Leto VII - Štev. 8 (152) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. aprila 1980 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad SE PRIPRAVIMO NA UPRAVNE VOLITVE Pred kratkem nas je spet obiskal sneg, tako da smo imeli zimo v pomladi (foto G. Oualizza) PONOVNO COSSIG A Poslanec Francesco Cossi-ga ostaja še naprej ministrski predsednik, tokrat na čelu tri-strankarske koalicije KD, PSI, PRI. Ne bi mogli reči, da je Cos-siga samo preprosto zamenjal dva konja od trojke. Prvič, ker je stališče, tako PSI kakor PRI do komunistov drugačno od tistega, ki ga imajo socialdemokrati in liberalci, drugič, ker ima vlada v tej postavi zadostno večino v parlamentu. Na podlagi izjav predstavnikov treh strank, gre za koalicijo, ki bi morala biti odprta do drugih demokratičnih strank, ki se sklicujejo na nacionalno solidarnost. Tudi letos bomo volili. Nič posebnega torej, saj tako ali tako volimo vsako leto. Nič čudnega torej, če so občani že naveličani tako pogostih glasovanj. To pa vsekakor ne velja za Beneško Slovenijo, kjer je bila udeležba na volitvah doslej zmeraj razmeroma visoka. Visoka, če seveda u-poštevamo število prisotnega prebivalstva in velik odstotek emigrantov. Prav zaradi tega volilni i-zidi marsikdaj niso odraz dejanskega razpoloženja večine prebivalstva. Emigranti so namreč navadno izključeni od možnosti odločanja, od sestave kandidatnih list, programov in velikokrat od samih volitev. Nujno bi bilo torej spremeniti dosedanjo prakso ter tudi emigrante vključiti v «demokratično igro». Letos bodo upravne volitve, na katerih bomo izbirali predstavnike v krajevnih upravah, torej v tistih ustanovah, ki so neposredno prisotne pri izpolnjevanju splošnih koristi občanov. Tudi zaradi tega pa so kandidati na posameznih listah takorekoč na očeh vsem, o-ziroma celotne skupnosti. Zatorej ni težko razumeti pomena kandidature posameznih oseb ter kakšni nagibi so jih pri tem vodili. Je taka neposredna in o-sebna ocena in presoja do- volj za našo odločitev, komu bomo zaupali naš glas? Menimo, da je tak pristop, to je presoja posameznih kandidàtov, vsekakor pomembna, ni pa dovolj. Skušali bomo pojasniti zakaj. Liste predstavi lahko vsaka politična grupacija z najmanj tremi kandidati. To pomeni, da se individualna hotenja zedinijo v skupnem pro gramu. To toliko bolj, če gre za liste političnih strank. V tem primeru morajo namreč kandidati sprejeti vsaj osnov ne točke programa. Torej je treba biti pozorni tudi na program. Torej je treba vsaj dvoje: primernih ljudi in primeren program. Toda še ni dovolj. Različne skupine imajo namreč tudi svojo «zgodovino». Na volitvah so se namreč že predstavile in tudi dokazale, v kolikor so jim volilci izrekli dovolj zaupanja, kaj so u- spele izvesti in česa niso mogle. Pri presojanju, komu oddati glas, bi občani morali pazljivo razmisliti tudi o pro gramu, ki ga predstavljajo predvsem nove grupacije, kajti prav slednje utegnejo pomeniti uspešno alternativo dosedanjim upravam. Tako je bilo n.pr. leta 1975. ko so se v nekaterih občinah odločili za drugačne uprave od prejšnjih. Učinki spremembe so se poznali že kmalu, poznajo pa se še danes. To ni samo posledica nekega naravnega poteka, češ, da vsaka sprememba nujno, prinaša tudi nov zalet. Ne gre podcenjevati, da je bil uspeh v Nadaljevanje na 2. stram NAROČITE SE NA NOVI MATAJUR Letna naročnina znaša 5.000 lit. Lahko jo poravnate s poštno položnico. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska - Trst ■ 11-5374 Editoriale stampa triestina - Trieste 11-649 ABBONATEVI AL NOVI MATAJUR L’abbonamento annuo ammonta a lire 5.000. Il pagamento può essere effettuato, per l’Italia con il conto corrente postale Založništvo tržaškega tiska -Trst - n. 11-5374 oppure Editoriale stampa triestina - Trieste n. 11-649 Prepariamoci alle elezioni amministrative Anche quest'anno ci sono le elezioni. Ormai l'appuntamento elettorale è diventato una regola che si ripete ogni anno. Sembra quindi che i cittadini possano effettivamente sentirsi stanchi di questo avvenimento, che può ap- Ne gre pa po drugi strani spregledati, oziroma podcenjevati opozicije. Z desne bodo vlado kritizirali socialdemokrati, z leve pa predvsem komunisti in druge radikalne skupine. Nova vlada se bo morala že od vsega začetka spoprijeti s številnimi težkimi vprašanji. Pomembne so nekatere programske izjave. Tako recimo, da se vlada ne namerava zapreti, ampak je odprta in pripravljena na dialog z drugimi strankami. Ob koncu bi radi opozorili bralce, da se je poslanec Cos-siga januarja letos že formai- (Nada|jevanje na 2. strani) Ancora Cossiga L’on. Francesco Cossiga resta presidente del Consiglio dei Ministri, a capo — questa volta — di una formazione DC, PSI e FRI. Non si può però dire che Cossiga abbia semplicemente cambiato due dei cavalli della «trojka», primo perchè la collocazione di PSI e FRI nei confronti del PCI è diversa da quella di PSDI e PLI, secondo perchè nel caso attuale c’è una maggioranza autosufficiente. Stando alle dichiarazioni dei tre partiti che si sono messi d’accordo ad entrare nel governo, si tratta di una formazione che dovrà tenere aperta la collocazione delle forze democratiche che si rifanno alla solidarietà nazionale. Forte, non solo numerica-mente, anche l’opposizione: da destra ci sarà sopratutto quella socialdemocratica, da sinistra prima di tutto quel-(Continua In 2* pagina) SEZNAM NOVIH MINISTROV Predsednik vlade: FRANCESCO COSSIGA (KD) Zunanje zadeve: EMILIO COLOMBO (KD) Notranje zadeve: VIRGINIO ROGNONI (KD) Pravosodje: TOMMASO MORLINO (KD) Proračun in gospodarsko načrtovanje: GIORGIO LA MALFA (PRI) Finance: FRANCO REVIGLIO Zaklad: FILIPPO MARIA PANDOLFI (KD) Obramba: LELIO LAGORIO (PSI) Šolstvo: ADOLFO SARTI (KD) Javna dela: FRANCESCO COMPAGNA (PRI) Kmetijstvo in gozdarstvo: GIOVANNI MARCORA (KD) Prevozi: SALVATORE FORMICA (PSI) Pošta in telekomunikacije: CLELIO DARIDA (KD) Industrija, trgovina in obrtništvo: ANTONIO BISAGLIA (KD) Delo in socialno skrbstvo: FRANCO FOSCHI (KD) Zunanja trgovina: ENRICO MANCA (PSI) Trgovinska mornarica: NICOLA SIGNORELLO (KD) Državne soudeležbe: GIANNI DE MICHELIS (PSI) Zdravstvo: ALDO ANIASI (PSI) Turizem in prireditve: BERNARDO D’AREZZO (KD) Kulturne in prostorske dobrine: ODDO BIASINI (PRI) Ministri brez listnice: Posebne zadolžitve: BENIAMINO ANDREATTA (KD) Javne uprave: MASSIMO SEVERO GIANNINI Deželne zadeve: VINCENZO RUSSO (KD) Odnosi s parlamentom: REMO GASPARI (KD) Posegi za Jug: NICOLA CAPRIA (PSI) Znanstvene raziskave: VINCENZO BALZAMO (PSI) Izvajanje politike EGS: VINCENZO SCOTTI (KD) parire rituale, monotono e ripetitivo. Non ci sembra questo il caso della Slavia friulana, dove i cittadini presenti vanno sempre a votare in percentuali relativamente alte. Relativamente, cioè, agli elettori presenti nei vari comuni e all'elevato tasso di emigrati che non possono votare. E’ questo l’aspetto più dolente, che rende imperfetta la espressione della volontà popolare e che altera i potenziali risultati elettorali ed impedisce la piena partecipazione alla discussione per la formazione delle liste e dei programmi. Occorre dunque che questa situazione sia rimossa e che tutte le persone, compresi gli emigrati, siano inserite in quelle che si vuol chiamare «il gioco democratico»; formazione delle liste, formulazione dei programmi, e-spressione del voto. Quest'anno ci saranno le elezioni amministrative, nelle quali si vota per eleggere i propi rappresentanti negli enti locali, cioè in quegli enti che esercitano il potere più prossimo agli interessi immediati dei cittadini. Sono anche elezioni in cui le persone che entrano nelle liste sono più facilmente soggette al giudizio immediato. Perciò è facile capire fino a che punto la disponibilità del candidato è dettata dalla volontà di porsi effettivamente al servizio della comunità, o che invece dà motivazioni meno degno di apprezzamento. Basta dunque questo criterio del giudizio immediato e personale per decidere il nostro voto? A noi sembra che questo sia un elemento importante, ma ancora insufficiente. Spieghiamo un po’ meglio. La presentazione delle liste è possibile a qualsiasi raggruppamento, con il minimo di tre candidati: nella- loro formazione c'è dunque la mediazione della volontà individuale in un programma comune, che viene generalmente concordato nella fase preparatoria delle liste. Tanto più se si tratta di liste di partito, dove il candidato deve accogliere almeno alcuni punti fondamentali e di principio. Quindi questo è un aspetto che va tenuto d’occhio: il programma. Perciò: uomini e programmi, prima di tutto, per decidere il proprio voto. Non basta ancora: vari raggruppamenti hanno una propria storia, perchè sono stati ancora presenti alle elezioni. In questo caso è più facile verificare fino a che punto gli uomini ed i programmi sono stati all'altezza delle necessità, dei problemi, anche imprevisti, e degli impegni nuovi cui si sono trovati di fronte. Nello stesso tempo i cittadini debbono porre attenzione sopratutto al nuovo, ai nuovi raggruppamenti, alle Continuazione a pag. 2 Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 - Telefon 22-207____________ Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravnl 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda Motiv iz Ruonca (foto P. Petricig) Attenzione : PREPARIAMOCI ALLE ELEZIONI AMMINISTRATIVE STREGMA Continuazione dalla 1a pag. nuove proposte, perchè proprio in questi elementi di novità potrebbe esserci la soluzione amministrativa più efficace. Così è stato, per esempio (a quanto ne sappiamo) nel 1975, quando in alcuni comuni si è fatta una scelta nuova che ha dato i suoi frutti e che continuerà a darli anche nel prossimo futuro. Questo è dovuto non solo al fatto che il rinnovamento porta con sè un impegno più autentico e coraggioso, ma anche al fatto che persone che sono al di fuori dei partiti o di diversi partiti possono mettere a disposizione le proprie capacità. Il presupposto è che si formino raggruppamenti abbastanza forti e che perciò, in questa prospettiva, i partiti comprendano il valore democratico del coordinamento degli sforzi comuni anche a scapito delle posizioni e degli PRIPRA VIMO SE NA Nadaljevanje s 1. strani mnogočem odvisen od ljudi, od kandidatov samih, ki niso bili ozko vezani tia določeno stranko. Predpogoj je po našem vsekakor, da pride do sestava dovolj močnih grupacij in upati je nadalje, da bodo politične stranke tudi pravilno razumele tak razvoj. Nekatere so tako usmeritev, ki odpira nove per s pek tive v krajevnih upravah še tudi sprejele in ugodno oce nile. 8. junija bomo v naši po krajini poleg občinskih svetov volili tudi pokrajinski svet. Drugod po državi bodo PONOVNO COSSIGA (Nadaljevanje s 1. strani) no obvezal, da bo vlada predložila svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti za Slovence v Italiji. Po njegovi ponovni potrditvi na mesto ministrskega predsednika in po vstopu socialistov v vlado, upravičeno pričakujemo izpolnitev obveze za dokončno rešitev tega vprašanja, ob spoštovanju mednarodnih pogodb in določil italijanske ustave. ANCORA COSSIGA Continuazione dalla 1* pag. la del PCI ed infine quella dei gruppi più estremi. Molti gli scogli da superare fin dall’inizio dell’attività di governo, che appare fin da questo momento complessa e difficile. Il governo dichiara comunque di non volersi chiudere in se stesso e di essere disponibile ad un dialogo con le forze reali del paese. Ricorderemo — da parte nostra — che l’on. Cossiga si è impegnato in gennaio a presentare un disegno di legge per la tutela globale degli sloveni in Italia. Dopo la sua conferma e l’ingresso del PSI nel suo ministero, non possiamo che sollecitare il mantenimento degli impegni e dare una sistemazione definitiva alla materia, in ossequio alle dichiarazioni intemazionali ed alle norme della costituzione. interessi strettamente politici. Va dato atto a quei partiti che stanno compiendo questo sforzo importante, nel senso che essi rendono un servizio alla popolazione per una nuova prospettiva amministrativa. Il prossimo 8 giugno nella nostra Regione, oltre a quelle comunali, ci saranno le elezioni provinciali. Nel resto del Paese ci saranno anche le elezioni regionali. Come sempre ci troveremo quindi di fronte alla interpretazione politica dei dati elettorali e quindi di fronte ad una forte caratterizzazione politica del voto. Gli sloveni della Provincia di Udine quindi voteranno non solo per il rinnovo di tutti i consigli comunali (esclusi quelli di Torreano e Drenchia) ma anche in diversi collegi elettorali provinciali, come S. Pietro al Natisone, Cividale. UPRA VNE VOLITVE obnavljali deželne svete. Kakor je že v navadi, ho tudi tokrat prišlo do različne razlage volilnih rezultatov. Slovenci v videmski pokrajini bodo volili za obnovo vseh občinskih svetov (razen v občinah Torlan in Dreka) ter za obnovo svojega predstavništva v pokrajinskem svetu. Volitve v pokrajinski svet potekajo nekoliko drugače, po volilnih okrožjih nam reč, ki jih je v celi pokrajini 30. V vsakem okrožju izvolijo enega svetovalca in to tiste stranke, ki zbere največ glasov. V sedanjem pokrajinskem svetu imajo Nadiške doline kar tri svoje predstavnike. Dva (Chiabudini in Napoli) sta bila izvoljena v špetrskem okrožju, eden (Petricig) pa v Palmanovi (kandidiral je tudi v Špelru). Trenutno še ne razpolaga mo z dovolj zanesljivimi in trdnimi vestmi o posameznih kandidaturah, vendar upamo, da bodo svojega predstavnika v pokrajinskem svetu u-speli izvoliti tudi Slovenci v Terski dolini, Kanalski dolini in Reziji. Res je, da ima strankarska pripadnost posameznih kandidatov tudi v pokrajinskem svetu svoj pomen, vendar predstavljajo pokrajinski svetovalci v tem telesu koristi celotne skupnosti. Zato na podlagi njihove dejavnosti, njihove prisotnosti v delu pokrajinske uprave, lahko presodimo, v kakšni meri so izpolnili zaupanje volilcev. Neposredno pred volitvami je treba vsekakor pomisliti tudi na to, da bodo občinski sveti iz svojih vrst iz.volili tudi predstavnike v skupščino gorske skupnosti. Te so za Slovence v videmski pokrajini tri: gorska skupnost za Nadiške doline, za Tersko dolino ter za Kanalsko dolino. V prihodnjih številkah bomo podrobno poročali o vseh teh vprašanjih, posebej pa o programih posameznih sku pin in list. Čez nekaj dni bodo predstavili kandidatne liste, vendar je še zmeraj dovolj časa, da se zagotovi kar največje predstavništvo Slovencev in to na vseh listah. To je še posebej pomembno, saj gre za upravne volitve, kjer je treba skrbno izbirati kandidate. Il modo di votare sarà quello uninominale: cioè in ciascun collegio vi sarà un solo candidato per ogni partito. I collegi della provincia sono 30, cioè quanti i seggi del consiglio provinciale. Nel consiglio provinciale uscente, la parte del leone l'avevano le Valli del Natisone, con ben tre consiglieri: due eletti nel collegio di S. Pietro al Natisone (Chiabudini e Napoli) ed uno eletto nel collegio di Palmanova (Petricig), grazie alla sua candidatura in due collegi: Palmanova — appunto — e S. Pietro al Natisone. Fino a questo momento in proposito delle nuove candidature provinciali abbiamo solo delle indiscrezioni, ma lo augurio è che non solo le Valli del Natisone, ma anche quelle del Torre, Resia e Val Canale possano esprimere candidati ed eletti sloveni. E’ evidente che nel consiglio provinciale la caratterizzazione politica non può essere del tutto sfumata: tuttavia un giudizio sull’operato dei nostri rappresentanti in provincia può essere anche un giudizio sul lavoro da essi svolto in favore della comunità. Dobbiamo ulteriormente riflettere sul fatto che dai consigli comunali usciranno i delegati alle assemblee delle comunità montane. Per gli sloveni dell’udinese queste sono tre: Valli del Natisone, Valli del Torre e Canale del Ferro - Val Canale. Nei prossimi numeri non mancheremo di tenere aperto il dialogo con gli elettori su tutti questi aspetti, e con particolare cura ci soffermeremo sui programmi. Fra pochi giorni le liste saranno già presentate: c’è dunque ancora un piccolo margine di tempo perchè si realizzi la massima presenza di sloveni impegnati in tutte le liste, tenendo presente il carattere amministrativo delle elezioni e, di conseguenza, il carattere delle competenze che si debbono richiedere ai futuri amministratori. (segue nei prossimi numeri) Večer beneške poezije v Čedadu. Del občinstva v dvorani «Ivan Trinko» (foto P. Petricig) ČEDAD Enoten nastop proti ukinitvi didaktičnega ravnateljstva v Sv. Lenartu Tudi čedajski šolski okraj se je izrekel proti ukinitvi didaktičnega ravnateljstva v Sv. Lenartu. O tem so razpravljali na zadnji seji in na žalost pri sprejemanju tako važne odločitve ni bilo zraven šolskega skrbnika. Slednji je sicer poslal na zasedanje svojega predstavnika, vendar brez vsakršnih pooblastil. Čudno zadržanje! Sestanka so se udeležili predsednik okrožnega šolskega sveta Aldo Clodig, župani nekaterih občin, predsednik gorske skupnosti, izvršni odbor šolskega okraja, pokrajinska svetovalca Chiabudini in Petricig ter predstavniki učiteljev. Med razpravo o tem perečem vprašanju so se pojavila različna stališča o tem, kako ukrepati, da bi na pristojnih mestih upoštevali enotno stališče izvoljenih predstavnikov, ki so, kakor znano, proti ukinitvi didaktičnega ravnateljstva. Nakazane so bile tri različne možnosti. Kot prva se navaja možnost, da bi o zadevi in z razlogi, ki govore proti uki nitvi, seznanili pristojno ministrstvo ter ministrskega predsednika. Kot druga se navaja možnost, da bi začasno sprejeli odlošitev ukrepa. Tretja možnost pa predvideva priziv na deželno upravno sodišče, ki bi bil vsekakor utemeljen, saj je glede ukinitve didaktičnih ravnateljstev odločujoče mnenje šolskega okraja. Vsekakor velja opozoriti na dopolnilo, oziroma popravek, ki so ga vnesli v osnutek protesta, ki ga bodo poslali pristojnim oblastem. Popravek daje točno oznako značilnosti krajevne kulture, ki je, kakor znano, slovenska. Vogliono sopprimere la scuoia materna ? Abbiamo raccolto indicazioni secondo cui le autorità scolastiche hanno intenzione di sopprimere la scuola materna di Stregua. Sarebbe, questo, un provvedimento conseguente alla diminuzione della popolazione scolastica, tuttora in calo. Significativo però che que sta decisione venga posta in atto dopo le ripetute minacce di sopressione del circolo didattico. Evidente per taluni l’intento di indebolire le resistenze delle rappresentanze locali, per passare ad un imponente livellamento delle strutture civili delle Valli del Natisone. Se così fosse occorre davvero rappresentare alle autorità il carattere speciale della cultura slovena e, quindi, la necessità di speciali disposizioni in merito alla distribuzione delle sedi scolastiche e dei programmi. Sul caso della scuola materna di Stregua, immediata la reazione del rag. Aldo Clodig, presidente del Consiglio di Circolo. ČEDAD Večer beneške poezije na društvu "Ivan Trinko,, Andreina Trusgnach (18 leti OSTANEM Ostanem za živiet tu teli stari vasi v teli stari hiš, med telim starim ljudi. Ostanem za hodit go po teli stari kamanovi stazi. Ostanem za piet piesmi, ki so jih pieli zvičer, tu senikah puobje od putto, putto liet od tega. Ostanem za se jezit z mojim sosedam an za an pedin zemje. Ostanem za igrat s kozarcam pred nas, v nedeljo s perjateljam. Ostanem za uekat poliete tistim, ki siečejo travo blizu mene «Šujajo!» Ostanem za čut veseje za prvo rožico tu travi. Ostanem za žagat darva za se griet blizu ognja. Ostanem za prašat no roko parjateljan z.a nar est kopo. Ostanem za se jezt s tistim, ki kupavajo kostanj, zak dajo tnalo nič za anj. Ostanem za se čut ist. Ostanem za govorit s kajšnim. Ostanem za reč: «te niesam pustila zemja». Ostanem za stuort rodit an zrast moje sinove. Ostanem za jih navast ljubezen z.a vse tele reči. Ostanem za željet najbuojše dneve. V sredo 2. aprila zvečer so naši dijaki, ki študirajo na slovenskih šolah v Gorici, pripravili prav lep recital beneških poezij. Dvorana društva je bila napolnjena do zadnjega kotička. Dijake sta pripravili Vilma Martinig in Marta Trinko. Na sporedu so bile poezije Petra Podreke, Ivana Trinka, Valentina Birtiča - Zdravka, Izidorja Predana, Alda Klodiča in Andreine Trusgnach. Luciana Predan je govorila o likih avtorjev in povezovala program, recitirali pa so: Gherlinda Tedoldi, Marino Černo, Tatjana Uhan, Lucia Cragnaz, Elena Berrà, Cristina Sturma in Teresa Predan. Večer beneške poezije je bil pomemben kulturni dogodek za vse nas. S takimi prireditvami bi bilo treba iti na deželo, na vas, ker bi ustvarjali ponos v naših ljudeh in bi vzpodbujali mladino, da nadaljuje po poti Ivana Trinka in njegovih naslednikov. Med recitacijo poezij beneških avtorjev Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT ASSEMBLEA STRAORDINARIA DELLA SEZIONE DI LUGANO Na zadnjem srečanju v Taminesu (Belgija) SLOVENO E FRIULANO Lingue considerate nel censimento svizzero Nel dicembre 1980, come ogni dieci anni, in Svizzera si farà il censimento federale della popolazione. Uno dei quesiti posti nella scheda del censimento, la domanda numero 6, riguarda la lingua materna delle persone presenti nel Paese. L’argomento della lingua nel quadro del censimento della popolazione è illustrato in una pubblicazione dell’Ufficio federale di statistica, emessa nel luglio 1979, intitolata «Schema per la classificazione delle lingue materne». Da questo documento, basato sulla distinzione tra lingua e cittadinanza, appare chiaro (e ciò interessa direttamente gli emigranti del Friuli) che lo sloveno e il friulano sono lingue prese in considerazione ufficialmente nel censimento: risulta infatti che le risposte «sloveno» al quesito numero 6 della scheda vengono classificate nei totali nel gruppo 58, «altre lingue slave», mentre le risposte «friulano» al quesito vengono riunite nei totali nel gruppo 4, «retoromancio-ladino». Sottolineiamo che la scheda del censimento svizzero chiede quale sia la «lingua materna» delle persone (cioè quella imparata nell’ambiente familiare) e non quella appresa a scuola, che può essere la stessa lingua materna o una lingua diversa. Ing. Pittana Segret, per la Svizzera deH'AIDLCM Ditta d’importanza regionale cerca giovane conoscenza lingua slovena da inserire in magazzino. Telefono 0432/203739 - Udine. Podjetje deželne važnosti išče mladega s poznanjem slovenskega jezika za zaposlitev v skladišču. La sezione Ticino dell'U.E.S. ha tenuto, sabato 15 marzo, al Ristorante Tivoli di Breganzona (Lugano), un'assemblea straordinaria per discutere un nutrito ordine dei giorno. Due punti soprattutto sono stati i poli d'attrazione che hanno maggiormente impegnato i soci presenti: l’approvazione dello Statuto sezionale e l'elezione del nuovo Comitato. Lo Statuto dopo essere stato esaminato articolo per articolo, è stato quindi approvato alla unanimità. L'elezione dei nuovo Comitato della sezione ha richiesto un certo periodo di discussioni e riflessioni per raggiungere il clima ideale onde poter scegliere serenamente i dirigenti della sezione che dovranno lavorare insieme per i prossimi due anni. Una nota lieta è certamente l'inserimento di ben cinque donne nel nuovo comitato e una rappresentanza che abbraccia le Valli del Natisone, i comuni di Attimis, Taipana, Lusevera e Resia, nonché Trieste e persino un rappresentante di etnia friulana a dimostrazione della pluralità e democrazia in seno al Comitato ticinese. Oltre a questi due importantissimi punti, la cronaca assembleare ha visto il presidente Pio Cencigh presentare alcuni nuovi soci, e quindi, dopo aver riassunto i lavori dell’Assemblea ordinaria tenutasi il 3 febbraio u.s. al Ristorante Argentino, sempre a Breganzona, dove ospite d'onore della sezione era l'arch. Dante Mazzotti, tecnico svizzero che ha curato e seguito i lavori di ricostruzione che la Confederazione ha portato a termine a Subit, Cancellier, Monteaperta e Montemaggiore nella Benečija. Nella stessa relazione ha ricordato pure l'apporto dato dal socio ing. Angelo Pittana che ai presenti ha voluto personalmente illustrare un fatto importantissimo riguardante il prossimo censimento che si terrà alla fine dell’anno, in Svizzera, e UN MESSAGGIO DEL NUOVO ASSESSORE REGIONALE ALL’EMIGRAZIONE SALUTO AGLI EMIGRANTI SLOVENI Caro dott. Clavora, nell’assumere, nella nuova Giunta regionale, il referato del Lavoro, Assistenza sociale, Emigrazione e Cooperazione, desidero far pervenire agli emigrati del Friuli-Venezia Giulia il mio più cordiale saluto; saluto che non vuole essere un atto convenzionale e d'uso, bensì l'espressione di una convinta assunzione di responsabilità e di impegno, per far progredire l'azione dell'Amministrazione regionale in favore della no stra emigrazione, per tradurre in azioni concrete le e-nunciazioni formulate nella recente seconda Conferenza regionale dell’emigrazione dii Udine e soprattutto per rispettare le al tese espresse direttamente in quell’assise dai delegati degli emigrati. Confidando di trovare la Sua cortese collaborazione, Le sarei grato se vorrà assicurare opportuna diffusione — tramite la stampa di lingua slovena — al testo del mio saluto agli emigrati, che Le allego in copia. L'occasione mi è gradita per inviare a Lei le espressioni della mia più viva cordialità. dott. A. Gabriele Renzulli NeU’assumere, nella nuova Giunta regionale, il referato del Lavoro, Assistenza sociale, Emigrazione e Cooperazione, desidero far pervenire agli emigrati del Friuli - Venezia Giulia il mio più cordiale salu- to; saluto che non vuole essere un atto convenzionale e d'uso, bensì l'espressione di una convinta assunzione di responsabilità e di impegno, per far progredire l'azione dell'Amministrazione regionale in favore della nostra emigrazione, per tradurre in azioni concrete le enunciazioni formulate nella recente seconda Conferenza regionale dell'emigrazione di Udine e soprattutto per rispettare le attese espresse direttamente in quell'assise dai delegati degli emigrati. Le dichiarazioni programmatiche, presentate dal Presidente della Giunta regionale, nella seduta del Consiglio regionale deM’11 aprile scorso, hanno definito chiaramente gli obiettivi da perseguire a breve scadenza in materia di emigrazione. La Giunta regionale intende dare concreta attuazione, sul piano legislativo, alle risoluzioni approvate dalla seconda Conferenza regionale. La riforma degli interventi regionali in materia di emigrazione dovrà, pertanto, portare al superamento dell'impronta assistenziale che ha caratterizzato fortemente la legislazione precedente e consentire il varo di una organica politica programmata dei rientri e di effettivo servizio sociale e culturale in favore degli emigrati. Andrà definito uno strumento normativo elastico che assuma, come criterio generale, quello della programmazione sistematica degli interventi ed assicuri nel quadro di una razionalizzazione della struttura operativa, un salto qualitativo dell'Ufficio emigrazione, che dovrà divenire responsabile non già della gestione, che sarà devoluta, secondo competenza, ai singoli settori operativi, bensì delia programmazione di tali interventi. Per accentuare il ruolo di servizio in favore degli emigrati, potrà essere prevista poi una sede distaccata in Udine di tale ufficio, al fine di avvicinarlo al maggior polo di gravitazione dell'emigrazione. che riguarda direttamente sia gli emigrati di origine e lingua slovena della Slavia friulana, sia quelli di origine e lingua friulana essendo considerate nel censimento lingue madri per non incorrere in certi errori già precedentemente riscontrati di emigrati che hanno scritto lingua madre italiana, essendo noi cittadini italiani al posto di slovena oppure friulana, che erano richieste nel formulario. Le discussioni sui programma per il 1980 prevedono appuntamenti importantissimi quali le confe- renze sulla storia ed i dialetti della Slavia friulana che si terranno a Lugano nei mesi di aprile e maggio, una gita ricreativa e di studio nella Slavia friulana ed a Postumia, una conferenza ancora in autunno, pic-nic, ecc. Due brevi parole di presentazione del vice-presidente Dušan Pertot sul lavoro e l'opera che svolge il prof. Pavle Merkù e quindi una carrellata; per l'abbonamento al «Novi Matajur», tessera-menti, concorso «Moja vas», colonie estive per i figli degli emigrati, «Mlada brieza». proposte di più stretta collaborazione coi Fogolàrs del Ticino onde rimuovere certe diffidenze e pregiudizi nel reciproco rispetto delle proprie caratteristiche etnico-linguistiche. A lavori ultimati è proseguita, a ruota libera, la conversazione tra i soci che senza dubbio ha aiutato a rafforzare la convinzione che la sezione si stia indirizzando verso un programma qualitativamente superiore di vita societaria. P. Cencigh-Hodin ATTIVO INSERIMENTO DELLA SEZIONE DI TAMINES NELL’ATTIVITÀ’ DELL’EMIGRAZIONE ORGANIZZATA Sarà, infine, valorizzata ulteriormente la funzione del Comitato regionale dell'emigrazione che dovrà garantire una più spiccata rappresentanza degli emigrati e delle loro Associazioni e svolgere compiti non soltanto consultivi, ma anche promozionali, rispetto agli interventi programmatici dell’Amministrazione regionale. Significativo appare, a questo proposito, il conglobamento in un unico Assessorato delle materie del lavoro, dell'assistenza sociale, dell'emigrazione e della cooperazione. Lo strumento cooperativo deve infatti essere maggiormente utilizzato e valorizzato in una politica programmata dei rientri. Nel mese di dicembre 1979 e nello scorso gennaio il Comitato regionale dell'emigrazione ha già esaminato ed espresso il suo parere, sostanzialmente concorde, su una bozza di disegno di legge di riforma degli interventi regionali in materia di emigrazione; tale bozza dovrà essere ora aggiornata, modificata ed integrata e quindi sottoposta all'approvazione della Giunta. Dovremo operare con unità di intenti e con stretta intesa. E' necessaria, come già sottolineato alla Conferenza, un'azione coordinata delle Autorità centrali, delle Regioni e delle Associazioni, Enti ed Istituzioni per assicurare un'effettiva politica di servizio e di intervento in favore degli emigrati. Una particolare attenzione si dovrà porre nello sviluppare opportune iniziative in favore degli emigrati della minoranza slovena per salvaguardarne l'identità etnica, linguistica e culturale. Con questa agenda di lavoro e nell'auspicio di poter instaurare — sollecitamente e preferibilmente con assemblee unitarie — più stretti e frequenti contatti con gli emigrati nelle località ove più numerosa e significativa è la loro presenza, rivolgo pertanto a tutti un saluto ed un augurio cordiale. E’ nostra convinzione che il week end di «Action et Fète» organizzato a Tamines nei giorni 28, 29 e 30 marzo scorso dal Comitato Permanente degli Immigrati della Basse Sambre rimarrà gravato a lungo nella memoria di quanti siano stati presenti a codesta manifestazione. Non ci è possibile descrivere tutte le attività dei numerosi stands culturali e gastronomici, o redarre la cronaca di tutti gli avvenimenti succedutisi in queste tre giornate, tanto il programma è stato ricco e vasto e sì numerosi ne sono stati gli animatori (associazioni di immi grati, organizzazioni sindacali, circoli culturali, rappresentanti di par titi politici, gruppi folkloristici, ecc. ecc.) ma vogliamo ricordare almeno i momenti più salienti: — la tavola rotonda coi delegati dei partiti politici sul tema «Il diritto di voto per gli immigrati, alle prossime elezioni comunali del 1982». — il montaggio audio-video «Venuti d'Altrove», a cura degli studenti del Liceo di Tamines. — il film sul Friuli, a cura del l'A.L.E.F. — l’emissione «OBJECTIF '82» consacrata a «il diritto di voto per gli immigrati» di cui sopra, e mandata in onda per oltre tre ore consecutive attraverso RADIO LIBRE, a cura del circolo culturale INTERCULTURE CHARLEROI. — ia commedia «I Clandestini Della Democrazia», a cura del circolo culturale C.A.S.I. di Bruxelles (meritatissimo l'interminabile applauso riscosso dai giovani del C. A.S.I. che con un apprezzabile fa lento hanno saputo mostrarci attraverso la loro opera le ipocrisie, le falsità, ì nazionalismi, le xenofobie ed i razzismi che si celano nell'animo di tanti, troppi personaggi se- dicenti democratici e riparati all'interno di partiti democratici, ma i cui obiettivi sono unicamente lo sfruttamento del più debole e del più indifeso, e la salvaguardia del proprio potere e dei propri interessi personali, molto spesso attraverso dei metodi scandalosamente antidemocratici!!!). — ed infine i balli di sabato e domenica sera animati dai gruppi «Hamsi Boubeker», «Diaboliques» e «Narodna Klapa» (simpaticissima la Interpretazione improvvisata ed e-seguita in comune dal trio Sloveno e dal gruppo folkloristico del Marocco). Ciò che particolarmente ci sentiamo in obbligo di sottolineare è l'impronta che la Narodna Klapa ha marcato alla nostra manifestazione attraverso l'eccezionale atmosfera che il sorprendente trio Sloveno della Benečija ha saputo creare fra gli oltre mille presenti alla loro esibizione. Dimentichi delle proprie origini e del proprio ceto sociale, Belgi e stranieri, Europei e Nord-Africani, operai ed intellettuali, commercianti, sindacalisti e uomini politici, giovani e meno giovani gremivano costantemente la pista, fianco a fianco, quali membri di una sola e grande famiglia, trascinati dalle note delle affascinanti musiche e canzoni Slovene della Benečija: uno spettacolo nello spettacolo! Abbiamo già avuto l’occasione di conoscere la Benečija attraverso l’Unione Emigranti Sloveni del F. -V.G. di Tamines; abbiamo avuto l'occasione di conoscerla ancora un po' meglio ora attraverso la Narodna Klapa; e siamo convinti di non esagerare se pretendiamo affermare che anche la Slavia Friulana con la sua lingua, ia sua cultura, il suo folklore e l’anima dei suoi Sloveni è un meraviglioso fio RILANCIATA LA SEZIONE DI LUCERNA In occasione del Consiglio Generale del febbraio scorso, i soci della sezione di Lucerna avevano avuto modo di verificare la possibilità di un rilancio della sezione stessa. Il fenomeno dei rientri aveva fortemente scosso la com-patezza degli emigrati sloveni di quelle città. La presa di contatto diretta con i responsabili centrali e degli altri Paesi europei ha ridato la carica ai nostri amici di Lucerna che si sono riuniti in Assemblea. La discussione è stata vivace e lunga. La conclusione entusiasta di tutti i presenti è stata: si riprende a lavorare. E’ così che è stato formato un nuovo Comitato. Il programma delle attività verrà definito in occasione della prossima Assemblea alla quale, si spera, parteciperà un rappresentante della Sede Centrale. Il Comitato si compone di: Presidente: Cont Walter Vice Presidente: Birtig Lino Segretaria: Tracogna Manuela Cassiere: Miscoria Giuseppe Consiglieri: Spelat Nello Subiaz Dario Birtig Graziano Succo Franco Marzolla Modesto Tracogna Dante re nel giardino dell'Europa e nel giardino del mondo! per il circolo culturale Interculture - Charlerol SILVANO D’ANGELO N.B. - Interculture - Charleroi è un circolo culturale i cui membri appartengono a diversi paesi del mondo. Sue attività: scambi culturali tra il Belgio e i paesi Europei e tra l’Europa e gli altri continenti (particolarmente l’Africa). Formata una nuova sezione nelle Ardenne Francesi In occasione di una Assem blea svoltasi a Revin, con U partecipazione del Coordina tore per il Belgio e Nort Francia, Eligio Floram, è sta ta costituita una nuova Se zione dell’Unione emigrant sloveni del Friuli Venezia Gii lia. Dalla discussione è emersi la volontà dei presenti di par tecipare attivamente alla vi ta dell'Unione per meglio se guire quanto avviene in Be necia e ricreare quel colle gamento con la terra di origì ne che era venuto a mancar< dopo tanti anni di emigrazio ne. Il Coordinatore Floram hi illustrato sia la linea politi ca dell’Unione, che il prc gramma di attività per Tanni in corso. Per segnare il debutto pub hlico della nuova sezione, stata decisa l’organizzazion di una festa popolare da te nersi nel mese di maggio. Al termine dell’Assemblea stato eletto il Comitato eh risulta così composto: Presidente: Cencig Ettore Vice Presidente: Zorza E milio Segretaria: Clignon Rina Tesoriere: Juretig Ante nietta Consiglieri: Clignon Alme Birtig Franco, Cencig Giù seppe, Cencig Pio, Cligno, Romano, Dorbolò Brune Gilles Michel. Ex-minatori rivolgetevi al Patronato INAC per informazioni sulla dichiarazione dei redditi della rendita per silicosi UN’OCCASIONE MANCATA BENEŠKI UMETNIKI V TRSTU Simpatičen večer v Slovenskem Klubu s pesnikom R. Quaglie iz Rezije V torek 15. aprila zvečer je bila v Slovenskem klubu v Trstu otvorjena razstava 12. likovnih umetnikov, ki so člani Društva beneških likovnih umetnikov. V napolnjeni Gregorčičevi dvorani je najprej pozdravil umetnike in prisotne pesnik Marko Kravos, nato pa je prof. Petricig na kratko govoril o umetniškem obrazu Benečije. Razstavljali so Giu seppe Gianni Balus, Giovanni Séjst majnika 1976 Orkò to hilo zvečava ko zémja se potresala ko hore so se cipile nu hyše so spadiiwale. Oglone oka ustrašane porižen on j so vydale mydvèda wz te dolyne [prodave] mo nysamo se vemuale. Uwà noše otròkave sta čiile skale tiinkane nu robave so kércale nu otroce so bryščale. Uméj 'nataka riè se vydala svit u’koncò se noradél pa te dušyce ustrašane tej utycjce so bižale. Se skryla vyèta Bohawa rožarija več ny móhala kój tyèsadynave hudyciave za nes ny so nijn hòukale. «Nediški zvon» Oddaja o Beneški Sloveniji - Vsako nedeljo od 10,30 do 11. ure (urejuje Giorgio Banchig). «Pod Matajurjem» Navade in kultura v Nadiških dolinah -Vsako sredo od 12. do 12,30. Urednik Emil Cencič. «Okuole ognjišča - Pred Studencam» radiofonični varieté o Benečiji. Vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 15. uri. Urejuje Luciano Chiabudini -Tonca Ponediščak. (Program se ponavlja naslednji četrtek ob 15.35. «Nàs anu zutrà» Oddaja o Reziji, vsako drugo soboto v mesecu, od 12. do 12.30. Skrbi Sergio Di Lenardo. «Bom naredu st’zdice, čier so včas b’le» Glas iz Kanalske doline, vsako drugo soboto v mesecu, od 12. do 12.30. Urejuje Mario Gariup. Te oddaje se lahko poslušajo na naslednjih valovih: Vzhodna Benečija 96, 1 MHz, Gorica 98,3 MHz, Rezija in Kanalska dolina 100,7 MHz, Videm 101,9 MHz, Trst 103,9 MHz. RAI TRIESTE Trasmissioni nel nostro dialetto sloveno «Nediški zvon» trasmissione sulla Benecia - Ogni domenica dalle 10,30 alle 11. A cura di Giorgio Banchig. «Pod Matajurjan» Cultura e tradizioni delle Valli del Na-tisone. Ogni mercoledì dalle 12 alle 12,30. A cura di Emil Cencig. «Okuole ognjišča - Pred studencan» varietà radiofonico della Benecia. Ogni terza domenica del mese alle 15. A cura di Luciano Chiabudini. (Il programma viene ripetuto il giovedì successivo alle 15,35. «Nàs anu zutrà» (Oggi e domani), trasmissione sulla Valle di Resia - Di sabato, ogni 14 Carlig, Nadja Cromaz, Romano Cromaz, Dante Del Medico, Dante Italia, Gianni O-sgnach, Pavel Petricig, Dario Pinosa, Ivan Vogrig, Romeo Vuch in Silvano Zompicchiat-ti. Po predstavitvi del s strani Petričiča, se je začel drugi del kulturnega večera. S svojimi poezijami se je predstavil pesnik iz Solbice Renato Quaglia, ki je bil dejansko naj večji protagonist ve šesti maj 1976 Gorkò bilo je ta večer, ko se je zemlja stresala, ko so se gore krhale in hiše so razpadale. Od straha zbuljene oči so ogenj i> risih videle, mledveda v prodnatih tesnčh pa nismo jim verjeli mi. Naše uho otroško še je čido kotaljenje skal, ko so se hribi krhali, otroci pa vreščali so. Ni takih še bilo reči-jemala konec zemlja je in ti preplašeni ljudje kot ptice so le begali. Obličje božje skrilo se, ni več molitev slišalo in podrtije le hudičeve za nami so zdaj tulile. giorni, dalle 12 alle 12,30 in dialetto sloveno della Val Resia. A cura di Sergio di Lenardo. «Bom naredu st ’zdice čier so včas b ’le», la voce della Val Canale - Di sabato ogni 14 giorni, dalle 12 alle 12,30. In lingua slovena e dialetto sloveno locale. A cura di Mario Gariup. Queste trasmissioni si possono ascoltare sulle seguenti frequenze: Benecia orientale 96,1 MHz, Gorizia, 98,3 MHz, Resia e Valcanale 100,7 MHz, Udine 101,9 MHz, Trieste 103,9 MHz. RADIO K0PER (Slovenski programi) «Med rojaki v zamejstvu» Vsako soboto od 13,05 do 13,30 ure. Urejuje Vesna Čehovin. O življenju in problemih Slovencev v videmski, go riški in tržaški pokrajini. Oddaja je opremljena z o-riginalnim glasbenimi posnetki iz teh krajev. «Sosednji kraji in ljudje» vsako nedeljo od 14, do 14,25. Urejuje Neva Lukeš. Oddaja o Slovencih v zamejstvu, v kateri nas avtorica seznani z najaktualnejšimi dogodki. Vsak torek od 17. do 17,45 ure po radiu Koper lahko poslušate skupno oddajo treh rad ijskih postaj Kopra, Maribora in Murske Sobote v kateri se seznanimo z življenjem Slovencev, ki žive zunaj meja matične domovine: v Furlaniji J-k., na avstrijskem Koroškem ter v Porabju na Madžarskem. Za to oddajo poslušalci lahko tudi pišejo, kaj si želijo slišati radi pa jim bodo ustregli tudi z glasbo, po želji. čera. V originalu, v lepi re-zijanščini, je prebral sedem svojih poezij. Pesmi je nato v knjižni slovenščini, v prestavitvi Kravosa in Benedeti-ča, posredovala članica SSG Mira Sardočeva. Aplavzov je bilo brez konca in kraja. Naše umetnike je s svojo prisotnostjo počastil sam predsednik deželnega sveta Ma rio Colli. Večer je popolnoma uspel in pokazal, da tudi beneški Slovenci, čeprav samouki, znajo ustvarjati lepe reči. Tu spodaj objavljamo v originalu in v knjižni slovenščini eno izmed poezij R. Quaglie. Te dni smo dobili v roke novo, zanimivo knjigo napisano za nižje srednje šole izpod peresa znanega geografa in univerzitetnega profesorja Giorgia Valussija. Knjigo je izdala v državnem merilu znana založba Le Mon-nier iz Firenz in predstavlja nov tip priročnika za poučevanje zemljepisa naše po krajine in je torej namenje na zelo širokemu krogu učencev v celi pokrajini in tudi izven nje. Knjiga je poljudno in prikupno napisana, ima pa za nas Slovence v Italiji globoko in nedopustno vrzel, ko obravnava mesto, položaj in vlogo Slovencev v Furlaniji-Juljiski krajini. Pod naslovom: «Prebivalci pokrajine», je avtor namreč zapisal takole: «Slovenci prebivajo v glavnem na Krasu, v Brdih in v Nediških dolinah, a so neke slovenske naselbine tudi v okolici Trbiža: O Bene' čiji pa piše: «San Pietro al Natisone je zgodovinsko ter administrativno središče celotne Slavie Venete (Beneške Slovenije)». To je vse, kar je o Slovencih zapisanega v omenjeni knjigi, brez kakršne koli informacije o zgodovini, o kulturnih ustanovah, o tisku in ta ko dalje. Kar se tiska tiče, bi rad podčrtal dejstvo, da je «Primorski dnevnik», poleg v nemščini pisanega «Dolomiten», edino dnevno glasilo neke manjšine v Italiji. Vrzel je tembolj čudna in zaskrbljujoča, ker je isti avtor bil leta 1974 precej drugačnega mnenja o Slovencih v Italiji, ko je v zelo dokumentirani, objektivni in izčrpni knjigi «Gli Sloveni in Italia» zapisal: «V pokrajini F.V.-G. živi močna manjšina, ki nima samo pravice do enakopravnosti z večinskim narodom, temveč mora biti deležna oportune zaščite. «Slovensko govoreče naselbine ne predstavljajo otoka, temveč so prisotne vzdolž celotne državne meje, od Trbiža do Milj z zelo različno stopnijo gostote in kompaktosti». V zvevi z obravnavano knjigo, pa je treba tudi podčrtati, da je imela podnaslov: Poročilo 4. italijansko-slo-venskega geografskega srečanja - Pordenone 28.-29. oktobra 1973., v organizaciji geografskega inštituta fakultete za tuje jezike in literature tržaške univerze s se- E’ uscito recentemente dalle stampe un agile volumetto intitolato «Friuli Venezia Giulia» ad opera di Giorgio Valussi, geografo molto serio e preparato e professore di geografia nelle università di Trieste e Udine, con le carte in regola quindi per poter scrivere veramente qualcosa di obiettivo e di nuovo sulla complessa realtà della nostra regione. Il libro, edito da Le Mon-nier di Firenze, è destinato agli studenti della scuola media inferiore e dovrebbe, quindi avere un’ampia diffusione in tutte le scuole della nostra regione almeno, ma, pensiamo anche nelle regioni contermini. L'opera è scritta in maniera piena e gradevole e presenta la nostra regione nei suoi vari aspetti geografici, economici, storico-politici e così via. Quindi, da questo punto di vista nulla da eccepire, anzi. C’è però qualcosa che non va e che non ci saremmo aspettati di riscontrare: il modo in cui vengono presentati gli sloveni della regione. Sotto il titolo: «Gli abitanti del Friuli-Venezia Giulia» infatti, si può dežem v Vidmu. Kaj se da iz vsega tega sklepati? Vsiljuje se misel, da, ko se piše in razspravlja na mednarodnem nivoju, se ne da manipulirati resnice, ko se piše za domačo rabo pa... beremo in slišamo, od časa do časa, da večinski narod ni še pripravljen na nov, demokratičen ter odprt odnos do manjšine zaradi zgodovinskih, kulturnih, jezikovnih vrzeli v odnosih z V sredo 16. aprila je bilo v Čedadu sedmo obmejno mladinsko srečanje med predstavniki Mladinskega odbora Slovenske kulturne gospodarske zveze in štirimi obmejnimi občinskimi Konferencami zveze socialistične mladine Slovenije (Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin). Srečanju so prisostvovali tudi predstavniki RK ZSMS iz Ljubljane ter člani obmejnih medkrajevnih svetov ZSMS. Program sedmega obmejnega mladinskega srečanja v Čedadu je bil tudi ogled raznih slovenskih ustanov. Najprej so mladi obiskali SLO-Rl, kjer so jih sprejeli predsednik beneških emigrantov Ferruccio Cla-vora, predstavnik SLORI Riccardo Ruttar in drugi, kateri so jim objasnili delovanje Inštituta. Na Novem Matajurju jih je pozdravil direktor Izidor Predan. V Il Consiglio Comunale di S. Pietro al Natisone ha votato in merito ai ricorsi sulle varianti al Piano di Fabbricazione. Un gruppo di cittadini ha presentato formale ricorso alle varianti al Piano di Fabbricazione utilizzate dalla segheria Corredig per l’ampliamento deU’opificio. Si tratta di sette firmatari che insistono sul fatto che la Ditta Corredig ha leso i loro diritti e questo per varie ragioni: 1) il silos costruito sul terreno interessato dalle varianti emette rumori e polveri nocivi alla salute ed alla tranquillità dei cittadini; 2) le cataste di legname sarebbero poste in modo non lecito rispetto ai loro confini; 3) è necessario un vincolo stradale e un’area verde perchè non vi siano ulteriori dannosi avanzamenti della se- leggere testualmente: «La popolazione della regione è costituita da Friulani e Veneti con qualche piccola minoranza di Sloveni e Tedeschi». Poi, più avanti: «Gli Sloveni vivono soprattutto sul Carso, nel Collio e nelle Valli del Natisone, del Torre e di Resia; ma qualche colonia si trova anche nel Tarvi-siano». Poi, per completare questo quadro c’è anche una frase che lascia perplessi: «Per le vicende storiche e la posizione di confine, non sono poche le famiglie della regione che hanno il cognome straniero, ma che parlano ormai da molto tempo soltanto l’italiano», facendo coincidere in tal modo la lingua d'uso con la nazionalità il che del tutto errato. Poi ancora, descrivendo le Valli del Natisone, si viene a sapere che San Pietro al Natisone, nella valle principale «è il centro storico e amministrativo di tutta la Slavia Veneta», quindi, viene nominata persino la Slavia Veneta. Questo è tutto: un po’ poco, ci sembra. Quindi la minoranza nazionale slovena in Italia viene presentata manjšino; ampak s takšnimi knjigami, kot je «Friuli-Venezia Giulia», ne bomo šli zelo daleč v odstranjevanju te negativne situacije. Škoda, ker se prav v šoli mladi človek naučei strpnosti in spoštovanja do manjšine s točno in objektivno informacijo, ali pa nestrpnosti in zaničevanja kot posledica dezin-formajice ali netočne in pristranske informacije. Marino Vertovec svojem kratkem nagovoru je podčrtal prispevek, ki so ga dali beneški mladinci za širitev Novega Matajurja. Na koncu je zaželel uspešno delo vsem mladinskim organizacijam in jih pozval na stalno in globlje sodelovanje. Nato so si mladinci ogledali slovensko gradbeno podjetje BENED1L, kjer jih je sprejel predstavnik Dino Del Medico, kateri jim je na kratko obrazložil vlogo podjetja v obnovitvi Benečije. Na koncu so imeli mladinci srečanje s predstavniki teritorialnega odbora SKGZ na sedežu društva «Ivan Trinko» kjer jih je seznani o sedanji situaciji v Benečiji predsednik Viljem Černo. Po razgovorih in obisku Čedada, se je delegacija ZSMS srečala z našimi mladinci na kulturni prireditvi v Gorenjem Tarbju, kakor poročamo na drugem mestu. gheria. Il Consiglio Comunale di S. Pietro al Natisone, chiamato ad esprimersi, fra l’altro su questo ricorso, lo ha respinto a maggioranza nella seduta del 9 aprile, che — per l’ampiezza degli argomenti — si è protratta fino a tarda notte. Da osservare che proprietario della segheria è il sindaco del comune. Na Lesah se je uspešno zaključila Primorska poje 1980 Članek v prihodnji številki con quattro parole in croce senza il benché minimo approfondimento nè storico, nè geografico, nè sociologico, nè culturale. Non si dice neanche di sfuggita che esiste ad esempio, un quotidiano sloveno, il «Primorski Dnevnik», che, con il «Dolomiten» di Bolzano è l'unico quotidiano espressione di una minoranza nazionale esistente in Italia; non si parla della radio slovena del teatro, delle varie riviste e periodici editi in tutte e tre le province in cui abitano gli sloveni. Ci si dimentica inoltre dell’apporto culturale sloveno alla vita della cultura della nostra regione; basterebbe qualche nome: Spacal, Černigoj, Mušič, Palčič per la pittura, Košuta, Kravos per la poesia, Pahor e Rebula per la prosa e così via. Queste dimenticanze sono tanto più strane perchè lo stesso autore, nel 1974, pubblicava un libro estremamente preciso e documentato dal titolo «Gli Sloveni in Italia» in cui, tra l'altro affermava: «Nella regione Friuli-V. G. esiste una cospicua minoranza, etnica o nazionale che sia, di elementi slavi i quali usano accanto all'italiano, a tutti noto, la lingua o i dialetti sloveni. Questa minoranza, che ha un proprio patrimonio storico, e culturale peculiare, ha il diritto non solo di essere equiparata alla maggioranza neolatina per ciò che concerne le libertà politiche, ma anche di essere opportunamente tutelata con leggi speciali. Aggiungeva quindi: «Le comunità slovene della regione non costituiscono oasi o sporadi, come quelle tedesche, ma occupano una fascia più o meno profonda lungo tutto l’arco montuoso della frontiera italo-jugosla-va, da Tarvisio a Muggia, con un grado molto variabile di densità e compattezza». Il libro in questione però portava anche la dicitura: «Estratto dagli atti del IV Incontro Geografico Italo-Sloveno, Pordenone 28-29 ottobre 1973 a cura dell'Istituto di Geografia della Facoltà di Lingue e Letterature straniere dell'Università di Trieste, Sede stac cata di Udine. Che cosa si può desumere da tutto questo? Quando si scrive a livello universitario ed in convegni internazionali, non si può certo manipolare la situazione reale, in questo caso la situazione degli Sloveni nella nostra regione. Quando invece si scrive per il consumo interno, ci si può dimenticare qualcosa... Peccato, perchè proprio sui banchi di scuola può nascere la tolleranza e l'amicizia tramite l'informazione, o l'intolleranza e la diffidenza nazionale a causa della disinformazione o anche della non informazione. Marino Vertovec Tristrankarski odbor KD, PSI, PRI na deželi Skoraj istočasno z rešitvijo vladne krize v Rimu, so rešili tudi krizo v upravi dežele. Ponovno je bilo predsedniško mesto v deželnem odboru zaupano odvetniku Comelliju, odbor pa sestavljajo predstavniki strank KD, PSI, in PRI. Torej ista koalicija, ki vlada tudi v Rimu. Mnogi opazovalci ocenjujejo to rešitev kot začasno, stališča strank, ki so ostale izključene pa so dokaj različne. Z desne ocenjujejo tri-strankarsko koalicijo kot prvi korak do vlade deželne enotnosti, ki naj ne bi izključevala komunistov. Drugače ocenjujejo položaj komunisti. Šlo naj bi za popuščanje desnici KD in torej za oslabitev deželne solidarnosti. Nasplošno pa velja, da gre zaenkrat za dokaj umirjene in previdne ocene, seveda z izjemo socialdemokratov, ki so tokrat ostali praznih rok, kljub temu, da so prav oni dejansko povzročili krizo deželnega odbora. Komunisti nameravajo vsekakor počakati, da bo novi odbor zaživel in začel z rednim delom. Šele nato se bodo odločili kakšno opozicijo bodo vodili, ne da bi pri tem motili odnosov in enotnosti s socialisti. Po drugi strani izgleda, da so se nasprotstva v vrstah KD nekako zgladila. Medtem se bo moral novi odbor v najkrajšem času spoprijeti s številnimi in težkimi vprašanji gospodarskega značaja, izvajanja osimskega sporazuma in drugimi. V predstavitvenem govoru je Co-melli zahteval od vlade, naj čimprej predloži svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. RAI TRST Oddaje v našem slovenskem dialektu ZAMUJENA PRILOŽNOST SREČANJE MLADINCEV Z OBEH STRANI MEJE SAN PIETRO AL NATISONE POLVERI NOCIVE DALLA SEGHERIA? CIVIDALE Azione comune per la difesa della direzione didattica di S. Leonardo Dal Distretto Scolastico di Cividale è arrivato un nuovo «no» alla soppressione della direzione didattica di S. Leonardo. Purtroppo all’appuntamento il Provveditore Im-briani è mancato ed ha mandato a rappresentarlo un suo funzionario, il quale ha ribadito di parlare solo a titolo personale. E’ chiaro il peso che hanno nella considera zione del Provveditore gli organi democratici della scuola! Presenti invece il presidente del Consiglio di Circolo Aldo Clodig, i sindaci della zona, il presidente della Comunità Montana, la giunta e-secutiva del distretto ed t consiglieri provinciali Petri-cig e Chiabudini, e le rappresentanze degli insegnanti. Come far pesare le indicazioni unanimamente espresse dalle rappresentanze democratiche? Questo, in sintesi, il tema centrale. Prospettate varie possibilità: 1) Partecipare al ministero ed al presidente del consiglio le proprie ragioni; 2) accogliere, in via subordinata una so- spensione del provvedimento; 3) ricorso al T.A.R., in virtù del vizio di forma nella proposta di soppressione della direzione, per la quale il parere del distretto dovrebbe essere vincolante. Interessante, sul piano politico e per la possibilità di impugna- re con maggior forza il provvedimento delle autorità, la più incisiva definizione della cultura locale che, secondo un emendamento portato al testo da mandare alle autorità, è caratterizzata dal fatto che la popolazione usa una parlata slovena. SLOVENSKI KRIZ V MOIMACCU V bližini Moimacca (furlanska občina pod Čedadom) je bil že v davnem času postavljen križ, ki ga Furlani imenujejo «eros di selav» -križ Slovenca. Tam, kjer stoji križ, je šla mimo stara rimljanska cesta, ki je povezovala Benečijo s središči ravnine: Najprej Oglej (Aquileia), potem Videm in nato staro Polmado (Palmanova). Po legendi je bil križ postavljen od ljudi iz Moimacca v spomin na smrt gozdarja iz Nediških dolin, ki je peljal drva na videmski trg in se irnu je voz nenadoma MOIMACCO "La eros di sclav,, La croce dello slavo Nei pressi di Moimacco esisteva un’antica croce, detta in friulano «Cros di sclav» (Croce dello Slavo). La dove è eretta questa croce, passava un’antichissima strada risalente ai tempi romani, che univa le Valli del Natisone (Benečija) con gli importanti centri di pianura: Aquileia dapprima, poi Udine e Palmanova. La leggenda vuole che la croce di cui sopra sarebbe stata costruita dalla popolazione di Moimacco a ricordo della morte di un boscaiolo delle Valli del Natisone che trasportava legna al mercato di Udine con un carro improvvisamente rovesciatosi. In seguito il simulacro è stato distrutto per ragioni di utilità e di razionalità, ma la gente del luogo volle di nuovo la sua erezione e co sì fu fatto nel mese di luglio del 1979. La «Cros di Sclaf» fu ripristinata sotto il patrocinio del Comune di Moimacco. In occasione dell’inaugurazione il sindaco Caporale ha espresso il ringraziamento dell’amministrazione comunale per i promotori della nuova erezione della croce, ricordando con nobili parole l’amicizia, la fratellanza e la collaborazione che lega i Friulani e Sloveni della Benečija da secoli. Egli ha detto fra l’altro: «La croce vuole sottolineare l’amicizia della gente di Moimacco con quella delle Valli del Natisone. Un’amicizia motivata da rapporti intensi, alimentata dagli scambi di un’economia povera. Dalle Valli del Natisone giungevano a noi le legna e le castagne, da Moimacco le popolazioni delle Valli acquistavano granoturco e altri prodotti dell'agricoltura. Non c’erano barriere come non ci sono oggi barriere. Le usanze, i costumi, le origini, il dialetto diverso non creavano o-stacoli. Questi rapporti devono continuare a svilupparsi perchè fanno parte delle nostre tradizioni, perchè appartengono alla nostra storia, perchè appartengono ad ima realtà che non può essere smentita». Il sindaco, dott. Saule Caporale, ha così concluso: «La croce di Moimacco è u-no dei segni tangibili delle nostre radici, anche se con umiltà. In un’epoca che vuol mettere in gioco ogni certezza, c’è bisogno, per tutti, di recuperare un’identità sulle cose e sui fatti». Noi Sloveni delle Valli del Natisone sdamo profondar mente grati e riconoscenti al la gente di Moimacco per l’erezione della croce a un nostro lontano, ignoto convalligiano; siamo riconoscenti alle nobili parole del Signor Sindaco di quel Comune e se ci saranno delle ricorrenze o commemorazioni annuali, vorremmo partecipare, almeno con un coro, per rinsaldare ancora di più l’antica amicizia. SREDNJE VRTEC NAMERAVAJO ZAPRETI prevrnil. Pod vozom je naš gozdar našel smrt. Kasneje je bilo to znamenje podrto, zaradi utilitarističnih in racionalnih razlogov, toda ljudje iz kraja so zahtevali njegovo ponovno obnovitev in tako se je zgo dilo v mesecu juliju 1979. Križ Slovencu je ibil spet postavljen pod pokrovitelj stvom občine Moimacco. Ob priliki nove postavitve križa je bila kratka cerimo-nija, na kateri je spregovoril župan občine, Caporale, kateri se je zahvalil pobudnikom tega spominskega dela. S plemenitimi besedami se je spomnil starega prijateljstva, bratstva in sodelovanja med Slovenci in Furlani. Župan je dejal med drugim: «Ta križ hoče podčrtati prijateljstvo med ljudstvom Moimacca in Nediških dolin. To prijateljstvo izvira iz intenzivnih odnosov, gojenih z zamenjavo revnega gospodar stva. Iz Nediških dolin so prihajale k nam drva in kostanj, v Moimaccu so ti ljudje kupovali koruzo in druge kmetijske pridelke. Med nami ni bilo pregraj, kakor jih ni danes. Običaji in navade, izvori in različne govorice ni so ustvarjale težav. Zato se morajo ti odnosi razvijati, ker so del naših tradicij, ker pripadajo naši zgodovini, ker pripadajo realnosti, ki ne more biti zata jena». Mi Slovenci iz Benečije smo glaboko hvaležni prebivalcem iz Moimacca za postavitev križa našemu dalj nemu, neznanemu sorojaku. Flvaležni smo plemenitim be sedam župana te občine in če bodo obletnice ali letne ko memoracije, bi želeli biti prisotni, vsaj s pevskim zborom, da bi še bolj utrdili staro prijateljstvo. Dr. Roberto Zuodar PACUH - VIDEM Naš novi doktor Dne 6. marca je postal doktor prava (giurisprudenza) na univerzi v Trstu Roberto Zuodar. Naš novi advokat se je ro-diu u Pacuhu 16. julija 1954 in je sin znane Zuodrove družine. Njega tata je Lino Zuodar, mama pa Ada Vo-grig - Navarhuta iz Gorenjega Brda. U zadnjih letih živijo v Vidmu. Tata in mama sta več let delala kot emigranta v Belgiji. Veseli smo, da se nista trudila zastonj. Novemu doktorju, Robertu, čestitamo in mu želimo veliko sreče v življenju. Šolske oblasti nameravajo zapreti otroški vrtec v Srednjem. To smo izvedeli, pa še to, da je ukrep v zvezi z zmanjšanjem števila otrok. Vsekakor je značilno, da je prišlo do take odločitve po večkratnih namerah ukinitve okrožnega ravnateljstva. Nekateri vidijo v tej odločitvi poskus za ukinitev manjših šolskih središč in ureditev oziroma poenotenje šolskih struktur v naših dolinah. Če bi to res odgovarjalo dejanskim nameram šolskih oblasti, potem jih moramo ponovno opozoriti na posebnosti slovenske kulture in torej na nujnost posebnih predpisov tako glede šolskih programov, kakor glede porazdelitve šolskih objektov. Glede nakazane možnosti ukinitve otroškega vrtca v Srednjem je že protestiral predsednik okrajnega šolskega sveta, Aldo Clodig. ŠPETER v Škodljiv prah bližnjega podjetja Občinski svet v Špetru je te dni razpravljal in glasoval o prizivih na variante zazidalnega načrta. Skupina občanov je predložila priziv, ki zadeva predvidene spremembe za razširitev obrata podjetja Cor-redig. Gre za sedem podpisnikov, ki trdijo, da so proti taki rešitvi iz sledečih razlogov: iz hranilnika za žagovino se že zdaj širi prah, ki škoduje zdravju. Večkrat je slišati tudi močan ropot, dalje bi bile skladovnice postavljene v nasprotju z zakonskimi predpisi in končno bi bilo treba na tem kraju zgraditi cesto in urediti zeleno površino, s katero bi omejili šir jenje tovarne. Občinski svet je o prizivih razpravljal na seji 9. aprila ter jih ravrnil z večino glasov. Ne bo odveč, če ob koncu zapišemo, da je lastnik žage špetrski župan. REZIJA Po dolgem trpljenju je umaru Aldo Di Lenar do, imeu je samuo 41 ljet. U veliki žalosti je pustiu družino, žlahto in prijatelje. Njega pogreb je biu u to-rak 15. aprila, u Osojanih. Ohranili ga bomo u lje-pim spominu. PISE P ET AR MATAJURAC Pravica je umarla La eros di Sclav (Križ Slovenca) v Moimaccu (foto Floreancig) Ankrat je živeu mogočen in prevzetan grof, ki mu Italijani pravijo Conte. Želeu je, da bo pod njim use, kar je videu s svojimi očmi. Biu je bogat, pa mu iti bluo nikdar zadost. Z modruostjo, s silo in gajufijo je šjeru usak dan njega bogatijo, njega i-met\e. Reveži so mu padal u mrežo, kot ribe u muorju. Obedan se mu ni mogu u branit: Na njega strani je bla muoč, denar in sodniki. S silo (prepotenzo) je paršu do tajšnega premoženja, da človek ga ni mogu videt z očmi, čepru ga je gledu iz visokega brega. Njega so ble njive, hosti, senožeta, pašniki, potoki in rjeke. On ni tarpeu, da bi bla blizu njega sveta njiva kajšne ga buogega kumeta. Pa je le biu adan od takih kmetu, ki mu ni teu popustit. Njiva od telega kumeta je bla okrože-na, opasana od sveta, od njiv grofa. Kadar so njega hlapci orali, jim je stuoru od leve in desne targat z.emjo od buogega kumeta. Začelo se je kreganje. Ku-met je šu do grofa in mu jau: «Vi, gospod grof, imate tar-kaj sveta, da človek ga ne more videli z očmi, četudi ga gleda z visoke gore. Jaz pa iman samuo tisto njivo, ki je use zame in za mojo družino. Zakaj mi jo podjedate od usjeh strani, kadar orjete vaš svjet?». «Pisma mi pričajo, da tista njiva ni tvoja, je moja in jo boš muoru zapustit!» mu je odguoriu grof. In rjes za par dni potem je grof klicu kumeta na sodišče. «Imate avokata, da vas bo branu?» je uprašu sodnik kumeta. «Kakuo naj plačjam advokata, če je moja družina lačna doma, če njemam denarja za najbolj elementarne po-trjebe. Še soli ne morem kupit!». «Pa vi, gospod grof, imate advokata?». «Ja, dva, tri!» se je prevzetno zasmejau gospod u fraku. «Dobro, začnemo proces!» Je jau sodnik in se nizko par-klonu gospodu grofu. Proces ni traju dugo cajta. Grof je izročiu sodniku nje-ke čudne dokumente, drugo pa so opravli trije advokati. Ste že zastopili; kumet je paršu ob edino njivo, ki jo je imeu. Nič ni zaleglo, nič ni pomagalo, kar je on pravu in povjedu, da je bla njiva od očeta njega očeta in takuo naprej. Te bogati imajo zmje-raj pru, imajo zmjeraj ražon. Buogi kumet je šu iz sodišča joče. Šu je po mjestu, gledu bogato obložene vetrine, gledu luksuzne palače in bogate vile. Joku je in ni vje-deu, kje naj se ustavi. U gajufi ni imeu centezima, da bi popiu an glaš vina. U stavu se je pru pred Ijepo gostilno. Rad bi ga biu popiu an požjerak, da bi zadušu žalost, pa ni bluo dnarja. Tedaj mu mož u fraku položi toko na rame. Kumet se o-gledne in spozna grofa, ki ga je ogajufu za njivo. «Pojdi, grema notar, da se najema in napijema!» mu je predlagal grof. «Kakuo se najem in napijem, če njeman nič, če smi pojedu še dušo, da jo ne bo, ne u nebesih ne u paklu!» mu je žalostno zabrusu kumet. «Use plačjam jaz!» mu je obljubu grof in šla sta u oštarijo. Notar sta pila in jedla in kadar je biu kumet sit, se je zadaru in jau: «Kaj vam rečem sada bo liloni za vaše dobro sarce?», «Ne, obednega bohloni!» Zadaru se je tudi grof. Raz targu je dokumente od sodi šča, ki so mu dajali pravice do kumetove njive. U gajufc mu je utaknu še njeki dena rja in mu jau: «Njiva je tvoje in bo tvoja». Kumet ga je debelo gledu hesjeda mu ni mogla na dan Potem je usedno izjecljan: «Kaj se ja zgodilo? Kakuc naj vas zahvalim? Kaj naj na redim za vas?». «Pojdi in parvo ejerku, par vi turam, ki dobiš, ukaži dc martvaško odzvonijo, da od zvonijo avemarijo!». «In če me bojo uprašali komu bojo zvonili, kduo ji umaru, kaj jim bom odguo riu?» Upraša kumet. «Povej jim, da je umarli pravica!» je odgovoriu zgri van grof. Tole je samuo na pravca ir kuo bi bluo lepuo, če bi se prevzetni ljudje zgrivali zc njih grjehe tudi donašnji dan Vas pozdrav j a vaš Petar Matajurac KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH ČEDAD Tragična smrt mladega gozdnega čuvaja (guardia forestale ) U petak 11. aprila je tragično zaključil svoje mlado življenje gozdni čuvaj Silvano Gariup, star 36 let, poročen. Zapušča mlado ženo in hčerko, ki ima komaj 2 leti. Gariup, ki je biu zlo poznan in parjubjen u Čedadu in po naših dolinah, je biu sin slovenskih staršeu. Njega tata je biu rojen u Topolovem u škofovi družini. U Čedadu je djelu za šuolske-ga sluga (bidel). Silvano Gariup je šu u službo «Forestale» pred 7 leti in je opravju svojo službo u Maniagu. U petak 11. aprila je nekdo podtaknu ogin na bregu Jouf, blizu Maniaga. Gariup-kot zmeraj- je biu med par-vimi, ki je paršu gasit. Kraj, kjer je gorjelo, je biu zilo staram in nevaren. Ogin ga je obkoliu. Na sebi je imeu estintor in bencin za gašenje. Ni mogu uteč. Dosegu ga je ogin in buogi Silvano je zgoreu. Rajnik Silvano Gariup Njegov velik pogreb je biu u Maniagu, u nedeljo 13. a-prila, njega posmartne o-stanke pa so podkopali u šenčjurju, u pondejak 14. aprila, kjer je živjela njega družina. Rjes puno ljudi mu je paršlo dajat zadnje slovo. Videli smo nad 20 kranjcel-nov. Ranjkega Silvana, ki je biu naš parjateu, bomo ohranili u ljepim in venčnim spominu. «ASPETTANDO LA PRIMAVERA» ČAKAJOČ POMLAD Naše doline so privlačne za pohode (Marcialonghe). Ta vrsta športa se zmeraj bolj razvija in ljubitelje pohodov ne ustavi niti dež. Na sliki vidimo tri udeležence pohoda po Benečiji, ki so ga organizirali čedajci pod geslom: «Aspettando la primavera» - čakajoč pomlad. Izlet naših rudarjev (minatori ) v Jugoslaviji U soboto 12. aprila je odpotoval iz Čedada v Jugoslavijo avtobus s 56. bivšimi rudarji iz naših dolin. Izlet sta organizirala sekcija bivših rudarjev in Zveza slovenskih emigrantov iz Benečije ter patronat INAC. Parvi dan so si ogledali Ljubljano, Kemično fabriko v Celju in Rogaško Slatino. Drugi dan, u nedeljo 13. a-prila pa rojstno hišo predsednika Tita v Kumrovcu, Kostanjevico in Zagreb. Povsod so bili lepo spa-rjeti in so se varnih domov zelo zadovoljni. SV. LENART ŠKRUTOVO V videmskem špitalu je na hitro umarla Maria Leban, udova Šauli. Bila je mati znane profesorce Mirande Sauli, ki je primarij na anesteziskem oddelku videmskega spitala. Nje pogreb je biu u Sv. Lenartu, u petak 4. aprila. Hčerki Mirandi in usi žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Tragična smart starega geometra Nedjeja 13. aprila je bla žalostna za družino Peres-sutti u škratovem. Naenkrat je zmanku gospodar Eliodoro, geometer, star 73 ljet. 2e zjutraj je začeu djelat pred hišo, potle ni bluo vič za njim obednega sledu. Družina ga je začela iskat in po kratkem ca j tu so ga dobili martvega u štermu pred hišo. Tale nesreča je pretresla use judi, ki so poznali Dora kot mirnega in poštenega človjeka. Njega pogreb je biu u Sv. Lenartu, u pandjejak 14. aprila. Naj gre žalostni družini naša tolažba. Umaru Aldo Leonardi Po dugi boljezni, ki obed-nemu ne odpusti, je umaru u srjedo 2. aprila, u čedaj-skem špitalu, Aldo Leonardi. Ni biu še dočaku 54 ljet. Rajnik Aldo je biu puno poznan, spoštovan in šti- man, ne samuo po naših dolinah, pač pa tudi po Laškem. že spomladi 1943 ljeta so mu fašisti ubili očeta pred hišo. Oče je biu šuoštar in je z njegovim delom preživljal veliko število otrok. Po njegovi smarti so ostali sirote. Aldo je biu najstarejši od moških u družini in ko je imeu 16 let, je popadu za puško in postau partizan. Po uejski je šu s trebuhom za kruhom u Kanado. Dol je djelu tu host puno ljet. Spoznu je use skrivnosti žage na motor in kadar se je vamu damu, je posta-vu delavnico za strojit motorne žage. f 1, ■»SS...:,/,« Rajnik Aldo Leonardi Biu je pravi mo j star. Pro-daju je tudi nove motorne žage. Tuo djelo je opravju, kadar je biu fra j, drugače je biu zaposlen kot šolski sluga (bidel). Do te službe je paršu, zatuo, ker je biu partizan. Velik je biu njega pogreb par Sv. Lenartu u četartak 3. aprila. Njega ženi, hčerkam in žlahti naj gre naša tolažba. JEŠIČE U sredo 2. aprila se je ro-diu u čedajskem špitalu Tomaž Predan. Njega tata je Paolo, mama pa Anica Ko-zale. Tomaž je parvi sin mladega para. Želimo mu še puno bratru in sestri, pa tudi puno sreče u življenju, ki ga ima pred sabo. JEŠIČJE U saboto 12. aprila sta se poročila dr. Angela Sibau in Lavaroni Giorgio iz Butrio. Na žembi se je zbralo puno žlahte in parjatelju. No-vičam želimo veliko sreče u skupnem življenju. SOVODNJE Trčmun - Čedad U saboto 12. aprila je na hitro umaru Anjul (Angelo) Jellina šuolaru po domače. Ni biu še dopunu 55 ljet. Rajnik Anjul je biu zlo bar-dak in uljuden (gentil) človek. Biu je poznan po usjeh naših dolinah in usi so ga im j eli radi. U veliki žalosti je zapustu družino, žlahto in parjatelje. Zadnje ljeta je živeu u Čedadu, počivu pa bo večno življenje u rojstni zemji. Podkopali so ga na Trčmunu u ponedejak 14. aprila. Puno ljudi mu je paršlo dajat zadnjo slovo. Rajnkega Anj-ulna bomo ohranili u venčnem spominu. TRČMUN Se zgodi po redko, da imamo dva pogreba u enem dnevu u naši fari. Nažalost smo jih imeli u ponedeljek 14. aprila. Predpudnem smo podkopali Pierino Medveš -štefičjovo, staro 74 ljet, ki je umarla par dni prej u čedajskem špitalu, popudan pa je biu pogreb od Anjulna Jellina. SPETER U pandejak 14. aprila je umaru u videmskem špitalu Miano Luciano. Rajnik Luciano je biu poznan kot dober učitelj (meštri) po usjeh naših dolinah, saj je učiu šuolarje na puno krajih. Njega pogreb je biu u špetru, u srjedo 16. aprila popudne. Naj gre žalostni družini naša tolažba. Himm Rajnik Miano Luciano ŠPETER U Beneški galerji u špetra ima svojo personalno razstavo (mostro) Silvano Zompicchiatti, ki je član društva beneških likovnih umetnikov. On je doma iz škratovega, a živi sada z družino u Vidmu. Njega djela bojo razstavljene od 25. aprila do 4. maja. SREDNJE Naraščaj za Beneško gledališče U torak 8. aprila se je rodil u videmskem špitalu Francesco Qualizza. Srečna mama je Graziella Tomasetig iz Debenjega, tata je Michele Qualizza iz Srednjega, oba člana Beneškega gledališča. Pomagu jim bo tudi Francesco, saj se že sada pusti čut. Francesco je parvi sin mladega para, a smo prepričani, da ne bo sam. Ima taj-šan glas, da lahko par kliče na svjet še puno bratru in sestri. Želimo mu puno zdravja in veselo življenje. Zlata poroka u Gorenjem Tarbju U pandjejak 31. marca sta praznovala 50 ljet skupnega življenja Andrea Stulin in Vittoria Qualiea, Vanjelco-va iz naše vasi. Za njih zlato poroko so se zbrali usi njih «otroci»: Sandro je paršu iz Venecue-le, Marica iz Kanade, Zanet, ki je hišni gospodar, Angelina in Tonina sta pa poročene u vasi. Okuole njih so se zbrali navuodje, žlahta in parjate- Iji- Pred gospuodam famo-štram sta spet j ala: Ja! Stari, «novič» ima 78, no-viča pa 73 ljet. Za uso družino je biu ljep praznik, tudi zatuo, ker so se po dugem cajtu usi zbrali skupaj. Dreju in Vitorji želimo še puno srečnih in veselih ljet skupnega življenja. Gorenj Tarbij Od kar se je ustanovilo Beneško Gledališče, je na-pravlo že puno predstav. Na žalost, use, kar smo napra-vli (an povjem, da za napravit no komedijo, ni ta-kuo lahko: muoraš ušafat judi, videt, kere dni zbrat za učenje, ker usi djelajo, usi žive deleč dan od druze-ga, in puno od tistih, ki igrajo u našim gledališču, so člani raznih društev Benečije), smo napravli za pokazat judem samuo ankrat na ljeto, na Dan Emigranta. Kajšankrat so nas poklical u Gorico ali u Trst, smo šli tudi u Belgijo in Avstrijo, ma kar se troštamo mi, člani Beneškega Gledališča, je da predvsem muormo pokazat našim judem, kar napra-vemo. Na žalost, tuole nie mogoče, ker njemamo takega prestora, kjer bi lahko predstavili no komedijo. Mormo reč, da seda smo srečni, ker imamo Palestro na Ljesah in farno salo u Gorenjem Tarbju. Prav u Gorenjem Tarbju, u srjedo 16. aprila, smo predstavili zadnjo komedijo, Nedjeja pod lobjo, ki jo je napisu Aldo Clodig. Sala je bila napunjena, u-si Tarbjan so paršli. Je bilo tudi puno mladih. In tuole, za me, je zelo važno, zak mislim, da takole naš judje zastopejo, da naš jezik, naša kultura sta lepa an de ni obednega špota, če govorimo «po našim». Na to predstavitev so paršli tudi mladinci, ki so bili že od popoldanskih ur u Čedadu, kjer se je vršilo 7. obmejno srečanje med predstavniki Mladinskega Odbora SKGZ in ZSMS iz štirih obmejnih primorskih občin (Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin). Se troštamo, da bomo mogli še kje drugod pokazat djelo Beneškega Gledališča, saj je zarjes žalostno se trudit za napravit no stvar in jo pokazat samuo ankrat za samuo an part naših judi. GRMEK Slapovik U sredo 9. aprila je umaru u čedajskem špitalu Giuseppe (Bepo) Bucovaz - Blišču po domače. Imeu je 67 ljet. U veliki žalosti je zapustu ženo Lidio, dve hčerke, žlahto in prijatelje. Njega pogreb je biu na Ljesah. Ohranili ga bomo u ljepim spominu. SKALE ■ RUKIN U soboto 12. aprila sta se poročila pri Sv. štoblanku Gianni Jurman — Obrilu iz Skal in Albina Gus — Mou-kna iz Rukina. Albina in Gianni bosta živjela u Skalah in tuo nas vse veseli, saj se donašnji dan use rade poulječejo u Laške, al pa kam drugam. Velika je bla njih ojcet in želimo jim, da bi bla tudi njih sreča takuo velika. MATERIALE FOTOGRAFICO PER IL TUO HOBBY FOTOGRAFSKI MATERIAL ZA TVOI "KONJIČEK,, OTTICA DANIELA Foto optika ČEDAD Via Manzoni, 17 Daniela Braidotti CtVIDALE DEL FRIULI Tel. 730123 Rajnik Angelo Jellina Med pohodom «Aspettando la primavera» «Noviča» Vittorja in Dreja (foto G. Qualizza)