Št.

17

Maribor, ponedeljek

20.3.2023

OBČINA GORNJI GRAD
410.

Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad
za leto 2022

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10,
40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,
30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 98.
člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.11/11 –
UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 –
ZIPRS1617 in 13/18, 195/20-odl. US in 18/23 – ZDU-1O)
in na podlagi 71. člena Statuta Občine Gornji Grad
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/16, 6/21, 14/21 UPB) je Občinski svet na 3. redni seji, dne 16. marca
2023, sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN
PRORAČUNA OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2022

Konto
I.
70
700
703
704
706
71
710
711
712
713
714
72
720
722
73
730
731

ISSN 1854-2409 / 2386-0448

Leto

XIX

1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Gornji
Grad za leto 2022.
2. člen
Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto
2022 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu
je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih
prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz
bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev
in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa
prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih
izdatkov proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022.
3. člen
V splošnem delu je podan prikaz realiziranih prihodkov in
odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in
naložb ter računa financiranja v letu 2022 v naslednji
višini:

Naziv
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
DAVČNI PRIHODKI
Davki na dohodek in dobiček
Davki na premoženje
Domači davki na blago in storitve
Drugi davki
NEDAVČNI PRIHODKI
Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
Takse in pristojbine
Globe in druge denarne kazni
Prihodki od prodaje blaga in storitev
Drugi nedavčni prihodki
KAPITALSKI PRIHODKI
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev
PREJETE DONACIJE
Prejete donacije iz domačih virov
Prejete donacije iz tujine

Znesek v EUR
3.270.152
2.664.739
2.410.195
2.150.330
104.519
153.439
1.907
254.543
196.560
2.905
2.101
73
52.903
95.600
81.600
14.000
2.150
2.150
0

Št. 17/20.3.2023
74
740
741
II.
40
400
401
402
403
409
41
410
411
412
413
414
42
420
43
431
432
III.
IV.
75
750
751
752
V.
44
440
441
442
443
VI.
VII.
50
500
VIII.
55
550
IX.
X.
XI.
XII.

Uradno glasilo slovenskih občin

TRANSFERNI PRIHODKI
Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)
TEKOČI ODHODKI
Plače in drugi izdatki zaposlenim
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
Izdatki za blago in storitve
Plačila domačih obresti
Rezerve
TEKOČI TRANSFERI
Subvencije
Transferi posameznikom in gospodinjstvom
Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
Drugi tekoči domači transferi
Tekoči transferi v tujino
INVESTICIJSKI ODHODKI
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
INVESTICIJSKI TRANSFERI
Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
Investicijski transferi proračunskim uporabnikom
PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.)
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750+751+752)
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV
Prejeta vračila danih posojil
Prodaja kapitalskih deležev
Kupnine iz naslova privatizacije
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)
DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
Dana posojila
Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb
Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije
Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki
imajo premoženje v svoji lasti
PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV
(IV.-V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA
ZADOLŽEVANJE (500)
ZADOLŽEVANJE
Domače zadolževanje
ODPLAČILA DOLGA (550)
ODPLAČILA DOLGA
Odplačila domačega dolga
SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA
(31.12.2022 – del 9009 Splošni sklad za druge namene)

Presežek prihodkov in prejemkov nad odhodki in izdatki
po Zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za
leto 2022 je 438.692 EUR. Sredstva na delu splošnega
sklada (9009) za druge namene na dan 31. 12. 2022
znašajo 655.835,99 EUR.
4. člen
Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto
2022 se brez prilog objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. Splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov z vsemi obrazložitvami se objavi na spletni
strani Občine Gornji Grad.
Številka: 032-0004/2023-7
Datum: 16.3.2023
Občina Gornji Grad
Anton Špeh, župan

Stran 645
507.663
450.735
56.928
2.790.266
1.322.216
157.827
24.768
1.105.196
1.500
32.926
1.021.163
100.919
618.114
87.481
214.649
0
393.695
393.695
53.192
53.192
0
479.886
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
41.194
41.194
41.194
438.692
-41.194
-479.886
655.836

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA HOČE-SLIVNICA
411.

Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za del območja sl 17/1 v k.o. Slivnica –
stanovanjsko trgovski objekt

Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o
urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l.RS, št. 61/17) in 16.
člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (UGSO, št. 61/18 in
27/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 3.
redni seji dne 15. 3. 2023 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM
NAČRTU ZA DEL OBMOČJA SL 17/1 V
K.O. SLIVNICA – STANOVANJSKO TRGOVSKI
OBJEKT
I. Uvodni določbi
1. člen
(splošno)
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni
prostorski načrt za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica –
STANOVANJSKO TRGOVSKI OBJEKT « v nadaljevanju:
OPPN.
(2) OPPN je izdelal Sokpro d.o.o., Gorišnica 56, 2272
Gorišnica, pod številko projekta 005-OPPN/2021.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki
prostorskih aktov je 2856.
2. člen
(vsebina in sestavni del OPPN)
(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica - stanovanjsko trgovski
objekt (v nadaljevanju OPPN) določa ureditveno območje
OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov
na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo
naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe,
možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.
(2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi
kartografski del in priloge.
1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave
1:500
2. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje
OPPN
1:2000
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
1:2000
4. Ureditveno – količbena situacija prerez območja
1:500
5. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja
prostora
1:2000
6.1.
Situacija
komunalne infrastrukture
1:500
6.2.
Situacija
komunalne infrastrukture
1:1000
7. Situacija prometne ureditve
1:500
8. Načrt parcelacije
1:500
(3) Priloge:
1. IZVLEČEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH
AKTOV OBČINE
2. PRIKAZ STANJA PROSTORA ZA OBRAVNAVANO
OBMOČJE
3. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA,
MNENJA, ODLOČBA
4. SEZNAM IZDELANIH STROKOVNIH PODLAG
5. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN

Stran 646

6. POVZETEK ZA JAVNOST
II.

Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z
občinskim podrobnim prostorskim načrtom

3. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
(1) S tem OPPN se načrtuje gradnja stanovanjsko
trgovske stavbe s pripadajočo zunanjo ureditvijo,
ureditvami parkirnih in zelenih površin. Načrtuje se
priključitev na prometno, komunalno in energetsko
infrastrukturo.
III.

Območje OPPN

4. člen
(opis območja)
(1) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcelo 392/70,
k.o. Slivnica.
(2) Območje obdelave, ki je predmet OPPN-ja je veliko
cca. 6.681 m2.
(3) Območje leži tik ob državni cesti št. 0274 – Mariborska
cesta.
IV.

Umestitev načrtovane prostorske ureditve v
prostor

5. člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis
prostorskih ureditev)
(1) Območje OPPN se nahaja v severozahodnem delu
Slivnice, v bližini Polanske in Mariborske ceste. Na
zahodu, severu in jugu ga obdajajo nepozidane površine v
obliki njive. Na vzhodu območja poteka regionalna cesta.
(2) Dostop do območja je možen preko Polanske ceste do
območja obdelave. Potekal bo s Polanske ceste na jugu
preko parcele 392/59, k.o. Slivnica, kjer so po veljavnem
OPPN-ju predvidena parkirišča za trgovski del objekta.
6. člen
(namenska raba območja)
(1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na
stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) SL
17/1, s podrobnejšo namensko rabo CU – območje
centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, verske in
podobne dejavnosti ter bivanje.
(2) Prevladujejo dejavnosti, kjer gre za prepletanje
trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti brez bivanja.
 Dopustne so tudi stavbe velikega merila z oznako e.
 Dopustne so tudi prosto stoječe nestanovanjske
(proizvodne ali poslovne) stavbe srednjega merila in
podolgovatega tlorisa z oznako sr.
 Dopustne so tudi eno ali dvostanovanjske
prostostoječe stavbe manjšega merila, ki se z
nobeno stranico ne stikajo z drugimi objekti z oznako
a in eno ali dvostanovanjske stavbe v nizu manjšega
merila (npr.: vrstne hiše) z oznako b.
(3) Vrste dopustnih dejavnosti:
 gradnja novih objektov, vključno z dozidavo,
nadzidavo in gradnjo nezahtevnih in enostavnih
objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,
 rekonstrukcije,
 sprememba namembnosti,
 vzdrževanje objektov,
 odstranitev objektov in
 druga pripravljalna dela.
(4) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z
veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:
 stanovanjske stavbe,
 ne stanovanjske stavbe:

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin








V.

gostinske stavbe,
poslovne in upravne stavbe
trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti,
stavbe splošnega družbenega pomena:
stavbe
za
izobraževanje
in
znanstvenoraziskovalno delo,
 stavbe za zdravstveno oskrbo,
gradbeno inženirski objekti:
 ceste,
 cevovodi,
komunikacijska
omrežja
in
elektroenergetski vodi,
 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in
lokalna komunikacijska omrežja.
 enostavni in nezahtevni objekti
 drugi gradbeni posegi
 trajno reliefno preoblikovanje terena,
 gradbeni posegi za opremo odprtih površin,
 drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje,
 drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni
drugje.
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve
prostorskih ureditev

7. člen
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Predvidena je novogradnja stanovanjsko trgovskega
objekta, sestavljena iz dveh lamel povezanih s streho.
Locirana bo vzdolžno ob Mariborski cesti v smeri SZ-JV. V
severnem kraku je predvidena lamela z lokali in
stanovanji, v južnem kraku je predvidena trgovina s
stanovanji. Objekt bo lociran na zahodni strani
obravnavane parcele. Pas med Mariborsko cesto in
objektom je predviden za parkirišča stanovalcev.
(2) V kartografskem delu je prikazana tlorisna velikost
stanovanjsko trgovskega objekta in lokacija ter velikost
parkirnih mest. Prikazan je tloris objekta, možna je
drugačna lega objektov, drugačnega tlorisa, oblike in
velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z
dopustnimi odstopanji, ki bodo opredeljeni v odloku, kar se
natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Črte
gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko
dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena
v notranjost. Večstanovanjska stavba lahko presega
gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo
bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so
nadstreški,
balkoni,
loggie,
zunanje
stopnice,
komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi.
(3) Pritličje je namenjeno javnemu programu, v zgornjih
etažah se predvidi stanovanja.
(4) Etažnost objekta bo P + 2, višinsko se prilagaja
obstoječi strukturi.
(5) Višina objekta bo 12,40 m (cca. 294,65 mnv.). Višina
se lahko preseže s postavitvijo tehnoloških naprav na
strehi objekta, ki so potrebne za uporabo objekta, vendar
ne sme presegati višinske kote 299,00 mnv.
(6) Dopustna je postavitev reklamnih stebrov-totemov in
zastav za potrebe oglaševanja trgovine, postavljene na
vidnem mestu s cestne strani, ki ne sme presegati
maksimalne dopustne višine objekta.
Zarisana tlorisna linija objekta se lahko preseže za max.
+1,0 m, v vseh smereh. Manjše tlorisne dimenzije so
dopustne.
(7) Dostopi, vhodi in dovozi do objektov so zarisani
načelno, natančneje se določijo v projektni dokumentaciji.
(8) Streha stavbe je lahko ravna ali blaga enokapnica,
dopustna je zazelenitev strehe in namestitev sončne
elektrarne s kolektorji ter ostale strojne opreme.

Stran 647

8. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih
objektov)
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko
izvaja skladno z veljavnimi predpisi in v skladu s
pristojnimi mnenjedajalci.
(2) Znotraj predmetnega območja OPPN je dopustna
postavitev
spremljajočih
objektov
namenjenih
stanovanjsko trgovskemu objektu: enostavnih in
nezahtevnih objektov, kot so lope, nadstreški, pergole,
paviljoni, priročna skladišča, kolesarnice, ograje…, ter
manj zahtevnih objektov v smislu garaž, priročnih skladišč
in kolesarnic, ograj.
(3) Nezahtevne in enostavne objekte se lahko postavlja
izven gradbene meje. Od meje s sosednjo zemljiško
parcelo so lahko odmaknjeni minimalno 1,5 m oziroma
bližje, s soglasjem lastnika sosednje parcele.
9. člen
(pogoji za ureditev zunanjih površin)
(1) Pri stanovanjsko trgovskem objektu se v okviru
ureditve zunanjih zelenih površin, na severno- zahodni
strani parcele načrtuje skupno otroško igrišče, z otroškimi
igrali. Ob Mariborski cesti se čez celotno dolžino parcele
predvidi drevored.
(2) Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo
avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste.
Ograje so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate,
obsajene z zelenjem in do maksimalne višine 2,0 m.
Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih
površin.
(3) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno
samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene
pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri
gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te
površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih
ovir.
10. člen
(zemljiške - gradbene parcele)
(1) Območje OPPN zavzema parcelo s parc. št. 392/70,
k.o. Slivnica.
VI.

Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro

11. člen
(splošno določbe)
(1) Rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz
izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo
na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi
drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam
povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v
projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.
12. člen
(prometno omrežje, parkiranje)
(1) Dostop do območja je možen preko Polanske ceste do
območja obdelave. Potekal bo s Polanske ceste na jugu
preko parcele 392/59, k.o. Slivnica, kjer so po veljavnem
OPPN-ju predvidena parkirišča za trgovski del objekta.
(2) PM so zagotovljena po normativu 1,5 PM/stanovanje,
kar pomeni približno 59 PM za stanovalce. Parkirišča so
načrtovana na vzhodni strani objekta.
13.člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega
urejanja)
(1) Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe
infrastrukturno v skladu s pogoji nosilcev urejanja

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno s
pristojnimi upravljavci infrastrukture na terenu določiti
natančno lego posameznih vodov. V podrobnem
prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve.
Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji,
izdelani skladno s tem načrtom.
(2) Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase
posameznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s
posameznimi upravljavci infrastrukture.
14. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Vodna oskrba stanovanjsko trgovskega objekta je
možna s priključitvijo na javni vodovodni cevovod ki
poteka po Polanski cesti. Predvidi se priključek PEHD
d110. Priključek ustrezne dimenzije se izvede pravokotno
na ta vodovodni cevovod in v vodomernem jašku vgradi
ustrezni volumetrični obračunski vodomer, ter se izvede
daljinsko odčitavanje porabe vode. Tak v vodooskrbnem
omrežju znaša cca 2,5 bar-a zato se po potrebi v objektu
predvidi naprava za dvig tlaka.
(2) Na osnovi požarne študije se vgradijo dodatni požarni
hidranti.
(3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno
sodelovanje z Mariborskim vodovodom d. o. o. z
upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in
naprav.
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe
kanalizacijsko omrežje. Glede na predvideno kapaciteto
odpadnih vod stanovanjsko trgovskega objekta je pred
začetkom gradnje potrebna nadgradnja obstoječega
črpališča na ulici K cerkvi.
(2) Predvidi se ločeno odvajanje ločen sistem odvajanja
odpadnih vod. Na javno kanalizacijo se predvidi odvod
izključno sanitarnih- komunalnih odpadnih vod od
predvidenega objekta.
Padavinske odpadne vode se naj odvedejo v lokalna
ponikanja, odprte vodotoke oziroma naj se vodijo ločeno,
saj ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo.
Odvajanje padavinskih vod je potrebno izvesti na način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok
padavinskih vod z urbanih površin, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,.. )
(3) Predvideni objekt se nahaja v širšem vodovarstvenem
območju zajetij pitne vode z oznako VVOIII, zato je
potrebno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega
predpisa.
(4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih,
tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov
in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z uredbo zajeti
in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem
usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858).
16. člen
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s
pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami.
(2) Za napajanje predvidenega stanovanjsko trgovskega
objekta z električno energijo bo potrebno zgraditi novo
transformatorsko postajo in sicer TP 20kV/0,4 kV
SLIVNICA DOM 3 ter jo vključiti v srednje napetostno (SN)
20 kV omrežje.
Predvidena TP 20/0,4 kV bo montažna betonska
transformatorska postaja, TP 20/0,4 kV; 1×1000 kVA; tip
TPR-Cv; TSN Maribor. Transformatorska postaja tega tipa

Stran 648

je namenjena oskrbi porabnikov z električno energijo v
elektro distribuciji in industriji.
(3) Način montaže omogoča postavitev TP na teren,
katerega nosilnost presega 0,1 MPa. Za montažo je
potrebno pripraviti izkop, podložni beton in dostop za
mehanizacijo. Konstrukcija je prirejena za montažo do
nadmorske višine 1.500 m. Predvidena transformatorska
postaja bo sestavljena iz skupnega SN in NN stikalna
prostora ter transformatorskega prostora.
(4) Transformatorska postaja bo izdelana iz montažnih
armirano betonskih elementov, po konstrukciji bo
popolnoma montažno – de montažna. Vsi montažni
armirano betonski elementi bodo izvedeni v kovinskih
kalupih, gladke površine, vodo nepropustne izvedbe in
odporni proti mrazu. Transformatorska postaja bo
podkletena. Pod nosilno talno ploščo je predviden kabelski
prostor, globine 90 cm. Pod transformatorskim prostorom
bo nameščeno montažno betonsko korito za prestrezanje
morebitno razlite hladilne in izolacijske tekočine. Korito bo
izvedeno v olje tesni izvedbi ter dimenzionirano za zajetje
celotne količine hladilne in izolacijske tekočine
distribucijskega transformatorja moči 1000 kVA.
Transformatorska postaja ima zunanje mere 3,21 m × 4,14
m ter je višine 2,76 m. Pod terenom je kabelski prostor
globine 0,99 m. Objekt je pritličen.
17. člen
(elektronske komunikacije)
(1) Na območju OPPN je obstoječe TK omrežje na katero
se omogoči priključitev.
Obstoječe TK omrežje, ki poteka po robu navedenega
območja je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi,
prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.
(2) Pri načrtovanju objekta naj investitor, kjer bo izveden
TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in
zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru
kovinske omarice mora biti le ta ozemljena na skupno
ozemljilo objekta. Notranja telekomunikacijska instalacija
se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi.
Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske
instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo z dovodno TK
omarico zaključi v notranji TK omarici( minimalnih dimenzij
350x400x120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti
električno napajanje in prezračevanje.
(3) Na celotnem območju OPPN je dopustno vzpostavljati
malo območne brezžične dostopovne točke v lokalnem
(dostopovnem) komunikacijskem omrežju.
18.člen
(plinovod)
(1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno
omrežje. Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe
plinovodno omrežje po pogojih upravljalca.
19. člen
(ogrevanje in hlajenje)
(1) Predvidi se individualni način ogrevanja. Možno je
ogrevanje na plin, električno energijo in na vse vrste
alternativnega ogrevanja (toplotna črpalka, sončna
energija, DOLB na lesno biomaso….) ter njihovo
kombinacijo. V primeru ogrevanja objektov s toplotno
črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z
geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali
horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor
pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.
20. člen
(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)
(1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno
izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene
soseske na GJI.
VII.

Rešitve in ukrepi
kulturne dediščine

za

celostno

ohranjanje

21. člen
(kulturna dediščina)
(1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in
varovanih območij kulturne dediščine.
VIII.

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih
virov in ohranjanja narave

22. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano
območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred
hrupom.
(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko
opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(3) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno
nivo hrupa meriti in po potrebi
izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.
(4) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki
povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi
varstva pred hrupom.
(5) Ustrezna zvočna zaščita novega objekta mora biti
izkazana v »Elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah« ( v
skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Ur.
List RS št. 10/12) iz katerega mora biti razvidno tudi, da je
s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata,
rolete,…) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v
varovalnih prostorih objekta ne bodo presežene. Pri
načrtovanju pasivne protihrupne zaščite je potrebno
upoštevati obremenitve s hrupom zaradi naraščanja
prometa na AC in Regionalni cesti v dolgoročnem obdobju
20 let.
(6) Ne glede na ugotovitve v« Elaboratu zaščite pred
hrupom v stavbah« zvočna izolativnost predlaganih oken
ne sme biti manjša od 36 dB.
(7) Družba DARS d. d. in upravljalec državnih cest (DRSI)
ne bosta zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za objekt in njegove funkcionalne površine, kot
tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali
bodo posledica obratovanja AC. Izvedba vseh dodatnih
ukrepov za zaščito objekta in območja je obveznost
investitorja novih ureditev in objekta.
23. člen
zaščita pred onesnaževanjem podtalnice
(1) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih
območij je potrebno predvideti na način, da je zmanjša
hipni vodotok padavinskih voda z urbanih površin.
Predvideti je potrebno zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki..)
(2) Končni izkopi gradbene jame na širšem
vodovarstvenem območju. Končni izkopi gradbene jame
na širšem vodovarstvenem območju dovoljeni nad srednjo
gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena
tudi globje, če se transmsivnost vodonosnika na mestu
gradnje ne zmanjša za več kot 10%.
Padavinske vode iz obravnavanega območja, če ne
obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo je
potrebno prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj
bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih
površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad
najvišjo gladino podzemne vode. Padavinsko vodo, ki
odteka iz utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom pokritih
površin objektov in vsebuje usedljive snovi je potrebno

Stran 649

zajeti in mehansko obdelati ustrezno dimenzioniranem
usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858).
(3) Pri odvajanju in čiščenju padavinskih in odpadnih
komunalnih voda je potrebno upoštevati vse zakonske in
podzakonske predpise, ki urejajo to področje.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno
zakonodajo in določili občinskega
odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V
sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan
zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij. Dostop za komunalna
vozila je zagotovljen po vseh javnih dostopnih cestah.
(2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo
ustreznim prevzemnikom.
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno
ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno
zakonodajo.
25. člen
(varstvo naravne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, ekološko
zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko
raznovrstnost.
IX.

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom

26. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Obravnavano območje leži na ravninskem območju.
Ker se nahaja na samem robu erozijsko ogroženega
območja, bo treba v času gradnje zagotoviti, da se ne
poslabšajo erozijske razmere območja. Za zmanjševanje
tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih
nesreč je potrebno omejevati razvoj in dejavnosti na teh
območij, potrebno je ustrezno upravljati s primarno
dejavnostjo ter vzpostaviti nadzor.
(2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici
(European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo
seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo
seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po
Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za
okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je
potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi
evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na
gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje
objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju
sledečega:
 nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene
mehanizacije,
 nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter
motornih in strojnih olj,
 nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi
elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
 nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in
ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4) Obravnavana gradnja se nahaja v območju
nadzorovane rabe mednarodnega javnega letališča
Edvarda Rusjana Maribor. V območju nadzorovane rabe
so posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi
zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti
približati manevrskim površinam samo na dovoljeno
razdaljo. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem
urejanja nahajajo na nadmorski višino 306 mnv.. Novi
predmeti ali podaljški obstoječih predmetov(nadzidave,
antene, klime, reklamni panoji.. ipd…) ne smejo segati nad
vodoravno omejitveno ravnino letališča (306 mnv.) razen,

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

če so zakriti za drugimi, enako visokimi ali višjimi
nepremičnimi predmeti ali, če aeronavtična študija dokaže,
da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in
rednosti zračnega prometa. Območje omejene rabe
letališča je namenjeno le dejavnostim, ki so povezane z
obratovanjem letališča in se določi posebej za vsako
letališče, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov
ter postavitev objektov ter naprav dopustni le za potrebe
takih dejavnosti.
27. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna
ogroženost naravnega okolja majhna. Možnost za
nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna.
V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne.
Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v
glavnem je to zgornji sloj podrasti.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
 da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno
izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih
lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,
 da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za
gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
 da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so
načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara
po stavbah,
 da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med
objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo
zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem.
(4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo
zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi
komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
Takšnim
obremenitvam
mora
»slediti«
tudi
dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
X.

Dopustna odstopanja

28. člen
(odstopanja glede novogradnje)
(1) Natančni tlorisni gabarit stavbe se določi v projektni
dokumentaciji. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko
preseže za max. +1,0 m, v vseh smereh. Manjše tlorisne
dimenzije so dovoljene.
(2) Znotraj gradbene meje so zarisani načelni tlorisi stavb.
Možna je drugačna lega stavb in parkirišč, različna tlorisna
velikost, oblika stavb in parkirišč, kar se natančno opredeli
v projektni dokumentaciji.
29. člen
(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in
parcelacije)
(1) Na podlagi projektno-tehnične dokumentacije so
dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in
energetskem opremljanju, v kolikor te spremembe in
dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in
so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja
vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora.
XI.

Ostali pogoji in obveznosti za izvajanje OPPN

30. člen
(obveznosti investitorjev)
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne
infrastrukture mora investitor pridobiti soglasje upravljavca
obravnavane infrastrukture.

Stran 650

31. člen
(obveznosti izvajalcev)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje
obveznosti:
 pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti
upravljavce prometne, komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode.
 zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in
zemljišč,
 promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem
omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje
ne bo poslabšala,
 sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi,
vkopi),
 v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem
možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi
nastale zaradi gradnje,
 zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
 v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne
ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja
tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in
uporabi škodljivih snovi,
 v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene
službe,
 vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element
krajinskega urejanja,
 zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
 sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste,
ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta
prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s
smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja
prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob
upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII.

Končne določbe

32. člen
(vpogled v OPPN)
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine HočeSlivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je
na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
33. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 03201-32023-015
Datum: 15. 3. 2023
Občina Hoče-Slivnica
dr. Marko Soršak, župan

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA LJUTOMER
412.

Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto
2023

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni
list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl.
US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-,
30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena
Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/11 –UPB,
14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 13/18 in 195/20 –
odl.US) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je
Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, dne 17. 3.
2023 sprejel naslednji
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER
ZA LETO 2023

I.

Splošna določba

1. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se za Občino Ljutomer za leto 2023
določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter
obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja
na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II.

Višina splošnega dela proračuna in struktura
posebnega dela proračuna

2. člen
(sestava proračuna in višina splošnega dela
proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in
izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov
določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
70
700
703
704
71
710
711
712
713
714
72
720
722
73
730
74
740
741
78
787
II.
40
400
401
402
403
409
41
410
411
412
413
42
420
43
431
432
III.

Stran 651

v EUR
Proračun leta 2023
21.302.577

TEKOČI PRIHODKI (70+71)
DAVČNI PRIHODKI
Davki na dohodek in dobiček
Davki na premoženje
Domači davki na blago in storitve
NEDAVČNI PRIHODKI
Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja
Takse in pristojbine
Globe in druge denarne kazni
Prihodki od prodaje blaga in storitev
Drugi nedavčni prihodki
KAPITALSKI PRIHODKI
Prihodki od prodaje osnovnih sredstev
Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev
PREJETE DONACIJE
Prejete donacije iz domačih virov
TRANSFERNI PRIHODKI
Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij
Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije
PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV
Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij

13.463.445
9.631.274
8.278.884
1.090.890
261.500
3.832.171
2.543.521
17.500
27.200
129.950
1.114.000
1.033.950
174.991
858.959
1.058.454
1.058.454
5.654.979
4.090.641
1.564.338
91.749
91.749

SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)

21.138.325

TEKOČI ODHODKI
Plače in drugi izdatki zaposlenim
Prispevki delodajalcev za socialno varnost
Izdatki za blago in storitve
Plačila domačih obresti
Rezerve
TEKOČI TRANSFERI
Subvencije
Transferi posameznikom in gospodinjstvom
Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam
Drugi tekoči domači transferi
INVESTICIJSKI ODHODKI
Nakup in gradnja osnovnih sredstev
INVESTICIJSKI TRANSFERI
Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki
Investicijski transferi proračunskim uporabnikom

5.354.952
1.214.397
177.522
3.415.243
122.900
424.890
4.856.915
249.000
3.201.294
464.023
942.598
10.657.678
10.657.678
268.780
201.852
66.928

PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. – II.)

164.252

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
Skupina/Podskupina kontov
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
(750+751+752)
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV
751 Prodaja kapitalskih deležev
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442)
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije
VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV
(IV.-V.)
C. RAČUN FINANCIRANJA
Skupina/Podskupina kontov
VII. ZADOLŽEVANJE (500)
50 ZADOLŽEVANJE
500 Domače zadolževanje
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)
55 ODPLAČILA DOLGA
550 Odplačila domačega dolga
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU
(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA
9009 Splošni sklad za drugo
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje
programske dele: področja proračunske porabe, glavne
programe in podprograme, predpisane s programsko
klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je
razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine
kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim
načrtom.
Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu
odloku in se objavita na spletni strani Občine Ljutomer.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III.

Postopki izvrševanja proračuna

3. člen
(izvrševanja proračuna)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki
ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na
njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora
biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
4. člen
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov,
določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena
Zakona o javnih financah in prvem odstavku 80. člena
Zakona o javnih financah, tudi:
 prihodki iz naslova najemnin za stanovanja in
poslovne prostore,
 prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje
gozdnih cest,
 prihodki iz naslova okoljskih dajatev,
 prihodki iz naslova turistične takse,
 prihodki iz naslova požarne takse,
 prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega
proračuna in drugih javnih institucij za investicije,

Stran 652

Proračun leta 2023
147.734
147.734
147.734
0
0
0
147.734

Proračun leta 2023
0
0
0
902.299
902.299
902.299
- 590.313
- 902.299
- 164.252
590.313
590.313



prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna
Evropske unije,
 izvirni prihodki krajevnih skupnosti,
 drugi namenski prihodki sofinancerjev.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski
prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v
proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v
višini namenskega prejemka povečata obseg izdatkov
finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu,
se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
5. člen
(krajevne skupnosti)
Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so vključeni v
prihodke in odhodke občinskega proračuna in so sestavni
del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov
krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov
krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo
zadolževati.
Krajevne skupnosti v okviru svojih nalog in finančnega
načrta sklepajo pravne posle, o katerih odločajo sveti
krajevnih skupnosti.
6. člen
(sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov)
Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se
v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke,
za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in
za investicijske izdatke.
Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov
posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi,
ki urejajo posamezna področja.
Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih
uporabnikov se dogovori s pogodbo.
7. člen
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji
sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans
proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporejanju pravic porabe v posebnem delu
proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in
podkonti odloča na predlog neposrednega uporabnika
predstojnik neposrednega uporabnika.
Predstojnik neposrednega uporabnika s poročilom o
izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z
zaključnim računom poroča občinskemu svetu o
veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji.
8. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v
breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte,
ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda
javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj
načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v
sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega
uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za
investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme
presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem
načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
 v letu 2024 50 % navedenih pravic porabe in
 v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic
porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega
uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za
blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati
25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu
neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne
veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi
pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska
pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na
najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za
dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in
drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje
neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za
pogodbe, ki se financirajo namenskih sredstev EU,
namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev
drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske
udeležbe.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega
člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega
uporabnika in načrtu razvojnih programov.
9. člen
(spremljanje in spreminjaje načrta razvojnih
programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz
veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so
uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge
spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi
proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim
proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in
veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v
delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi
vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti
odloča predstojnik neposrednega uporabnika, ki lahko
spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih
programov.
Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt
razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov
nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče
leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v
tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih
programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

Stran 653

10. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi so:
1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ.
2. Podračun stanovanjskega sklada ustanovljenega na
podlago Odloka o ustanovitvi proračunskega
stanovanjskega sklada (Uradno glasilo Občine
Ljutomer, št. 12/09).
Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini
124.000 EUR.
O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz
drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do
višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča županja
in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
IV.

Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in
finančnega premoženja

11. člen
(odpis dolgov)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena
Zakona o javnih financah, lahko županja v letu 2023
dolžniku do višini 100 EUR odpiše dolgove, ki jih ima do
občine. Skupna vrednost odpisov ne sme preseči višine
1.000 EUR.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega
dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška
dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz
prvega odstavka tega člena ne všteva.
V.

Obseg poroštev občine ter javnega sektorja

12. člen
(obseg izdanih poroštev občine)
Občina Ljutomer za izpolnitev obveznosti javnih zavodov
in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2023 ne
bo dajala poroštev.
13. člen
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih
uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij,
katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v
katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv na upravljanje)
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna
podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne
osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv se v letu 2023 ne smejo zadolževati.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna
podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne
osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno
prevladujoč vpliv v letu 2023 ne smejo izdajati poroštev.
VI.

Prehodne in končne določbe

14. člen
(začasno financiranje v letu 2024)
V obdobju začasnega financiranja Občine Ljutomer v letu
2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta
odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
15. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 410/2023-10-25
Datum: 17. 3. 2023
Občina Ljutomer
mag. Olga Karba, županja

Št. 17/20.3.2023
413.

Uradno glasilo slovenskih občin

Odlok o podlagah za odmero komunalnega
prispevka za obstoječo komunalno opremo za
območje Občine Ljutomer

Na podlagi 230., 241. in 242. člena Zakona o urejanju
prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 –
UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 –
ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A
in 80/20-ZIUOOPE), 21. člena Uredbe o programu
opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za
odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno
opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka
(Uradni list RS, št. 20/19, 30/19-popr. in 34/19) in 18.
člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni glasilo Občine
Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet
Občine Ljutomer na 4. redni seji dne 17. 3. 2023 sprejel
ODLOK
O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA
PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO
ZA OBMOČJE OBČINE LJUTOMER
I.

Splošne določbe

1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero
komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo
za celotno območje občine Ljutomer.
(2) Odlok določa:
 stroške za posamezne vrste obstoječe komunalne
opreme,
 stroške obstoječe komunalne opreme na enoto
mere,
 merila za odmero komunalnega prispevka za
obstoječo komunalno opremo,
 občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in
 upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo.
2. člen
(predmet komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo
se odmerja za naslednjo komunalno opremo:




cestno omrežje,
vodovodno omrežje in
kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih
komunalnih voda s čistilno napravo.
(2) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe
komunalne opreme se odmeri, kadar:
 se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali
neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne
opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto
komunalne opreme oziroma obstaja možnost
priključitve ali bremenitve komunalne opreme, katere
uporaba je s predpisom obvezna;
 se obstoječemu objektu povečuje bruto tlorisna
površina ali
 se obstoječemu objektu spreminja namembnost.
3. člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v
predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa
podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero
komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo
ter odmero in izračun komunalnega prispevka.
II.

Podlage za odmero komunalnega prispevka

Stran 654

4. člen
(oskrbna območja obstoječe komunalne opreme)
(1) Oskrbna območja po tem odloku so določena za
posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na
območju občine in so prikazana v grafičnem delu
Elaborata za pripravo odloka o podlagah za odmero
komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo
za območje občine Ljutomer. Gre za naslednje grafične
prikaze:
 Karta 1 – Vodovod – Pregledna karta oskrbnega
območja javnega vodovoda;
 Karta 2 – Kanalizacija – Pregledna karta oskrbnega
območja javne kanalizacije;
 Karta 3 – Ceste – Pregledna karta oskrbnega
območja javnega cestnega omrežja;
(2) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno,
da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka
na posamezno komunalno opremo, ki je s programom
opremljanja določena za oskrbno območje, na katerem
objekt leži, ali te ni mogoče uporabljati, se komunalni
prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta
s komunalno opremo.
(3) V primeru, da se objekt, ki se priključuje na posamezno
komunalno opremo, nahaja izven oskrbnega območja te
komunalne opreme, se obračunsko območje razširi na
parcelo tega objekta.
(4) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo
se odmeri samo za tiste vrste obstoječe komunalne
opreme, na katere lahko zavezanec priključi svoj objekt
oziroma mu je omogočena njihova uporaba.
5. člen
(merila za odmero komunalnega prispevka za
obstoječo komunalno opremo)
Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila:
 površina gradbene parcele stavbe;
 bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbeno
inženirskega objekta;
 razmerje med deležem gradbene parcele stavbe
(Dpo) in deležem površine objekta (Dto) pri izračunu
komunalnega prispevka za obstoječo komunalno
opremo;
 faktor namembnosti objekta Fn;
 prispevna stopnja zavezanca psz(i).
6. člen
(površina gradbene parcele stavbe)
(1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje
objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno
gradbeno dovoljenje, se podatki o površini parcele
povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega
dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev.
(2) Če površine gradbene parcele ni mogoče dobiti na
način iz prejšnjega odstavka, se za površino gradbene
parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških
parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge
ureditve, ki so namenjene trajni rabe te stavbe, pri čemer
se upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem
je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja
opremljenosti stavbnega zemljišča ali površine gradbene
parcele ni mogoče določiti na način iz prvega oziroma
drugega odstavka tega člena, se za izračun komunalnega
prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe
upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine
zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine Fp,
pri čemer velja, da Fp znaša 2,5.
(4) Fp se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka,
če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

parcele, v primerih ko se objekt naknadno priključuje na
obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni
prispevek še ni bil odmerjen in pri odmeri komunalnega
prispevka za stavbo, ki se ji ne določa gradbene parcele,
ker se gradi na zemljišču, ki ni stavbno.
7. člen
(bruto tlorisna površina objekta)
(1) Bruto tlorisna površina objekta se določi po standardu
SIST ISO 9836.
(2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje
objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se
podatek o bruto tlorisni površini objekta povzame iz
dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja,
izdelane po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja
opremljenosti stavbnega zemljišča, se za izračun
komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta
določi tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz
uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremičnin,
pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec za plačilo
komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto
tlorisna površina objekta manjša od izračunane na način iz
prejšnjega stavka, se pri izračunu komunalnega prispevka
upošteva bruto tlorisna površina objekta iz elaborata za
vpis v uradno evidenco, če je vložena popolna vloga za
vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine
objekta v uradno evidenco.
(4) Način določanja bruto tlorisne površine objekta iz
prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri odmeri

Stran 655

komunalnega prispevka v primerih, ko se objekt naknadno
priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu
komunalni prispevek še ni bil odmerjen.
8. člen
(razmerje med deležem gradbene parcele in deležem
površine objekta)
Razmerje med deležem gradbene parcele (Dp o) in
deležem površine objekta (Dto) je enako za vse vrste
obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in
znaša Dpo = 0,3 ter Dto = 0,7.
9. člen
(faktor namembnosti objekta)
(1) Namembnost objekta se določi v skladu s predpisom,
ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen
uporabe objektov in se upošteva z uporabo faktorjev
namembnosti objekta (Fn).
(2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za
katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o
namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o
gradnji objektov.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja
opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska
namembnost objekta.
(4) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji
faktorji namembnosti objekta:

Preglednica 1: Določitev faktorjev namembnosti glede na vrsto objekta
Vrsta objekta

Enostanovanjske stavbe
enostanovanjske stavbe
Večstanovanjske stavbe
 dvostanovanjske stavbe
 tri in večstanovanjske stavbe
Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
Gostinske stavbe
 hotelske in podobne gostinske stavbe
 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
Poslovne in upravne stavbe
Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
 postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih
komunikacij ter z njimi povezane stavbe
 garažne stavbe
Industrijske stavbe in skladišča
 industrijske stavbe
 rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe
Stavbe splošnega družbenega pomena
 stavbe za kulturo in razvedrilo
 muzeji, arhivi in knjižnice
 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
 stavbe za zdravstveno oskrbo
 stavbe za šport
Druge nestanovanjske stavbe
 nestanovanjske kmetijske stavbe
 obredne stavbe
 kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene
 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje

Fn

Oznaka v
klasifikaciji
objektov CC-SI

1,00

1110

1,00
1,00
1,00

1121
1122
1130

1,10
1,10
1,00
1,30

1211
1212
1220
1230

1,00

1241

0,70

1242

1,00
1,00

1251
1252

0,90
0,90
0,90

1261
1262
1263

0,90
0,90

1264
1265

0,70
0,70
0,70

1271
1272
1273

0,70

1274

(5) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za vse vrste gradbenih inženirskih objektov
(oznaka 2 v CC-SI) je Fn enak 0,3.

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 656

10. člen
(stroški obstoječe komunalne opreme)
Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme, upoštevane v tem odloku na ustreznih oskrbnih območjih so sledeči:
Stroški obstoječe komunalne
opreme v EUR

Vrsta obstoječe komunalne opreme
1. Vodovodno omrežje
2. Kanalizacijsko omrežje
3. Cestno omrežje

31.793.840
16.916.578
64.400.180

11. člen
(stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere)
Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na ustreznem oskrbnem območju, preračunani na enoto mere, to je na
m2 gradbene parcele stavbe CpO(i) in na m2 bruto tlorisne površine objekta CtO(i), znašajo:
Cp
(v EUR/m2)

Komunalna oprema
1. Vodovodno omrežje
2. Kanalizacijsko omrežje
3. Cestno omrežje

3,33
3,81
6,62

Ct
(v EUR/m2)
13,31
12,83
24,75

12. člen
(prispevna stopnja zavezanca)
Za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se določi naslednja prispevna stopnja zavezanca p sz(i):
 za vodovodno omrežje
46 %,
 za kanalizacijsko omrežje
79 % in
 za cestno omrežje
93 %.
III.

Izračun komunalnega prispevka

13. člen
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se za stavbe izračuna tako, da se na podlagi oskrbnih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne
opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako
posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za
izračun:
KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i)
(2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:
 KPobstoječa(i)
znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne
opreme;
 AGP
površina gradbene parcele stavbe;
 Cpo(i)
stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m 2 gradbene parcele
stavbe;
 Dpo
delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo;
 ASTAVBA
bruto tlorisna površina stavbe;
 Cto(i)
stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m 2 bruto tlorisne
površine objekta;
 Dto
delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo;
 Fn
faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe;
 psz(i)
prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme
(%);
 i
posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme.
(3) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste obstoječe komunalne
opreme na naslednji način:
KP = Σ KPi
Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu.
14. člen
(posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)
(1) V primeru spremembe namembnosti obstoječega
objekta, gradnje novega objekta na mestu prej
odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe
obstoječega objekta se za izračun komunalnega prispevka

upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. Če
je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni
prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z
navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan.
Komunalni prispevek za vsako posamezno vrsto
komunalne opreme se izračuna na naslednji način:

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

KPi = KPnovo stanje objekta – KPstaro stanje objekta
(2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se
komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za
novogradnjo.
IV.

Plačilo komunalnega prispevka

15. člen
(plačilo komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se lahko v primeru odmere
komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti
zemljišča odmeri kot obročno plačilo na največ 12
obrokov, vendar mora zavezanec za plačilo to ustrezno
označiti na vlogi za odmero komunalnega prispevka ali še
pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino
pisno prošnjo z navedbo števila obrokov. V tem primeru
zavezanec za plačilo in Občina Ljutomer skleneta
pogodbo, v kateri so opredeljeni plačilni rok, število
obrokov in zavarovanje plačila.
(2) V primeru obročnega plačila znaša minimalni obrok
100 EUR. Ne glede na določilo prvega odstavka tega
člena lahko temu primerno občina prilagodi število
obrokov.
V.

Oprostitve plačila komunalnega prispevka

16. člen
(pretekla vlaganja zaradi odstranitve objekta)
(1) V primeru odstranitve obstoječega objekta in gradnje
novega objekta na predmetnem zemljišču se v celoti
upošteva pretekla vlaganja v posamezne vrste komunalne
opreme v primeru odstranitve in gradnje novega objekta,
če na podlagi razpoložljive dokumentacije tako odloči
pristojni občinski organ. Upoštevanje odstranjenih
objektov pri odmeri komunalnega prispevka je možno le
za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega
dovoljenja in samo, če od odstranitve objekta do dne
podaje vloge za odmero komunalnega prispevka ni
preteklo več kot pet let.
(2) Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve
objekta je zavezanec dolžan predložiti dokumentacijo o
odstranjenem objektu, iz katere so razvidni obstoj in status
objekta ter podatki o zmogljivosti, namembnosti in
komunalni opremljenosti objekta. Če dokazi ne obstajajo,
upoštevanje
odstranjenega
objekta
pri
odmeri
komunalnega objekta ni možno.
(3) Za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega
dovoljenja, se lahko štejejo tudi objekti zgrajeni pred 31.
decembrom 1967, vendar le, če investitor predloži dokaze
glede izpolnjevanja domneve gradbenega in uporabnega
dovoljenja v skladu z določbo zakona, ki ureja graditev.
Breme dokazovanja je na strani investitorja. Če dokazi ne
obstajajo, upoštevanje odstranjenega objekta pri odmeri
komunalnega objekta ni možno.
17. člen
(občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka)
(1) Komunalnega prispevka za obstoječo komunalno
opremo se ne plača za gradnjo enostavnih objektov, ki se
jih šteje za pomožne objekte na gradbeni parceli ali
pripadajočem zemljišču osnovnega objekta.
(2) Plačilo komunalnega prispevka se ob upoštevanju
razvojnih dokumentov in dokazil oprosti v višini 100 % za
gradnjo objektov, namenjenih zaščiti, reševanju, pomoči
ali izvajanju gasilskih dejavnosti.
VI.

Prehodne in končne določbe

Stran 657

18. člen
(vračilo komunalnega prispevka)
Na zahtevo investitorja se, ob izpolnitvi zakonskih
pogojev, vračilo plačanega komunalnega prispevka v
nerevalorizirani vrednosti izvede v roku 30 dni od
pravnomočnosti odločbe o vračilu. Zavezanec mora k
zahtevi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno,
da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da
mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je
gradbeno dovoljenje prenehalo veljati.
19. člen
(obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega
prispevka)
Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih,
veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega
prispevka.
20. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o
programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega
prispevka za območje občine Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer, št. 3/15).
21. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 354-10/2023-28
Datum: 17. 3. 2023
Občina Ljutomer
mag. Olga Karba, županja

414.

Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve
Občine Ljutomer v letu 2023

Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS,
št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/13, 55/2015 – ZFisP,
13/2018, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-10), 18. ter
119. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine
Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je
Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, 17. 3. 2023
sprejel
ODLOK
O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE
OBČINE LJUTOMER V LETU 2023
1. člen
Za odpravo posledic neurij z dolgotrajnimi deževnimi
obdobji, ki so povzročile več zemeljskih plazov v Občini
Ljutomer, se proračunska rezerva Občine Ljutomer za leto
2023 nameni za plačilo predhodnega geomehanskega
poročila ter projektne dokumentacije PZI za sanacijo
plazov. Sredstva za leto 2023 se namenijo za izvedbo
sanacije plazu v Moravcih (pobočje hriba proti Gomili in
stabilizacija terena stanovanjske hiše z gospodarskim
poslopjem) vključno z lokalno cesto LC 223131
Radoslavci – Moravci, za geodetsko odmero cest,
postavitev porušenih mejnikov po sanaciji plazov in
izdelavo investicijske dokumentacije za sanacijo plazov.
Sredstva se namenijo za projektno dokumentacijo in
sanacijo mostov, ter sanacijo cest in komunalne
infrastrukture, po neurjih iz prejšnjih let in v letu 2023.

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

2. člen
Za namene iz prvega člena se iz sredstev sklada
proračunske rezerve Občine Ljutomer zagotovijo lastna
sredstva do višine v sprejetem proračunu za leto 2023,
vključno z ostankom iz preteklega leta in v višini
transfernega prihodka Ministrstva za naravne vire in
prostor za sanacijo plazov na podlagi predračuna
sanacijskih del, zahtevka Občine Ljutomer in pogodbe o
sofinanciranju v kolikor bodo sredstva za ta namen možno
pridobiti na podlagi vloge Občine Ljutomer in bodo
sredstva zagotovljena s strani Ministrstva za naravne vire
in prostor.
Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se
namenijo za stroške izdelave projektne in investicijske
dokumentacije za sanacijo plazu in izgradnjo mostov, za
izvedbo gradbenih del sanacije plazov, odmero cest po
sanaciji plazov iz 1. člena tega odloka, postavitve
porušenih mejnikov, sanacijo škode na cestah in cestni ter
komunalni infrastrukturi, ki nastaja zaradi neugodnih
vremenskih razmer in neurij ter za stroške gradbenih,
tehničnih, finančnih in varnostnih nadzorov.
3. člen
Sredstva za sanacijo po naravnih nesrečah se črpajo v
skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev
sanacijskih, intervencijskih in projektantskih ter ostalih del
vključno z nadzori, ki so povezana z odpravo posledic
naravnih nesreč po računih oz. gradbenih situacijah.
4. člen
Sredstva za sanacijo plazišč in cest, ki so jih poškodovali
plazovi se iz proračunske rezerve črpajo glede na, za ta
namen, pridobljena finančna sredstva s strani Ministrstva
za naravne vire in prostor v skladu z Vlogo za dodelitev
sredstev za odpravo posledic naravne nesreče - plazov za
stabilizacijo terena in objektov ter obnovo občinske ceste
in komunalne infrastrukture v skladu s pogodbo, ki se
sklene med Občino Ljutomer ter Ministrstvom za naravne
vire in prostor.
5. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.

Stran 658

Številka: 032/2023-29
Datum: 17. 3. 2023
Občina Ljutomer
mag. Olga Karba, županja

415.

Sklep o seznanitvi z Elaboratom o oblikovanju
cen 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini
Ljutomer in potrditvi cene 24 urne dežurne
službe in pokopališke dejavnosti v Občini
Ljutomer

Na podlagi 28. in 34. člena Zakona o pogrebni in
pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), Uredbe o
metodologiji za oblikovanje cen 24 urne dežurne službe
(Uradno glasilo RS, št. 5/2018), 11. 13 in 16. člena Odloka
o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/2019 in 41/2020)
ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo
Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13), je Občinski svet
Občine Ljutomer na 4. redni seji dne 17. 3. 2023 sprejel
naslednji
SKLEP št. 32
1. Občinski svet občine Ljutomer se je seznanil z
Elaboratom o oblikovanju cen 24 urne dežurne pogrebne
službe v Občini Ljutomer, ki ga je izdelalo podjetje
Pogrebna dejavnost in cvetličarna Hiacinta Dušan Bratuša
s.p., Križevci pri Ljutomeru 3/c, 9242 Križevci, z dne
februar 2023.
2. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi ceno 24 urne
dežurne službe in pokopališke dejavnosti v Občini
Ljutomer:
I. Predračunska cena
znaša 109,59 EUR.

II. Cene storitev v zvezi z upravljanjem pokopališč
Zap.
GROBNINA
Št.
1.
Otroški grob
2.
Enojni grob
3.
Dvojni grob
4.
Grobnica
5.
Žarni talni grob
6.
Žarni zidni grob
7.
Raztros pepela na pokopališču

storitve 24 urne dežurne službe

CENA v EUR
18,03
21,31
26,23
29,51
18,03
18,03
43,84

III. Cene za uporabo pokopaliških objektov in naprav
Zap.
Pokopališki objekt ali naprava
Št.
1.
Uporaba mrliške vežice 1 dan
2.
Uporaba mrliške vežice do 4 ure
3.
Uporaba ozvočenja z postavitvijo in odstranitvijo – dvojno ozvočenje
IV. Cene za storitve grobarjev
Zap.
Storitev
Št.
1.
Izkop in zasutje groba vključno z zaščito sosednjih grobov- klasični pokop
2.
Izkop in zasutje groba vključno z zaščito sosednjih grobov-žarni talni pokop
3.
Pokop z žaro v zidni grob
4.
Pogrebno moštvo klasični pokop s krsto

Cena v EUR
47,49
38,36
42,00
Cena
v
EUR
170,00
51,14
42,00
120,00

Št. 17/20.3.2023
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 659

Pogrebno moštvo žarni pogreb
Pogrebno moštvo- raztros pepela
Pogrebno moštvo- pokop v obstoječo grobnico
Prekop posmrtnih ostankov na istem pokopališču-klasični grob
Prekop posmrtnih ostankov na istem pokopališču- žarni talni grob
Prekop posmrtnih ostankov in pokop na drugem pokopališču v občini- klasični
grob
Prekop posmrtnih ostankov in pokop na drugem pokopališču v občini- žarni
talni grob
Prva ureditev groba
Stroški urejanja dokumentacije ob prijavi pokopa
Izdaja soglasij v skladu s 36. členom ZPPDej

80,00
40,00
120,00
1.300,00
112,00
1.400,00
212,00
50,00
16,00
15,00

Vse cene so brez DDV.
3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in
začne veljati 15. dan po objavi.
4. S uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati sklepi št.
237, št. 238 in št. 239 z 28. 4. 2008, sklep št. 83 z
1.6.2011 in sklep št. 130 z 13.9.2011.
Številka: 354/2023-10-32
Datum: 17. 3. 2023
Občina Ljutomer
mag. Olga Karba, županja

416.

Spremembe Pravilnika o plačah, sejninah in
drugih prejemkih občinskih funkcionarjev,
članov delovnih teles občinskega sveta, članov
svetov ožjih delov občine ter članov drugih
organov Občine Ljutomer

Na podlagi 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.
list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo,
76/2008, 79/2009, 51/10,
40/12 – ZUJF, 14/15 –
ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o sistemu plač v javnem
sektorju (Uradni list RS št. 108/09 – uradno prečiščeno
besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 –
ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 ZUJF, 46/13,
25/14 ZFU, 50/14, 95/14 ZUPPJS15, 82/15, 23/17 ZDOdv,
67/17, 84/18, 204/21 in 139/22; v nadaljnjem besedilu
ZSPJS) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno
glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in
1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji,
dne 17. 3. 2023 sprejel naslednji
SPREMEMBE PRAVILNIKA
O PLAČAH, SEJNINAH IN DRUGIH PREJEMKIH
OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH
TELES OBČINSKEGA SVETA, ČLANOV SVETOV
OŽJIH DELOV OBČINE TER ČLANOV DRUGIH
ORGANOV OBČINE LJUTOMER
1. člen
V Pravilniku o plačah, sejninah in drugih prejemkih
občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega
sveta, članov svetov ožjih delov občine ter članov drugih
organov Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer
št. 1/2016; v nadaljevanju: pravilnik) se v 3. členu
spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:
»Župan Občine Ljutomer je v skladu z zakonom, ki ureja
plače v javnem sektorju, uvrščen v 52. plačni razred.«

2. člen
V 4. členu pravilnika se spremeni prvi odstavek tako, da
se glasi:
»Podžupan, je v skladu z zakonom, ki ureja plače v
javnem sektorju, uvrščen v plačne razrede v razponu od
37 do 44.«
3. člen
Spremeni se 10. člen pravilnika, ki se po novem glasi:
»Predsednik in člani sveta krajevne skupnosti imajo za
delo v svetu krajevne skupnosti pravico do plačila v obliki
sejnine oz. plačila za predstavljanje in zastopanje, v
maksimalni višini 5 % plače župana letno in sicer:
 Predsedniku pripada sejnina za sejo sveta krajevne
skupnosti – 2,08 % plače župana
 Članu pripada sejnina za sejo sveta krajevne
skupnosti – 1,55 % plače župana
 Predsedniku za predstavljanje in zastopanje KS:
 2,25 % plače župana v posamezni krajevni
skupnosti do 1000 prebivalcev
 2,37 % plače župana v posamezni krajevni
skupnosti od 1001 do 2000 prebivalcev
 2,91 % plače župana v krajevni skupnosti nad
2000 prebivalcev.«
4. člen
Spremeni se tretji odstavek 12. člena pravilnika tako, da
se glasi:
»Občinski funkcionarji in člani drugih organov imajo
pravico do povračila stroškov prevoza v zvezi z udeležbo
na seji občinskega sveta in sejah delovnih teles ter drugih
organov, in sicer v višini kilometrine, ki je določena z
veljavnimi predpisi, ki urejajo povračilo stroškov prevoza
na delo za javne uslužbence.«
5. člen
Spremeni se drugi odstavek 15. člena pravilnika tako, da
se glasi:
»Plačila za opravljanje funkcije (župan, podžupan, člani
občinskega sveta), sejnine, plačila in drugi prejemki se
izplačujejo mesečno za pretekli mesec, najkasneje do 10.
dne v mesecu.«
6. člen
Ta sprememba pravilnika začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa
se začne s 1. 4. 2023.
Številka: 007-14/2023-10-30
Datum: 17. 3. 2023
Občina Ljutomer
mag. Olga Karba, županja

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA PODLEHNIK
417.

Sklep o spremembi pričetka veljavnosti cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb
varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini
Podlehnik

Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje
cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva
okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19,
49/20-ZIUZEOP, 44/22-ZVO-2) in 15. člena Statuta
Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št.
96/09 in 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji
1. izredni seji, dne 16. 3. 2023 sprejel naslednji
SKLEP
O SPREMEMBI PRIČETKA VELJAVNOSTI CEN
STORITEV OBVEZNIH GOSPODARSKIH JAVNIH
SLUŽB
VARSTVA OKOLJA OSKRBE S PITNO VODO V
OBČINI PODLEHNIK
1.
Četrti člen Sklepa o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen
storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja
oskrbe s pitno vodo v Občini Podlehnik, št. 355-1/2023, z
dne 23. 2. 2023, se spremeni tako, da se glasi:
»Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 2023.«
2.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na občinskem
svetu.
Številka: 355-1/2023-6
Datum: 16. 3. 2023
Občina Podlehnik
mag. Sebastian Toplak, župan

OBČINA ZREČE
418.

Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev
Občinskega podrobnega prostorskega načrta
za območje doma za starejše občane in
oskrbovana stanovanja

Na podlagi 119. in 129. člena Zakona o urejanju prostora,
ZureP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) in 31. člena Statuta
Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in
2/23) je župan Občine Zreče dne 14. 03. 2023 sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV
OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA ZA OBMOČJE DOMA ZA STAREJŠE
OBČANE IN OSKRBOVANA STANOVANJA
1. člen
(splošno)
(1) S tem sklepom se začne postopek priprave
Sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega
prostorskega načrta za območje doma za starejše občane
in oskrbovana stanovanja; v nadaljevanju SD OPPN).
(2) Pravna podlaga za izdelavo SD OPPN je Zakon o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) v
nadaljevanju ZUreP-3.

Stran 660

(3) Identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov:
3433.
2. člen
(območje in predmet načrtovanja)
(1) Obravnavano območje je v Občinskem prostorskem
načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
27/21 – UPB) opredeljeno kot enota urejanja prostora z
oznako UN1/001, z namensko rabo:
stanovanjske
površine za posebne namene (SB).
(2) Na območju je veljaven Odlok o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za območje doma za
starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja
(Uradni list RS, št. 30/10), skladno s katerim je na tem
območju predvidena umestitev doma za starejše občane
in varovana stanovanja. Veljavni Odlok ne omogoča
gradnje v načrtovanih tlorisnih dimenzijah, zato je
potrebna Sprememba in dopolnitev Občinskega
podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju SD
OPPN).
(3) Območje SD OPPN obsega zemljiške parcele št.
925/8, 925/1, 925/10 in 925/11 vse parcele k.o. 1100 –
Zreče. Velikost območja SD OPPN je 5283.34 m².
(4) Območje SD OPPN se lahko na podlagi rešitev in
ugotovitev iz strokovnih podlag ali na podlagi zahtev
nosilcev urejanja prostora v postopku priprave tudi
spremeni – smiselno razširi ali zoži z namenom, da se
zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne
ureditve obravnavanega območja.
(5) Predmet SD OPPN so ureditve, ki bodo omogočile
gradnjo doma upokojencev in oskrbovanih stanovanj.
3. člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
(1) Pri izdelavi SD OPPN se upošteva projektno
dokumentacijo DGD projekt ARHITEKTURE (izdelal
ARHITEKT ERNST d.o.o., št. projekta 012/2020, januar
2021) ter Pobudo za pripravo sklepa o pripravi
prostorskega akta, izdelal IUP d.o.o., št. proj. 1/23.
(2) V kolikor se izkaže, da strokovne podlage ne
ustrezajo oziroma je potrebno zagotoviti dodatne
strokovne podlage, le-te zagotovi naročnik. V sklopu
izdelave se po potrebi oziroma na podlagi usmeritev
nosilcev urejanja prostora zagotovijo tudi vse potrebne
strokovne podlage.
4. člen
(vrsta postopka)
Priprava SD OPPN bo izvedena v skladu z ZUreP-3, po
rednem postopku, pri čemer se smiselno uporabljajo
določbe od 119. do 124. člena.

(1)









5. člen
(roki za pripravo občinskega podrobnega
prostorskega načrta)
Okvirni roki za pripravo SD OPPN:
pridobitev mnenja zavoda, pristojnega za ohranjanje
narave o verjetnosti pomembnih vplivov na varovana
območja in o obveznosti izvedbe presoje
sprejemljivosti na varovana območja (30 dni)
priprava sklepa o pripravi SD OPPN (15 dni)
občina pošlje vlogo za dodelitev identifikacijske
številke (ID) k SD SD OPPN in v javno objavo sklepa
o pripravi SD OPPN (vključno z mnenjem ZRSVN in
sprejetim sklepom o pripravi SD OPPN) na
Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za
prostor, graditev in stanovanja (30 dni)
pridobitev konkretnih smernic NUP (30 dni)
izdelava osnutka SD OPPN (30 dni)
poziv NUP za podajo mnenja k osnutku SD OPPN,
pridobitev mnenj (30 dni)

Št. 17/20.3.2023

Uradno glasilo slovenskih občin




izdelava dopolnjenega osnutka SD OPPN (15 dni)
javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega
osnutka SD OPPN (30 dni)
 priprava stališča do pripomb in predlogov (30 dni)
 izdelava predloga SD OPPN (15 dni)
 pridobitev drugih mnenj NUP po potrebi (30 dni)
 izdelava usklajenega predloga SD OPPN (15 dni)
 obravnava in sprejemanje odloka na občinskem
svetu
 objava prostorskega akta
 izdelava končnih izvodov SD OPPN (5 dni)
(2) V primeru potrebnosti izvedbe CPVO se izdela tudi
okoljsko poročilo ter nanj pridobi mnenje ministrstva in
relevantnih NUP o ustreznosti okoljskega poročila.
6. člen
(nosilci urejanja prostora)
(1) Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki v
postopku priprave SD OPPN podajo mnenja so:
 RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in
reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,
 RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat
za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 21,
1000 Ljubljana,
 RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija
RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17,
2000 Maribor,
 Občina Zreče (za področja oskrbe s pitno vodo,
ravnanja z odpadnimi vodami ter občinskih cest in
javnih površin),
 Elektro Maribor d.d. Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,
 Saubermacher Slovenija d.o.o., Matije Gubca 2,
9000 Murska Sobota
 Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana,
 Telekom Slovenije, PE Celje, Lava 1, 3000 Celje,
 Telemach d.o.o., Brnčičeva ul. 49 a, 1231 Ljubljana
Črnuče,
 Krajevna skupnost Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214
Zreče.
(2) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja
prostora, če se v postopku priprave SD OPPN izkaže, da
ureditve posegajo v njihovo delovno področje.
7. člen
(način vključevanja javnosti)
(1) Predvideno je z zakonom predpisano sodelovanje
javnosti. Občina Zreče seznani javnost s pričetkom
postopka priprave SD OPPN z objavo tega sklepa in
gradiva na spletni strani Občine.
(2) Občina Zreče izvede javno razgrnitev dopolnjenega
osnutka SD OPPN. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni,
v tem času se organizira javno obravnavo razgrnjenega
gradiva. Javnost se na krajevno običajen način seznani s
krajem in časom javne razgrnitve in javne obravnave, s
spletnim naslovom, kjer bo gradivo javno objavljeno, z
načinom dajanja pripomb in predlogov ter z rokom za
njihovo posredovanje.
(3) Občina Zreče prouči pripombe in predloge javnosti ter
do njih zavzame stališča, ki jih s sklepom potrdi. Na
podlagi stališč se pripravi predlog SD OPPN. Vsa gradiva
občina objavi na svoji spletni strani.
(4) Občinski svet Občine Zreče sprejeme SD OPPN z
odlokom, ki se objavi v uradnem glasilu občine.
8. člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave SD
OPPN)
Vse strokovne podlage in izdelavo SD OPPN bo
financirala Občina Zreče.

Stran 661

9. člen
(presoja sprejemljivosti na okolje)
V skladu z drugim odstavkom 128. člena ZUreP-3 je bilo
pridobljeno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo
narave o verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana
na varovana območja in mnenje o obveznosti izvedbe
presoje sprejemljivosti plana na varovana območja št.:
3563-0112/2023-2 z dne 2. 3. 2023. Iz mnenja izhaja, da
presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na
varovana območja za SD OPPN ni treba izvesti.
10. člen
(začetek veljavnosti)
Ta sklep se skupaj z mnenjem Zavoda RS za varstvo
narave in po predhodni pridobitvi identifikacijske številke
objavi v prostorsko informacijskem sistemu ter na spletni
stani Občine Zreče, objavi se tudi v Uradnem glasilu
slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 3505-0011/2021-20
Datum: 14. 03. 2023
Občina Zreče
mag. Boris Podvršnik, župan

Št. 17/20.3.2023

410.

411.

412.
413.

414.
415.

416.

417.

418.

OBČINA GORNJI GRAD
Zaključni račun proračuna
Gornji Grad za leto 2022

Uradno glasilo slovenskih občin

Občine

Stran
644

OBČINA HOČE-SLIVNICA
Odlok o Občinskem podrobnem
prostorskem načrtu za del območja sl
17/1 v k.o. Slivnica – stanovanjsko
trgovski objekt

Stran
646

OBČINA LJUTOMER
Odlok o proračunu Občine Ljutomer za
leto 2023
Odlok o podlagah za odmero
komunalnega prispevka za obstoječo
komunalno opremo za območje Občine
Ljutomer
Odlok o uporabi sredstev proračunske
rezerve Občine Ljutomer v letu 2023
Sklep o seznanitvi z Elaboratom o
oblikovanju cen 24 urne dežurne
pogrebne službe v Občini Ljutomer in
potrditvi cene 24 urne dežurne službe
in pokopališke dejavnosti v Občini
Ljutomer
Spremembe Pravilnika o plačah,
sejninah in drugih prejemkih občinskih
funkcionarjev, članov delovnih teles
občinskega sveta, članov svetov ožjih
delov občine ter članov drugih organov
Občine Ljutomer

Stran
651

OBČINA PODLEHNIK
Sklep o spremembi pričetka veljavnosti
cen storitev obveznih gospodarskih
javnih služb varstva okolja oskrbe s
pitno vodo v Občini Podlehnik

Stran
660

OBČINA ZREČE
Sklep o pripravi sprememb in
dopolnitev Občinskega podrobnega
prostorskega načrta za območje doma
za starejše občane in oskrbovana
stanovanja

Stran
660

654

657
658

659

Stran 662