URBDNlSTVO in UPRAVA v Oorici v ulici Riva Piaczutta 18 - Cena oglaaom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure Leto IV. Štev 43. K AT O L IŠ K I TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO Poit«! tak. r»itm it. 9-177IS — Poitnlaa plačava » gotovini - Spedli In abbonamento poatale II Orappo GORICA DNE 27. OKTOBRA 1948. Cena L. 15 Kralj, ki uči resnico »Torej kralj si?« je vprašal Pilat Kristusa, ko je ta stal vklenjen pred njim. Jezus mu je odgovoril;. »Tako je kralj sem«. A takoj mu je tudi povedal, da se posvetna kraljestva zelo ločijo od njegovega, ki je kraljestvo duš in nima oboroženih sil. Kristus vodi in vjpda duše s tem, da jih uči resnico. »Zato sem prišel na svet, da spričam resnico.« Resnica pa ne- more, da bj ne učila pravice, ki daje vsakemu svoje, tudi zemeljskemu cesarju ali zemeljski držav« ni oblasti. Področje svetne oblasti Kristus,- večni kralj, ni zanikal ali odklanjal svetncftoblasti, niti rimske — poganske.' Ni potegnil z judovsko st nagogo, ko mu je stavila zvito vpraša nje, če sc sme cesarju plačevati davek Ni rekel: Ne pripoznam cesarja, ne plačam davka. On, kralj resnice in pra« vice, je sodil in razsodil, da je treba dati cesarju, kar je cesarjevega. — Za red na svetu mora biti svetna oblast, ki skrbi za pezemeljsko blaginjo dr« žavljano-v. V te gmotne zadeve se Sin Božji in Jezusovo kraljestvo duš, ki je po njegovi volji sv. katoliška Cerkev, noče mešati. Ali naj bo država bolj poljedelsko ali industrijsko usmerjena, ali naj ima več mornarice ali več letal« stva, koliko naj znašajo letno državni izdatki in kako naj sc pravično poraz-' delo davčna bremena in vsa taka svetna vprašanja so zadeva ljudi in njih vlad. »Cesarju, kar je cesarjevega«, je pove« dal Jezus Judom, ki so v svojem na« rodnem in verskem fanatizmu rimsko državo sovražili. Božje pravice A s tem Gospod ni končal svojega naročila. Navzočim Herodovcem, ki so gledali v kralju utelešeno vso in edino oblast, in Rimljanom, ki so po božje ča« stili svoje cesarje in imeli svojo drža« vo za najvišjo in edino gospodarico nad državljani, jo z vsem poudarkom do« stavil; »Bogu, kar je božjega«. Država in vse, kar veže in druži člo« veka, ni niti prvo in najvažnejše. Pred njo je družma, prva celica človeške družbe. Poleg države in neodvisno od nje je duhovno kraljestvo Kristusovo -—sv. Cerkev. Telo človekovo ni vse, višja nad njim je duša. Čas ni vse, je tudi večnost, je Bog, zato — Bogu, kar je božjega. Usodne zmote V zmotnem nauku o državi, ki naj bi bila edini postavodajalec in sodnik nad celim človekom, o državi, ki je po poganskih pojmih oblastnik vsega, celo religije in morale državljanov, ki si lasti pravico, z dekretom razglasiti za do« voljene tudi tatvine, uboje, rodomore, nečistost in vse druge zablode človc« ških strasti — v takem nauku je že tu« di vključena usodna zmota o človeku — živali, o človeški družbi — živalski čredi, o človeškem življenju — kot či« sto {navadnem gospodarskem izživlja« nju. Taki zmotni nauki so bili nauki po« ganskih državnikov, grških, rimskih, a so sc pojavljali tekom človeške zgodovine tudi pozneje med odpadniki od krščanstva. Najstrašnejše se uveljav« ljajo vprav v naših časih totalitaruih diktatur, ki so zašle v popoln odpad od Boga. .Kristus, Kralj resnice, je te nauke ob« sodil za vedno, kakor je obsodil Jude, ki niso hoteli cesarju davkov plačevati. Zlata sredina resnice je v božji besedi: Cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je božjega, ko tu nauk daje državnim poglavarjem trdno avtoriteto, držav« ljanom zagotavlja njihovo človeško do« stojanstvo, celi človeški družbi pa je kažipot do miru, reda in dostojnega življenja. Naloga Kristuove cerkve Kristusova cerkev se v zgolj držav« ljanske posvetne zadeve ne vtika, a zahteva zase, da jo države puste mirno m svobodno vršiti njeno poslanstvo: oznanjati' vsem ljudem Kristusovo res« nico, deliti jim milost božjo, razlagati božje zapovedi, voditi duše k zveličanju. Politika? Toda to ji osporavajo prenekatere državne oblasti. Ako se tedaj oglasijo cerkveni predstojniki in zahtevajo ver«, sko vzgojo krščanske mladine, če sc o« glasijo glede zadev krščanskega zako« na, ki je po Kristusovem nauku neraz« družljiv, če branijo pravico krščanske« ga ljudstva, da posvečuje Gospodove dni, svojo pravico oznanjevanja božje besede, če polivajo vernike na volitve za krščanske kandidate, da bodo postale postavodajne zbornice spet krščan« stvu pravične, če svetu razglašajo nau« ke o socialni pravičnosti in pravični rešitvi delavskega vprašanja, če obso« jajo vsako nasilje, —■ ali je v teh pri« merih upravičen krik, da se Cerkev me« ša v politiko? Ako neverniki in brez-hožniki organizirajo svoje somišljeni« ke v hudobne namene svetovnega pre« vrata, ali naj bo Cerkvi prepovedano svariti svoje vernike -pred takimi udru ženji in jih združevati s plemenitim namenom, da prekvasijo človeško druž« bo zopet s Kristusovim naukom ter ta« ko prinesejo v danjsnje bedno človeštvo sveti mir božji? Ali je to politika? Je politika, a le .božja politika, ki nasprotuje samo satanski politiki, do katere nima nihče pravice. Vse našteto prizadevanje Cerkve je končno le izvrševanje njene dušnopa stirske službe, ki hoče preprečiti razkri« stjanjenje narodov in držav. Zato pa se dviga vsa jeza in krik peklenskih sil z običajno krilatico, da se Cerkev me« ša v politiko. — Ako bi se državna po litika ne mešala v področje duš, ki je področje Cerkve, in bi ji pustila .svo* hodno vršiti njeno od Kristusa ji dano nalogo, bi so Cerkvi ne bilo treba braniti in bi nikdar ne bilo povoda za očitke proti njej, da se meša v politiko. Ta načela smo hoteli danes pred praz« nikom Kristusa Kralja pojasniti našim vernikom pa tudi cerkvenim nasprotni« kom, da jih v svoji vesti premislijo. Znali bodo potem pravičneje presojati delovanje Kristusove po.danke sv. Cer« kve, ki za svojim Učenikom oznanja že skozi stoletja njegov nauk: Cesarju, kar je cesarjevega, Bogu, kar je bož« j ega! Jz Življenja t Kardinal Avgust Hlond je umrl v Varšavi v petek 22. oktobra vslcd operacije na slepiču. Pokojni kar« dinal je bil med najvidnejšimi člani kardinalskega zbora. V svetu so ga zc« lo poznali, ker je bil med zadnjo vojno v begunstvu, dokler niso Nemci zasedli Francije. Ob tej priliki so ga naeisti in« ternirali nekje na Nemškem. Po kon« čani vojni sc je vrnil na Poljsko in sv. oče ga je imenoval za nadškofa v Var« Savi in primasa Poljske. Kot tak se je kardinal Hlond zelo zavzel za versko in materialno obnovo tako težko priza« dete poljske republike. Seveda ni mogel vsega storiti, kar si je želel, ker ga je močno oviral sedanji komunistični režim. Kljub temu je pokojni kardinal veliko naredil, zlasti za versko obnovo svoje varšavske nadškofije. Kardinal Hlond je bil tudi velik pri« jatelj Slovencev in je govoril tudi slo« vemski jezik. Zadnjič je bil v Sloveniji ob priliki nepozabnega kongresa Kri« stusa Kralja leta 1939, ko je prišel kot papežev delegat. Bil je član saiezijan« ske družbe. Misijoni v številkah V misijonih deluje okoli 22 tisoč du« hov ni k o v misijonarjev, ki jih podpira 9 tisoč milijonskih bratov, 54 tisoč mi« sijonskih sestra, 94 tisoč katehistov, 78 tisoč učiteljev, 500 zdravnikov, 2 tisoč bolniških strežnikov, 33 tisoč kr« štiteljev. Italija sama ima v misijonih več kot ‘dva tisoč duhovnikov, več kot tisoč misijonskih bratov in okoli 4500 misijonskih sestra. Misijoni vzdržujejo več kot 60 tisoč cerkva in kapel, več kot 400 semenišč za domačine z 18 tisoč gojenci, ki želijo postati duhovniki. Poleg tega vz< držujejo več kot 33 tisoč osnovnih šol z nad 2 milijonoma učencev, 2400 sred« njih šol z 240 tisoč dijaki, 635 šol s 93 tisoč slušatelji ter več kot 900 raznih strokovnih šol z 32 tisoč obiskovalci itd. Poleg tega vzdržujejo misijoni sko« raj tisoč bolnišnic s 47 tisoč posteljami, 3000 dispensarijev (zdravniških posve« tovalnic) z 42 milijoni obiskov na leto, 250 lebrozari jev s 14.000 gobavci, 2000 sirotišnic s 125.(KM) sirotami, 460 hiral« nic z več kot 18.000 starimi ljudmi. V misijonih deluje več kot 200 ti« skarn, ki tiskajo okoli 500 časopisov in revij s skupno naklado 1 in pol milijona Izvodov. YT Italiji smo nabrali leta 1947 skoro 140 milijonov lir; največ so nabrale zgor.njeitalijanske škofije, med temi je nabrala največ milanska nadškofija, ki je dala več kot 2 in pol milijona lir. In vendar je prišlo lansko leto na vsa« kega ital. prebivalca le 3.35 lire misi« jonskih prispevkov, medtem ko smo izdali za razne zabave, kino, tobak in drugo 8.200 lir na glavo ali skupno 370 milijard. Iz tega sledi, kako malo žrt« vujemo za misijone. Tudi med nami nekateri verniki da« rujejo silno veliko, a drugi — in teh je največ — popolnoma nič! Vsak bo žel, kakor je sejal. Nov čudež v Lurdu Evropsko časopisje precej obširno poroča o novem čudežu, ki se je pred nedavnim dogodil v Lurdu. Čudežno je ozdravela oseminštiridesetletna Marie Therese Ca ni n, ki je imela kostno tu« berkulozo od leta 1936 in ves ta čas ni mogla hoditi. Letos dne 7. oktobra se je podala na božjo pot v Lurd in čez dva dni je nenadoma začelij hoditi. Ču« dežni značaj njenega ozdravljenja je potrdilo 33 zdravnikov, ki so jo natančno preiskali in niso mogli reči drugega kot to, da bi na naraven način nikdar ne mogla ozdraveti. Prav tako so tudi vsi potrdili njeno popolno ozdravljenje. KAJ BI BILO, ČE . . . Kaj bi bilo, če bi vsi Slovenci volili za Demokratično fronto Slovencev? (D.F.S.) Vsi Italijani brez izjeme bi nas še bolj zaničevali in preganjali, češ da smo manjšina, ki ie od komunizma vsa okužena! Zakaj bi tako sodili o nas? Ker D.F.S. je samo ponižna, dekla jugoslovanske komunistične stranke, ki je zagrešila toliko zla tudi v našem mestu, da jo sovražijo cela italijanski komunisti, ki so kominformisti in ne titovei. Mi nočemo imeti na sebi ne ko-minformističnega ne titovega rdečega madeža, ker' vemo, da je vsaka komunistična partija za narod pogubna. t V nedeljo vsi Slovenci na volišče! Devet strank sc poteguje za zaupanje gori.ških volivcev in volivk. Samo tri stranke ponujajo Slovencem slovenske zastopnike. Ostalih šest strank na Slo« vence ne računa, zato seveda zn Slo-venoe sploh ne pridejo v poštev, četudi ena nosi ščit s križem kot svoj znak. Pri državnozborskih volitvah smo sc odločili za to stranko, ker ima krščan« ski program in je takrat šlo predvsem za to, da komunizem ne usužnji nas vseh. V nedeljo ne pojde več za to. Zdaj priporočamo to stranko samo ita« lijanskim someščanom. Sami pa smo si postavili svojo lastno slovensko kandis datno listo, katera ni nič manj krščan« ska s svojo liix>vo vejico, kakor je ona s svojini križem na ščitu. Rekli smo, da se tri stranke potegu« jejo za slovenske glasove. Prva je moskovsko usmerjena Itali« janska komunistična partija, ki ima ne« kaj Slovencev na svoji listi. Njen znak je kladivo s srpom. O tej nočemo iz« g ubijati besed. Zaveden Slovenec in katoličan ne bo dvomil, da tukaj zanj ni- mesta. Druga je titovsko usmerjena Sloven« ska demokratska fronta, ki ima na svoji listi ljudi, kateri bi hoteli biti Slo« ŽEflE in DEKLETA I Vse slovenske žene in dekleta bodo volile za Slovenska demokratsko zvezo s tem, da prečrtajo štirikot pri lipovi vejici. Zakaj bodo tako volile? 1. Ker hočejo biti svobodne Slovenke in ne sužnje KP in njene D.F.S. 2. Ker so verne katoličanke. 3. Ker lipova vejica najbolj uva-žuje žensko sodelovanje pri javnih zadevah. 4. Ker so se ženske v zadnjih letih izkazale za bolj značajne kot mnogi moški. »VSEGA JE KRIVA FRONTA" (Prim. dnevnik) Tu prinašamo, kakor smo obljubili, nekaj katekizma za pobožne sotrudnike komunističnega Primorskega dnevnika, da bodo vedeli. kdo je »histeričen« in povrhu še »versko blazen«. /. Kdo »kleveta pošteno, delovno ljudstvo?« Mi ne, kajti vsak pameten in vesten bravec našega lista se kaj lahko prepriča, da slovensko delovno ljudstvo vedno branimo in z njim sočustvujemo, naj že trpi tustran meje ali še mnogo bolj onstran nje, kjer so ga izropali vse svobode iti ga gospodarsko popolnoma uničili. Kar pišemo »izza zavese«, vse je naš jok — z jokajočim narodom in občudovanje njegove neizmerne potrpežljivosti in mučeništva. Kdo pa resnično obrekuje slovensko ljudstvo in gr/ pred vsem svetom blati? To so tisti, ki vse krive sodbe in obsodbe, vse mučenje in izžemanje slovenskega naroda neprestano valijo na rame »ljudske volje«, na »ljudska sodišča« in celo na »narod« kot tak; saj pravijo: »Narod ga je obsodil«, »narod zahteva«, ko gre za stvari, o katerih menijo, da so njim v sramoto. 2. Kdo kupuje votivne glasove s sladkorjem? Mi ne, ker ga še sami imamo premalo; za nas pač nihče udarniško ne dela in lakote ne trpi. Glasove morejo kupovati z denarjem, sladkorjem in tudi z grenkobo strahovanja samo taki strankarji, ki imajo za seboj blagajne in strahovalna sredstva dr- venei, pa so le od Moskve obsojeni in od Tita blagoslovljeni rdeči komunisti ali njih strahovani, če ne tudi nevedni uslužbenci. Za nas so to ravno tako nevarni komunisti kakor prvi. Komu« nista, ki je za starimi Turki največja nesreča slovenskega naroda ter sovražnik vere in cerkve, zaveden krščanski Slovenec ne bo volil in si ne bo tako omadeževal svoje vesti. 7 ret ja lista (četrta na glasovnici) je lista LIPOVE VEJICE. Tu se nam pri« poročajo v izvol tev sami zavedni in krščanski Slovenci, ki so vredni našega zaupanja predvsem zato, ker se niso ne bali ne sramovali dati svoje ime za našo dobro stvar. Te in edino te bomo volili. Zato, dragi volivec in cenjena voliv> ka, bosta v nedeljo prečrtala tisti če« tverokot, ki stoji v četrji vrsti ob LL POVI VEJICI. Lipova vejica je naš znak in noben drug nc! To, dragi volivec, bo v nede« ljo tvoja dolžnost, in če je kakor kol; ne boš izvršil, boš naredil slabo delo. Če ne znaš voliti, obišči shod ali sc daj podučiti od zanesljive osebe! Voli prav gotovo — in voli pravili žav, katere zaradi propagande in združbe po vsem svetu izžemajo ljudstvo do lakote in mu pijejo kri brez vesti in srca, kakor tega ni delal še noben kapitalist. — Naš »mikroskopsko majhni listič« jc najboljši dokaz, da nima nobene zveze ne z denarjem ne z »volilnimi gulaži« kakih kapitalistov, da o strahovanju niti ne govorimo. 3. Kdo nima nobene borbenosti, »ko gre za čast in kulturno strun Slovencev?« Če pomislimo, da čast in kulturno stran Slovencev še nihče ni tako ogrožal kot brezbožni, protikulturni, surovi komunizem, pač ne bo mogel inihče po pameti trditi, da manjka nam te borbenosti. Borimo se od vsega začetka na vse strani, ker nam je le do resnice in pravice in ne iščemo sumili sebe. Pač pa manjka te borbenosti in korajže tistim »nekomunistom«, ki zaradi službe, udobnega življenja, čakanja na boljše čase itd. hlinijo prijaznost in iščejo zaslombe na vseh straneh, a iz strahu vendarle služijo samo najbolj nekulturnemu gibanju, t. j. komunizmu, in se poslužujejo njegovih glasil, da blatijo vprav tiste Slovence, ki jim radi svoje značajnosti in srčnosti vznemirjajo zbegano vest. 4. Koga bi mogli kandidati D. F. S. »sodnijsko potipati«? Pred komunističnim sdiščem bi mogli kandidati D. F. S. »malo potipati«, a tudi pretepsti in ubiti vprav najbolj poštene ljudi. Torej tudi nas, ker smo jim kot sočutni rodoljubi hoteli pomagati iz stiske vesti. Pred poštenim sodiščem pa bodo mogli kdaj nekomunistični kandidati D.F.S. klicati na odgovor samo tiste, ki so zaničevali njihovo osebno dostojanstvo in jih silili, naj sprejmejo proti svoji vesti kandidaturo stranke, ki so jo v srcu obsojali. 5. »Osel gre le enkrat na led.« Prav ste povedali. Zdai vas vprašamo; Kako velik osel mora biti šele tisti, ki pada, vstaja, se muči in trpi na ledu raznolikih komunističnih front že celih 6 let, vkljub temu pa komunizem pod firmo D.F.S. še nadalje podpira? Povejte, kako velik ... ! In taki ljudje si lastijo pravico, učiti cel zbor duhovnikov, kaj je in kaj ni »v skladu s krščanskim naukom! ?« Stran 2 SLOVENSKI PRIMOREC Štev. 43 OKNO V SVET Politični pregled Pretekli teden nam ni prinesel kakih posebnih novic. Pozornost vsega svetu je bila tudi ta teden obrnjena v Pariz, kjer zaseda »lastna skupščina Združenih narodov. Varnostni svet te organi* zaeije .še vedno razpravlja o pritožbi Združenih držav, Britanije in Francije proti Sovjetski zvezi zaradi zapore nad Berlinom, ki je velika nevarnost za sve* tovni mir. Sovjeti nočejo popustiti, zahodne tri države pa zahtevajo, da Varnostni svet obsodi Sovjetsko zvezo in pred vsem svetom izjavi, tla s svr>* jim ravnanjem v Berlinu res spravlja v nevarnost svetovni mir. Glavna skupšči* na pa še vedno razpravlja o razorožitvi in o nadzorstvu nad atomsko silo in atomskim orožjem. Tu Ji tukaj delajo Sovjeti največje težave. Od vseh držav zahtevajo, da za tretjino znižajo svo? je oborožene sile, sami pa nočejo povedati, koliko ljudi imajo pod orožjem in koliko orožja imajo. Zahtevajo tudi, naj Združene države uničijo svoje atomske bombe, nočejo pa pristati na to, da bi imeli Združeni narodi pravico nadzirati industrijo vseh držav, tudi njihovo, da ne bi tajno izdelovali atom* skih bomb in drugega strahotnega mo* dernega orožja. Pod takimi pogoji je seveda sporazum nemogoč, ker se za* hodni svet upravičeno boji, da bi ga Sovjeti napadli takoj, kakor hitro bi videli, da je Amerika uničila svoje atomske bombe. Isto velja za ostalo oborožitev in za znižanje oboroženih sil. Združene države Združene države se pripravljajo na predsedniške volitve in na volitve čla* nov kongresa. Pri volitvah nastopa več strank, toda največ glasov bosta dobili republikanska in demokratska stranka, ki jse menjujeta na oblasti. Ameriškega predsednika volijo na vsaka štiri leta. Pri zadnjih štirih volitvah so zaporedo* ma zmagali demokrati, zdaj pa bodo morda zmagali republikanci, če ne bo kakih presenečenj. Republikanski kan* d'dat je Dewey, demokratski kandidat pa sedanji predsednik Truman. Po programu med obema strankama ni veli* kih razlik. Obe stranki vodita enotno zunanjo politiko in se razlikujeta le po notranjepolitičnem programu. Kandidat tretje stranke Wallace bo, kakor pra* vi jo, zelo pogorel, ker se je povezal s komunisti. Volitve bodo prve dni no* vembra. Pogled v bodočnost Če ibi na pariškem zasedanju Zdru* Ženih narodov prišlo do sporazuma, bi bil svetu za dolgo dobo zagotovljen mir. Do tega pa skoro gotovo ne bo prišlo. Kakšnj so torej izgledi za bo* dočnost? Svet bo še ostreje razdeljen v dva tabora, ki bosta tekmovala v oboroževanju. Zahod se bo še tesneje povezal politično, gospodarsko in voja* ško. Govorijo, da bo skušala tudi Sovjetska zveza ustanoviti nek protiutež zahodnoevropski zvezi v obliki nekake vzhodnoevropske zveze svojih satelit* skih držav Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. S tem bi seveda omenjene države skoro popolnoma zgubile svojo že itak majh* no neodvisnost, ker bi bile dejansko le privesek Sovjetske zveze. Druga mož* nost je, da bi skušala Sovjetska zveza te države ali vsaj nekatere izmed njih kar naravnost vključiti v svojo drža* vo. Bodočnost nam bo pokazala, koliko je resnice v teh ugibanjih. Evropski Zahod, ki se boji morebit* nega sovjetskega napada, se vročično pripravlja li« obrambo. V zvezi s teni nastaja vprašanje, ali bo mogoče braniti zahodno Evropo na sedanji črti. ki ji pravimo »železna zavesa«, ali ne. V nasprotnem primeru bi branili le Bri* tanijo in Španijo. Razumljivo je, da si vse svobodne zahodnoevropske dr* žave želijo, da bi zahodni zavezniki izdelali načrt za obrambo cele zahodne Evrope. V ta namen pa jim manjka po* trehna vojaška sila. Ameriški vojaški svetovalci pravijo, da bi se to dalo iz* vesti le, če bi lahko oborožili tudi za* hodno \Temčijo, čemur se seveda Fran* eozi in Angleži upirajo. Obrambni pas bi namreč segal od Baltika do jugoslovanske meje, ki je dolg kakih 1400 ki* lometrov, toda vrhovno poveljstvo za* hodnoevropske zveze ima v ta namen na razpolago le 15 dobrih divizij, Sov* ict: pa jih lahko takoj vržejo 60 v bor* bo. Veliko vrzel bi mogle zamašiti le Združene države, če hi poslale v Evro* po 20 moderno oboroženih divizij. Ta slika pa vendar ni tako črna, ker mo* i amo pri tem upoštevati ■ tudi notranji položaj v Sovjetski zvezi in njeno industrijo. To pa si bomo ogledali v pri* hodnji številki. Angleška vlada je sklenila podržaviti vse jeklarne v državi. V Palestini bi moralo vladati tudi po smrti grofa (Bernadotta premirje, ka* kor je zaukazal Varnostni svet, pa se. obe stranki malo menita za ta ukaz. Egiptovska letala so bombardirala dve judovski ladji, zato so pa judovska le* tala zbila dve egiptovski letali. V Rimu se vrši sodna obravnava pro* ti maršalu italijanske vojske Graziani-ju, ki je bil med vojno vojskovodja v Afriki, nazadnje pa vrhovni poveljnik Mussolinijevih oboroženih sil v gorenji Italiji. V lužni Koreji, ki ima pod ameriškim pokroviteljstvom svojo lastno vlado, so komunisti zanetili vstajo proti tej vladi. Rusom prijazni časniki v Berlinu pišejo, da se lahko anglo * amerikanski zračni most vsak hip zruši, ker vse ka* že, da bodo Rusi blokado mesta še po* ostrili, Avtomitltni fotograflčn! aparati so fotografirali zemeljsko površje iz viši* ne 112 km. Dvignili so jih tako daleč s pomočjo raketnih izstrelkov — seveda Amerikanci tam ob meji Mehike. Predsednik Truman ic‘ določil, da ne smejo izdatki za obrambo države pre* koračiti vsote 14 milijard in 400 mili* jonov dolarjev, vojaški izvedenci pa so ugotovili, da je v to svrho potrebnih do leta 1952 celih 17 milijard. V Franciji stavkajo rudarji že tri ted* ne; da zavaruje rudnike pred poškod* bami, je vlada poslala vojake, ki pa jih stavkajoči povsod napadajo in kame* njajo. Nekaj atomskih bomb ho prepeljanih tudi v Egipt za vsak primer vojne nevarnosti. Zapadne velesile sumijo, da ima to orožje tudi Rusija že priprav* ljeno. Jugoslovanski komunisti v Argentini so se tudi razcepili. Za Tita je večinoma mlajši rod, drugi so za Kominform. Ti so stara rdeča garda, ki danes prekli* nja in sramoti Tita, medtem ko ga je včeraj slavila in povzdigovala Navdušeni komunisti, kj jih je »Par* tizanka« prepeljala iz Buenos Airesa v »srečno« domovino, že pišejo tja svo» jim zrancem, »reakcionarjem« — in prosijo pakete. En stavek i/ takega pis* ma se glasi: Kada bi se jad i nevolju moglo unovčiti, mi bi bili najfoogatiji na svijetu. — Rdečica je v trpljenju ozdravljena. C Domače novice Pobožnost v stolnici Tudi ta teden sc nadaljuje posebna oktobrska pobožnost v stolnici ob še* stih zjutraj. Kdor jo je doslej zane* marjal, naj se je udeleži vsaj zadnji te* den. Ta teden bomo prav posebno mo* lili za uspeh misijona za Slovence, ki bo v -našem mestu pri Sv. Ignaciju v prvi polovici decembra. Marija nas bo učila, kako naj privabimo čim več ljudi k tej tako važni in splošni duhovni obnovi. Misijonska nedelja v Gorici je zbudila letos veliko zanimanja. Najprej smo imeli fepo pripravo med tednom v dnevnih govorih v stolnici, ki jih je imel dr. Močnik. V nedeljo pa je misijonsko navdušenje prišlo do vrha. Ob primernih govorih v cerkvah zjutraj in popoldne na Travniku smo se seznanili še bolj s katoliškimi miši* jonj in njihovimi potrebami. Tudi mi* si jonska številka Slov. Pr. je bila prav lepo sprejeta in so jo ljudje že pri pr* vih mašah v nedeljo vso pokupili. Naj* več misijonske požrtvovalnosti in lju* bežni pa je brez dvoma pokazala de* kliSka Marijina družba. Njene članice so nabirale prostovoljne prispevke na cerkvenih vratih in iste so tudi priredile prav dobro uspelo akademijo in lote* rijo v prid misijonom v zavodu Notre Dame ob 4.30 popoldne. Loterija je bila tako bogata, da je skoro vsakdo odnesel kak dar domov. Pri akademiji pa so Marijine družbenice zopet poka* zale, kako zelo ljubijo lepo petje. Spo* red sam je bil morda preobširen, ker je vsa prireditev trajala skoro dve uri in pol. Sicer smo bili kar zadovoljni. Nekatere točke so poslušalce prav nav* dušile. Podrobnejše ocene ni treba, ker vemo, da Marijina družba dela za čast božjo in ne zaradi umetnosti in pohvale. Kljub temu smo družbcnicam. Dijaške* mu Marijinemu krožku in Marijinemu vrtcu hvaležni za prijetne pesmi, ki smo jih slišali. Še bolj morajo biti hvaležni misijonarji, za katere je Ma* rijina družba v Gorici v nedeljo gotovo največ storila. Občinstva je bilo toliko, da je napolnilo dvorano do zad* njega kotička. Naj naša družba še nadalje tako de* lujc in zajame vsa dekleta, ki želijo posvetiti svoje življenje najvzvišenej* šim vzorom. Majhni ljudje v veliki dobi Med znake splošne poblaznelosti in posurovelosti sodobnih ljudi spadajo brez dvema tudi številni vprav divja* ski napadi, ki jih herete v raznih itali* janskih časopisih na račun vseh Slovencev brez razlike. Če narodno nestrpni Italijani vidijo v peščici slovenskih komunistov večjo nevarnost kot v milijonih italijanskih komunistov, je to znamenje velike sle* pote, ki jo rodi pač slepo sovraštvo — in se utegne strašno maščevati. Če vidijo ti listi raznih polit, barv ne* varnost za Italijo celo v peščici proti* komunističnih Slovencev (slavi bianchi), ker pač ljubijo svoj narod in zahtevajo zanj tiste pravice, ki jih vsak narod zahteva in mora zahtevati zase, je to znamenje nepoboljšljive protikrščanske miselnosti, ki je skrajno ponižujoča za narod, katc*ri se ponaša s svojo krščan* sko kulturo, civilizacijo in demokraci- jo. Če pomislimo, kako hudo je naš narod pre:zkušen in ki.liko trpi tudi radi Ital-janov, jo ta gonja v resnici znamenje zelo pokvarjenega srca. Primerjajte n. pr. pisanje takih listov s pisanjem našega lista. Mi delamo v duhu krščanstva za mir, sodelovanje, spravo in pravično sožitje, oni pa le hujskajo in netijo sovraštvo proti nam. Sovraštvo je pa strašna razdiralna sila! Slovenci! Pomilujmo take ljudi in bodimo vsaj mi vzvišeni nad omejenost in revščino majhnih ljudi v veliki dobi. Rajši krivico trpimo, kakor da hi jo drugim delali!! Dobri Italijani se sramujejo svojih šovinističnih listov in nekateri so nam rekli, da bodo glasovali za »Slovensko demokratično zvezo«, t. j. za lipo, da tako popravijo krivice, ki jih delajo narodno nestrpni Italijani našemu na* rodu. Vsi pošteni Italijani in Slovenci naj držijo skupaj v tej usodni dobi!! Mi nekaterih stvari v Gorici ne razumemo več. Toda so tudi nekateri drugi, ki jih ne razumejo. Tako piše »Patrie dal Friul« z dne 15. okt. 1948: »Mi ne moremo razumeti, kako da je Avstrija, ko je skušala raznaroditi Go= rico in Istro, delala zločin zoper nara* vo, dočim Italija, ko dela s Slovenci isto, samo da z manjšim taktom in z manjšo prebrisanostjo, opravlja veleza-služno delo za domovino«. Te izjeme med Italijani nas zelo veselijo, kajti si* cer bi morali obupati nad kulturnostjo sedanjega italijanskega naroda. Vredno je, da se zabeleži Na zadnjem zboru društva »Lega nazionale« je bil izvoljen za predsednika poslanec Silvio Baresi, med odbor* niki pa je tudi stolni kanonik msgr. Enrico Marcon. — To društvo skuša tudi s prirejanjem plesnih zabav hraniti italijanstvo naše dežele. Svobodna cona v Gorici Te dni je rimski senat sprejel posta* vo o goriški svobodni coni. Slišimo praviti, da bo ta svobodna cona v de* cembru stopila v življenje. Furlanska avtonomija Velikokrat in na široko so se naši italijanski listi razpisali proti tej ustav* no določeni regionalni avtonomiji. -Ven* dar se gibanje /a njeno upOSt&vitet vedno bolj širi. Tudi Slovenci smo /.a* njo in upanje je, da bo bončno vendar prišlo do avtonomije. Župnik Miha Kragelj — bolan Izvedeli smo, da je upokojeni šem-paski gospod župnik Miha Kragelj za* radi revmatizma že dolgo priklenjen na posteljo. Ker je bilo vreme deževno, nj nobeno čudo, da sc mu je ta bole* zen tako poslabšala, vendar upamo, da jo bo premagal. Izmenjava pol. kaznjencev Med Italijo in Jugoslavijo se vrši te dni izmenjava političnih kaznjencev. V Gorico se vrneta med drugimi tudi vi* sokošolca Aleš Kralj in Albin Sirk. Izza zavese Iz Slovenije V Ljubljani se vrši te dni zasedanje plenuma glavnega odbora Osvobodilne Fronte. Notranji minister in šef Ozne LRS Boris Kraigher je v svojem govo* ru ostro napadel reakcijo, češ da je v zadnjem času dvignila glavo in s po* dvojcno silo širi svojo vojnohujskaško miselnost. Pri tem ji pomaga klcvetni* ška gonja Kominforma. Na ta način sc nahaja slovenska komunistična partija v kleščah. Pri železniškem transportu vlada velik nered. V septembru je bil načrt j>re v ozov izpolnjen le 81 odstotno. Pred* videne kazni zaradi zaostalih distribucij, zaradi zakasnelih naložitev, stoj* n n, sprememb pri namembnih postajah in tako dalje, so znašale v juliju 1.028.000 Din, v avgustu so narasle na preko 3 milijone, v septembru pa so dosegle že 4.093.000 Din. Vse to je znak popolnega nereda v gospodarstvu, ki vlada v socialistični »ljudski« državi. Po poročilih slovenskih dnevnikov se potrošniki pritožujejo, da je najmanj 1/3 krompirja, katerega so prejeli za zimo, tako slabega, da bi ga bilo treba takoj porabiti, ker ne bo vzdržal dalj* še dobe. V Beogradu se je vršila te dni sodna obravnava proti skupini obtožencev, katerim očitajo zveze s francosko vla* do, z de Gaulleom, bivšim kraljem Pe* trom, srbskim politikom Dragišo Cvet* kovičem in z inozemskimi obveščeval* nimi službami. Glavni obtoženec An-drija Lončarič je bil obsojen na smrt. Jugoslovanska vlada je poslala ostro protestno noto Albaniji, v kateri ji očita preganjanje in nečastno postopa* nje z jugoslovanskimi državljani. Ju* goslovanska vlada opozarja Albanijo, da bo morala sama nositi težke posle* dice zaradi takega ravnanja. Izšla je uredba zvezne vlade, ki do* ločuje poverjeništva, katera mora imeti okrajni ali mestni ljudski odbor. Teži* šče nove uredbe je v imenovanju kon*. trolnih komisij, ki predstavljajo nekak politični komisariat, kontrolo partije, pri upravnih organih. Izobraženci! Bodite ljudstvu z_ besedo in zgledom vodniki na poti resnice, poštenja in prave demokracije. Nikar ga s svojo omahljivostjo in neznačajnostjo ne za* vajajte v zmoto in pogubo. Bog bo ter* jal od vas strožji odgovor kot od ne* izobraženega ljudstva! ZAKAJ? ZATO! Zakaj smo pri državnozborskih volitvah volili za ščit s križem ? 1. Zato, ker takrat nismo imeli nobenega upanja, da bi mogli prodreti s kakim slovenskim poslancem, ker nas ie premalo. Izid nam je dal prav!! Ljudje, ki so nam sledili, niso prišli na led kakor Mennoljevi volivci. 2. Ker smo hoteli državo in same sebe rešiti največje nesreče, t. j. brezbožnega komunizma. V primeru zmage komunizma v Italiji bi bili mi v tej deželi in zlasti begunci še bolj prizadeti kot Italijani sami; vsi skupaj pa bi bili danes taki reveži in verjetno še večji, kot je 90% Jugoslovanov. Zakaj bomo volili pri občinskih volitvah za lipovo vejico in ne za ščit s križem? 1. Ker imamo možnost, dobiti v občinski svet nekaj slovenskih svetovalcev, ki niso nič manj krščanski kot kandidati ščita s križem. 2. Ker hočemo pokazati italijanskim soobčanom, da imamo še nekaj značajnih ljudi, ki nočejo biti pokorni sluge komunistične stranke, pa tudi ne drugih strank, ki nas zaničujejo ali ne kažejo nobenega krščanskega čuta pravičnosti na-pram nam. Odgovorni uridnik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica »♦*+;>Na vaše zdravje, gospod župnik!« »Na zdravje, Žel!« V hipu, ko ga je zvračal, je z enim očesom videl, kako ljubeznivo ga je župnik gledal. »Ga hočete tudi vi nekoliko pokusiti, gospod župnik?« »No, pa ga pokupimo, Žef... majčken požirček!« ........... Žef Leirs mu je porinil svojo roko pod glavo, jo privzdignil in mu ponudil kozarček. Toda prav itedaj, ko se je žc s svojimi v lijaček našobljenimi ustni* cami skoro dotaknil kozarčka, se je zdrznil: »Ne bodi no nespameten. Žef... jutri bom tako žc v nebesih.« Gospod župnik je naredil požirek, se nekoliko obliznil, omahnil nazaj na blazino in vzdihoma rekel: »V nebesih bo vendar dobro, Žef!« »Mislim, da bo, gospod župnik! Toda takale kapljica človeku vendar stori do* bro!« »Da ne boš Rozalki kaj pravil o tem... ženske tega nič ne razumejo... Se vedno kaj poješ, Žef?« »Od časa do časa, gospod župnik... Izmislil sem si zopet dve novi.« »•Veš, zakaj sem te poklical?« Žef je pogledal steklenico in prazni kozarček in rekel: »Ne, gospod župnik.« »Ti mi moraš narediti krsto, Žef, in nihče drug.« Žef je zopet z veliko težavo požrl in vtaknil svoje prste za telovnik pod paz* duho, prav kakor bi hotel imeti več zraka. »Da, gotovo, gospod župnik, če že gre za to... najlepšo, kar sem jih kdaj v življenju naredil.« »Ne, Žef... mora biti čisto poceni, iz navadnega smrekovega lesa.« »Kakor hočete, gospod župnik, dru* gače...« »Vem, Žef, fant, vem... sedaj bi pa rad malo zasipal... Čakaj, Žef!« »No, •gospod župnik?« »Če bi se na tem svetu ne utegnila več videti... o tistih svinjakih in telečjih ja* slih, tisto nisem tako mislil, saj sam dobro veS... Še enkrat mi stisni roko!« (Nadaljevanji tleči)