GORIŠKI SLOVENEC Naročnine: * Italijanska kraljevina: i Celo leto....................Lir 10,— = K. 25,— I Pol leta....................., 5. - = „ 12 50 ^ Tri mesece........................ 2.50 = „ 626 l En mesec.......................... 1.— = „ 2 50 \ Oglasi: Oglasi na tretji strani . . . . Lir 1.— za vrsto Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Mali oglasi ................0.05 za besedo Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. ali 20 vin. Izhaja vsako sr@do ist sofeoto. Udrcdnišivo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, li. nad. ia predvečer. Usoda se bode kmalu odločila. Oni ki so na čelu velevlasti bodo v kratkem v privatnih razgovorih odločili mejno vprašanje vseh onih držav, ki so se udeležile vojne. Odločen bode eden najtežavnejših problemov in Evropa bode geo-grafično preustrojena. Ni dvomiti, da bode mirovna konferenca postopala na podlagi najstrožje pravičnosti. Da pa dejanje pravice ima vsebovati realno vrednost in se nima izpremeniti za nikogar v nasilstvo, treba je — da se med posameznimi strankami uže pred konečno razsodbo — doseže popolen sporazum. V teritorijalnih vprašanjih ni mogoče natančno in čisto omejiti in razdeliti ozemlja. Posebno se razdelitev ozemelj, ktere so spadale k Avstriji predstavlja pod zelo težavnimi pogoji. Habsburška vlada je znala na svojem ozemlju tako pomešati ljudi različnega pokoljenja in jih medsebojno nahujskati, da je postala neizvršljiva naloga, od-kazati vsaki narodni državi vse lastne meščane po jeziku in kulturi. Ne bode se dalo izogniti dejstvu, da'ljudje različne narodnosti pri-dejo v okvirje držav, pod ktere ne m imeli spadati. Ta bode ena bo-‘ „ v.j.Operaciji, za ktere se mora odločiti Evropa; žalostne operacije, ampak neobhodno potrebne, ako se hoče konečno ustanoviti svetovni red. To prikljopljenje različnih plemen k drugorodnim državam, bi daialo morda povod za prihodnje prepire med raznovrstnimi državami. Ni pa težko se izogniti tej nevarnosti, samo da se-uporabi one Principe prostosti in pravice,.za Ktere se je bojevala in zmagala ententa dosežen bode mirni raž-\ oj v seh narodov. Narodne države morajo zagoto-viU.njJh drugorodnim meščanom najširšo avtonomijo, Te države ne bodo moraie samo spoštovati kulturo, jezik, vero. s!are šege in navade narodnih manjšin, ampak ne bodo tudi smele j7m odrekati' no- benega sredstva za njih duševni in materijelni napredek. * Posebno .one države, ki bodo imele med lastnimi meščani dru-gorodna plemena, ktera so gospodarstveno in kulturno manj razvita, bodo morale podpirati njih razvoj tako, da gospodarstveno in kulturno dosežejo ono stopinjo na kteri se nahajajo vsi drugi meščani dotične države. Drugorodnemu prebivalstvu se mora dati najpopolnejšo enakopravnost. Javne službe in dostop do najvišjih državnih mest jim mora biti prost. Na tak način ne izgine samo nevarnost iredentizma in možnost mednarodnih konfliktov, ampak se zagotovi tudi mirn.o in složno življenje različnih narodov na istem ozemlju; ktere vežejo skupni interesi, ki merijo do istega cilja za napredek in blagostanje skupne domovine. Civilizacija bode po tej poti o-gromno pridobila in človeško pobratenje se bode praktično uresničilo. Različni narodi bodo na teli zgledih sami uvideli, da se more samo na podlagi mirnega življenja zidati bodoče blagostanje vsega človeštva. Organizirajmo se. Kakor minejo dnevi tako se bliža konec mukam izrednega stanja v kterem živino in to je naša tolažba, in ta tolažba ne velja samo za sedanji trenutek. V skrbeh mislimo na to kar se bo zgodilo, kadar bodo stvari odločene in bodemo mi sami morali odločevati o našem položaju Te naše skrbi označuje dejstvo, da danes ne vidimo niti dozdevka one politične in socijalne organizacije, ktera mora delovati takoj po koneenem urejenju na ih pokrajin in dovesti ljudstvo na pravo pot. Vlada se malo briga za naše razmere. ker ne pozna naših teženj in ji niso znane potrebe našega ljudstva. Prejšnjih zastopnikov slovenskega ljudstva ni med nami; in drugi se držč rezervirani in oddaljeni od ljudstva. Ne ve se kaj mislijo oni možje, ki bi morali voditi ljudstvo, ne ve se koliko se more računati na njih morebitno delovanje. Smo brez vsake organizacije in to je slabo. Čeravno vzamemo, daje sedanje trpljenje potrebno za boljšo bodočnost, moramo jo vendar uže sedaj pripravljati, da ne doživimo žalostnih razočaranj. Izrekli smo uže ob drugi priložnosti da le ljudstvo samo si mora u-stanoviti bodočo politiko. To načelo, je razumeti v smislu, da kdor vsled lastne izobrazbe in razumnosti je zastopnik v javnem življenju, mora delovati za ljudstvo in ne za sebe. Ti inteligentni so sedaj odsotni. So morda v njih pisarnah kjer študirajo bodočnost našega ljudstva ? To vprašanje je opravičeno, ker ni videti nikjer praktičnega delovanja. Za praktično delovanje ne morejo veljati gotove izjave, da se sedaj nič ne dela, more in mora veljati pravo delo. Slovensko ljudstvo na Goriškem bi se tudi lahko enkrat spomnilo, da je bilo v najtežavnejših trenutkih svojega obstoja zapuščeno od lastne inteligence. Slovenci! v Čitajte in podpirajte ta list kateri je zagovornik Vaše Pravice. Zakon za Izplačevanje vojns škoste, členi 8. in 9. tega zakona obsegajo odredbe glede Povračila škod« za nepremičnin«. Člen 8. se glasi: Povračilo za popolnoma' uničene nepremičnine se določi na sledeči način a) ugotovi se vrednost, ki bi jo imel predmet, v stanu kakor se je nahajal, po cenah neposredno pred izbruhom evropejske vojne, ne da bi se upoštevala njegova vsled starosti zmanjšana vrednost; b) od svote, ki odgovarja tej. vrednosti. se odbije svota morebitne vsled starostne obrabe zmanjšane vrednosti; vendar ne nad polovico prve svote ; c) svota,, ki se je morebiti tako znižala, se še zviša v razmerju, ki odgovarja povišku cen ob času obnovitve ali nadomestitve izgubljene ali uničene stvari. To razmerje se določi po pravilih, ki jiu vsebuje opravUnik. V slučaju le delne uničbe ali poškodbe, se zniža svota, izračunana po točki a) in-b) pričujočega člena za svoto enake vrednosti, ki bi jo imela nepre-mi nina po cenah neposredno pred izbruhom evropejske vojne v stanu delne nničbe ali poškodbe, nato se tako dognana svota zviša po točki c) Svota, ki se lahko dovoli, ne sme prekoračiti 50.000 lir za popravo in 100.000 lir za obnovo, ako ni porušena ali poškodovana nepremičnina kaka vila, grad, palača ali kako drugo poslopje, odločeno za razkošno uporabo ali stanovanje. Razložili bodemo na podlagi izgleda vsebino tega člena. Vzemimo, da je bila hiša zidana leta 1884.in da je stala tedaj 20,000 kron in da bi ta hiša, ako bi se jo zidalo leta 1914 stala 24.000 kron. Vsi računi za povračilo škode se delajo na podlagi hipotetične cene znašajoče K 24.000 in ne na podlagi resnične cene K 20.000. Vzemimo tedaj, da je bila hiša zidana v letu 1884 je 30 let stara in da je zgubila 5% na vrednosti vsled obrabe. Teh 5% se ne bode računalo na resnični vrednosti od K 20.000 kar bi znašalo K 1000 ampak od hipotetične vrednosti kar znaša K 1200. Tako se ugotovi vrednost poslopja na K 22.800 po odštetvi K 1200 od hipotetične vrednosti. Odstavek c) člena 8 omejuje povračilo škode za razkošna stanovanja; na navadnih hišah ni nobene omejitve. Člen 9 vsebuje odredbe za izplačevanje škode in se glasi : Kedar bi bila za popravo ali obnovo nepremičnine potrebna višja svota kot v dveh slučajih, nove-denih v zadnjih 'točki prejšnjega člena oziroma višja kot 50 000 lir in 100.000 lir, se more dovoliti za razliko trodstotno posojilo, p.ovrač-Ijivo v tridesetih letih. Ta doba prične pet let po zajetju posojila. Obresti prvih petih let po sklenitvi pogodbe gredo na breme države. Posojilo mora biti zavarovano z zakonito hipoteko na nepremičnini, ki ima lastninsko pravico pred vsakim drugim že prej obstoječim poso-jilom. --... . -------------- Odloki kr. Guvernatorata za Julijsko Benečijo. Ker je treba, da pozna vsakdo važnejše odloke, ki se tičejo raznih interesov deželanov objavljamo nekaj znamenitejših odredb kr. governatorata za Jul. Benečijo. Odlok z dne 4. prosinca 1919: 1. V- ozemlju Julijske Benečije je prepovedano klati teleta laške pasme v teži do 200 kg., teleta gorske pasme v teži do 90 kg. 2. kdor bi prelomil ta ukaz, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev, poleg tega pa ga zadenejo odredbe civilnega komisarja dotičnega političnega okraja glede zatvoritve trgovine, v kateri se je prodajalo meso mlajših telet, kot je določeno v tem odloku. Odlok z dne 22. prosinca 1919: Civilni magistrat tržaški in civilni Komisarji v političnih okrajih Julijske Benečije so pooblaščeni, da odrede prisilno cepljenje kozic, ako bi bilo to potrebno za javno zdravstvo. Cepiti se morajo dati vse osebe v dotičnem o-kraju v desetih dneh po razglašenju tega ukaza. V takem slučaju se bodo morali vsi prebivalci dotičnega okraja izkazati s spričevalom o cepljenju kozic. 2. Kdor bi prelomil ta ukaz, bo kaznovan z globo od 200 do 1000 lir. Odlok z dne 15. prosinca 1919: 1. Konje je dovoljeno klati samo v javnih klavnicah pod nadzorstvom o-krajnega živinozdravnika. Predno se konja zakolje, ga mora označiti živi-nozdravnik da ni več sposoben za delo. 2. Kdor bi se pregrešil proti temu ukazu, bo kaznovan z globo od 100 do 1000 kron in z zaporom do 6 mesecev. Tudi se mu bo zaplenilo meso od konja, ki je bit zaklan brez dovoljenja. Odlok z dne 4. prosinca 1919. 1. Na ozemlju Julijske Benečije se mora mleti iz pšenice 85 odstotna moka. 2. Prepovedano je izdelovati, hraniti, prodajati ali tudi podariti kruh iz boljše moke kot 85 odstotne. 3. Kdor bi se pregrešil proti temu ukazu, bo kaznovan z globo do 2500 kron in ako se slučaj ponovi, z zaporom do 3 mesecev. V vsakem slučaju se mu zapleni moka ali kruh, izdelan iz take moke. Okrajna politična oblast lahko odredi, da se zapre trgovina, katera je prelomila to odredbo. ,4. Civilni Komisarji v političnih o-krajih. župani in naši Komisarji v občinah, častniki in vojaki karabinirji bodo pazili, da ne bo nihče polomil tega ukaza. Odlok z dn® 30. prosinca 1919. Osebe, ki se nahajajo še v kraljestvu in prosijo za povrnitev v Trst ali okolico, morajo vložiti prošnje na civilni Komisarijat, Via 30 ottobre, (poslopje, v katerem je bil bivši namest-ništveni svetovalec). Prošnje za povrnitev v druge občine Juljske Benečije se morajo nasloviti na civilni Komisarijat, ki še nahajajo v glavnem kraju okraja (bivša okrajna glavarstva v Kopru, Gorici, Gradišču, Lušinu, Tržiču) z začasnim sedežem v červinjano, Poreču, Pazinu, Pulju, Postojni, Sežani, na Volovskem, v Logatcu. Nemško mišljenje. Dolgočasne debate v nemških listih o uzrokih vojne, o porazu in o načinu kako se ima ponoviti stališče Nemčije, ki ga je zavjemaia v svetu pred vojno,,so sem in tja pretrgane z poskusi, da se dokaže daje prava Nemčija bila nasprotna' moderni Nemčiji in želi, da se vrnejo stari časi priprostega življenja, oproščenega ne samo od vojne ampak tudi od industrijalizma. V »Süddeutsche Monatshefte« izjavlja doktor Hofmüller da je bil poraz za Nemce pravi blagoslov. Naša sreča se ne sme primerjati z lepo prodajalno modnih predmetov, ampak mi si želimo male hišice, obdane z vrtičem in travnikom in z lopo za shrambo poljedeljskega orodja in sedežem od kte-rega gledamo na naše otroke ki se igrajo, predno idejo k počitku. Želimo si dobre čaše v družbi prijateljev in ob nedeljah sprehod po polju in po gozdovih. Leta in leta se nam je pridigo-valo v Nemčiji, da opustimo to idilično življenje in postamemo indu-strijalen narod, kteri naj bi gospodoval nad celim svetom in Bog ve vse kaj druzega. Ustanovili smo industrijo ktera je uničila našo deželo. Jaz govorim samo o južni Nemčiji in će v tej bode manj industrije, mi postanemo reven narod in oproščeni bodemo te more. Kedar nam kdo govori o lepoti strojev in poeziji delavnic moramo vedeti, da je norec ali lažnjivec. Narod brez časopisja jg ngm, ng more se sporazumeti s svetom. Zato se oprimite goriški Slovenci našega lista, ki hoče iz-ražati vašo voljo in braniti vaše koristi. Politični pregled Italijanski predlog za Zvezo narodov. Vse države, Etere pristopijo k Zvezi narodov priznavajo slovesno njih odkritosrčen in trden namen, da se bodo ravnalo po sledečih temeljnih principih: 1. Vse države imajo enake pravice, ne smejo se sklicevati na morebitne fa' tične neenakosti v opravičenje ktere si bodi čina, ali kake zahteve nezdru/.l ive z pravicami drugih in z "lastnimi rhedna-roonimi dolžnosti. Bolj napredne-države so dolžne pomagati pod nadzorstvom Zveze narodov onim deželam, ktere niso še dosegle civilizirane organizacije. 2. Vsaki čin ali zahteva, ktera vsebuje zmanjšanje ali .grožnjo za politično samostalnost ali teritorijalno celovitost kake države, nasprotuje principom na kterih sloni mednarodna skupščina. 3. Vsaka država ima pravico se udeležiti mednarodne trgovine in kupčije na podlagi popolne enako-st'- — Tej, prostosti ni smatrati za nasprotne, carinske, sanitetne in slične omejitve, ktere ima pravico upe-l.jati vsaka država po lastnih potrebah. _ 4. Brodarstvo ie prosto za kup-cijske ladije vsake zastave. Suve-renske pravice v teritorijalnih vodah v lukah se ne smejo izvajati tako, da bi bistveno postavile v nevarnost te prostosti. 5. Mednarodna razdelitev živeža in snovi, ktere so potrebne za industrijo se ima urediti tako da so vsaki deželi zagotovljeni neobhodni Pogoji za obstoj in za delo. 6. Odredbe v varstvo pravie in interesov delavstva se bodo uporabile v vseh deželah za vse delavce brez razlike na narodnost. Tem od- redbam ne nasprotujejo omejitve vterc more vsaka država za se upe z^.§otove rokodelce iz inozem . Vav. . za tuje delavne moči pr izvršitvi gotovih del. F 7. Nobena država ne more s< odreči obveznostim, ktere je sprejela vsled mednarodnih pogodb brez dovoljenja vseh strank. 8. Ne sme se sklepati tajnih med narodnih dogodb. Sklepajoče države se zavežejo da zajamčijo v medsebojnih odno sajeh rešpekt tem principom in d< povspešijo skupne interese z: a) .ustanovitvijo in organizaciic nrstm?111 fuednarodnih uradov, za d seG na nav0(^u te§a kar se hoče b) Določenje posebnega delovanja da se prepreči vsak konflikt ki bi nastal iz kterega koli uzroka; c) Naj se določi v kaki meri in kako se mora z silo zatreti vsak prestopek te pogodbe. Kedaj sz bode odšočeva! jugoslovanski problem. PARIZ. Agencija Havas priobča sledečo noto: Velevlasti bodo kakor se misli odiočiia jugoslovanski problem pred odhodom Wilsona, tudi če bode odsoten Lloyd George, kteri odpotuje v soboto v London po važnih postih. Bolševški pripravljeni se pogajati. PARIZ. Odgovor sovietske vlade vladam Angleške, Francije, Italije, Japonske in Združenih držav se glasi: Kljub zmirom ugodnejši situaciji, v kteri se nahaja Soviet v vojaškem in in notranjem oziru je vendar pripravljen priti do sporazuma tudi Če ima kaj žrtvovati. Sovjetska vlada je pripravljena prepustiti državljanom entente rudokopne, gozdno in druge koncesije. Tudi in izključeno, da se preiščejo vestno teritorijalne zahteve entente. Odgovor zaznamuje, da je vest o Petrograjskiii izgredih popolnoma izmišljena. Kar se tiče ententnih pritožb glede mednarodne propagande Sovjeta, j,e on pripravljen sprejeti v sporazumno pogodbo z entento obveznost da se ne bode umeaaval v njene notranje razmere. Na tej podlagi je sovjetska vlada pripravi.ena, da se pogaja z vsemi ali z nekaterimi ententnimi vladami in z skupino ruskih politikov na otoku Principov. Rumunija kaznuje izdajalce. PARIZ. Poročajo iz Bukarešti; Vnovič je bil pripeljan pred roj no sodišče polkovnik Verzea, kterega je uže sodišče v Jassy-u obsodilo- na smrt, ker ni hotel slediti vladi ob času nemške invazije. Polkovnik Verzea je bil pomiloščen od Marghilomana. Opozicija zahteva aretacijo Beldima-na bivšega poslanika v Berlinu, kteri je ob času nemške okupacije zahteval naj se odpove kralj in naj se kaznujejo interventisti. Meje jugoslavje. PARIZ. V tem oziru je imel predsednic Wilson dne 5. ,t. m. dveurni razgovor z mmisterskim predsednikom Orlando-m. Razprava o srbskem teritorialnem vprašanju oziroma o jugoslovanskih zahtevah, ktere bode zastopane po Srbiji, se ne bode vršila — kakor je bilo splošno mnenjo — pred Wilsonovim odhodom iz Pariza. Wil-son se bode ukrcal dne 12. in italijanski delegati se ta dan vrnejo v Rim. Zato se je odločilo kot bolj praktično da se odgodi preiskavo onih teritorijalnih vprašanj, ki se direktno dotikajo velevlasti kakor Italije in Francije dokler se Wilson vrne iz Amerike. Med odsotnostjo predsednika Wilsona in predstojniki italijanske in angleške vlade, bodo deLgati raznih komisiji preiskovali druga gospodarska, juri-diona, delavska uprašanja ktere mora mirovna konferenca odločati. % Kakor poroča «Daily Mail» velevlasti so skoro edine v vseh važnejših vprašanjih, med temi tudi kar se tiče teritorijalnih zahtev Italije in Francije o kterih so se privatno pogovarjali poverjeniki velevlasti. Vojna v Rusiji in Sibiriji. LONDON. Agencija Reuter poroča iz Arhangelske fronte: Vsled napadov proti Tarasevem so se zavezne čete ustalile na črti 20 milj severno tega mesta. Pred kratkem se je vršilo močno bombardiranje na Dvinski fronti. V južni Rusiji so čete, ktere operirajo pod poveljstvom generala Wran-gela dne 20. januarja napadle sovražnika pri Georgievsku in so zasedle to mesto in mesta Dratigorsk in Essentuki kakor tudi južno ležeče višine. Sovražnik je napredoval na vzhodni fronti južne fronte, ktero drže donski kozaki. To umikanje se razlaga z bolševiško propagando, ktera proglaša, da se en-tentne čete združujejo z bolševiki proti kozakom. V Sibiriji so bile sovražne čete, ktere so ogrožale Oremburško železnico pognane v beg od kozakov pod poveljstvom generala Dutoff. Oddelek kozakov,' ki je operiral ob železnici Oremburg-Tasckend je tudi napredoval in se je polastil železniške •črte 80 milj jugovzhodno Oremburga. Vladina volja na Portugalskem. LIZBONA. Dva republikanska hidro-plana sta poškodovala železnico Espiulio Granaja. Ministerski predsednik Relvas je čitaljfv zbornici izjavo, da je vlada sestavljena iz vseh republikanskih strank tudi iz socijalistov in ne zastopa kakor samo republikanska strujo. Naloga vlade je da zatre takoj monarhično revolucijo, nje program je braniti republiko. Ministerski predsednik je še dostavil, da vlada izpolnuje natančno mednarodne obveznosti. Novi krvavi spopadi. CURIH. Nemška vlada ne more zadušiti špartakašgeka gibanja. Naznanja se nove krvave konflikte. V Diisseldorf-u je bilo včeraj med mornarji in vojaki pet mrtvih in pet ranjenih. V Magdeburgu je napadla kolona mornarjev oboroženih z ročnimi granatami justično palačo in ječe, kjer je pognala v zrak vrata z granatami. Oplenili so palačo in osvojili so 60 ujetnikov Mornarji so demonstrirali po mestu in oplenili več prodajalen. V bojih ki so se vršili v Bremen-u je bilo 85 mrtvih in par stotin ranjencev'. Cerkev svetega Paula je težko poškodovana od bombardamenta. , Razns Revolnajonariji zavrnjeni. LIZBONA. Kolona ustašev, ki je napadla Mirandolo je bila zavrnjena. Naše sile pete divizije nadaljuje srečno operacije. Naši hidroplani so uspešno bombardirali taborišča ustašev in so vrgli številno letakov. Lenin gospodar situacije. STOKHOLM. Pogajanja, ki so se vršila od konca januarja med zmernimi socialisti in bolševiki so se končala z popolno kapitulacijo socijalistič-nega odbora. Lenin je stavil pogoj, da socijalisti priznajo boiševiški režim. On zahteva, da socijalistični odbor se bori resno proti admiralu Kplhaku in proti zaveznikom. Odbor je podpisal te pogoje. Lenin je tako dosegel samo mora-ličen uspeh, ker odbor nima nobenega upliva na maso ljudstva. Kaiser postal drvar. Bivši cesar Viljem veliki pruski vojni mojster je kakor znano sedaj interniran v gradu Almerongen na Holandskem, kjer se nahaja tudi cesarica. Ta je nekaj bolehna in trpi na srčni bolezni, Kaiser sam pa se razveseljuje najboljšega zdravlja, si privošči izvrstnih obedov in dela vsaki dan večurne izlete. Privadil se je čudnemu delu in sicer žaga in cepi drva po cele dneve. Ponosen je, da izvršuje drvarska dela. Vsako jutro začne pridno delati, da napravi potrebnega kurijiva za več peci. Temu delu se je privadil uže v normalnih « asih, kedar je bival na cesarskih posestvih. Ima s seboj psa po imenu «Zenta» z kterem si krati. as. Na vprašanje svojih zvestih služabnikov, zakaj je izgubil vojno, odgovarja tlačitelj malih narodov : Mislim da sanjam in ne verujem ne sebi ne svoji usodi. To je sen ki bode trajal dokler bodem živel. Kedar je po Božičih obolel na španski mrzlici je bolezen napravila velikanski utis na njega in bal se je smrti. Resničen vtis ki danes deia na opazovalca, ki ga vidi =