Št. 17 Maribor, ponedeljek 20.3.2023 OBČINA GORNJI GRAD 410. Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št.11/11 – UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18, 195/20-odl. US in 18/23 – ZDU-1O) in na podlagi 71. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št. 8/16, 6/21, 14/21 UPB) je Občinski svet na 3. redni seji, dne 16. marca 2023, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE GORNJI GRAD ZA LETO 2022 Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 731 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIX 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022. 3. člen V splošnem delu je podan prikaz realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v letu 2022 v naslednji višini: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine Znesek v EUR 3.270.152 2.664.739 2.410.195 2.150.330 104.519 153.439 1.907 254.543 196.560 2.905 2.101 73 52.903 95.600 81.600 14.000 2.150 2.150 0 Št. 17/20.3.2023 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU PRETEKLEGA LETA (31.12.2022 – del 9009 Splošni sklad za druge namene) Presežek prihodkov in prejemkov nad odhodki in izdatki po Zaključnem računu proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022 je 438.692 EUR. Sredstva na delu splošnega sklada (9009) za druge namene na dan 31. 12. 2022 znašajo 655.835,99 EUR. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Gornji Grad za leto 2022 se brez prilog objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov z vsemi obrazložitvami se objavi na spletni strani Občine Gornji Grad. Številka: 032-0004/2023-7 Datum: 16.3.2023 Občina Gornji Grad Anton Špeh, župan Stran 645 507.663 450.735 56.928 2.790.266 1.322.216 157.827 24.768 1.105.196 1.500 32.926 1.021.163 100.919 618.114 87.481 214.649 0 393.695 393.695 53.192 53.192 0 479.886 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41.194 41.194 41.194 438.692 -41.194 -479.886 655.836 Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA HOČE-SLIVNICA 411. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja sl 17/1 v k.o. Slivnica – stanovanjsko trgovski objekt Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l.RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (UGSO, št. 61/18 in 27/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 3. redni seji dne 15. 3. 2023 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA SL 17/1 V K.O. SLIVNICA – STANOVANJSKO TRGOVSKI OBJEKT I. Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica – STANOVANJSKO TRGOVSKI OBJEKT « v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal Sokpro d.o.o., Gorišnica 56, 2272 Gorišnica, pod številko projekta 005-OPPN/2021. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2856. 2. člen (vsebina in sestavni del OPPN) (1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja SL 17/1 v k.o. Slivnica - stanovanjsko trgovski objekt (v nadaljevanju OPPN) določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev. (2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartografski del in priloge. 1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave 1:500 2. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN 1:2000 3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 1:2000 4. Ureditveno – količbena situacija prerez območja 1:500 5. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora 1:2000 6.1. Situacija komunalne infrastrukture 1:500 6.2. Situacija komunalne infrastrukture 1:1000 7. Situacija prometne ureditve 1:500 8. Načrt parcelacije 1:500 (3) Priloge: 1. IZVLEČEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANSKIH AKTOV OBČINE 2. PRIKAZ STANJA PROSTORA ZA OBRAVNAVANO OBMOČJE 3. SEZNAM NOSILCEV UREJANJA PROSTORA, MNENJA, ODLOČBA 4. SEZNAM IZDELANIH STROKOVNIH PODLAG 5. OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN Stran 646 6. POVZETEK ZA JAVNOST II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom 3. člen (prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN) (1) S tem OPPN se načrtuje gradnja stanovanjsko trgovske stavbe s pripadajočo zunanjo ureditvijo, ureditvami parkirnih in zelenih površin. Načrtuje se priključitev na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. III. Območje OPPN 4. člen (opis območja) (1) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcelo 392/70, k.o. Slivnica. (2) Območje obdelave, ki je predmet OPPN-ja je veliko cca. 6.681 m2. (3) Območje leži tik ob državni cesti št. 0274 – Mariborska cesta. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje OPPN se nahaja v severozahodnem delu Slivnice, v bližini Polanske in Mariborske ceste. Na zahodu, severu in jugu ga obdajajo nepozidane površine v obliki njive. Na vzhodu območja poteka regionalna cesta. (2) Dostop do območja je možen preko Polanske ceste do območja obdelave. Potekal bo s Polanske ceste na jugu preko parcele 392/59, k.o. Slivnica, kjer so po veljavnem OPPN-ju predvidena parkirišča za trgovski del objekta. 6. člen (namenska raba območja) (1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) SL 17/1, s podrobnejšo namensko rabo CU – območje centralnih dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, verske in podobne dejavnosti ter bivanje. (2) Prevladujejo dejavnosti, kjer gre za prepletanje trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti brez bivanja.  Dopustne so tudi stavbe velikega merila z oznako e.  Dopustne so tudi prosto stoječe nestanovanjske (proizvodne ali poslovne) stavbe srednjega merila in podolgovatega tlorisa z oznako sr.  Dopustne so tudi eno ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe manjšega merila, ki se z nobeno stranico ne stikajo z drugimi objekti z oznako a in eno ali dvostanovanjske stavbe v nizu manjšega merila (npr.: vrstne hiše) z oznako b. (3) Vrste dopustnih dejavnosti:  gradnja novih objektov, vključno z dozidavo, nadzidavo in gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gradbeno inženirskih objektov,  rekonstrukcije,  sprememba namembnosti,  vzdrževanje objektov,  odstranitev objektov in  druga pripravljalna dela. (4) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:  stanovanjske stavbe,  ne stanovanjske stavbe: Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin       V. gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe splošnega družbenega pomena: stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,  stavbe za zdravstveno oskrbo, gradbeno inženirski objekti:  ceste,  cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,  lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja.  enostavni in nezahtevni objekti  drugi gradbeni posegi  trajno reliefno preoblikovanje terena,  gradbeni posegi za opremo odprtih površin,  drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje,  drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev 7. člen (urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Predvidena je novogradnja stanovanjsko trgovskega objekta, sestavljena iz dveh lamel povezanih s streho. Locirana bo vzdolžno ob Mariborski cesti v smeri SZ-JV. V severnem kraku je predvidena lamela z lokali in stanovanji, v južnem kraku je predvidena trgovina s stanovanji. Objekt bo lociran na zahodni strani obravnavane parcele. Pas med Mariborsko cesto in objektom je predviden za parkirišča stanovalcev. (2) V kartografskem delu je prikazana tlorisna velikost stanovanjsko trgovskega objekta in lokacija ter velikost parkirnih mest. Prikazan je tloris objekta, možna je drugačna lega objektov, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki bodo opredeljeni v odloku, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavba se je lahko dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost. Večstanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi. (3) Pritličje je namenjeno javnemu programu, v zgornjih etažah se predvidi stanovanja. (4) Etažnost objekta bo P + 2, višinsko se prilagaja obstoječi strukturi. (5) Višina objekta bo 12,40 m (cca. 294,65 mnv.). Višina se lahko preseže s postavitvijo tehnoloških naprav na strehi objekta, ki so potrebne za uporabo objekta, vendar ne sme presegati višinske kote 299,00 mnv. (6) Dopustna je postavitev reklamnih stebrov-totemov in zastav za potrebe oglaševanja trgovine, postavljene na vidnem mestu s cestne strani, ki ne sme presegati maksimalne dopustne višine objekta. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko preseže za max. +1,0 m, v vseh smereh. Manjše tlorisne dimenzije so dopustne. (7) Dostopi, vhodi in dovozi do objektov so zarisani načelno, natančneje se določijo v projektni dokumentaciji. (8) Streha stavbe je lahko ravna ali blaga enokapnica, dopustna je zazelenitev strehe in namestitev sončne elektrarne s kolektorji ter ostale strojne opreme. Stran 647 8. člen (pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi in v skladu s pristojnimi mnenjedajalci. (2) Znotraj predmetnega območja OPPN je dopustna postavitev spremljajočih objektov namenjenih stanovanjsko trgovskemu objektu: enostavnih in nezahtevnih objektov, kot so lope, nadstreški, pergole, paviljoni, priročna skladišča, kolesarnice, ograje…, ter manj zahtevnih objektov v smislu garaž, priročnih skladišč in kolesarnic, ograj. (3) Nezahtevne in enostavne objekte se lahko postavlja izven gradbene meje. Od meje s sosednjo zemljiško parcelo so lahko odmaknjeni minimalno 1,5 m oziroma bližje, s soglasjem lastnika sosednje parcele. 9. člen (pogoji za ureditev zunanjih površin) (1) Pri stanovanjsko trgovskem objektu se v okviru ureditve zunanjih zelenih površin, na severno- zahodni strani parcele načrtuje skupno otroško igrišče, z otroškimi igrali. Ob Mariborski cesti se čez celotno dolžino parcele predvidi drevored. (2) Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Ograje so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem in do maksimalne višine 2,0 m. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih površin. (3) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. 10. člen (zemljiške - gradbene parcele) (1) Območje OPPN zavzema parcelo s parc. št. 392/70, k.o. Slivnica. VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 11. člen (splošno določbe) (1) Rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 12. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Dostop do območja je možen preko Polanske ceste do območja obdelave. Potekal bo s Polanske ceste na jugu preko parcele 392/59, k.o. Slivnica, kjer so po veljavnem OPPN-ju predvidena parkirišča za trgovski del objekta. (2) PM so zagotovljena po normativu 1,5 PM/stanovanje, kar pomeni približno 59 PM za stanovalce. Parkirišča so načrtovana na vzhodni strani objekta. 13.člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječe infrastrukturno v skladu s pogoji nosilcev urejanja Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je potrebno s pristojnimi upravljavci infrastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, izdelani skladno s tem načrtom. (2) Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, način priključevanja), ki so usklajena s posameznimi upravljavci infrastrukture. 14. člen (vodovodno omrežje) (1) Vodna oskrba stanovanjsko trgovskega objekta je možna s priključitvijo na javni vodovodni cevovod ki poteka po Polanski cesti. Predvidi se priključek PEHD d110. Priključek ustrezne dimenzije se izvede pravokotno na ta vodovodni cevovod in v vodomernem jašku vgradi ustrezni volumetrični obračunski vodomer, ter se izvede daljinsko odčitavanje porabe vode. Tak v vodooskrbnem omrežju znaša cca 2,5 bar-a zato se po potrebi v objektu predvidi naprava za dvig tlaka. (2) Na osnovi požarne študije se vgradijo dodatni požarni hidranti. (3) Pri izdelavi tehnične dokumentacije je obvezno sodelovanje z Mariborskim vodovodom d. o. o. z upoštevanjem katastra obstoječih vodovodnih objektov in naprav. 15. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe kanalizacijsko omrežje. Glede na predvideno kapaciteto odpadnih vod stanovanjsko trgovskega objekta je pred začetkom gradnje potrebna nadgradnja obstoječega črpališča na ulici K cerkvi. (2) Predvidi se ločeno odvajanje ločen sistem odvajanja odpadnih vod. Na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih- komunalnih odpadnih vod od predvidenega objekta. Padavinske odpadne vode se naj odvedejo v lokalna ponikanja, odprte vodotoke oziroma naj se vodijo ločeno, saj ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih vod je potrebno izvesti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih vod z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki,.. ) (3) Predvideni objekt se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode z oznako VVOIII, zato je potrebno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (4) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z uredbo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). 16. člen (elektroenergetska infrastruktura) (1) Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami. (2) Za napajanje predvidenega stanovanjsko trgovskega objekta z električno energijo bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo in sicer TP 20kV/0,4 kV SLIVNICA DOM 3 ter jo vključiti v srednje napetostno (SN) 20 kV omrežje. Predvidena TP 20/0,4 kV bo montažna betonska transformatorska postaja, TP 20/0,4 kV; 1×1000 kVA; tip TPR-Cv; TSN Maribor. Transformatorska postaja tega tipa Stran 648 je namenjena oskrbi porabnikov z električno energijo v elektro distribuciji in industriji. (3) Način montaže omogoča postavitev TP na teren, katerega nosilnost presega 0,1 MPa. Za montažo je potrebno pripraviti izkop, podložni beton in dostop za mehanizacijo. Konstrukcija je prirejena za montažo do nadmorske višine 1.500 m. Predvidena transformatorska postaja bo sestavljena iz skupnega SN in NN stikalna prostora ter transformatorskega prostora. (4) Transformatorska postaja bo izdelana iz montažnih armirano betonskih elementov, po konstrukciji bo popolnoma montažno – de montažna. Vsi montažni armirano betonski elementi bodo izvedeni v kovinskih kalupih, gladke površine, vodo nepropustne izvedbe in odporni proti mrazu. Transformatorska postaja bo podkletena. Pod nosilno talno ploščo je predviden kabelski prostor, globine 90 cm. Pod transformatorskim prostorom bo nameščeno montažno betonsko korito za prestrezanje morebitno razlite hladilne in izolacijske tekočine. Korito bo izvedeno v olje tesni izvedbi ter dimenzionirano za zajetje celotne količine hladilne in izolacijske tekočine distribucijskega transformatorja moči 1000 kVA. Transformatorska postaja ima zunanje mere 3,21 m × 4,14 m ter je višine 2,76 m. Pod terenom je kabelski prostor globine 0,99 m. Objekt je pritličen. 17. člen (elektronske komunikacije) (1) Na območju OPPN je obstoječe TK omrežje na katero se omogoči priključitev. Obstoječe TK omrežje, ki poteka po robu navedenega območja je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. (2) Pri načrtovanju objekta naj investitor, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice mora biti le ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici( minimalnih dimenzij 350x400x120). V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje in prezračevanje. (3) Na celotnem območju OPPN je dopustno vzpostavljati malo območne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju. 18.člen (plinovod) (1) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje po pogojih upravljalca. 19. člen (ogrevanje in hlajenje) (1) Predvidi se individualni način ogrevanja. Možno je ogrevanje na plin, električno energijo in na vse vrste alternativnega ogrevanja (toplotna črpalka, sončna energija, DOLB na lesno biomaso….) ter njihovo kombinacijo. V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda, kjer je toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. 20. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VII. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 21. člen (kulturna dediščina) (1) Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine. VIII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 22. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. (2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. (3) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo. (4) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. (5) Ustrezna zvočna zaščita novega objekta mora biti izkazana v »Elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah« ( v skladu s Pravilnikom o zaščiti pred hrupom v stavbah, Ur. List RS št. 10/12) iz katerega mora biti razvidno tudi, da je s predvidenim stavbnim pohištvom (okna, balkonska vrata, rolete,…) zagotovljeno, da dovoljene ravni hrupa v varovalnih prostorih objekta ne bodo presežene. Pri načrtovanju pasivne protihrupne zaščite je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom zaradi naraščanja prometa na AC in Regionalni cesti v dolgoročnem obdobju 20 let. (6) Ne glede na ugotovitve v« Elaboratu zaščite pred hrupom v stavbah« zvočna izolativnost predlaganih oken ne sme biti manjša od 36 dB. (7) Družba DARS d. d. in upravljalec državnih cest (DRSI) ne bosta zagotavljala dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekt in njegove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja AC. Izvedba vseh dodatnih ukrepov za zaščito objekta in območja je obveznost investitorja novih ureditev in objekta. 23. člen zaščita pred onesnaževanjem podtalnice (1) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno predvideti na način, da je zmanjša hipni vodotok padavinskih voda z urbanih površin. Predvideti je potrebno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki..) (2) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju. Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globje, če se transmsivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10%. Padavinske vode iz obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo je potrebno prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom pokritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi je potrebno Stran 649 zajeti in mehansko obdelati ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). (3) Pri odvajanju in čiščenju padavinskih in odpadnih komunalnih voda je potrebno upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo to področje. 24. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij. Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh javnih dostopnih cestah. (2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom. (3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo. 25. člen (varstvo naravne dediščine) (1) Na območju OPPN ni naravnih vrednot, ekološko zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. IX. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 26. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Obravnavano območje leži na ravninskem območju. Ker se nahaja na samem robu erozijsko ogroženega območja, bo treba v času gradnje zagotoviti, da se ne poslabšajo erozijske razmere območja. Za zmanjševanje tveganja na območjih potencialnih naravnih in drugih nesreč je potrebno omejevati razvoj in dejavnosti na teh območij, potrebno je ustrezno upravljati s primarno dejavnostjo ter vzpostaviti nadzor. (2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 3,5-4,5 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,100g. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. (4) Obravnavana gradnja se nahaja v območju nadzorovane rabe mednarodnega javnega letališča Edvarda Rusjana Maribor. V območju nadzorovane rabe so posegi in gradnja objektov nadzorovani zaradi zagotovitve varnosti letenja tako, da se smejo objekti približati manevrskim površinam samo na dovoljeno razdaljo. Omejitvene ravnine letališča se nad območjem urejanja nahajajo na nadmorski višino 306 mnv.. Novi predmeti ali podaljški obstoječih predmetov(nadzidave, antene, klime, reklamni panoji.. ipd…) ne smejo segati nad vodoravno omejitveno ravnino letališča (306 mnv.) razen, Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin če so zakriti za drugimi, enako visokimi ali višjimi nepremičnimi predmeti ali, če aeronavtična študija dokaže, da novi predmeti ne bodo resneje ogrozili varnosti in rednosti zračnega prometa. Območje omejene rabe letališča je namenjeno le dejavnostim, ki so povezane z obratovanjem letališča in se določi posebej za vsako letališče, v katerem so posegi v prostor in gradnja objektov ter postavitev objektov ter naprav dopustni le za potrebe takih dejavnosti. 27. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. (4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. X. Dopustna odstopanja 28. člen (odstopanja glede novogradnje) (1) Natančni tlorisni gabarit stavbe se določi v projektni dokumentaciji. Zarisana tlorisna linija objekta se lahko preseže za max. +1,0 m, v vseh smereh. Manjše tlorisne dimenzije so dovoljene. (2) Znotraj gradbene meje so zarisani načelni tlorisi stavb. Možna je drugačna lega stavb in parkirišč, različna tlorisna velikost, oblika stavb in parkirišč, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. 29. člen (odstopanja glede infrastrukturnih ureditev in parcelacije) (1) Na podlagi projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem, komunalnem in energetskem opremljanju, v kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljeni pogoji in mnenja vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora. XI. Ostali pogoji in obveznosti za izvajanje OPPN 30. člen (obveznosti investitorjev) (1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. Stran 650 31. člen (obveznosti izvajalcev) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode.  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Končne določbe 32. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine HočeSlivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. 33. člen (začetek veljavnosti) (1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-32023-015 Datum: 15. 3. 2023 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA LJUTOMER 412. Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2023 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-, 30/18, 61/20 -ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS št. 11/11 –UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 13/18 in 195/20 – odl.US) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, dne 17. 3. 2023 sprejel naslednji ODLOK O PRORAČUNU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2023 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Ljutomer za leto 2023 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 74 740 741 78 787 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 432 III. Stran 651 v EUR Proračun leta 2023 21.302.577 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 13.463.445 9.631.274 8.278.884 1.090.890 261.500 3.832.171 2.543.521 17.500 27.200 129.950 1.114.000 1.033.950 174.991 858.959 1.058.454 1.058.454 5.654.979 4.090.641 1.564.338 91.749 91.749 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 21.138.325 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 5.354.952 1.214.397 177.522 3.415.243 122.900 424.890 4.856.915 249.000 3.201.294 464.023 942.598 10.657.678 10.657.678 268.780 201.852 66.928 PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I. – II.) 164.252 Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 751 Prodaja kapitalskih deležev V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Ljutomer. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanja proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah in prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah, tudi:  prihodki iz naslova najemnin za stanovanja in poslovne prostore,  prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest,  prihodki iz naslova okoljskih dajatev,  prihodki iz naslova turistične takse,  prihodki iz naslova požarne takse,  prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih institucij za investicije, Stran 652 Proračun leta 2023 147.734 147.734 147.734 0 0 0 147.734 Proračun leta 2023 0 0 0 902.299 902.299 902.299 - 590.313 - 902.299 - 164.252 590.313 590.313  prihodki iz naslova namenskih sredstev iz proračuna Evropske unije,  izvirni prihodki krajevnih skupnosti,  drugi namenski prihodki sofinancerjev. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini namenskega prejemka povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (krajevne skupnosti) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti so vključeni v prihodke in odhodke občinskega proračuna in so sestavni del proračuna občine. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Krajevne skupnosti v okviru svojih nalog in finančnega načrta sklepajo pravne posle, o katerih odločajo sveti krajevnih skupnosti. 6. člen (sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov) Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. 7. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. O prerazporejanju pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe, glavnimi Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin programi, podprogrami, proračunskimi postavkami in podkonti odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika. Predstojnik neposrednega uporabnika s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2023 in njegovi realizaciji. 8. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:  v letu 2024 50 % navedenih pravic porabe in  v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 9. člen (spremljanje in spreminjaje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Stran 653 10. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ. 2. Podračun stanovanjskega sklada ustanovljenega na podlago Odloka o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 12/09). Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 124.000 EUR. O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah do višine 10.000 EUR za posamezni namen odloča županja in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 11. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko županja v letu 2023 dolžniku do višini 100 EUR odpiše dolgove, ki jih ima do občine. Skupna vrednost odpisov ne sme preseči višine 1.000 EUR. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh EUR, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. V. Obseg poroštev občine ter javnega sektorja 12. člen (obseg izdanih poroštev občine) Občina Ljutomer za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2023 ne bo dajala poroštev. 13. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se v letu 2023 ne smejo zadolževati. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2023 ne smejo izdajati poroštev. VI. Prehodne in končne določbe 14. člen (začasno financiranje v letu 2024) V obdobju začasnega financiranja Občine Ljutomer v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 15. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410/2023-10-25 Datum: 17. 3. 2023 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Št. 17/20.3.2023 413. Uradno glasilo slovenskih občin Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Ljutomer Na podlagi 230., 241. in 242. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20-ZIUOOPE), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19-popr. in 34/19) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradni glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji dne 17. 3. 2023 sprejel ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJE OBČINE LJUTOMER I. Splošne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za celotno območje občine Ljutomer. (2) Odlok določa:  stroške za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme,  stroške obstoječe komunalne opreme na enoto mere,  merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,  občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in  upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo. 2. člen (predmet komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja za naslednjo komunalno opremo:    cestno omrežje, vodovodno omrežje in kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih komunalnih voda s čistilno napravo. (2) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar:  se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme oziroma obstaja možnost priključitve ali bremenitve komunalne opreme, katere uporaba je s predpisom obvezna;  se obstoječemu objektu povečuje bruto tlorisna površina ali  se obstoječemu objektu spreminja namembnost. 3. člen (opredelitev pojmov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. II. Podlage za odmero komunalnega prispevka Stran 654 4. člen (oskrbna območja obstoječe komunalne opreme) (1) Oskrbna območja po tem odloku so določena za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju občine in so prikazana v grafičnem delu Elaborata za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine Ljutomer. Gre za naslednje grafične prikaze:  Karta 1 – Vodovod – Pregledna karta oskrbnega območja javnega vodovoda;  Karta 2 – Kanalizacija – Pregledna karta oskrbnega območja javne kanalizacije;  Karta 3 – Ceste – Pregledna karta oskrbnega območja javnega cestnega omrežja; (2) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, nima možnosti priključka na posamezno komunalno opremo, ki je s programom opremljanja določena za oskrbno območje, na katerem objekt leži, ali te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo. (3) V primeru, da se objekt, ki se priključuje na posamezno komunalno opremo, nahaja izven oskrbnega območja te komunalne opreme, se obračunsko območje razširi na parcelo tega objekta. (4) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri samo za tiste vrste obstoječe komunalne opreme, na katere lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njihova uporaba. 5. člen (merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila:  površina gradbene parcele stavbe;  bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbeno inženirskega objekta;  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;  faktor namembnosti objekta Fn;  prispevna stopnja zavezanca psz(i). 6. člen (površina gradbene parcele stavbe) (1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oz. zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o površini parcele povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev. (2) Če površine gradbene parcele ni mogoče dobiti na način iz prejšnjega odstavka, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabe te stavbe, pri čemer se upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča ali površine gradbene parcele ni mogoče določiti na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine Fp, pri čemer velja, da Fp znaša 2,5. (4) Fp se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka, če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin parcele, v primerih ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri odmeri komunalnega prispevka za stavbo, ki se ji ne določa gradbene parcele, ker se gradi na zemljišču, ki ni stavbno. 7. člen (bruto tlorisna površina objekta) (1) Bruto tlorisna površina objekta se določi po standardu SIST ISO 9836. (2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatek o bruto tlorisni površini objekta povzame iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se za izračun komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta določi tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremičnin, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec za plačilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od izračunane na način iz prejšnjega stavka, se pri izračunu komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina objekta iz elaborata za vpis v uradno evidenco, če je vložena popolna vloga za vpis spremembe neto oziroma bruto tlorisne površine objekta v uradno evidenco. (4) Način določanja bruto tlorisne površine objekta iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri odmeri Stran 655 komunalnega prispevka v primerih, ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen. 8. člen (razmerje med deležem gradbene parcele in deležem površine objekta) Razmerje med deležem gradbene parcele (Dp o) in deležem površine objekta (Dto) je enako za vse vrste obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša Dpo = 0,3 ter Dto = 0,7. 9. člen (faktor namembnosti objekta) (1) Namembnost objekta se določi v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov in se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta (Fn). (2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o gradnji objektov. (3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska namembnost objekta. (4) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji namembnosti objekta: Preglednica 1: Določitev faktorjev namembnosti glede na vrsto objekta Vrsta objekta Enostanovanjske stavbe enostanovanjske stavbe Večstanovanjske stavbe  dvostanovanjske stavbe  tri in večstanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine Gostinske stavbe  hotelske in podobne gostinske stavbe  druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Poslovne in upravne stavbe Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij  postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe  garažne stavbe Industrijske stavbe in skladišča  industrijske stavbe  rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe Stavbe splošnega družbenega pomena  stavbe za kulturo in razvedrilo  muzeji, arhivi in knjižnice  stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo  stavbe za zdravstveno oskrbo  stavbe za šport Druge nestanovanjske stavbe  nestanovanjske kmetijske stavbe  obredne stavbe  kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene  druge stavbe, ki niso uvrščene drugje Fn Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI 1,00 1110 1,00 1,00 1,00 1121 1122 1130 1,10 1,10 1,00 1,30 1211 1212 1220 1230 1,00 1241 0,70 1242 1,00 1,00 1251 1252 0,90 0,90 0,90 1261 1262 1263 0,90 0,90 1264 1265 0,70 0,70 0,70 1271 1272 1273 0,70 1274 (5) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za vse vrste gradbenih inženirskih objektov (oznaka 2 v CC-SI) je Fn enak 0,3. Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 656 10. člen (stroški obstoječe komunalne opreme) Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme, upoštevane v tem odloku na ustreznih oskrbnih območjih so sledeči: Stroški obstoječe komunalne opreme v EUR Vrsta obstoječe komunalne opreme 1. Vodovodno omrežje 2. Kanalizacijsko omrežje 3. Cestno omrežje 31.793.840 16.916.578 64.400.180 11. člen (stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na ustreznem oskrbnem območju, preračunani na enoto mere, to je na m2 gradbene parcele stavbe CpO(i) in na m2 bruto tlorisne površine objekta CtO(i), znašajo: Cp (v EUR/m2) Komunalna oprema 1. Vodovodno omrežje 2. Kanalizacijsko omrežje 3. Cestno omrežje 3,33 3,81 6,62 Ct (v EUR/m2) 13,31 12,83 24,75 12. člen (prispevna stopnja zavezanca) Za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se določi naslednja prispevna stopnja zavezanca p sz(i):  za vodovodno omrežje 46 %,  za kanalizacijsko omrežje 79 % in  za cestno omrežje 93 %. III. Izračun komunalnega prispevka 13. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se za stavbe izračuna tako, da se na podlagi oskrbnih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oz. mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun: KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i) (2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:  KPobstoječa(i) znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme;  AGP površina gradbene parcele stavbe;  Cpo(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m 2 gradbene parcele stavbe;  Dpo delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;  ASTAVBA bruto tlorisna površina stavbe;  Cto(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m 2 bruto tlorisne površine objekta;  Dto delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;  Fn faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe;  psz(i) prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%);  i posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme. (3) Skupni komunalni prispevek se izračuna kot vsota vseh komunalnih prispevkov za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na naslednji način: KP = Σ KPi Seštevek zneskov je komunalni prispevek, ki se ga odmeri zavezancu. 14. člen (posebni primeri obračuna komunalnega prispevka) (1) V primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan. Komunalni prispevek za vsako posamezno vrsto komunalne opreme se izračuna na naslednji način: Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin KPi = KPnovo stanje objekta – KPstaro stanje objekta (2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo. IV. Plačilo komunalnega prispevka 15. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se lahko v primeru odmere komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča odmeri kot obročno plačilo na največ 12 obrokov, vendar mora zavezanec za plačilo to ustrezno označiti na vlogi za odmero komunalnega prispevka ali še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo z navedbo števila obrokov. V tem primeru zavezanec za plačilo in Občina Ljutomer skleneta pogodbo, v kateri so opredeljeni plačilni rok, število obrokov in zavarovanje plačila. (2) V primeru obročnega plačila znaša minimalni obrok 100 EUR. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko temu primerno občina prilagodi število obrokov. V. Oprostitve plačila komunalnega prispevka 16. člen (pretekla vlaganja zaradi odstranitve objekta) (1) V primeru odstranitve obstoječega objekta in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču se v celoti upošteva pretekla vlaganja v posamezne vrste komunalne opreme v primeru odstranitve in gradnje novega objekta, če na podlagi razpoložljive dokumentacije tako odloči pristojni občinski organ. Upoštevanje odstranjenih objektov pri odmeri komunalnega prispevka je možno le za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja in samo, če od odstranitve objekta do dne podaje vloge za odmero komunalnega prispevka ni preteklo več kot pet let. (2) Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti dokumentacijo o odstranjenem objektu, iz katere so razvidni obstoj in status objekta ter podatki o zmogljivosti, namembnosti in komunalni opremljenosti objekta. Če dokazi ne obstajajo, upoštevanje odstranjenega objekta pri odmeri komunalnega objekta ni možno. (3) Za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, se lahko štejejo tudi objekti zgrajeni pred 31. decembrom 1967, vendar le, če investitor predloži dokaze glede izpolnjevanja domneve gradbenega in uporabnega dovoljenja v skladu z določbo zakona, ki ureja graditev. Breme dokazovanja je na strani investitorja. Če dokazi ne obstajajo, upoštevanje odstranjenega objekta pri odmeri komunalnega objekta ni možno. 17. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo enostavnih objektov, ki se jih šteje za pomožne objekte na gradbeni parceli ali pripadajočem zemljišču osnovnega objekta. (2) Plačilo komunalnega prispevka se ob upoštevanju razvojnih dokumentov in dokazil oprosti v višini 100 % za gradnjo objektov, namenjenih zaščiti, reševanju, pomoči ali izvajanju gasilskih dejavnosti. VI. Prehodne in končne določbe Stran 657 18. člen (vračilo komunalnega prispevka) Na zahtevo investitorja se, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, vračilo plačanega komunalnega prispevka v nerevalorizirani vrednosti izvede v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o vračilu. Zavezanec mora k zahtevi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati. 19. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka. 20. člen (prenehanje veljavnosti) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 3/15). 21. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 354-10/2023-28 Datum: 17. 3. 2023 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 414. Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2023 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/13, 55/2015 – ZFisP, 13/2018, 195/20 – odl. US in 18/23 – ZDU-10), 18. ter 119. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, 17. 3. 2023 sprejel ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V LETU 2023 1. člen Za odpravo posledic neurij z dolgotrajnimi deževnimi obdobji, ki so povzročile več zemeljskih plazov v Občini Ljutomer, se proračunska rezerva Občine Ljutomer za leto 2023 nameni za plačilo predhodnega geomehanskega poročila ter projektne dokumentacije PZI za sanacijo plazov. Sredstva za leto 2023 se namenijo za izvedbo sanacije plazu v Moravcih (pobočje hriba proti Gomili in stabilizacija terena stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem) vključno z lokalno cesto LC 223131 Radoslavci – Moravci, za geodetsko odmero cest, postavitev porušenih mejnikov po sanaciji plazov in izdelavo investicijske dokumentacije za sanacijo plazov. Sredstva se namenijo za projektno dokumentacijo in sanacijo mostov, ter sanacijo cest in komunalne infrastrukture, po neurjih iz prejšnjih let in v letu 2023. Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin 2. člen Za namene iz prvega člena se iz sredstev sklada proračunske rezerve Občine Ljutomer zagotovijo lastna sredstva do višine v sprejetem proračunu za leto 2023, vključno z ostankom iz preteklega leta in v višini transfernega prihodka Ministrstva za naravne vire in prostor za sanacijo plazov na podlagi predračuna sanacijskih del, zahtevka Občine Ljutomer in pogodbe o sofinanciranju v kolikor bodo sredstva za ta namen možno pridobiti na podlagi vloge Občine Ljutomer in bodo sredstva zagotovljena s strani Ministrstva za naravne vire in prostor. Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se namenijo za stroške izdelave projektne in investicijske dokumentacije za sanacijo plazu in izgradnjo mostov, za izvedbo gradbenih del sanacije plazov, odmero cest po sanaciji plazov iz 1. člena tega odloka, postavitve porušenih mejnikov, sanacijo škode na cestah in cestni ter komunalni infrastrukturi, ki nastaja zaradi neugodnih vremenskih razmer in neurij ter za stroške gradbenih, tehničnih, finančnih in varnostnih nadzorov. 3. člen Sredstva za sanacijo po naravnih nesrečah se črpajo v skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev sanacijskih, intervencijskih in projektantskih ter ostalih del vključno z nadzori, ki so povezana z odpravo posledic naravnih nesreč po računih oz. gradbenih situacijah. 4. člen Sredstva za sanacijo plazišč in cest, ki so jih poškodovali plazovi se iz proračunske rezerve črpajo glede na, za ta namen, pridobljena finančna sredstva s strani Ministrstva za naravne vire in prostor v skladu z Vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče - plazov za stabilizacijo terena in objektov ter obnovo občinske ceste in komunalne infrastrukture v skladu s pogodbo, ki se sklene med Občino Ljutomer ter Ministrstvom za naravne vire in prostor. 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Stran 658 Številka: 032/2023-29 Datum: 17. 3. 2023 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 415. Sklep o seznanitvi z Elaboratom o oblikovanju cen 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ljutomer in potrditvi cene 24 urne dežurne službe in pokopališke dejavnosti v Občini Ljutomer Na podlagi 28. in 34. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24 urne dežurne službe (Uradno glasilo RS, št. 5/2018), 11. 13 in 16. člena Odloka o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 35/2019 in 41/2020) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13), je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji dne 17. 3. 2023 sprejel naslednji SKLEP št. 32 1. Občinski svet občine Ljutomer se je seznanil z Elaboratom o oblikovanju cen 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ljutomer, ki ga je izdelalo podjetje Pogrebna dejavnost in cvetličarna Hiacinta Dušan Bratuša s.p., Križevci pri Ljutomeru 3/c, 9242 Križevci, z dne februar 2023. 2. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi ceno 24 urne dežurne službe in pokopališke dejavnosti v Občini Ljutomer: I. Predračunska cena znaša 109,59 EUR. II. Cene storitev v zvezi z upravljanjem pokopališč Zap. GROBNINA Št. 1. Otroški grob 2. Enojni grob 3. Dvojni grob 4. Grobnica 5. Žarni talni grob 6. Žarni zidni grob 7. Raztros pepela na pokopališču storitve 24 urne dežurne službe CENA v EUR 18,03 21,31 26,23 29,51 18,03 18,03 43,84 III. Cene za uporabo pokopaliških objektov in naprav Zap. Pokopališki objekt ali naprava Št. 1. Uporaba mrliške vežice 1 dan 2. Uporaba mrliške vežice do 4 ure 3. Uporaba ozvočenja z postavitvijo in odstranitvijo – dvojno ozvočenje IV. Cene za storitve grobarjev Zap. Storitev Št. 1. Izkop in zasutje groba vključno z zaščito sosednjih grobov- klasični pokop 2. Izkop in zasutje groba vključno z zaščito sosednjih grobov-žarni talni pokop 3. Pokop z žaro v zidni grob 4. Pogrebno moštvo klasični pokop s krsto Cena v EUR 47,49 38,36 42,00 Cena v EUR 170,00 51,14 42,00 120,00 Št. 17/20.3.2023 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 659 Pogrebno moštvo žarni pogreb Pogrebno moštvo- raztros pepela Pogrebno moštvo- pokop v obstoječo grobnico Prekop posmrtnih ostankov na istem pokopališču-klasični grob Prekop posmrtnih ostankov na istem pokopališču- žarni talni grob Prekop posmrtnih ostankov in pokop na drugem pokopališču v občini- klasični grob Prekop posmrtnih ostankov in pokop na drugem pokopališču v občini- žarni talni grob Prva ureditev groba Stroški urejanja dokumentacije ob prijavi pokopa Izdaja soglasij v skladu s 36. členom ZPPDej 80,00 40,00 120,00 1.300,00 112,00 1.400,00 212,00 50,00 16,00 15,00 Vse cene so brez DDV. 3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati 15. dan po objavi. 4. S uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati sklepi št. 237, št. 238 in št. 239 z 28. 4. 2008, sklep št. 83 z 1.6.2011 in sklep št. 130 z 13.9.2011. Številka: 354/2023-10-32 Datum: 17. 3. 2023 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 416. Spremembe Pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov svetov ožjih delov občine ter članov drugih organov Občine Ljutomer Na podlagi 34. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, 76/2008, 79/2009, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 ZUJF, 46/13, 25/14 ZFU, 50/14, 95/14 ZUPPJS15, 82/15, 23/17 ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21 in 139/22; v nadaljnjem besedilu ZSPJS) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na 4. redni seji, dne 17. 3. 2023 sprejel naslednji SPREMEMBE PRAVILNIKA O PLAČAH, SEJNINAH IN DRUGIH PREJEMKIH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA, ČLANOV SVETOV OŽJIH DELOV OBČINE TER ČLANOV DRUGIH ORGANOV OBČINE LJUTOMER 1. člen V Pravilniku o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov svetov ožjih delov občine ter članov drugih organov Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 1/2016; v nadaljevanju: pravilnik) se v 3. členu spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »Župan Občine Ljutomer je v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, uvrščen v 52. plačni razred.« 2. člen V 4. členu pravilnika se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi: »Podžupan, je v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju, uvrščen v plačne razrede v razponu od 37 do 44.« 3. člen Spremeni se 10. člen pravilnika, ki se po novem glasi: »Predsednik in člani sveta krajevne skupnosti imajo za delo v svetu krajevne skupnosti pravico do plačila v obliki sejnine oz. plačila za predstavljanje in zastopanje, v maksimalni višini 5 % plače župana letno in sicer:  Predsedniku pripada sejnina za sejo sveta krajevne skupnosti – 2,08 % plače župana  Članu pripada sejnina za sejo sveta krajevne skupnosti – 1,55 % plače župana  Predsedniku za predstavljanje in zastopanje KS:  2,25 % plače župana v posamezni krajevni skupnosti do 1000 prebivalcev  2,37 % plače župana v posamezni krajevni skupnosti od 1001 do 2000 prebivalcev  2,91 % plače župana v krajevni skupnosti nad 2000 prebivalcev.« 4. člen Spremeni se tretji odstavek 12. člena pravilnika tako, da se glasi: »Občinski funkcionarji in člani drugih organov imajo pravico do povračila stroškov prevoza v zvezi z udeležbo na seji občinskega sveta in sejah delovnih teles ter drugih organov, in sicer v višini kilometrine, ki je določena z veljavnimi predpisi, ki urejajo povračilo stroškov prevoza na delo za javne uslužbence.« 5. člen Spremeni se drugi odstavek 15. člena pravilnika tako, da se glasi: »Plačila za opravljanje funkcije (župan, podžupan, člani občinskega sveta), sejnine, plačila in drugi prejemki se izplačujejo mesečno za pretekli mesec, najkasneje do 10. dne v mesecu.« 6. člen Ta sprememba pravilnika začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1. 4. 2023. Številka: 007-14/2023-10-30 Datum: 17. 3. 2023 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA PODLEHNIK 417. Sklep o spremembi pričetka veljavnosti cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Podlehnik Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19, 49/20-ZIUZEOP, 44/22-ZVO-2) in 15. člena Statuta Občine Podlehnik (Uradni list Republike Slovenije, št. 96/09 in 21/17) je Občinski svet Občine Podlehnik na svoji 1. izredni seji, dne 16. 3. 2023 sprejel naslednji SKLEP O SPREMEMBI PRIČETKA VELJAVNOSTI CEN STORITEV OBVEZNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI PODLEHNIK 1. Četrti člen Sklepa o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Podlehnik, št. 355-1/2023, z dne 23. 2. 2023, se spremeni tako, da se glasi: »Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 3. 2023.« 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu. Številka: 355-1/2023-6 Datum: 16. 3. 2023 Občina Podlehnik mag. Sebastian Toplak, župan OBČINA ZREČE 418. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje doma za starejše občane in oskrbovana stanovanja Na podlagi 119. in 129. člena Zakona o urejanju prostora, ZureP-3 (Uradni list RS, št. 199/21) in 31. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 2/23) je župan Občine Zreče dne 14. 03. 2023 sprejel SKLEP O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE DOMA ZA STAREJŠE OBČANE IN OSKRBOVANA STANOVANJA 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne postopek priprave Sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje doma za starejše občane in oskrbovana stanovanja; v nadaljevanju SD OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo SD OPPN je Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) v nadaljevanju ZUreP-3. Stran 660 (3) Identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov: 3433. 2. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Obravnavano območje je v Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/21 – UPB) opredeljeno kot enota urejanja prostora z oznako UN1/001, z namensko rabo: stanovanjske površine za posebne namene (SB). (2) Na območju je veljaven Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje doma za starejše občane in oskrbovana varovana stanovanja (Uradni list RS, št. 30/10), skladno s katerim je na tem območju predvidena umestitev doma za starejše občane in varovana stanovanja. Veljavni Odlok ne omogoča gradnje v načrtovanih tlorisnih dimenzijah, zato je potrebna Sprememba in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju SD OPPN). (3) Območje SD OPPN obsega zemljiške parcele št. 925/8, 925/1, 925/10 in 925/11 vse parcele k.o. 1100 – Zreče. Velikost območja SD OPPN je 5283.34 m². (4) Območje SD OPPN se lahko na podlagi rešitev in ugotovitev iz strokovnih podlag ali na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora v postopku priprave tudi spremeni – smiselno razširi ali zoži z namenom, da se zagotovijo celovite urbanistične, funkcionalne in prometne ureditve obravnavanega območja. (5) Predmet SD OPPN so ureditve, ki bodo omogočile gradnjo doma upokojencev in oskrbovanih stanovanj. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) (1) Pri izdelavi SD OPPN se upošteva projektno dokumentacijo DGD projekt ARHITEKTURE (izdelal ARHITEKT ERNST d.o.o., št. projekta 012/2020, januar 2021) ter Pobudo za pripravo sklepa o pripravi prostorskega akta, izdelal IUP d.o.o., št. proj. 1/23. (2) V kolikor se izkaže, da strokovne podlage ne ustrezajo oziroma je potrebno zagotoviti dodatne strokovne podlage, le-te zagotovi naročnik. V sklopu izdelave se po potrebi oziroma na podlagi usmeritev nosilcev urejanja prostora zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage. 4. člen (vrsta postopka) Priprava SD OPPN bo izvedena v skladu z ZUreP-3, po rednem postopku, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe od 119. do 124. člena. (1)       5. člen (roki za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta) Okvirni roki za pripravo SD OPPN: pridobitev mnenja zavoda, pristojnega za ohranjanje narave o verjetnosti pomembnih vplivov na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja (30 dni) priprava sklepa o pripravi SD OPPN (15 dni) občina pošlje vlogo za dodelitev identifikacijske številke (ID) k SD SD OPPN in v javno objavo sklepa o pripravi SD OPPN (vključno z mnenjem ZRSVN in sprejetim sklepom o pripravi SD OPPN) na Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (30 dni) pridobitev konkretnih smernic NUP (30 dni) izdelava osnutka SD OPPN (30 dni) poziv NUP za podajo mnenja k osnutku SD OPPN, pridobitev mnenj (30 dni) Št. 17/20.3.2023 Uradno glasilo slovenskih občin   izdelava dopolnjenega osnutka SD OPPN (15 dni) javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka SD OPPN (30 dni)  priprava stališča do pripomb in predlogov (30 dni)  izdelava predloga SD OPPN (15 dni)  pridobitev drugih mnenj NUP po potrebi (30 dni)  izdelava usklajenega predloga SD OPPN (15 dni)  obravnava in sprejemanje odloka na občinskem svetu  objava prostorskega akta  izdelava končnih izvodov SD OPPN (5 dni) (2) V primeru potrebnosti izvedbe CPVO se izdela tudi okoljsko poročilo ter nanj pridobi mnenje ministrstva in relevantnih NUP o ustreznosti okoljskega poročila. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki v postopku priprave SD OPPN podajo mnenja so:  RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana,  RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana,  RS, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor,  Občina Zreče (za področja oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadnimi vodami ter občinskih cest in javnih površin),  Elektro Maribor d.d. Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor,  Saubermacher Slovenija d.o.o., Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota  Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana,  Telekom Slovenije, PE Celje, Lava 1, 3000 Celje,  Telemach d.o.o., Brnčičeva ul. 49 a, 1231 Ljubljana Črnuče,  Krajevna skupnost Zreče, Cesta na Roglo 13b, 3214 Zreče. (2) V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, če se v postopku priprave SD OPPN izkaže, da ureditve posegajo v njihovo delovno področje. 7. člen (način vključevanja javnosti) (1) Predvideno je z zakonom predpisano sodelovanje javnosti. Občina Zreče seznani javnost s pričetkom postopka priprave SD OPPN z objavo tega sklepa in gradiva na spletni strani Občine. (2) Občina Zreče izvede javno razgrnitev dopolnjenega osnutka SD OPPN. Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni, v tem času se organizira javno obravnavo razgrnjenega gradiva. Javnost se na krajevno običajen način seznani s krajem in časom javne razgrnitve in javne obravnave, s spletnim naslovom, kjer bo gradivo javno objavljeno, z načinom dajanja pripomb in predlogov ter z rokom za njihovo posredovanje. (3) Občina Zreče prouči pripombe in predloge javnosti ter do njih zavzame stališča, ki jih s sklepom potrdi. Na podlagi stališč se pripravi predlog SD OPPN. Vsa gradiva občina objavi na svoji spletni strani. (4) Občinski svet Občine Zreče sprejeme SD OPPN z odlokom, ki se objavi v uradnem glasilu občine. 8. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave SD OPPN) Vse strokovne podlage in izdelavo SD OPPN bo financirala Občina Zreče. Stran 661 9. člen (presoja sprejemljivosti na okolje) V skladu z drugim odstavkom 128. člena ZUreP-3 je bilo pridobljeno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave o verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana na varovana območja in mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti plana na varovana območja št.: 3563-0112/2023-2 z dne 2. 3. 2023. Iz mnenja izhaja, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja za SD OPPN ni treba izvesti. 10. člen (začetek veljavnosti) Ta sklep se skupaj z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave in po predhodni pridobitvi identifikacijske številke objavi v prostorsko informacijskem sistemu ter na spletni stani Občine Zreče, objavi se tudi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505-0011/2021-20 Datum: 14. 03. 2023 Občina Zreče mag. Boris Podvršnik, župan Št. 17/20.3.2023 410. 411. 412. 413. 414. 415. 416. 417. 418. OBČINA GORNJI GRAD Zaključni račun proračuna Gornji Grad za leto 2022 Uradno glasilo slovenskih občin Občine Stran 644 OBČINA HOČE-SLIVNICA Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja sl 17/1 v k.o. Slivnica – stanovanjsko trgovski objekt Stran 646 OBČINA LJUTOMER Odlok o proračunu Občine Ljutomer za leto 2023 Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Ljutomer Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2023 Sklep o seznanitvi z Elaboratom o oblikovanju cen 24 urne dežurne pogrebne službe v Občini Ljutomer in potrditvi cene 24 urne dežurne službe in pokopališke dejavnosti v Občini Ljutomer Spremembe Pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov svetov ožjih delov občine ter članov drugih organov Občine Ljutomer Stran 651 OBČINA PODLEHNIK Sklep o spremembi pričetka veljavnosti cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja oskrbe s pitno vodo v Občini Podlehnik Stran 660 OBČINA ZREČE Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje doma za starejše občane in oskrbovana stanovanja Stran 660 654 657 658 659 Stran 662