, ki je na klopi a redno trenira, izgubi voljo. Vsi vemo, da mlada punca pri 18, ko dobi šoferski izpit, pa morda še fanta, ko toliko trenira in potem sedi na klopi nekaj let, lahko hitro izgubi željo po igri, in to je po moje tudi največja napaka ženskega rokometa nasploh. Upam in si želim, da bodo vse te punce, ki so zraven, maksimalno motivirane in da z veseljem trenirajo, kolikor pač lahko trenirajo. Da jim je prihod v dvorano v veselje. Zavedati se moramo, da vedno težje pridemo do mladih igralk, ker na šolah ni več nikogar, ki bi jih prepričeval v rokomet.
-	Anja, po koliko letih si se vrnila v Izolo in si jo kaj pogrešala?
-	Argenti: Vrnila sem se po devetih letih in čeprav ni, da sem jo pogrešala, sem vsakič, ko sem se vrnila v izolsko dvorano, čutila nekakšno tremo. Ni mi bilo vseeno kaj se je dogajalo s klubom v zadnjih letih.
-	Letos si se poškodovala in si že resno razmišljala o koncu kariere?
-	Argenti: O koncu kariere nisem razmišljala zaradi poškodbe, temveč zaradi vseh finančnih težav kluba. Poškodba je bila le povod.
-	Finančno stanje v Izoli pa vseeno ni rožnato.
-	Argenti: V Izolo sem se vrnila predvsem zato, da bi pomagala svojemu klubu, poleg tega sem od vedno imela željo, da bi se poslovila v svojem matičnem klubu, ker nimam več dolgorčonih ambicij.
-	Bi rada končala sezono in potem pozdravila rokomet v slovo?
-	Argenti: Ne vem. Trenutno sem se dogovorila do junija, potem bom videla za naprej. Več ne morem povedati, ker imam trenutno določene načrte, a bomo videli, kako bo še to polovico sezone.
-	Kako pa nate gledajo ostale igralke? Kot na kakšno superzvezdo ali kot na eno med njimi?
-	Argenti: Nikoli nisem hotela biti neka zvezda in tega tudi zdaj nočem biti. Nočem, da se name gleda kot na bivšo igralko Krima, ker se kot takšna niti ne počutim. Lahko pa z izkušnjami pomagam mlajšim igralkam.
-	Barič: Prihod teh igralk je zelo po-
memben tudi za mlajše, ki se zdaj vključujejo v ekipo, saj pogled na skoraj prazno igrišče med treningi ni ravno motivacija. Zdaj pa nas čaka še nekaj dela, da vcepimo mlajšim igralkam to prizadevnost za rokomet, ki te lahko pripelje daleč. Prepogosto namreč postavijo rokomet v drugi plan in prehitro obupajo. No, upamo, da bomo tudi to uspeli. Za konec pa bi rad povabil še vse navijače, da nam pomagajo v soboto, ko bomo gostili odlično ekipo iz Ptuja.	am
Knjižnični pogovori--------
V mladosti veseljak, nato se je umiril
Gost prvega letošnjega pogovora z zanimivimi Izolani, kijih pripravljajo v izolski knjižnici, vodi pa novinarka Radia Koper, Nataša Benčič, je bil župan Igor Kolenc. Glede na to, da o njem in o njegovem Izolskem delu življenja vemo malo, je bil pogovor vsekakor vreden pozornosti.
Prejšnji teden je novinarka Radia Koper, Nataša Benčič, na 53. srečanju z zanimivimi Izolani takole začela pogovor z magistrom Igorjem Kolencem, sedanjim županom Izole:
»Na teh srečanjih v Mestni knjižnici spoznavamo srce Izole - in to so njeni ljudje.« Prav gotovo bo sedanji župan s svojimi vizijami in odločnostjo v naslednjih letih res nekakšno srce mesta, ki bo poganjalo utrip njegovih prebivalcev in mu določalo ritem. Leta 1959 rojeni Igor Kolenc je odraščal v preprosti delavski družini, kjer so bile vrednote delo, poštenost, skromnost in moč volje - zato bo zagotovo znal razumeti stiske navadnih ljudi in podpirati vse, kar je v njih pozitivno.
Otroštvo ob mandraču
Po zanimivih in pestrih otroških letih, ki jih je preživel na nekdanjem Trgu JLA, sedaj Velikem trgu, kjer so se otroci kot v vseh primorskih mestih igrali s ščinka-mi, spoznavali Izolo in njene ulice, barke, morje, hranili ribiške mačke na pomolu in lovili ribe, ter po končani osnovni šoli Vojke Šmuc, se je kot mlad fant vpisal v srednjo pomorsko šolo - smer strojništvo - ki je bila blizu, saj mu starši zaradi ekonomskih razlogov niso mogli omogočiti nadaljevanja želenega šolanja na srednji gradbeni šoli v oddaljeni in s stroški povezani Ljubljani. Končana srednja šola mu je omogočila študij na Strojni fakulteti.
Vseskozi je delal v gospodarstvu, kjer je začel kot pripravnik in nato skoraj vsaki dve leti napredoval, dokler ni postal vodja podjetja. Vso svojo energijo je usmeril k doseganju rezultatov. Ob delu se je neprestano izobraževal. Tako je najprej vpisal študij ekonomije v Mariboru, kamor se je vozil vsak petek. Ker se je zavedal, da se mora človek vse življenje izobraževati in ker je imel srečo, da je živel v takšnem okolju, ki ga je k temu spodbujalo, je po specializaciji naredil še magisterij. Kot vodja različnih podjetij je čutil, da za delo z ljudmi ne potrebuje samo razvitega instinkta in posebnih talentov, pač pa tudi znanje, zato je dokončal še andragoško pedagoški študij na Pedagoški fakulteti, saj je menil, da je osnovna naloga nekoga, ki vodi ljudi, izobraževanje teh ljudi.
Nad študijem na Pedagoški fakulteti je bil nekoliko razočaran in še največ znanja in izkušenj je pridobil z delom. Delo z ljudmi ga je naučilo predvsem tega, da jim je treba prisluhniti in jim dati možnost, da pokažejo svoje dobre lastnosti in vrline ter svoje talente.
Ob pravem času na pravem mestu
Pravi, da je bil v mladosti veseljak, potem pa se je umiril in sedanje družinsko življenje mu omogoča, da se lahko zbrano posveča delu. S ponosom pove, da ni bil nikoli član nobene politične stranke (le, ko je delal v Tomosu, je bil predsednik mladinske organizacije), da pa je bil vedno ob pravem času na pravem mestu.
Kljub uspešnosti si je po tridesetih letih neprestanega dela, izobraževanja in potovanj vzel dve leti časa zase in se posvetil stvarem, ki jih je želel dokončati. V tem času se je izobraževal, raziskoval ter objavil kar osemnajst različnih raziskav, posvetil pa se je tudi svojim hobijem in si na najeti zemlji, ki mu jo je predal oče, uredil sadovnjak. Začel je tudi razmišljati o novih izzivih in se prijavil za direktorja Splošne bolnice Izola. Potem so mu prijatelji s Fakultete za management v Kopru postavili vprašanje, ali bi želel postati župan. Vzel si je dva tedna časa za premislek ter se nato odločil, da bo kandidiral kot neodvisen kandidat.
Prva v nizu dvanajstih razstav, ki jih Obalne galerije Piran organiziramo v piranski Galeriji Hermana Pečariča, bo samostojna razstava fotografij Bojana Velikonje, fotoreporterja pri časniku Dnevnik.
Ob novinarski vsebini, ki ji je v funkciji fotoreporterja zavezan, razstava s pomenljivim poimenovanjem Škljoc! seveda odpira pogled v različne tematske sfere, znotraj katerih pa izstopa še njegova senzibilite-ta v diskretno intimnem angažmaju. To dokazujeta dve dobljeni nagradi Consortium Veritatis / Bratstvo resnice za najboljšo fotoreportažo, ki jo podeljuje Društvo novinarjev Slovenije ter nagrada Beta za Jugovzhodno Evropo.
Bojan Velikonja (rojen leta 1967 v Sarajevu) od začetka devetdesetih let dela kot fotoreporter pri različ-
Veliki cilji z majhnimi koraki
Kot profesionalni župan je izbral pot majhnih korakov in velikega zaupanja v prihodnost. Želi si pospešiti počasnost delovanja uradnikov in narediti občinsko upravo hitro, učinkovito ter prijazno občanom, zmanjšati goro papirja, spodbujati kvalitetne kadre, spodbujati kreativnost in inovativnost Izolanov, spodbujati rast gospodarstva, izkoristiti enkratno lego Izole in njeno zaledje, obstoj termalnih voda ter sončne podnebne razmere, ki omogočajo turizem skozi vse leto; razvijati želi družinski in posthospitalni turizem, ki sta neodvisna od sezone. Izolo prihodnosti vidi kot mesto, kjer ne bo živelo več kot 20.000 prebivalcev, a le ti bodo živeli kvalitetno življenje.
Župan, ki so ga zaznamovali ljudje, ki jih je spoznal doma in v tujini, vsi različnih kultur in pogledov na svet, s katerimi ohranja stike, ki ga plemenitijo, pravi, da je življenje kot morje - lahko se usedeš v čoln in veslaš, a priti mora pravi kapitan.
nih časopisih: leta 1992 pri Slovencu, od 1993 pri Republiki, kjer je bil leta 1994 urednik, od leta 1995 pa je zaposlen pri Dnevniku. Njegove fotografije so bile objavljene še v Mladini in Jani. Je bil med iniciator-ji in ustanovitelji Društva slovenskih fotoreporterjev Enooki, katerega je tudi predsednik. V okviru tega društva je bil med organizatorji štirih dobrodelnih dražb ter drugih akcij (na primer: leta 2010 so izdali časopise Dnevnik, Delo, Finance in Žurnal brez fotografij).
V letu 2008 sta z novinarjem Sebastjanom Kopušarjem realizirala projekt V 40 dneh po prestolnicah držav Evropske unije.
Imel je šest samostojnih razstav in sodeloval na sedmih skupinskih razstavah. Pa še izolski prispevek: Po otvoritvi bo sledilo druženje z degustacijo vin Žaro iz Izole.
Foto od umetnosti do reportaže
Vsako sredo popoldan odpre županova vrata in sprejme do šest občanov, ki prihajajo k njemu s svojimi stiskami in težavami. Ne more rešiti vseh njihovih problemov, a lahko jim prisluhne in tako spoznava življenje malih ljudi v Izoli.
Ob koncu srečanja je direktorica Marina Hrs županu izročila knjižno darilo ter knjižnično člansko izkaznico. Tudi župan je knjižnici podaril nekaj knjig, poskrbel pa je tudi za to, da so iz občinske upravi v knjižnico pripeljali nekaj zabojev knjig, ki jih sami ne potrebujejo.	šp
S sprejetim proračunom bo več denarja za prireditve
Pred kratkim je bil objavljen razpis za prireditve, ki se bodo izvajale med januarjem in marcem 2011, za katere pa je namenjenih le nekaj več kot 8 tisoč Eurov. To je seveda zelo malo denarja za kakšne večje prireditve, vendar v občinski upravi zagotavljajo, da bo po sprejetju letošnjega proračuna Občina Izola objavila celoletni razpis, ki bo omogočil večjemu številu interesentov, da pridobijo sredstva za izpeljavo kakovostnih prireditev v občini, tako v mestu kot na podeželju. Usklajevanje in snovanje letošnjih programov prireditev menda že poteka, še posebej pestro in igrivo pa bo že v pustnem času, ko se nam v Izoli obeta otroški karneval.
Obalne galerije Piran BOJAN VELIKONJA, fotografije Galerija Herman Pečarič Piran Otvoritev: četrtek, 20. L ob 19.00 Foto: Robert Kranjec, Mislinja, 2002, fotografija, 80 x 53
„	\f.\\.IIR\C 11
Kulturniški smerokazi ------------------------------------------
Petek, 21. januar 2011
Kulturni dom Izola - ob 20.00
SVETOVALNICA
komedija Gostuje Boom teater iz Ljubljane Režija : Miki Bubulj; Igrajo : Jernej Kuntner, Violeta Tomič, Maja Martina Merljak, Ranko Babič Odlična igralska zasedba nam prikaže, kako zabavne znajo biti male sladke laži v partnerskih zvezah...
Vstopnina , v predprodaji : lOEur; na dan prireditve 13 Eur Rezervacije, prodaja vstopnic.: galerija Alga Izola ( tel: OS 641 84 39 )
Torek, 25. januar 2011
Manziolijeva palača - ob 18.00
KONCERT
DARIO FORTURELLO
Koncert pianista iz Sicilije.
Comunità degli Italiani Dante Alighieri.
galerija INSULA SMREKARJEVA20IZOLA,tel.os/6415303
Vabimo vas na otvoritev razstave
TRIO
ALEŠ SEDMAK, JANEZ MATELIČ,
MILAN PERCAN
ki bo v torek, 18. januarja ob 18. uri v Galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Razstava, katere drugi del si lahko ogledate v Galeriji Insula v Izoli, bo na ogled do 5. februarja 2011.
Galerija Alga / Kristanovtrgl
Vabimo vas na ogled razstave
“Vrt ilustrazavrov”
razstava ilustracij
Martine Ljubič
Atelier Svoje (Grudnova 3, Koper)
Vabimo vas na ogled razstave N^E R..A.ZP R.0 D.A.
MATEJKA BELLÉ / LOJZE JURCA / JANEZMATELIČ / GAILCLA-IR MORRIS / LJUBO RADOVAC / ANDRAŽ ŠALAMUN
Razstava bo na ogled do 8. februarja 2011._____
Galerija Salsaverde
/ KUD Salsaverde - Kulturno umetniško diuSlro Salsaverde
LINOREZI Simon Kocjančič
Razstava bo na ogled do 11. februarja 2011.
GALERIJA KORTE Galerija-muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega
doma. Za ogled se dogovorile v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu
6420 009.	Kulturno društvo Korte
Društvo Svilena pot vabi na
Tajski večer
v soboto, 22.1. od 18. ure dalje.
Ogledali si bomo dokumentarni film o Tajski ter večer popestrili s tajsko glasbo in prigrizki. Srečanje bo potekalo na Gregorčičevi 21 (stara italijanska šola). Vabljeni!
ARI KINO
20.	Četrtek
18.00	TromZapuščina
20.30	Njuna družina
21.	Petelc
18.00	Tron: Zapuščina
20.30	Njuna družina
22.	Sobota
18.00	TromZapuščina
20.30	Njuna družina
23.	Nedelja
18.00	Njuna družina
20.30	TromZapuščina
24.	Ponedeljek
18.00	Njuna družina
20.30	Tron: Zapuščina
25.	Torek
18.00	TromZapuščina
20.30	Megaum
26.	Sreda
18.30	Megaum
20.30	_ Hudič
27.	Četrek
18.30	Megaum
20.30	Hudič
28.	Petek
18.30	Megaum
20.30	Hudič
Mestna knjižnica Izola
vabi na ogled razstave likovnih del otrok iz vrtca
L’Aquilone iz Izole. Razstava bo na ogled do konca	^
januarja 2011 v Središču za samostojno učenje - v času mP&iž j -a,
odprtosti knjižnice. Vljudno vabljeni!	* *«•’ \
•	Vsak torek v januarju 2010 ob 17:00 Pravljične ure
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
•	Središče za samostojno učenje Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282
•	BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Na steni ustvarjalnosti v mesecu januarju svoja dela razstavljal
Aleksander Peca iz Nove Gorice.
Prodaja im servis nčanbdkov, ■vetevanj e pri nakapa
«prvaar
In^lsmr [zmriabai? Se uaAšn? le
B1IKZCU-BOCA GSht 040 «I fSS
piagatala iayaiHfc? Seje aHalpi^niTJfe PC dAiM—i » wirJTTfc	ihai e hhu^e?
Iééi m niil ir Mirri rraifraì^n ili bé njìaii uma j j ran—hr~fam« ifKimmmi Ur "
MWDRM 12
Četrtek, 20. januar 2011, št. 894 Četrtek, 13. januar
Tehnologija in umetnost------------------------------------------------------------
Bo Art kino postal Arh kino Odeon
Pred tednom dni se je sestal svet Centra za kulturo, šport in prireditve, na katerem so, med drugim, sprejemali odločitevo pomembni in tudi prepotrebni investiciji, skoraj 100.000 evrov težkem novem digitalnem projektorju. Predstavniki Centra so članom sveta obrazložili zakaj je ta nakup potreben, nato pa so ti nekoliko nepričakovano projekt zavrnili.
Petra Božič, odgovorna za program Art Kina Odeon, ki je zadnje leto tudi pomemben član slovenske Art mreže, nekakšnega društva slovenskih kinotek, ki v svoj program uvrščajo tudi nekomercialne filme, pravi, da so 35mm filmu šteti dnevi. ''Distribucija filmov na tem nosilcu postaja preteklost in potrebno je poudariti, da je 35mm film še najdlje zdržal med analognimi mediji, a tudi to obdobje se počasi bliža svojemu koncu.. Vedno več je digitalnega medija, saj so stroški distributerja pri 35mm traku mnogo všiji. Na-primer, ena kopija filma na traku stane nekaj tisoč evrov, kopija digitalnega filma, torej trdi disk, pa le nekaj sto evrov. ”
Petra Božič, ki pravi, da bo sama seveda zelo pogrešala film na analognem traku, saj spada med tako-imenovane filmske romantike, pa poudarja, da sama kvaliteta filma s prehodom na novi medij ne bo trpela. “Kvaliteta bo le nekoliko drugačna, ker je pač digitalna, a za samo art mrežo bo ta preskok nedvomno pozitiven. Ker bodo
stroški distribucije toliko cenejši, se bodo tudi distributerji odločali za nakup večjega števila filmov. Trenutno je situacija takšna, da določeni distributerji kupijo samo eno kopijo filma. Če gre na primer za film Pedra Almodovarja, ki se seveda šteje kot art režiser, a spada tudi med takoimenovane komercialno zanimive režiserje, gre ta kopija seveda najprej v komercialne kino dvorane, in šele po kakšnih dveh ali treh mesecih pride v art mrežo. Z digitalizacijo bi lahko štartali vsi hkrati in ne bomo več v zaostanku za komercialnimi multiplexi. Filme bi dobili prej in dobili bi jih več. Izgubljena romantka je še edino, kar je lahko negativnega. ”.
Ob tem pa moramo poudariti, da je preskok na digitalno tehnologijo ne samo koristen, temveč tudi prepotreben. “Tudi če vseh teh pozitivnih plati ne bi bilo, je dejstvo, da bo v naslednjih dveh letih na
tržišču možno dobiti le digitalne kopije filmov. Če tega projektorja ne bo, bo Art Kino Odeon preprosto primoran zapreti vrata. Na žalost je tako.”
Z Ministrstva zaenkrat nič novega
Menda pri Ministrstvu za kulturo pripravljajo projekt za pomoč manjšim kinodvoranam pri nakupu te tehnologije. “V pripravi je že dolgo časa, a še vedno ni dorečen, Ne ve se, kdaj bo in če sploh bo.. Dejstvo pa je, da bodo morali tako pri Ministrstvu za kulturo, kot tudi lokalne skupnosti pomagati manjšim kinodvoranam pri digitalni opremi. Že Kino Dvor, ki velja za najuspšenejši art kino v državi, si tega nakupa ne more privoščiti sam. Če Ministrstvo ali lokalne skupnosti ne bodo pomagale, se lahko zgodi, da bo Slovenija edina država na planetu
samo z multiplexi, torej komercialnimi kino dvoranami. ”
V Centru seveda upajo, da bo do pomoči vendarle prišlo, saj Art Kino Odeon ne predstavlja samo izolsko kinodvorano, temveč gre za edini art kino v celotni regiji. Igra torej regionalno vlogo in to bi bilo vredno izkoristiti. “V lanskem letu smo i/ Odeonu imeli preko 6.000 gledalcev, ocenjujem pa, da bi ob pomoči digitalnega projektorja ta številka zrasla vsaj na 10.000, kar bi bilo idealno, "je še povedala Petra Božič.
Ob tem pa je dodala, da lahko letos pričakujemo, da bo ponovno zaživel letni kino Arrigoni, saj so bile lanske štiri “testne” projekcije nadvse spodbudne. “Projektor, ki smo ga v Centru kupili za letni kino se je izkazal za dovolj dobrega za te razmere. Projekcije so bile odlično sprejete in na dovolj dobrem kakovostnem nivoju. Gre za digitalni projektor, ki sprejme filme v DVD ali Blueray formatu, kar za kinodvorano sicer ni dovolj, a je za te razmere zadovoljivo. Žal je stari kino projektor Arrigonija v tako slabem stanju, da je dober samo še za v muzej. Škoda. ”
Direktor Centra za kulturo šport in prireditve Boris Požar, je povedal, da si seveda želi, da bi na Občini ponovno premislili o vsej zadevi, saj je nakup digitalnega projektorja nujen. “Pričakujem, da bodo na občini razumeli, da je to zares potrebno. Pravzaprav v to verjamem. “
Razlog je seveda preprost. Gre za nakup, brez katerega v Izoli ne bi bilo več art kinodvorane in s tem bi bila ob kulturni užitek vsa Obala. In verjemite, če se bo to zgodilo, bodo v eni izmed obalnih občin zagotovo sprejeli idejo o edinem art kinu. In kulture in drugačnosti željni Izolani se bomo ponovno vozili mimo Rexa ali Belvederja.
Aljoša Mlslej
“Trio” v Insuli in v Kopru
Po nekoliko nevsakdanji, ambien-talno postavljeni, zanimivi razstavi C-Arte (Knjige umetnikov), so na prvi letošnji predstavitvi v Galeriji Insula na ogled dela treh pomembnih avtorjev.
»Trio« predstavlja neformalno skupino trojice ustvarjalcev, ki sodijo v ožji krog sodobne likovne produktivnosti slovenskega Obalnega prostora. Janez Matelič, Aleš Sedmak in desetletje mlajši Milan Percan (čigar delo krasi to stran Mandrača) so generacijsko sicer narazen, vendar je njihovo dolgoletno umetniško delovanje vzajemno indikativno v omenjenem prostor.
Mateličev figuralni simbolizem, ki se aplicira v slikarskem predvsem pa grafičnem opusu, Sedmakova figuralna podoba
vezana na morski motiv plovnosti, njegov konceptualizem in pa Percanov ekstremno koloristični abstraktni ekspresionizem so izrazna področja, kjer avtorji izpolnjujejo lastno artistično poslanstvo. Klasičen likovni pristop z zelo izpovedno, davno zastavljeno in slogovno opredeljeno izvedbeno maniro je njihov »atribut«.
Vsekakor gre pri treh ustvarjalcih za tri individualne poetike, ki pa so v smislu primarne funkcije umetnosti, ki bi jo v komunikaciji razumeli, kot pozitivno razmerje med realnim in interpretiranim, precej poenotene. Verjetno bi lahko rekli, da se vsi trije ustvarjalci v svojem delu ukvarjajo s prostorom in časom, saj to pomeni, da se ukvarjajo z brezmejnim in splošnim.
Njihovo delo nastaja na področju vizualnega prenosa. Liričnost in ekspresivnost se tukaj prepletata. V eksplicitno zastavljeni likovni formi so pred nami dela, ki jih lahko razumemo na ravni asociativnega, metaforičnega, brezdvomno pa vedno v polju pozitivnega, saj pomeni njihovo umetniško delo pot odkrivanja
skrivnosti življenjskega. Življenjskega, kjer je snidenje nas vseh.
Razstava, ki je postavljena v dveh delih, v galeriji Insula in galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru, bo na Obali na ogled do 4. februarja. V letošnjem letu bo predstavljena tudi v italijanskem Cordovaru pri Pordenonu, d.M.
Ribištvo
Naravni cikli narekujejo premike rib, ribiči pa prilagajajo sezoni lova ribolovna sredstva (vrste mrež), seveda morajo to početi ob upoštevanju zakonske regulative, ki dovoljuje ali prepoveduje.
Ribištvo v Istri od A do Z
V četrtem delu dolgega pogovora profesorja Slavka Gaberca s piranskim ribičem Vinkom Oblakom je beseda tekla predvsem okoli ekologije in ribiške dediščine, Koliko sploh damo prebivalci Obale na ekologijo pa vemo sami. Na glas obsojamo tiste, ki tolčejo dateljne, potem pa jih potiho naročimo v restavraciji. Začeti moramo torej pri nas samih.
-	Nedvomno je zelo pomembno varovanje sub-litorala, obrežnega pasu ki zajema poleg solin tudi precejšen del obale, ki sodi v sklop rezervatov oz. krajinskih parkov. Nadzor nad temi območji je formalno poverjen ZVKND Piran in pomorski policiji, ki pa sta tozadevno povsem neuspešna. Dovolj je omeniti množične kršitve v poletnem času, npr. nedovoljeno sidranje plovil med Strunjanom in Izolo; zadnje da-telje še naprej »tolčejo« krivolov-ci itd. Seveda je zaradi omenjenega ogrožen tudi habitat morske flore in favne, pristojni pa ne ukrepajo! Je za tako alarmantno stanje kriva lokalna ali državna oblast?
-	Pomembno je vse kar neposredno ali posredno škodno vpliva na morski živelj. Mislim, da bi največ doprineslo ozaveščanje prebivalstva. Dolgoročno bi po moje najbolj koristilo vzgajanje mladih, tistih, ki bodo odločilno vplivali s svojimi aktivnostmi na okolje.
Eden ključnih elementov izobraževanja širših množic na nivoju države o morskih organizmih je Akvarij Piran. Tam je predstavljen pester izbor organizmov našega litorala in prav je, da se jih v izobraževalne namene predstavi čim več. Za predstavitev zaščitenih in varovanih morskih organizmov bi morali taki specifični ustanovi zagotoviti ustrezno zakonsko podlago. Le tako bodo obiskovalci lahko »v živo« videli kateri organizmi so ogroženi. Sam ocenjujem, da prikaz morskih dateljnov v akvariju ne povzroča nikakršne škode naravi, čeprav je nabiranje le - teh z zakonom prepovedano.
Gotovo, da škodljive aktivnosti morju in morskim organizmom ne koristijo, a vendar bi k izboljšanju »zdravja« morskega okolja mnogo več doprineslo zmanjšanje onesnaževanja, kot pa mu škodi krivolov, ki ga v primerjavi z onesnaževanjem lažje nadziramo in lažje omejimo.
-	Z raziskovanjem biodiverzitete v slov. morju se ukvarjajo morski biologi iz piranske MBP, ki so proti pričakovanjem ugotovili zelo visoko število ribjih vrst med Piranom in Bernardinem, čeprav sicer velja da je naše morje precej »siromašno« s tržno za-mivim ribjim ulovom. Katera oz. kje so po vaših izsledkih najpomembnejša ribolovna območja in kaj naši ribiči najpogosteje izplenijo? Kako poteka ribolov v različnih letnih časih?
-	Sam se ne ukvarjam z tovrstnimi raziskavami. Po besedah starejših ribičev ima piranski ribolovni rezervat velik vpliv pri obnovi ribjega zaroda in ne le rezervat pač pa vsa območja kjer je morje bogato s hranilnimi snovmi, ki omogočajo razvoj ribjega zaroda.
Vsakdo, ki bo pogosteje ribaril se bo sam prepričal o raznolikosti ulova. Morski biologi nadzor morskih organizmov še bolj precizno izvajajo, njihovo informiranje javnosti o izsledkih je zato pomembno. Moje mnenje je, da v našem delu morja prevladuje prehodna riba in da »stalno nastanjene« ribe ni dovolj za preživetje ribičev. Ulovi ribe so povezani z naravnimi cikli migracije rib. Ulovi predvsem mrežarjev so sezonsko naravnani. Lovi se po obdobjih: najpogosteje lista, orado, brancina, ribone, sie-vole, pse, golobe, pasare, sipe in tako imenovani »brodet«.
da bo prevladal zdrav razum. Pretirano urbanizacijo predelov obale lahko tolmačimo tudi kot neznanje, nepoznavanje in ne-za-vedanje posledic na okolje in lokalno prebivalstvo. Vsako okolje tudi naš obalni del ima neke meje vzdržnosti, poselitve in urbanizacije, pridemo tudi do točke ko tega ne prenese več. Kje so te meje?
Ne gre pozabiti da imamo tudi nekaj varovanih področij, ki so lahko neke vrste »oaze miru«, naj tudi ostanejo temu namenu. Ne le institucije, ki so ustanovljene zato da varujejo naravo, tudi vsi ostali prebivalci bi morali biti aktivni pri varovanju okolja.
- Nekdo je zapisal da se ob izgubi »vonja po ribah« v obmorskih mestih začenja izgubljati ribiška identiteta. V minulih letih smo v vseh treh obalnih mestih neme priče tega negativnega pojava. Simboli nekdanjega tradicionalnega ribištva padajo en za drugim (npr. pletenje mrež, portiči, škveri, ladjedelstvo itd.). Dejansko nas na bogato ribiško preteklost spominjajo mandrači in občasne prireditve. V minulih
-	Naravovarstveniki pogosto opozarjajo da se razmere v našem podmorju vedno bolj slabšajo zaradi gostega ladijskega prometa proti Luki Koper, prav tako opozarjajo na pretirano urbanizacijo obmorskih predelov itd. Perspektivno gledano bo morje kmalu še bolj ogroženo zaradi gradnje plinskih terminalov pri Zavljah, tudi zaradi širitve Luke Koper, morebitne gradnje novih umetnih otokov, marin, hotelske infrastrukture itd. Očitno je torej da se relativno naglo zmanjšuje naš morski areal. Kaj menite o vseh naštetih problematikah?
-	Strinjam se, da so naštete obremenitve okolja številne in da vplivajo ne le na morje in vse kar v njem živi, pač pa tudi na nas prebivalce obalnih mest.
Ne gre obremenjevati našega življenjskega prostora brez temeljitih študij vplivov na okolje in ljudi. Torej, najprej analiziramo in šele nato na osnovi dognanj delujemo, izvajamo monitoring in morebitne škodne vplive odpravljamo.
Vpliv kapitala na ta naš majhen košček obale je strahovit, upam.
letih je bilo veliko govora o ustanovitvi Ribiškega muzeja vendar ne pride do realizacije tega pomembnega projekta, ki bi vsaj na simbolni ravni ovrednotil bogato ribiško dediščino. Zakaj po vašem mnenju?
- Lokalna skupnost in država bi morala najprej razumeti, nato podpreti in aktivno sodelovati pri ohranjanju materialne in nematerialne pomorske dediščine. Gorenjski kozolec. Idrijska čipka, Vaška situla, Elanove smuči... so simboli skozi katere je prepoznavnost nekega okolja zagotovljena. Tudi Primorska ima kaj pokazati in prav je da se postavi ribiški muzej. A muzej ni dovolj. Z odprtjem muzeja se pravo delo šele začne. Pritegniti je potrebno vse zainteresirane raziskovalce, pisati o morju, ribičih, pomorščakih, ladjedelništvu, škverih, kalafatih, barkah, mrežah, ribah,... ter to prenašati mladim rodovom.
Mi se moramo potruditi in sami poskrbeti in začeti z aktivnostmi ohranjanja in oživljanja naših lokalnih tradicij povezanih z morjem sicer kdo jih bo namesto nas?
Nadaljevanje sledi
Dogaja, dogaja
Pogled nazaj je lep
Potem, ko nas je zapustil sodelavec in veliki zbiratelj, Gojko Cukrov, smo se kar zbali, kako bo z gradivi o preteklosti našega mesta. Vendar se je kmalu pokazalo, da imajo Izolani vendarle shranjenih precej starih fotografij.
Od Izolanke smo dobili lep kup starih fotografij na katerih je Izola iz prvih povojnih let. Tako smo na eni od fotografij našli staro svetilko javne razsvetljave, ki je stala nekje pri sedanji Kraški ulici. Iz fotografije je razvidno, da so bile luči javne razsvetljave res zelo po-dopbne tistim, ki jih imamo v Izoli danes.
Nimamo pa informacij o tem, kako so takrat vzdrževali javno razsvetljavo, saj dandanes ugotavljamo, da veliko luči že dolgo ne gori in so nekateri deli mesta in okolice ponoči prav zastrašujoče temni. Toda na Elek-tru pravijo, da čakajo plačila, na občini pa, da je odgovoren Elektro Primorske. A če povečamo fotografijo bomo videli, da tudi tukaj manjka žarnica.
Mlekarice so bile ženske z izolskega in sploh istrskega podeželja, ki so se vsako jutro z osli in mlekom odpravile do obalnih mest in čisto do Trsta, kjer so mleko prodajale mestni gospodi. Če so hotele do Trsta je bilo treba na pot že ob štirih zjutraj, zato so mimogrede še kaj postorile pri “gospodi”, da so se vrnile domov s kakšno liro več v žepu. Fotografija je ena redkih, kar jih je bilo doslej znanih v naših fotografskih arhivih.
Koncem petdesetih in v začetku šestdesetih so bile v Portorožu prvovrstne motoristične dirke. Fotografija je s starta prikoličarjev.
Zapisi iz Kajuhove
Aleksandra Krejči Bole pravi, da je upokojenka, takšna, ki opazuje svet okoli sebe. In ga tudi opiše. Zase in zdaj tudi za vas.
Sem ženska, ki precej skrbi, ali po pravici povedano, kontrolira vsako dejanje svojih najbližih. Tega ne delam načrtno, ampak nehote. Se ne zavedam tega zoprnega načina sobivanja z drugimi osebami.
»Kaj delaš? Kje si bil? Kdaj prideš domov? Si koga srečal na poti domov? (čeprav je pot do naše hiše od centra dolga samo 300 metrov). Koliko cigaret si pokadil?« To so pogosta vprašanja postavljena mojim bližnjim.
Rada dajem nasvete in navodila, posebej, ko se kam peljemo.
»Zavij levo! Pazi, bližamo se križišču! Rdeča luč je, kaj ne vidiš! Ne vozi tako hitro! Ne prehitevaj! Avto je umazan - kdaj si ga zadnjič peljal v avtopralnico?« Take in podobne reči sliši moj mož, voznik s štiridesetletno vozniško prakso, ki (hvalabogu) ni še imel nobene nesreče na cesti.
Ko se začnem zavedati tega brezveznega vzorca obnašanja, mi postane nelagodno in se ne počutim prijetno. Kako je šele tistim osebam, ki jim težim na tak način? Večkrat pomislim, da jim ni lahko.
Ugotovila sem, da tudi oni zgradijo svoj obrambni mehanizem, ki jim pomaga pri premagovanju mojih zamisli in idej, da se preveč ne sekirajo zaradi teh »fint«. Saj se v glavnem ponavljajo, niso izvirne in nerešljive. A vseeno, včasih se mi zdi, da osebam s katerimi delimo dom in vsakdanji življenski prostor, ni tako lahko sobivati z nami - tukaj mislim zlasti na odnos med moškim in žensko.
Kako je nam z njimi? Toliko je, nam ženskam zoprnih stvari, ki jih počnejo, da bi potrebovala še eno številko Mandrača, če bi hotela zapisati vse. Naj omenim samo par primerov.
Udobno se namestim na kavč (v eni roki čokolada, v drugi robček) in nestrpno čakam začetek moje najljubše nadaljevanke, ki se bo začela zdaj, zdaj, on pa vzame daljinec in mirne vesti spremeni kanal na Sport klub kjer je neka (vsaj zame nepomembna) nogometna tekma. Z mojega zornega kota, je to skoraj »kriminalno« dejanje vredno vsega obsojanja.
»Če že greš ven in do naše tržnice, kupi prosim solato, krompir in limone. Ni treba, da ti napišem kaj moraš kupiti?«. Pride domov in mi prinese solato, banane in čebulo. Je že res, da so banane in limone enake barve, in, da sta krompir in čebula gomoljaste oblike - ampak to ni bilo moje naročilo. Posebna »poslastica« dragim soprogom je naše parkiranje, kjer pogosto pogrnemo. Takrat doživljajo vrhunec zlobnega zadovoljstva. »Kako si parkirala? Kaj ti ni bilo dovolj prostora? Tukaj bi lahko parkirala dva avtomobila. Sosednji voznik ne bo mogel vstopiti v svoj avto ne z leve in ne z desne strani«. »Se bo pač moral malo več potruditi, ali morda shujšati«, odgovorim. Vem, da ima prav, zato skušam parkirati še enkrat.
V teh vsakdanjih hecnih situacijah se urimo eni in drugi. Dobivamo in izgubljamo eni in drugi. Trma ne dovoli, da bi popustil, kajti, če to narediš, priznaš poraz. Tega pa si nihče od nas ne želi. Pregovor: Pametnejši popušča, ni preveč učinkovit in dobrodošel v današnjem času.
Uspešno sobivanje z moškim je včasih zelo teško.
Se hecam. Sploh ni tako slabo, četudi včasih »gori«. Veliko vdov mi je povedalo, da je življenje z moškim križ, ampak, ko jih ni zraven, je to življenje dosti slabše. Hudo je biti sam, so rekle. Zato moramo skrbeti eni za druge. Kdo ti bo kuhal in stal ob strani, če ne žena možu in mož ženi, ko bosta stara in sama?
Otroci odidejo in te zapustijo. Čez nekaj časa ponovno pridejo in ti pripeljejo svoje otroke (vnuke) in delo, ki ga ne/rad opravljaš. Saj si za svoje lastne otroke delal in se izčrpal.
Žal, vsako leto se podaljšuje to obdobje sobivanja otrok pri starših - kot naša delovna doba za upokojitev. Poročajo se pozno, če se sploh. Mame in očetje so zmeraj tu, na dosegu roke.
Sklepam, da je antagonizem med moškim in ženskim spolom nekaj naravnega. Spodbuja nas, da se bolj trudimo, da pokažemo voljo in strpnost do drugačnosti, da spoštujemo in ljubimo osebe s katerimi smo preživeli leta in leta skupnega življenja, da ne obžalujemo, če smo kdaj popustili in jim dali prednost. Starejši že vemo, da je življenje kratko in, da ga je vredno deliti z nekom, kljub križem in težavam s katerimi se v skupnosti soočamo.
Predzadnja
KRIMINALIJE	|| MALI OGLASI g	Delo
Ko ti je vseeno
Obveščeni smo bili, da trije moški na parkirišču Simonovega zaliva razgrajajo. Policisti so pred nočnim lokalom naleteli na kršitelje, ki so tolkli po parkiranih avtomobilih. Na srečo vozil niso poškodovali. Zaradi kršitve javnega reda sledi globa. Policisti so še ugotovili, da so se pripeljali z neregistriranim vozilom, na katerem so imeli nameščene ukradene registrske tablice, ki so jim bile zasežene. Sledi kazenska ovadba.
Za vse je kriv en drink
V noči na nedeljo je 46. letni Izolan zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v odbojno ograjo v Strunjanu. Ker je vozil neregistriran OA pod vplivom alkohola (0,65 mg/l) in brez veljavnega vozniškega dovoljenja, so mu Piranski policisti odredili pridržanje do iztreznitve. Vozilo je bilo zaradi večkratnih prekrškov zaseženo. Po pridržanju so ga Izolski policisti v nedeljo dopoldan odpeljali na izlet v novogoriški zapor zaradi prestajanja kazni uklonilnega zapora.
Rally Baredi
Na policijsko postajo so poklicali Iz lovske družine, da že dlje časa vozniki terenskih vozil vozijo po okoliških poljskih poteh in njivah. Neznanec je ponovno vozil po njivi last domačina, in mu jo dobesedno zoral, čeprav zdaj še ni čas za to. Ker kršitelj na kraju ni bil izsleden, policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Pa tako malo križišč je
Na cesti med Malijo in Kortami je v četrtek prišlo do prometne nesreče, v kateri je trpela samo pločevina. Do prometne nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti v križišču. Povzročitelj bo zaradi povzročitve prometne nesreče predlagan v postopek pri sodniku za prekrške.
Avto brez koles
Na policijsko postajo je poklical moški ter naznanil, da mu je neznanec na parkirnem prostoru pred trgovino na Rudi z Audija ukradel vse štiri platišča z pnevmatikami. Policisti so na kraju opravili ogled in napisali kazensko ovadbo.
Stanovanje je dišalo
Policisti Policijske postaje Koper so v minulem tednu, pri opravljanju rednih del in nalog posumili, da se v enem od stanovanj stanovanjskega bloka na Markovcu nahaja laboratorij za gojenje prepovedane droge konoplje.
Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je stanovanje uporabljal 24 letni Koprčan, pri katerem so policisti na podlagi izdane odredbe sodišča v Kopru opravili hišno preiskavo. Ugotovljeno je bilo, da je 24 letni Koprčan v eni izmed sob stanovanja imel izdelan večji laboratorij, v katerem je bilo posajenih 43 manjših rastlin konoplje, ob tem pa so mu policisti zasegli še približno 1,8 kilograma že posušene konoplje, pakirane v vrečkah. Moškemu je bilo odrejeno 48 urno pridržanje in opravljeno zaslišanje, po končanem postopku pa je bil izpiuščen na prostost. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je pri tem kaznivem dejanju sodeloval tudi 25 letni moški, doma iz obrobja mesta Koper, sicer lastnik stanovanja, v katerem je 24 letnik gojil konopljo. Oba moška bodo policisti kazensko ovadili na Okrožno državno tožilstvo v Kopru zaradi utemeljenih sumov storitve kaznivih dejanj Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po I. odstavku 186. člena Kazenskega zakonika in Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po I. odstavku 187. člena Kazenskega zakonika.
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-	Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280
-	V centru Izole oddam manjšo garsonjero za daljše obdobje Gsm: 041 210 920
-Takoj in za daljše obdobje oddamo garsonjero ( za 2 delavca) v središču Izole. Plačilo po dogovoru Tel: 070 746 106
-	“DELFIN Hotel ZDUS d.o.o. Izola, Tomažičeva ulica 10, Izola, odda v najem poslovni prostor v velikosti 35 m2. Informacije na tel. št. 05 6607 558."
-	V pritličji TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568
-	Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280
-	Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel.: 64 15 666 ali 070 872 901
-	Nudim nego na domu, tudi 24 ur na dan. Tel.: 031 653 - 792
-	Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156
-Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
-	V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947
-	Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka)
Razno
-	Zelo dobro ohranjen kotni kavč, ugodno prodam. Tel.: 641-9318
-	Zimske gume Fulda (195/60/14) stare 1 leto prodam, prevoženih 300 km. cena 60 eur. tel 040 806 629
-	Prodam chicco trio. 041 448 678
-	Prodam skuter SYM Eurox. Tel.:040/864061
-	Kupim kavč. Tel.:041/344-280
-	Zelo ugodno prodam odlično ohranjeno spalnico , jedilno mizo s stoli, regale za dnevno sobo in nekaj starinskih delov pohištva Tel: 040 385 704
Ta fotografija je nastala v nedeljo, 16. januarja na pokopališču v Kortah in priča o tem, da odkar so v notranjosti pokopališča male kante za odpadke, v večjega pred vhodom nihče več ne odlaga rabljenih sveč in ostalega odpadnega materiala s pokopališča. Žal tudi Komunala ne preverja oziroma odvaža smeti. Te so bile na tleh v okolici smetnjaka že prejšnjo nedeljo. Kultivirati davkoplačevalce ali ko-munalce, to je zdaj vprašanje!? Upamo, da so vsaj danes, ko go-duje zavetnik kraja, sv. Anton, te smeti že odpeljane.
Darinka Jug
NLB Družinski varčevalni paket |
'JT
O
8
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
V mandrač se zadnje čase selijo stare lesene barke, ki so doslej bile na komunalnih vezih ali v marini. Med njimi so tudi kar velike lesene jadrnice, ki so te dni spoznale, da voda v mandraču le ni tako globoka kot se zdi, saj so kar lepo obtičale na dnu. “Seveda pa takšne oseke niso prav pogoste, zato pa je pogled na mandrač zdaj veliko lepši” je ugotavljal, še nekaj dni predsednik Komisije za priveze, Mario Gergeta.
Ob takšni oseki se pokaže še ena izolska zgodovinska znamenitost. Gre za star ribški pomol oziroma kar pristan, ki je še dobro viden s ceste ob Rudi. Gre za del nekdanjega pristanišča Viližan, ki je v enem delu nasut in je preko njega speljana cesta Koper - Izola. Čeprav gre za objekt, ki bi lahko bil zanimiva turistična točka (ob osekah še posebej) doslej nanjo ne opozarja niti turistična usmerjevalna tabla.
Izolske rokometašice, ki so tako uspešno krenile v drugi del prvoligaškega tekmovanja, so se z okrepitvami in novim trenerjem predstavile glavnemu sponzorju, Casinoju Izola. Poleg njih so se fotografu nastavili še: Aleš Malnar (Casino Izola), Darko Grad (član UO) in večni Sule Rizvič.