Stev. 45 V Trstu, v soboto 21. februarja 1920 Letnik XIV I/hafc v?ek dan. ud! ob nede'jsli tn praznikih, zjutraj. — UređnlSvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega *tev. I. nadstropje. — Dopis1 naj se pošiljajo uredništvu. _ Nefrankirana p^sn.i s t ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izd? jate!) In odgovorni uredi Rc Štefan O od i na. — Lastnik konsordj Jista Kd 11 :o~i r__To-< tiskarne rdinosL — Naročnina znaša na mesec L 3*—, pol Itv, ; j g-__*:i ce|.; leto l. ■—. - Telefon ti:cdns*tva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v ttrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev j/j obrtnikov mm po 30 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot.. oglasi denarnih zav»4»v mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1—. O-Iase ^nju.m Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije «t pošiljajo izključne «pravi Edinosti Upravi in inseratni oddelek se nahajata v Iratu, ui. sv. Fiauoika Ai 2ft. j a P k PiCIlffl VlCTUGi Ministrstvo tfi^to iz op&zšcila — Hinistrshš predsednik štojait ProtSi Brezuspešna Vesnićeva podajanja. Vatikan si želi zveze z Jugoslavijo. Filif-GRAD, 16. Danes dopoldne ob desetih ZAGREB, 19. Iz Rima se je vrnil v Zagreb je bil Vesnič sprejet v avdijenci pri regentu, nadbiskup dr. Ante Bauer. izjavil je, aa si Va-Kjer je ostal do polu enajstih. Doznava se, da tikar. iskreno želi, stopiti z našo državo v čim ie regent poveril Vesniću, da se informira o te- ožje zveze. Za svojega zastopnika v Be.gradu renu, ali t,i bilo moleče, da :e sestavi kon- bo imenoval Vatikan škofa Francesca Cheru-centracijski kabinet. Takoj je Vesnić posetil binija. Vatikan zlasti žeh, da bi prišlo čimprej j predsednika začasnega narodnega predstavni- do konkordata, štva Pavlojviča, s kalerim se je posvetoval o Frankovačka pošta, položaju. Potem pa se je razgovarjal s pred-, ZAGRE3, 19. Jučer je nad Zagrebom i oko-' sodnikom vlade v demisiji Davi dc^čem Sodi ^alijansi/. aeroplan. Bacao je le- se, da Vesnič pri demokratih ne uspe. O ka- naglasimo, da su te letake ,bacali k; m uspehu Vesmča pri Črnogorcih i« socijal- , frankovci Sachs, Frank i dru- nodemokratih ni govora. Cuje se, da bo Ve- h^vaJk ,patriote nalaze na Rijeci, onda snić še tekom jutnsnjega .znamo odmah, kakvu je tendenciju imalo ba-, da sestavi koncentracijsko vlado Doznava se, g ovih ,koji su štampani još 1918H da so računi opozicijskega bloka netocmi. _ Ivica Fraflk in nc)kouko njemu ena- Pred vsem demokratski socijalnod^nokratsk f orija4eljev, se nahaja sedaj, kakor znano v in poslanci iz okupiranih krajev nikakor ne bi j _ - J ^^ mogli prisostvovati sejam začasnega narodne- , ' I * . - . <>a predstavništva; prisostvovali b: morda edi- Valu no zoorovanje v Zagrebu, "no taki seji, v kateri bi se izjavila enodušnost ZAGREB, 19. Hrvatski in slovenski gospo-\ jadranskem vprašanju. Ta vlada ne bi imela darski krogi so imeli v Zagrebu skupno posve-kvoruma. (Prip. ured. — Kakor je znano, se je iovanje, v katerem so vnovič precizirali svo-Vesničev poizkus sestave nove vlade v re- je z.nano stališče v valutnem vprašanju. To-snici izjalovil.) , zadevno spomenico izroči posebno petčlansko BELGRAD, 17. Ker se Vesniču ni posrečilo odposlanstvo regentu, pripraviti demokrate, da bi se začeli ž njim I lačevimje nemških rent Jugoslovenskim pogajali, je včera, popoldne izjavil regentu, da 1 i upravičencem, smatra svojo misijo- krcano, m mu ,e vrn.l ; Poverjeništvo za socijalno mandat za sestavo vlade ! V Ljubljani sporoča: Na ponovno nujno Regent se še ni odloči koga aa,, poveri se- , ' ; prislojnih nemških državnih daj s In nalogo, v radikalnih krogih pa se za- P na pogoje direktne intervencije v trjuje. da bo Ial Stolna Pinja ■ rJtnim upravičencem pri posa- Ministrske avdijence. BEU'iRAD, 17. Regent je sprejel včeraj v avdijencah ministre dr. Kramerja, dr. Lukim-ća, Svetozara Pribićevića in generala Iladžiča. i t-.pet je bil sprejel \ avdijenci :-iiii i m bli i-in Protić. Republikanci ue stopijo v vlado. JELGRAD, 16. Beogradski Dnevnik« ija. ja- da se političnih krogih smatra, da c-po-2 ! Irk ne more računati na podporo po- slane a Riharca, ker mu je radikalna stranka kjt republikancu odrekla. Črnogorci se bodo podpirali vlade opozicijskega bloka. BE1 GRAD, 16. Popoldne sta poslanca Đakovi' ii. J. vič joselila Davidoviča. Črnogorski k i iJ.j s.- ni dal uradne izjave o svojem držanju v v .;>j.: današnje krize. Vendar r.udee po i, f ;»e;ji .. zpulcženjti, ki vlada ni«-J njimi, se r.oit re'i, Ja Crnogorci ne bodo podpirali vla J«- t.jv./,icij>kega i>Ioka. Mova Bi'AK';RAO, I1*. Iz nen adnega \ira poročajo: Stojali u Protiću uspjelo je sj^iuvili novo kt)aliei« no ministarstvo i/, radikala i narodnog ;»• ju^osloTenskog kluba. Novo ministarstvo sasl'iv Ijeno-je ovako: Ministar predsednik: Stcjan Protić, ministar polpredsednik: Dr. Miroslav Spalajkcvič. bivši srps ki i poslanik u Rusiji, minisltar speljnih poslova: dr. Ante Trtambić, ministar unutarnjih dela: Jr. Marko Trifković, ministar poljcpr!-vreo'e: Roškar, ministar pros e!e: S. Trifnnovic, ninistar financija: \ eli/.ar Janko-vić, ministar saobraćaja: Anle Korošec, ministar pravde: Momčilo Ninčić, ministar graidje-vlna: 1-j. Jovanović, ministar pošla: dr. Malo Driniković, mvnistar vera: Fran Janko-vić, ministar soc. politike: dr. Ivo Krnic, ministar ir-go\ine i industrije: Slojan Ribarac, ministar v< ;ni: Srlir Jovanović, ministar za šume i rrde: ar. Haliidbeg HrasnŠca, ministar konsti-tuante i izjednačenja zakona: Stojan Protić, ministar za agrarnu reformu: dr. L. Hanžek, jiilnislar zdravstva: Stepan Miiclić, ministar i hrane: N. Stanišić. Novo ministarstvo ima danas u osam sati na večer položiti zakletvu. Razdelitev velepesestev. !>n.GRAI), 19. Regent je podpisal ukaz o r: '! liivi velepesestev v državne in občanske - rhe in v korist zgradbe uradniških in delavskih hiš. Nova banatska meja. VELIKI BEČKEREK, 19. Romunski lisli ;a-\ 1 jajo, da je meja v Banatu popravljena v !:o-. si .lugosla'V:je, tako da ,bcdo "*\cdcš, Pardani in i en j pripadali Jugoslaviji. Po tej vesti bo sla meja med Jugoslavijo in Romunijo od Te-miša preko Barača in Vilada. Eratenino časepisje p^oii protežiranju Madžarske. BELGRAD, 19. »Beogradski Dnevnik« javlja: Po poslednjih vesteh iz i.ondona in Pari-y.i nanaša za\ezniško časopisje, da se interesi Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunske ne •nejo žrtvo r>ii madžarskim zahtevam, ker odpada \elik ^el odgovornosti za vojno na Madžare. ki še uanes s svojim držanjem kažejo, da se ne more računati ria njihovo lojalnost. I pozval vse nemške delavske neugodne zavarovalne ode, na j izpliča^o vsem rentni'kom ju*>cslo\ enskega držav Ijanstva, ki so bili pred prevratom avslno-ogrski državljani, njih zaostale rente in ukrenejo vse potrebno da^se jim bodo iste za naiprej rednrT nakazovale. Deutsche Bank, Rentenkonto^ v Berolinu si je dala že izstaviiti račun pri ljubljanskem čekovnem uradu in polom istega nakazuje posameznim rentnikom njim pripadajoče za-cs'.an.'ke. Upati je, da v teku prihodnjih tednov prejmejo svoje rente tudi vsi oni, tki .jih doslej še niso. Poverjeništvo za socijalno skrb bo kakor doslej, l idi v bodoče skribelo, da se bo nakazovanje nezgodnih rent iz inozemslva pravilno vršilo. Nanj naj se obrnejo vsi oni, ki bi svojih renl do konca meseca marca še ne pre-ieli, da bo moglo posredovali v njih prid, če se iztkaže ipotreba. Uradniške Jokiade. LJUBLJANA, 19. Načckivo JDS je razpravljalo na svoji Sc-ji o uradniških plačah in sogla-TTTio vkliiiilft, pozvati meiiidajjie faktorje, da nemud-oma ukrenejo vse potrebno, da se dosedanje dra^in-jske d oklade podaljšajo tudi preko I. ma^ca. I", zadevni sklep je bii 'brzojavno spori" »-en minist-tkemu predsedniku Davidovi-ču in ministroma dr. Kramerju in V. Vreljko-viču. Predsednik izvrševalnega odbora dr. Kukovec se je odpeljal v Belgrad, ua tudi osebno posreduje v tem z.m:siu. Neprepečalea denar ujetnikov iz Italije. LJUBLJANA, 19. Glasom dopisa finančnega ministrstva tukajšnja delegacija financ ni po-( . laščci;j sama zamer jati nekoleiccvanega in neži^es;nega avstrijskega denarja, ki ga p rine so naši ujetniki s seboj iz Italije. Zamenjavo •i ;;ra \ vsć kem primeru posebej dovoliti ministrstvo r ,ianc (generalni inšpektor) v Bel-i»rr.:: i. kamor vlaigali vse tozadevne prošnje. Prošnje m "a,;o biti ikolikovane ter opremljene z uradnimi potrdili in dokazili o ujetništvu in o tem, da ie bil denar res iprinesen iz ujetništva. Zadrški Ilalijanaši obupujejo. SPLIT, 19. Iz Rama "se je vrnila v Zader deputacija italijanasev. Pri tej priliki je Ziiiotto izjavil, da se Italijani ne morejo nadejati drugega, rego le š i reke avtonomije za Zaaer, toda v Jugoslaviji. Dr. Pini pa je dejal svojimi pristašem, da bo končni rezultat slab. Đ'Aniiunzijeve brezuspešne agitacija med laškim vojaštvom. BAKAR, 19. V ponedeljek so metali D'An-nunzijevi aeroplani letake nad mestom, v katerih poživlja D'Annunzio vojake brigade Re-gina, ki so se imeli vrnili v Italijo, naj se pridružijo njemu. Vojak i so se vkrcali na parobrod v Martinščici in častniki so dali nalog, da mera parobrod pristali na Reki, da bi se vojaki priključili D'Annunzijevim čet^m. AH na Reki se je izkrcalo samo nekoliko častnikov in dvoje do tro'e vcjaJvov, dočim vsi drugi niso hoteli z ladje. Po brezuspešnem nagovarjanju in pretnjah je parobrod z vojaki zapustil Reko. D'Annunzio — pobesnela zver. BAKAR, 19. Te dni je preminula mati dr. Zanelle, živečega v pregnanstvu v Italiji. Rodbina je storila vse mogoče, da se dr. Zanella vrne domov, da bi bil poslednje ure pri umirajoči materi. D'Annunzio pa ni hotel izdati do- voljenja za njegov povratek. Zato je poslala dr. Zanellova sestra pismo D'Annunzi^u, v katerem ga imenuje pobesnelo zver, ki je došla na Reko, da uniči to mesto. Pismo je na Reki naredilo globok vtis. Ponarejevalci kolkov xa tisočake v Novem Sadu izsledeni. NOVI SAD. 18. Tu so došli na sled ponarejenim kolkom za 1000 kronske bankovce. Ti kolki se razločujejo od pravih v tem, da so neko-li*ko daljši in svetlejše%airve. Ponarejevalci so pobegnili. Bolgarsko rovarenje »«2- ' BELGRAD, 13. Kljub temu, da bolgarska vlada zagotavlja zaveznikom, da tbo lojalna in da mace dm, kem u kcuniteju ne bo pripustila delovanja preti naši državi, vendar dovoljuje, da macedonski komite ustvarja četniške orga-| nizacije. General Protcpopov, ki bi se bil mo- j ral izročiti zaveznikom radi zločinov, ki jih je bil storil v Srbiji v času okupacije, zadnje dni ria.jživaibnejše deluje pri ustanavljanju novih čet, ki prestopajo naše meje in s katerimi se že vrše spopad' na Kozjaku z našimi obmejnimi četami. Živinozdravniški kongres. BELGRAD, 19. Zadnje 4ri dni se je vršil v Bel'gradu kongres jugoslovenskih živinozdrav-nikov iz vse države. Sklenili so, da se organizirajo vsi ž ivin oz d ra vn i k i v enotno društvo. jađRBi&G uprsšsiile. Pari z, 10. februarja. Objavljamo ta sicer precej zakasneli, ali vendar za razumevanje stvari velepoučni dopis, ki ipcsla-vlja na laž .esti o izročitvi londonske pogodoe belgrajski vladi. Naš dopisnik pi«e: >Ulliinalum je ne samo izgubil vso ostrino, tem ve/- postaja ie prava farsa. Udejitsvitve lon-do-nske pogodbe se boji danes Italija bolj iko Jugoslavija. Zado ludi lioče nič o nje; slišati, temveč se je sporazumela z Angii.jo in Irran-ci-jo, naj se po zadnjem kc-iaiku napravi še en korak in sicer narav nest \i Belgradu. Civvna svrha lega koraka je imela ibiiti izročitev natančnega besedila londonskega dogovora 'in o'pozori-tev beigrajske vlade na prednosti predloga Lloyd Georgea pted ipogodbo. Francoski in angleški minister sta tildi res šla lk jugoslo-ver.skemu ministrskemu predsedniku in sta v najvljudnejših frazah ve tov a la sprejem »kompromisnega« predloga: ali na veliko začudenje Davidevićevo nista piinesla londonske pogodbe, češ, da je nista dobila in da je tudi nimata. Vsled tega ijugoslov cr-s.ka vlada ui dala nikakršnega odgovora, temveč čalka besedila londonske pogodbe, ki nikaikor noče na daji. Opozorila pa je oba diplomatska zastopnika, da ima za reševanje jadransikega vprašanja svojo delegacijo v Parizu, kateri naj se torej dostavi vse, kar se tega vprašanja tiče. Držanje Jugoslavije v tem zadnjem stadiju je napravilo povsod najboljši vtis. Tudi listi, . Tudi enodušni odpor ljudstva \ vseh jugoslovendkah deželah je napravil vtis. Francozi na sploh odklanjajo -odgovornost za eni neprijazni korak, a tudi v angleških poklicanih krogih \eje menda drug veter. Zdi se, da se tudi tam uvideva neoportu-nes-t estrega nastopa. Značilno tje, da se je zadnjemu koraku v Belgradu dal značaj prijateljske intervencije in da se za odgovor ni stavil ni'kak rok. Po nekih znakih se je celo moglo sklepati, da niso izključeni nadaljoi razgovori. Vsled lega je delegacija siklemla odposlali dr. Trumbića v London, ikjer se ima 12. t. m. začeti 'konferenca treh ministrskih predsednikov. Lahko je mogoče, da nam tudi ita konferenca ne prinese še prave rešitve; vse-kaker pa lahko ugotavljamo, da je odločni našle,? vsega našega naroda v kritičnem tremitku poučil konferenčne megočnike, da nismo tako slabi, da bi se moglo z nami tako ravnati, 'kakor so Prcsi ravnali z bcljševiiki v Brestu Litovskem. Adriaticus. Londonska konferenca. LONDON, 19. (S.) Konferenca ministrskih predsednikov se je sestala davi. Predmet razprave je bilo poročilo komisije, ki ima nalogo proučevati vprašanje turških meja in druga turška vprašanja. Predmet glavne razprave je bilo rusko vprašanje. Razprave na londonski konferenci bodo tajne. PARIZ, 20. (S.) Iz Londona poročajo: Vrhovni svet bo raizpravljal odslej povsem tajno. Poročila se bedo pošiljala listom iz palače v Dcvvning Slreetu. Vrhovni svet je razpravljal včeraj o turškem in ruskem vprašanju. Podrobnejša razprava o teh vprašanjih se je odložila do povrnitve MiUeranda. Seje so se udeležili Lloyd George, Curzon, Cambon, Berthelot in KLnda. Pred sejo je imel Nitti pogovor z Ve-nizelosem. Pogovor med Scialojo in Millerandom. PARIZ, 20. (S.) Snoči je imel Scialoja zelo prisrčen pogovor z Millerandom. Wilscnova nota se priobči? LONDON, 20. (S.) Zdi se zelo verjetno, da bo konferenca sklenila priobčiti :besedilo Wilsonove note. F O 13 1.1 S T f.K m i 110J) Av£u»t f.enca: Seljačka buna. — Zgodovinska povest ir XVf. stoletja. Drmačić je bil to pol zelo žejen: izpraznil je vso steklenico in začel filozofirali po svoji navadi. Zakaj je Sofija Lako zavrisnila, ko je cula o smrti Milićevi? To je bil to pot predmet Simonove filozofije. Zročemu v tla se mu je «>ko uprlo v pismo. Iz tega pisma bi se moglo doznati to. In stegnil je roko, ali umeknil jo je hiiro. Zamislil se je. Eh! Ali fci, a!i ne bi? Bi! je začel preb rali na gur.ubih, je ra/jnečatil hitro papir ter jel čitali: E^regie domine! Da je Ambrož umrl, menda veste; sedaj je iaglje delati za žen i le v Gavra Taha z mojo sestro, ki je že od Drmačića obveščena o Mili-čevi smrti. Delujte vi s svoje strani in Stepko bo tudi deloval. Tahi še omahuje. Moram Vam javiti, da se kmetje okoii Suseda silno puntajo. Tako mi je sporočil Stepko nekega dne. Ne bodite preveč v skrbeh radi tega; nevolja mine skoro; lahko bo udušiti ta puni, a za nas je to dobro v toliko, da se stari volk c-mehča. Temu primerno pcstopajle, kakor najbolje veste. Ko pokopljemo Ambroža, pcjde moja mati v Mokrice k Stepku, da bo od tam kopal rove proti Susedu. To v vaše znanje s pozdravom in .poklonom. Vaša služabnica Ana Kcnjska od Konjščine.= Oho! je skoči! mali pokoncu, Taki in Uršula se pomirjata preko moje glave in tudi nadalje naj bi Tahi sede! na Susedu? Dobro, da vemo. Svoje t etje gumbe dam jaz prekovati v zlato. Ha! Ha! Ha! se je zasmejal, »tudi gospoda znajo torej varali? Bene! Sedaj se izpre-menc kažipoti. Pisač je vteknil pismo v neira, se prepeljal preko Save in — šel v Vukovino. XXVII. Drugega binkošlnega dne leta 1572. se je spustila tiha noč na krajino; čulo se je samo pljus'kanje Save, ki je drhtela na nji slabotna mesečina. Tik vode, dalje od Zaprešiča, med gostim vejevtjem visokih vrb stoji visok, zapuščen mlin. Pred mnogimi leti so tu vojaki-begunci ubili mlinarja. Od tistega časa je ostal mlin prazen in ljudje so se ga izogibali od-daleč. Prazna odprta okna so zevala v noč, a šumeč se je igrala voda okoli lesene razvaline. Slabotna luč mesečine je pogledavala skozi grmovje in vejevrje v mlinska okna. Ali, v njem so se premikale prikazni, čuti ,je bilo šepet, da si skoraj mislil, da se tu shajajo nočni duhovi! Na streljaj daljave od mlina pod grmom leži dozdevno raztegnjen hled, ki pa se zgrblje sedaj pa seda.j, in vidiš, da leži na zemlji človek !er da vsako toliko privzdiguje glavo, prislu-škajoč. V mlinu pa ne šepečejo duhovi, marveč ljudje. V sredi na mlinskem ikamnu sedi Matija Gubec. Bled je in prepaden; obraz mu je mračen ali miren; oko mu blesti v čudnem pla-ir.epu. Poleg njega na tleh čepi Ilija Grego-rić, podpirajoč obraz s ikolenoma. Nemo gleda predse. Pred Gubcem na trebuhu leži šetič ter se smehlja škodoželjno. (Dalje.) Wilson sestavil odgovor na zavezniško noto. LONDON, 20. (S.) Listi poročajo iz Washing-tona, da je Wilscn sestavil odgovor glede jadranskega vprašanja in da bo vztrajal pri svojem stališču, ki ga je označil v prejšnji not;. »Daily Telegraph« pravi, da je nota odločna in kategorična, toda ne izključuje baje novih pogajanj, ikaterih izid bi lahko privedel do sprave. WASHINGTON,20. Predsednik Wilson je seslavil odgovor na noto Anglije in Francije glede jadranskega vprašanja in jo poslal Franku Polku, novemu državnemu tajniku, ki jo odpošlje zaveznikom. Smatra se, da se besedilo brzojavke brzojavi nocoj. Wilson odgovarja baje na posamezne točke zavezniške note in poudarja, da vztraja na stališču, ki ga je označil v noti od 10. februarja. PARIZ, 20. (S.) Iz Washingtona poročajo: -Čeravno je Wilson diktiral svoj odgovor v lako kraifckem času, da je dosegel višek na-glosti, in čeravno se smatra, da bo ta odgovor odposlan v četrtek zvečer, se zdi, da se ne bo brzojavil pred petkom zvečer ali pa soboto. Besedilo, ki ga je \Vilson diktiral, se ,je poslalo Polku v svrho proučevanja, ker Polk je bil predsednik ameriške delegacije 9. decembra, ko se je dosegla rešitev z Wilsonovim sodelovanjem. Ko Polk dokonča svoje proučevanje, se da noti narodna diplomatska oblika in se nato predloži WiIsonu na podpis, nakar se brzojavi Darisu, da jo izroči zavezniškim ministrom. Sma'tra se, da predsednik Wilson vztraja pri sklepu, da ibodo morale Zedinjene države premisliti, ali odstanejo še nadalje država pOgodnica v versailleski pogodbi in francosko-ameriškemu dogovoru, če bi zavezniki rešili jadransko vprašanje brez sodelovanja Zedin«je-nih držav. Čeravno se v odgovoru izjavlja, da ostane sklep Zedinjenih držav neizpremenjen, se vendar smatra, da ta odgovor ne poinenja zadmjega poglavja pogajanj. Nova pogajanja? LONDON, 20. Jadransiko vprašanje ostane na sedanji stopnji, dokler ne pride Wilsonov odgovor in odgovor jugoslovenskega delegata na noto, ki mu jo je IJoyd George Izročil, preden se ije odposlal odgovor na Wilsonovo noto. Smatra se, da ni izključeno, da pride v kratkem do pogajanj med Nittijem in Trum'bićem. Smirnsko vprašanje. PARIZ, 20. Velike težave dela v Londonu smirnsko vprašanje. »Matinov« poročevalec pravi, da so Grki zasedli Smirno po volji Francije in Anglije. Dogovor od aprila 1917., ki so ga podpisale Francija, Anglija in Italija, je jamčil posesit Srnirne Italiji. Lloyd George ]e sicer podredil veljavnost tega dogovora, nj Ver i iz e los a v Londonu. Številnost nemške armade. LONDON, is. (S.) Vrhovni svet }e siklenil Oovo-Ičti Nemčiji, da bo smela držati pod orožjem do 10. aprila _'«M> tisoč mo/. toda njih število se bo moralo znižati do lt>. julija t. I. na UMI tisoč. __ Iz Poljske. Poljaki v Sibiriji prešli k boljševikom. MOSKVA, 19. Po poročilih od vzhodne fronte se je poljska divizija v Sibiriji, kateri poveljuje general Janin, uprla, pobila častnike in se pridružila rdeči armadi. Poljska za mir z Rusijo. PARIZ, 20. »Malinov« varšavski poročevalec priobčuije pogovor z generalom Pilsud-skam, predsednikom poljske republike, ki je izjavil o ednešajih z Rusijo tako le: »Čas za sklenitev miru z Rusijo je prišel, ne samo za nas, temveč za rvse ententne države. Nemogoče je oživeti staro Rusijo s pomočjo starih moči. Treba je imeti pogum in razumeti, da se je izvršila na vzhodu Evrope velikanska iz-premeniba. Čas za ta pogum je prišel. Treba ■je začeti z delom. Poljska predlaga zaveznikom, da ji pomagajo v tej veliki nalogi. Ni se ■treba bali, da bi se po sklenitvi miru razširila •boljševiška propaganda po Evropi, ker boljše-vištvo bo končno izgubilo tudi v Londonu in Parizu veliko svojega sijaja. Kar se tiče Poljske, ki .je najbližija sosedinja Rusije, se ni treba bati, Poljski ni boljševištvo nevarno.« Ustanove za časnikarje — na Čehoslovaškem. PRAGA, 18. Čehoslovaško (ministrstvo za zunanje stvari je za tekoče proračunsko leto dovolilo deset ustanov za časnikarje, vsako po 15.000 kron na leto, za oženjene pa po 20.000 kron. Sz Nemčija. Priprave zz razpravo proti vojnim krivcem. BEROLIN, 20. (S.) Glavni prokurator "državnega sodišča je razpravljal z ministrom pravosodja o ukrepih v svrho kazenskega postopanja preli vojnim krivcem. Aretacije komunistov ▼ Nemčiji. FRANKFURT, 20. »Frankfurter Zeitung« javlja, da je policija razgnala zborovanje zveze 'komunističnih delavcev, ker je bilo po vesteh iz Berolina, med zborovalci veliko oseb, ki so jih iskale oblasti. Policija je aretirala 67 oseb, med njimi tudi agitatorja Sturma, ki so ga že delj časa iskali. Slurma, kakor tudi veliko tujcev so pridržali v zaporu. Ez Avstrije. Avstrija na razpotju. DLTNAJ, 19. (S.) Kancelir Renner je govoril v nekem svojem govoru v Polkorsdorfu pri Dunaju o ležkočah, ki ovirajo avstrijske napore v svrho udcjslvitve tesnih odnošajev s sosednimi državami. Renner je izjavil med drugim: »Mi smo država brez virov, država, ki bi ne mogla obstojati brez pomoči drugih držav. Odrekli smo se priklopitve k Nemčiji ped pogojem, da nam zapadne vlasti pomagajo čez sedanje težave. Ne sme se dvomili o dobri volji velikih vlasti, toda bali se je, da njihova pomoč pride prepozno. Res je, da nekateri znaki, kakor zvišanje kronske vrednosti, dovoljujejo upanje na prihod pomoči od entente, na kateri temelji vsa moja politika, tudi če pomoč vendar v doglednem ča«u ne pride, se bodo morale naši državi pustiti proste roke, da najde kako drugo rešitev, in sicer priklopitev k Nemčiji. Avstrijski narod se ne bo odločil za pri ki opite v k Nemčiji proti volji vlasti, toda če ne bo nobenega drugega izhoda nego pot v Berolin, naj vlasti in sosedne države vedo. da je njihova pomeč bistven pogoj za našo politiko, ki ostane brez uspeha, če pomoč pride prepozno. Zapadnoogrsko vprašanje. DUNAJ, 19. (S.) Narodna skupščina. Kancelir Ren ner je izjavil v svojem odgovoru na interpelacijo glede zapadnoogrskega vprašanja, da je to vprašanje že rešeno v saintgermainski mirovni pogodbi, in da so vsled tega vsaka pogajanja nemogoča. Avstrijski narod se ne odreče nikdar udejstvilvi te točke mirovne pogodbe. Kancelir obžaluje tlačanje, kateremu so izpostavljeni Nemci v zapadni Ogrski. S pravnega stališča — je izjavil Renner — se ne moremo pogajati o zapadni Ogrski na podlagi ponudbe madžarske vlade. O pogajanjih glede proste »trgovine je izjavil kancelir, da se vrše tozadevna pogajanja a čehcslovaško in jugoslovensko vlado. Renner je prepričan, da je treba vzpostaviti prosto trgovino. Upati je — je pripomnil Renner — da bodo tozadevna pogajanja povsod čim hitreje napredovala. Govorniki vseh strank so odobrili Renner-jev odgovor in protestirali proti preganjanju Nemcev v zapadni Madžarski. Tekom razprave je prečital socijalni demokrat Bauer pismo nekega madžarskega častnika, ki je zaprt na Dunaju zaradi zločina ugrab-Ijenja oseb, pismo, naslovljeno na nekega člana madžarskega poslaništva na Dunaju, iz katerega je razvidno, da je delal po ukazu admirala Hortyja, in da je bila poslana skupina madžarskih častnikov na Dunaj v svrho ugrabitve madžarskih komunistov. Avstrijski odgovor na madžarsko noto. DUNAJ, 20. (S.) Avstrijska vlada ,je poslala madžarski vladi odgovor glede zapadnoogrskega vprašanja. Avstrija poudarja v tej noti, da je vprašanje rešeno v saintgermainski mirovni pogodbi sporazumno z voljo vseh vlasti, ki se ne more predrugačili s kakim samovoljnim činom s strani Avstrije. Avstrija namerava dati tej deželi samoupravo in je pripravljena pogajati se z Madžarsko na tej podlagi. Razun tega je pripravljena vzpostaviti gospodarske odnošaje z dMažarsko, kakor tudi z vsemi drugimi državami, na podlagi popolnoma proste trgovine, toda ne more prodati svojega naroda za začasne gospodarske in politične kori-sti. Iz ^adžarsve. Z vešali proti anarhiji. BUDIMPEŠTA, 20. (S.) Narodna skupščina. Ministrski predsednik Huszar je izjavil, da je njegova dolžnost protestirati v imenu vlade in narodne skupščine proti zločinom, kakor je umor socijaLnodemokratičnega časnikarja Se-mogyja. Anarhija moj a dokončati v tej deželi — je' vzklikni! Iluszai — ne bomo se dali preplašiti po grozilnih pismih, in če obstojajo tajne organizacije, se razpuste. Zločinci, ki mečejo v času mirovnih pogajanj v blato ime in čast madžarskega naroda, se obesijo. Država je potrebna reda, pravice, spoštovanja zakonov in oblasti; upornike mora uničili državna moč.« Bivši nemški cesar se pošlje v Curacao? PARIZ, 20. »Malinu« poročajo iz Haaga: »Druga zavezniška nota Nizozemski glede izročitve bivšega nemškega cesarja je naredila na tukajšnje politične kroge zelo mučen vtisk. Pričakovalo se je, da bo ta nota mnogo bolj spravljivo sestavljena, in ostri ter odločni ton zavezniških vlasti je spravil nizozemsko vlado v precejšnjo zagato, tako da se še ni odločila na priobčitev te listine. Merodajni krogi smatrajo, da nizozemska vlada sprejme ententne predloge glede odstranitve Viljema iz Nizozemske. Viljema Hohencolernca ne bodo poslali v nizozemsko Indijo, kjer bi povzročile njegove spletke preveliko skrbi, temveč bržkone na otok Curacao.« Bonar Law o turškem vprašanju. LONDON, 19. fS.) Bonar Law je izjavil v svojeni odgovoru na vprašanje glede krvavih izgredov v Armeniji, da je vprašanje zaščite narodov v Turčiji eden glavnih predmetov sedanjih razprav. Nato ije omenil navodila, ki so se dala angleškemu poverjeniiku v Carigradu. Ta poverjenik je bil pooblaščen na izjavo, da je konferenca prnoravljena pustiti Carigrad Turčiji, če se dokonča pobijanje prebivalstva v Armeniji, toda la sklep se v. nasprotnem slučaju izpremeni v škodo Turčiji. Bonar Law ie nato izjavil, da so zavezniki na londonski konferenci sklenili narediti konec kršenju tajnosti in razširjevanju najrazličnejših vesti. Anglija ne dovoljuje potovanja v sovjetsko Rusijo. LONDON, 20. (S.) Angleška vlada ne bo dovoljevala prehodnic za sovjetsko Rusijo; pač pa se bodo izdajale preliodnice za Estonsko, če gre za kupčije. Pismo iz Lcndonti. Naslednje pismo, pisano iz Londona nekemu članu jugoslovenske mirovne delegacije, kaže jasno, kako se Hudi na Angleškem čuti vpliv Amerike v jadranskem vprašanju in kolike vrednosti je za Jugoslavijo prijateljstvo Zedinjenih držav .Pismo se glasi: London, 9. februarja. Odgovor naše vlade na saveznički ultimatum je po mnenju svih naših ovde naijbolje, što še moglo učiniti. Mnogi ovde misle, da se saveznici igraju veoma opasnom vatrom, i bukne li jednog dana ta vatra, stradati ćemo još najmanje mi. Makar je gordi (mogočni) Al-bion (Angleška) za dvadeset i četiri sata odgovorio Yankeeu (Ameriki), ako ne će da posudi novaca, Albion ga ne treba, ipak je ovde sve u duši zazeblo na vest, da su Amerikanci zaključili zatvoriti svoj džep Evropi. Ako je u Engleskoj tako, kako mora tek biti kod ostalih, pa se sada najbolje vidi, kaiko Yankee drži vse u svojim rukama. Ako vama u Parizu uspe uzdržati amerikansko prijateljstvo, svi će saveznički ultimatumi biti ništa. U svakom slučaju i a'ko nas sve boli, da naše pitanje još nije rešeno, mi iinademo sve razloge, da gledamo u budućnost sa manje brige (skrbi) od mnogih naših velikih saveznika. Stran VL »EDINOST« štev. 45. V Trstu, dne 21. februarja 1920. MM zadrugam! Z valutno odredbo cd 27. novembra m. I je obljubilo zakladno ministrstvo, da bo izplačalo vsem denarnim zavaiom zasedenega ozemlja 20'^tni pcvišeđv na skupni znesek: hranilnih vdo« pri strnil! 9. aprila 191M.. zmanjšan (po naslednjih svota h: 1. Gotovina v 'kronah 9. aprila 1919. (za kateri »znesek bodo zavodi dobili 20%tno doplačalo po predložitvi tkzv. bonov« pri uradih, kjer so zme-nfo'li denar). 2. Gotovina v serijskih lirah 9. aprila 1919. 3. Naložbe pri druffih zavodih zasedenega ozem-l'a. po stanju 9. 4. 19-9. -1. Naložbe onkraj prem:rne črte. uvedene v zasedenem ozemlju 20. 4. 1919. in pripuščene k izmenjavi po 40%. S Sv- le. ki so se zapisale posameznim vlasa-te!j>t-m \ kredit po 3. nov. 101N. vsled nakazil v gotovim al: računskih transakcij z onstran pre-mirne vrle in >k» jih italijanski zaklad ni priznal za zaiccme. b. Vlcffe, sprejete po 3. nov. 191S. v-led nakazil v gctc\ .'ni ali računskih transakcij z onstran pre mirne črte "ui li iih italiicnski zaklad ni priznal za zakonite. 7. V!( fizičnih in jUTkiačnih oseb. kciUi bivališče in .edež se ne nahajata: v področju tjurisdik- c ge leratelh csvšjpih komisarjev v Trstu in Tn-dentu. I'ekaKn'a zakladna dek-gacija e (pripravila in i azi;- slala denarnim zav dum formul a rje, vsebujoče vse '.rr rioiRcn]etie logike v sv;ho izpolnitve. — Doda ini. K -dekretu od 27. nov. 1919. pa t'e zaklaiino ministrstvo v za:n'ih lih trii določilo -še naslednje 4 točke, kojih vrednost se more istotako odšteti < .1 »kupnega aneska hranilnih vlog in za kartere v! ada ne bo izplačali 20%-tnega p o viška in sicer 1. Vlcge, ki se niso zamenjale na izrecno zeljo vlagateljev. 2. Peso;::'a v kronah dne 9. aprila 1919. 3. Pcscjib \ lirah ali inozemski valuti 9. 4. 1919. zvečer. . 4. Zneski, u-n^ja — m iia sta s frankovskimi veUkohrvat ikiim programi, gesli in bebnečimi frazami le omamlja L iavnost, da ne bi opa/ala njunega izdajalskega tlačanstva. Niso pu frankovci odnehali od cela. za tujhvstvo — cd poizkusov za zastrupljanje 'ljudstva. cd poizkusov, da bi za nasadi zmešnjavo v narodne vrste v prrlog gospodarjem, ki se klatijo sedaj po Švici, oziroma, preže v Budimpešti, ne bi li -zaslepljenost Hrvatov in Slovencev jim nudila prilike, da te kraje zopet pritegnejo v prejšnje suženjstva ki sedaj se Ivica in Sachs naadtte v Tr-Ju. ivai delata ij, česa iščeta? Mari pletejo u:di tu leske spletke ujmie umazane roke? Nejavno se je ra/ne^J Ji se je njun bratec tpo duševnesti. mora!?* in Službi mudil v Italiji, kjer da je spletkari! nri ugoslovenskih ujetnikih •n izetaneft v prilog gospoda v Švici. Mari ni-~ta ui ktoa obista \ kuki stvarni zvezi med se-ooj?! Moža se seveda skrbno izogibljeta naše družbe, škoda! Kaj t;, čula bi. kako pošteni nai iiarod srdi o frankovsun in njegovi izdajalski rtiMi Stvar bi morala zaoSmati tudi italijanske 'kioge, kajti tudi /a r.ic ni - ti menili -mi — brez ... mena. ali iKii -e urcsroJij-o »anteni — poštenjakov Šusfcersiča. Ivice Pran ka in Sachsa, ki gredo za tem. da bi c zopet povzpeli v se jI o Mabs-bur, anov!! Nekaj 2a socijalne demokrate. Državni kanoe-lat Nju:ške Avstriije ur. kenner ni le vodja socialne demokracije, ampak tudi — 'pameten mož. Nedavno je imel v Liesingu gevor. v katerem je izvajal rned drusim: Ustanovitev socijalizma ni i.alcga male države Avstrije, marveč prcletarirata tvrope in vsega svera. Za nas ie jasno, ca pro-jetarij-at ni mogel izvojevati -arnegespodstva-Vpra-ati se moramo, da li nismo mi s svojo u-merjenosto bolie izhajali, nego pa erugi s f-vojLm radikalizmom. Jaz sedim, da delavstvu preti nevarnost vsfed pretiravanja vseh zahtev. Dr. Ke.nner je vodja socijalne demokracije in pameten mož — smo reki i. Razpis stipendije. Za šolsko leto 1919 20 razpisu e mestna občina dve Stipendiji po 126 lir iz titanove Jakoba Cerneta. Prvenstveno .pravico dc teh štlpedljev imajo 1) potomci ustanovni»vih roditeljev Marka Cerneta po-K. Antena in Marije Zlobec iz Tcmaja. 2) Ce ne bo nobenega prosilcc te vrste, se bode te stipendiji lahko pcdcbli tise: prosilcem 7 Općim iz Trebič. z Ban. iz Piščancev. ri Sv. Križa in s Kcntove! a. 3. V slučaiu. ko se ne bi javil noben pros.ilec iz omenjene katego-ri e. e bodo jemale v poštev tudi ipro^.nje prosilcev iz tomajske župnaje in -1) tudi prošnje iz Trsta in c-kc-Hce. — Pravico d dati prošnjo fcr.a najstarejši potomec *u stanovnikovi h s tari.še v \ meškem kolenu. Prc^ilci merap spadati v eno gori na&:erih štirih kategorij -in zadostiti se ua--lecnjlm pogojem: a) l reba je da so končali kako javno ali zasebno ljudsko šolo s takšnim uspehom, ki lm da;e pra\ico vstopiti v kak višji tečaj liudskcšoiskih zavodov; b) da nobeden ce njihovih bratov ne vživa štipendije iz te ustanove; c) če prioad^io 2., 3. ali •!. kategoriji, se bode morali obvezati," . a bodo po končan: gimnaziji posvetili višifn pol jedel-tvenim :n gozdarstvenmi -studijem: č) Ce bi ce kateri cd njih po teli .-;adi-iih ali na obenem r 1- rimi hord posveti dtihov-«kemu stanu al ,-a kakim drirgim študijem, mu bo te-kla šil pen d v. a do popolnega --okonč-nia šol: d, Prosilci iz l. kategorije so prosti obveze glede agronomskih študijev ter se lahko po: veti jo drugim znanostim. pra\u. medicini, filozofiji iti.; e) Med prosile« 2.. 3. in -1. kategorije bodo prišli v prvi vr-ti v oeštev najubcžne.ši. a ir.ed njimi oni .o na! bel; :• : ar jeni in najlepšega^ vedenja. Prosilci I. kategorie. ki Ai. Uradno iMlmerjene cene za kavarne. Civilni ko-orisarifat za Tr> t in r.koiico je odred.] s s v i jim uc:n (ci t) U*50. kupica tu;^ke kave, čiste 0'7i». bela ■kava h'i>5. k> \ a / mlekom (ločeno) 0'85. čokolada D'90. čokolada in kakav z mlekom, velika 1*10, mala i»>:0, t-.'v a z ledom (Mazagran) 0'60. kava z ledom — tr.i;oe — (>"80. kava z mlekom in '90. čokolada in k-kav — frappe — I'10. — Za bare veljajo sledeče cene: Kupica črne kave. čiste 0*45. kupica črne kave ekspres D'45, kupica bele kave — ka- r pucin 0*45, kupica črne turške kave 0*65, bela kava 0'60. kava z mlekom (ločeno) 0'85. čokolada in kakav z mlekom, velika 1'—. mala 0*75, kava čista z leiJom (Maragran) 0"55. kava čista z ledom — frappe — 0'75, kava čista z mlekom in ledom — frappe — 0 95. kava Čista — a la glace — 0'85. čokolada in kakav — frappe — 1'—. — Po jfudskih kavarnah' im po -mlekarnah«: Mala l>e!a -kava 0*40. velika bela kava (ločeno) 0*o5, mala črna kava 0'30. velika črna kava 0'45. čokolada -z mlekom 0*85. — Kdor bi prestopil gori omenjeno naredbo, se bo kaznoval pp zakonu in po določbah odloka gubernatorata od 7. julije 1919. Nekaj statistike o tržaškem prebivalstvu. — Glasom podatkov, -ki jih je objavil mestni statistični urad v svojem rRiassunto dernografico an-nuele pct lanno 1919 , štelo prebivalstvo tržaške občine koncem leta 1919. — 225.645 duš. Leta 1910. ie to število znašalo 227.652. v prv» »polovici ]. 19H. _ 244.655. a v isti dobi 1. 1919. — 205.129. V toku lanjskega leta je bilo: 1) porok: 1884. nai-več v novembru (256), najmanj v januarju (7b). L. 1918. je iznašalo število porok 1036. 2) Rojstev 4310 (m. 2243, ž. 2£*?2): zakonskih 3o03 (m. 1876, ž. 1727). a nezakonskih 707 (m. 372. ž. 335). L. 1918. se ie redilo 204<> otrok (m. 1065, ž. 981), zakonskih 1708. nezakonskih 33S. Mrtvih se ie rodilo 497 (zak. 345, nez. 152) »roti 231 iz 1. 1918. (zak. 171. nez. t>0). Umrlo je 4^9 lriuci (m. 2038. /. 2151). Rojenih je bilo torei 121 duš več kot jih j-e umrlo. Ta. razlika pa se je pojavila šele v dobi od avgusta do decembra. V 'fe; dobi se je rodilo za. 1025 \xč oseb nego iih 'e umrlo, medtem ko jrh ie u-mrlo \ dobi od jajiuarja «do konca julija za 904 več nego se jih je rodilo. Nar več -se je umiralo v januarju (5l). L. 1918. je umrlo 6719 oseb, torei za 4t>73 več nogo se jih je rodilo. Po starosti j.e umrlo: z 1 mesecem ,308, do I leta 308, od 1—5 let 221, med 5—10. letom 172. med 10. in 20. letom 26Q. med 20. in 30. letom 301, med 30. in 50. letom 754. med 50. in 70 le Na trgu« je vidno ugajala. lEvatalci dobro, najbolje gdč. Anica Cokova, ki je vnovič pokazala svoj izredni igralski talent in dotori glas. Tudi v Jeftejevi prisegi' nas je v solu v polni meri zadovoljila s svojim zvonkim sopranom. Cuid-iti se je treba tudi i zbornem u petin zbora in pohvaliti ipevovodfjo g. Matka škabarja, ki ga z vztrajno marljivostjo vodi. — Pri burki »Zakleta su.ba pri izJati goski<^ se je glasil tak smeh po dvorani, da se \eč kot jjolovico besed ni razumelo. pa je igra vsa polna zdravega humorja. Tudi topot i-e gdč. Anica Cokova prav iz.borno igrala svojo uk>g>. isto g. Jdica Cokova. Poiivalno Kati in ostale. V torek, se je veselica ob obilni udeležbi ponovila. — .R—č. Izprememba priimka. Generalni civi-tni komisa-r■ jat za Primorje je dovoli! Giacomu Rugliano-vichu, rojenemu Puli 10. januarja 1N5S. in pristojnemu v Trst. izpremembo priimka RugUanovich-; v Rugliano«. 1 - to dovol jenje velja tinai za njegovo ženo Marijo, roj. Crukovič-Sutta. za njegove otroke VirgiHo. Adojie, Egidio, Ada Nereo in za n.tgovo snaho Lilijo, roj. Cirkovic. Seia ženske podružnice C.M D je dane«s ob 15. Skupina V. Parma vabi vse člane na važno sejo, ki se bo vršila v nedeljo, 22. t. m., ob 15 v prostorih otroškega vrtca. Ker je seja zelo važna, naj nihče ne manka. Vljudno se vabi tudi veselični odsek pevskega zbora. »Liunpanle«, ki je bilo sumnjivo, namreč policiji, si je bila dovolila snoči neka vesela družba, v kateri -se je nahajal koč raž Pietro G ris p in s tremi prijatelji. Naieli in napili so se prav po mo&ko, posebno pa kccijaž Grispin. Potem pa hajdi po mestu v kočiji. Pri tem je ipal revež Grispin s Kočije. a dTugi so dirjali naprej od gostilne do gostilne. Policijskim rtražnikom se ie zdelo njihovo počen jame sumnjivo, kakor smo že rekli, in takoj so pomislili, fča so doiični trije fantje ukradli kočijo ali kaj podobnega. Spustili so se za njimi, kričali. vpili in nazadnje tudi streljali. Tu to se naši veseljaki prestrašili, in šele tedaj so začeli pra.v za prav goniti ubogega konje po celem mestu in bi morda še sedaj dirjali ko bi se jim ne bii upehal konj", ki se je na Gari-baldijevem trgu zvalil na tla. Tu so bili izgubljeni — t. j. aretirani. K sreči so tse oblasti kmalu prepričale, da ni hudič iako črn kakor bi se mislilo, in vesela trojica je bila zopet prosta. Postopači z revolverji, namreč z revc-l-verji so se rešili, ca niso bili aretirani, bili so štirje in so • tali pred netvo preda aiuo v ulici Gliirlandaio. Ko so se jim stražniki prltoilžaU. so postopači zbežali, a policija za njim*. Nekje blizu ulice Tesa je začel eden od njih streljati iz revolverja proti stražnikom. Ti-le so odgovorili, toda petepuhom se je posrečilo izginiti v noči. Tik pred smrtjo je mislil neki Salvator Ronchet-ti iz ulice Manzoni 22 na pregrešno posvetno veselje. Bil je drugače nesrečen in 'je mislil da se mu bo lahko odpustilo. Sicer pa, ko njega več ne bo. naj mislijo ljudje o njem kar hočejo. Ali človek obrača m Bog obrne. Rcnchetti je bil, kakor se pruvi, malo s pameti« toliko vsaj. -da }e bil radi te pomank.1 ivosti odpuščen iz -svoje službe, nočnega čuvaja. Aloralo mu ie iti zares slabo in: skušnjava ga je morala tudi s peklensko močio j vleči na oni svet. kaiti ipredvceranjlm se ;e brl lo-1 til pit« strnu. Popil ga je ie en po/, i rek in pusu!; ostalo za dru-go prilik«.. Ta prilika bi imela bit« -noči. Sestavil je pismo, v katerem je rekel, de bo[ umrl ravno o polneči. Moralo pa mu je biti o<>I-gocasno čakati doma, i-okler bo ura bila dvan-jst. Pad; tega se e napotil ija. k er se mu je zdelo, da se mu bode nujbcJ^e godino še zjl par trenui-j kt?v. katere ifiu je bilo sojeno živeti. Sel je torei ^roti staremu jnestu 1:: jo za v U v ulSco Altana.j Kjer ga je najbcl zanimala st. 8, a tia št. 8. neka i >IIetna in brezmadežna- Anna Zoch. Prišlo pa je| tako, da bi bil moral Koachetti poravnati ..nek: j račun v roke Anni Zooli. l"txia — aili ni Ronchetti j imei »pri sebi- denarja ali pa je misliL Ca je si smrtjo itak vse plačano — ni se mu da>lo plačati.! To se pravi, horel je -plačati ali na svoj način. Začel }e namreč svojo tovarišico tepsti Ona se mu je uprla in radi tega je nastala med njima prava bitka. Da pa ne bi začela kričati, j> je Ronchetti 'zamašil usta z robcem, na kar ji je tako dobro iplačab. da je reva tudi skozi robec glasno ječala, vsaj tako glasno, da - ta jo lahko slišala dva gosta — ard-ita —, ki sta ji pritekla na pomoč in '•o rešila. Priaricnicni kauiidat za oni svet« je bil aretiran in redi tega o polnoči ni šel v smrt temveč v zapor, medtem ko je morala Anna Zoch v bolnišnico. Okostje novorojenčka ie našel neki zidar v ulici Acquedotto. in sicer v hiši št. 30, ki jo po sipi je jo. Zidar Oe nesel okostje na komisar ija t v ulici Bachi, &jer so mu baje rekli, da oni nimajo s tem ničesar onraviti in da naj ga nese pokopati. Zidar pa jih ni slu šal, temveč ie šel z okostjem v uredništvo tukajšnjega lista -II Lavora tore , kjer 'je isto na razpolago sodnim oblastim. Nesreča r.a delu. Včeraj okoli 13 je padel Carlo Faimann, uk Madonnina 28. ko je delal na parniku »Sarajevo« v prosti lirki. v spodnje prostore par-nška in si je pri tem močno poškodoval hrbet. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zastrupljen je z alkoholom. Enajstletna Ana Turin iz Rojana — Vicolo deJle Rosse — je bila popila včeraj črez 1 četrt slivovke, ko ie bila sama doma. Kadar se je njena mati vrnila: domov, je morala iskati pomoči pri rešilni »postaji.- Motorno kolo je povozilo včeraj okoli 16 12'letno Pavlo Mahnič u.!. Porta 38. ko }e šla po ulici Ros-settl. Deklica, ki je bila precej poškodovana, se je morala prepeljati v* bolnišnic o. Nanagloma je umrl včeraj ob 14 LuLgi fosian. 72 let star, vratar hiše št. 25 v ulici GitrKa Luigi. Zadela ga je kap. Tatovi na delu. Neznani tatovi so odprli železniški voz na južni postaji in odnesli za 5000 lir masti. Škodo trpi isprava tukajšnjih železnic. — V -stanovanju Matije Jogaita, na Greti so našli 14 kg salama vrednega 215 lir. katerega lje u-kradel i z železniškega voza na južni postaji. Spravili so ga pod ključ. Ukradeno olje. Včeraj so aretirali Alojzija Noiderja, ravno ko je hotel odpeljati iz proste luke pri Sv. Andreju sod z 200 litri olja vrednega 1200 lir. -Nohaer ima na vesti --e nekaj sodov, katere je ukradel v čistilnici olja. DOPISI. Iz naših »gor«, ludi v naših gorah živimo v znameniti sedanjih razmer. Sedanja doba mučnega pričakovanja M vari. ki imoijo priti in ki se menda vendar že končno bližajo, nas nekako veže ne le v snovanju, ampak celo tudi v hotenju. Ne more priti i_o pravega razmaha naša volja in energija, in vsled tega tud« ne naka-ko pravo delo. bno pa moremo vendiar ugotoviti, kar j-e zelo tolažLjivo: narodni čut med našim ljudstvom ne tle da ni upadel in pidiledel, marveč se je še razmahnil, poostril iti poglobil. Ljudstvo veruje v svoje bodoče živijen e. U verjeli o je. du bo moglo odbijati vsake nakane, ki bi mu (hotele L.podrezaii živliensko silo. Z nestrpnostjo pr Lak u je rednih Ta/mer, ko bo moglo razvrstiti >voje sile in zedin-lti jih: hrepeni po doi>ri. trdni politični organizaciji. Posebno pa od tea-L, ktj je iloznalo. i-a se v našem Trstu že poslavljajo temelji za taky> organizacijo. In od si ca hvaležno je voditeljem obeli bivših strank v deželi, da so .e — uvažujoč veličino časov in do-gočkov — združili /a sikupno delo. Njihov zglejc. bo Wa gon osno Oeiovai tuci na vedenje ljudstva. Ze sedaj govore ljudje, da ne sme biti \ naših ■krajih ene hise, v katen ne I>L imela zaželjena or-ganizaciija vsaj po enega člana. Tako pričakujemo, sicer s trepetom, ventcar pa brez malodušja, prihodnjih časov. — Seveda ni tudi v naših gorah brez pojavov, ki niso razveseljivi! Posebno pa nas užalošča. ua se taki pojavi opažajo največkrat pri takih ! uden. ki bi morali prvačiti, in v kraillL, ki bi morali biti zgledni. Tako n. pr. naša metropola — Tolmin! Ja\nost bo težko verjela in vendar je resnica: če hodiš ulicah in opazuješ napise, nimaš vti-sku, da sL v slovenskem »kraju. V vsem Tolminu vidiš ie še par -slovenskih napisov in še t: so na i-rugem mestu. Naš jezik, jez-ik dežek. .jezik na.veg.i ljudstva, se je_ moral umakniti! Moral? Ne , ni morali Ce so mogli ostali naši napisi v Kobaridu, pri Sv. Luciji, v Ajdovščini, v Vipavi itd., tn bili mogli tudi v Tolminu. Seveda je irebia nekoliko trdne hrbtenice. Te je pa menda ni več v naši metropoli. Vprašujemo še, imajo >B v Tolminu se Kakega — moža?! — V nekaterih občinah — so sicer reuke — ;,e z občinskega peča La izginil naš jezik. Kjer ne županu je več naš človek, bi bilo to razumljivo. V Volčaii pri Tolminu u. pr. pa je to naravnost neodpusiljivo. Vsi tisti, ki so bili poklicani, da varujejo narodno stvar v težkih časih, a se niso z na K povzpeli do višine tsvoje natope, naj si zapomnijo, da pride dam ko bo tieha odgovarjati pred so iščem — naroda! Podgrad. Ze davno ni mogla, na-'a občina zabeležili tako znamenitega dogodka kakor ie ta, ida je šel naš gosptwi federigo di Sammartino. Bil -je (;bčinski komis.-.r in — pesnik. Delal je raznovrstne pesmi. veCinoma slabe; njegova največja in obenem najslabša pese iti je n egovo ikomi šarjenje v Podgradu. Nima ritma, nima nm in pre — predolga je. Približno enolema pesem je za današnje nepoeticne čase preveč, posebno za Po grad. ki je skrajno Jneaen, pGeziji tu>; kraj. In vendar, kakor čujemo, ipesniški vpliv našega dičnega- komisarja ni ostal brez uspeha: Nekemu Podgrajcu je poskočila pesniška ^ždca« in sedaii> se znoji nad veliko tragedijo v perih dejanjih z. naslovom »Pod-^rajski komisar-«, indiskretna roka nam ie izidata iz te tragedije naslednji odlomek: (Peto deanie. drugi prizor.) Zbor kuharic in drugih sličnih žensk: Sel si, šle s teboj so sladke toite. šli likeiji so in vino, pivo. Ti vi šel. a me smo reve mor te . samo nekaj je vsak dan boli /ivo. Oi nebeški Samniartino. kak' je bilo enkrat fine! Zida: pa čaka nas banrbi.no: Ah, nesrečni Sammartino! Sl.dke nam odnesel si poljube, kemisarske ščlpe in objeme; šle s teboj poetične obljube. Nam ostalo je le breme — seme. O j. nebeški Sammartino itd. — V levi lonec, v d-e.-ini tvojo desno gtrlaž in Irnbezen. ah. divino«! Kuhale smo pridno in slovesno, skuhal si pa ti. o Sammartino! Oj nebeški Samniartino i-td. — Indiskretne ž nam nadalje iavlia. da bo ta tragedija popolnoma moderna: Ne bo končala z nikako smrtjo, ampak nekoliko — krsti. — Prašički za rejo. Tržaški kmetijski družbi v Trstu. Via Fabio Filzi 1(» se nudi priložnost za nabavo večje množine prašičkov za rejo hrvatskega izvora. 5 do 10 tednov starih po približni ceni 8 lir kg žive va.se. Ker so cene sk e krone jugoslovenske krone čehoslova&ke krone dinarji levi marke dolanji franc. franki švicarski franki angl. funti rublji napoleoni Švicarslii tečaji. 2ENEVA, 19. (S.) Lira 34'37. zminihuiu Brana prej dr. BODO Zobozdravnik dr. L CLONFERO in — dentist STANKO PERHAUEC Trst, trg Golfloni štev. 11, II. nadslr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranji- j zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki ___________________________-:S Stioj za šivanja in vezanje noi-ti uzjfti j Seidel & Neumann in ' jSinger* Gast Gasser ^ Tvrdkj ustanovljen !. IđH a zaloga vseh patrebaCin. i; ^ ^^t*r«« niča, delavnica ra vsako fJtftifli.LJ^G DLUnflK popravljanja. Tist, ul. 1'ainpunile l'.»j '9ŽJ, » -V; 61.- 62.— 18.50— 20.— 62.50— 63.50 V nedeljo, 29, februarja 920, se bo vršila J Lokvi pri Divači ob 14 30 Ob prilik! zlate poroke ki jo obhajata Anton in Ana Škabar roj. Piirič po 50Ietnern srečnem zakonu v nedeljo, 22. februarja, ob 10 predp. v repentaborski župni cerkvi, jima priredi njunih 14 otrok v znak spoštovanja in ljubezni obed v Ozbičevi gostilni „Repentabor". ki se morejo ogledati od 22. februarja dalje vsč!< dan. Orgije se prodajajo kol materijah JMtseno storesinsloo. IZKU^lNA BABICA sprčjciit.1 noseče na Utun. IM. Chio/.zu si. 515, ine>L-n. levo. iVIODlSTINJA ima .klobuke svilene in par. olu.ia->tc t.J 35 lir naprej. Ac^iredotto ..t. 85, i. -7o DEKLK neonia-Je/evane preteklosti in priietne i£i«-naniossri, veselega značaja, /. nekai svoje oprave, išče mlad posestnik iz ,prijaznega kraja na deieli v svrho -/eniive. Fonind'be, ako mogoče, & sJiko, k ise vrne, na ins. od-d. Edinosti pod »Velika noč.« 3363 TRGOVSKI POMOČNIK »sče službe v špecerijski stroki, vešč slovenskega, neinš-kega in malo italijanskega jezika. Ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »št. 20.« 3362 DEKLE z dsžele išče službo pri dobri, slovenski družim. Naslov pove .ins. odd. Edinost:. 266 SOBO, m-eblirano. z električno razsvetljavo, odda slovenska družina, najraijši gospodti J n.^oslove nu. Ul. Mrargherita 5, 1. vr. 17. 2b7 VSAKOVRSTNI: VREĆE kupuje J. Marffon. ul. 'lorrebianca 13. Zaloga vreč. 2bS SOBO, MEBLIRANO če mogoče, s hrano išče l>olj.ši gospod. Ponudbe na insera-tni oddelek »Edinosti« poa »Pomlad«. 265 JABOLKA. HRUŠKE, HZOL gališki. inandolon. koks, bokinc, kron;:p;r kupujem rtiaLe, velike nmok.ine. Kuret. Setteionlane št. I. I m leno Mu® M\m\i F ii M L ii ii i ulkn Sg!teIeii!(SRs š!£«. 1 — je prispela partija — s I j ugodni ceni IfTI SPREJME se takoj učenec ali učenka poštenih staršev, s primerno šolsko izoJjraabo, prijetne zunanjosti. Tvrdka Vinko Skct v Ilirski Bistrici. 24'i SREBKN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povb, Garibaldijsv trg št 3 (prei Barriera.) 3341 nove in rabljene v vseli merah, vrvi, vrvice, pasove, povodce, v Jan v Cd Skupina „¥iktor Parma j-, i i red i v r.ođeijo, (ebruarja rg g ^ ggn ii in odeje 2a konje. mmm Trs PLESi v dvorani Ocl. kout. drušva pri Sv. Jakobu K obilni udeležbi vijudno vabi ODJiOR- mi« Glorgio (Jslalii hm. 8 ^ VT-V ■ - i^jv^u.m^mmmmmum Pozor V ulici Udiae Iprcj Belvedere) štev. 49, sc nahaja PRODAJALNA US&JA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijj/iiteta: Za krojenje in prešivacje (2|tepaiije) zgorejih •ielov aajinoderriejšc lasocc. FIlipcic ia drug. Hačain za srebrne krone, goldinarje in zlato najvišje cene, tudi več kot drugi trgoci. ALBEHIPOVH, urar &L Maazoni 17, y. 2, pr. i »ii t j a \ n m t* as ma iv«-.. ■ .i ZOBOZDRAVNIK oa i TUMEf« I . i *a_r TRGOVINA 3ESTVIN *Ia Genova (Campanile) 13, Zaloga: kave, olja, mila, sveč, sardin, kakava, čfckolade, čaja i. t- d. Pristni Jamaika rum, konjak, vermouth, inarsala, viSnjevec ter raznovrstna vine. vse po zmernih cenah. Ivan Uidoviec. MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Ctevakleila. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strojev in motciriev. Pro-računi. D"- MRA^EK TRST Corso 24, 1. nadstropja Oramira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. MMm Izdiranje m plnaljimie in mM zebla KNJIGOVEZNICA. Plciro Pippan, Trst ulica Valdiiivo 19. Artistična vezava. Žc-pni koledarji lastnega izUcfka. Vpisniki (registri) posebrre&a sistema. 201 DAMSKA KROJACNICA. A. Rleger, Trst. ulica CommerciaJe 3. .izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in irancosfcem Jcroju, Dlesne obleke, obleke za Doroke. bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Pa.t/tržba toć.na. 337 Popoldne točno ob 15 MAJOUCNE PECI IN STEDimiKI. M. Zeppar. tiL S. Glovanni d in 12. KaibolKu Iidelovanja in najpcpolnejia vrsto. Cone zmerne. 202 PAPIR. Velika zaloga papirla s* ovitke, padiraatin vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv ia velikosti. Cene zmerne. Oastone Dollinar, T? st. Via del (kisi 16. „ .. . 256 1 JADRANSKA Deln. glav. K 30,030.000, Rssar/e K i.r>f) -o Centrala: THIF mim di itimij) • m i nicali i Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotar, l.juo ljana, Metković, Opatija Split. Šlocni,; ZsJar Ekspozitura: Kranj. ODavija vse v bmčao strj;j spiJijai pJild Sprejema vloge na hranilne knjižice proti 3i/a% letal n o jra-stim, v oaneogiro-prometu proti Jj u JtiUnn o brestim. fJa odpoved navezane zneske spre jema po najugoUnejS h pogojih, ki se imajo pogodit i od slučaja do slučaja. &ai8v naješ m%\ln jiuJiIi (ii.'j* Jjmifjsl Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—Ki