JHaš kulturno - politično glasilo • /2. maja materinski dan Lepa darila dobite poceni v KAUFHAUS SAMONIO Villach, am SAMONIG-ECK svetovnih in dom ačih - d o go Okov 9. leto - številka 19 V Celovcu, dne 9. maja 1957 Cena 1.50 šilinga —Ill■lll^'lllP■ll||l^in ihi ni m ukii 11 mi iiumil«ihpiibiiiiiTMnMnrnrTMMMMriMimMnnmiiw'imiimTnTiiTwrwTTniiMmimrTT»T»rBTniiTTiriiiMMrmffn^ ntm-niTmwrmmmm^MMmMmrvrm^——mmrwwmnnmmMummmrmmmm—‘ Dr. Scharf - zvezni predsednik MATERAM Druga nedelja meseca majnika je pri nas posvetena našim materam. Praznovanje v družinah, praznovanje v društvenih dvoranah, praznovanje v cerkvah. Skrito je delo naših mamic, skrito njihovo trpljenje, še bolj skrita pa je njihova molitev za družino in za naš narod. Od zgodnjega jutra do poznega vefera je na delu, ponoči pa posveča skrb še svojemu malčku, ki jo kliče v svoji onemoglosti. Lik slovenske matere lepo upodablja slikar Werner Berg, ki je prvi v podobi izrazil vso milosrčnost in dobrino slovenske koroške matere, ki smo jo vsak dan opazovali in občudovali, a je nismo znali ali mogli v vsej obsežnosti zajeti. Naša mati nam je napravila na čelu prvi znak svetega križa, ko smo komaj prišli na ta svet, ona nas je negovala in v globoki ljubezni spremljala na naši prvi življenjski poti. Koliko nehvaležnosti je ta naša mati na nas vseh doživela in ona je bila tista, ki vedno zopet z novo ljubeznijo povezo-rda nastale razpoke. Ko se je otrokova nehvaležnost stopnjevala do vrhunca, je mati še vedno upala. Tam pa, kjer bi človeško gledano vsa ljubezen dn vsa skrb ne pomagala več, je ta naša mati molila in prosila v globokem zaupanju Vsemogočnega, da z rešilno roko poseže vmes. Kako krasno je zapisal naš pesnik Simon Jenko v pesmi „Mati”: Dete revno, dete malo, kdaj mi bodeš poplačalo, kar sem zale skrbna mati morala in bom prestati? Sem pod srcem te nosila, v bolečinah te rodila, zate noč in datt skrbela, zate sem in bom živela. Postelj kol’/tokrat postlala, "f zibel tvojo sem zibala, pesem ti zapela sladko, da zaspalo si čez kratko; čez te se potem nagnila, srčno /i6ga sem prosila: „Oče, hudega ga brani, meni. sebi ga ohrani!” Dete malo in uboino, bodi pridno in pohotno, s tem skrbi mi boš poplačalo, dete revno, dete malo! Ob vsem priznanju našim materam pa nioramo za letošnji materinski praznik nasloviti na naše matere veliko in prisrčno prošnjo. Matere dajte svojim otrokom tudi lastno zakladnico svojega in našega lepega slovenskega jezika. To je najbolj vaše in naše. £e si hočete dejansko ohraniti v svojih ptrokih nepozaben spomin, tedaj dajte svo-jim otrokom tudi govorico, katero ste podedovale po svojih lastnih telesnih materah. Otroci imajo pravico do tega bogatega zaklada in vaša dolžnost je, da jim tega zaklada ne skrivate. Vaša dolžnost je, da vzgojite v svojih lastnih otrokih globoko spoštovanje in ljubezen do te naše besede, da se je nikdar in nikjer v življenju ne bodo sramovali. Sele, ko bodo ti vaši otroci z. vsem sr('eni ljubili to vašo materinsko besedo, bodo spoštovali tudi v resnici jezik soseda v deželi in drugod. Tedaj pa bo zares Ustvarjena med družinskimi člani tudi v šem pogledu neraz.družljiva vez, do groba in preko groba, ko bodo otroci mogli in smeli ječi, naša mati pa nam je dala vse, kar je ‘mehi, vse, kar je prevzela od svojih staršev in vse, kar si je v življenju z velikim šrudom prigarala. Tedaj bodo otroci na materinski dan prihajali na vaše grobove m v hvaležni zahvali in molitvi vračali ina-šeram njihovo ljubezen in skrb. Minulo nedeljo zvečer je ob 22 .uri osrednja volilna komisija na Dunaju objavila dokončne rezultate volitve državnega predsednika Izvoljen je bil dr. Adolf Scharf ki bo za dobo naslednjih šest let prevzel vrhovno mesto v državi. Volilni izidi so naslednji: Skupno je bilo v vseh zveznih deželah 4.630.891 volilnih upravičencev, od katerih je oddalo 4,502.258 svoje glasove. Volilna udeležba je torej znašala 97 odstotkov. Med oddanimi glasovi jih je bilo 81.732 neveljavnih. Za dr. Adolfa SCHARFA je glasovalo 2,259.975 volilcev, to je 51,1 odst., a za prof. Wolfganga DENKA pa 2,160.551 volilcev. S tem je dr. Scharf z večino, ki znaša točno 99.424 glasov postal državni predsednik. V posameznih deželah so volilni rezultati naslednji: Koroška: Dr. Scharf 156.998, prof. Denk 117.543 glasov. Dunaj: Dr. Scharf 690.117, prof. Denk 465.424 glasov. Nižja Avstrija: Prof. Denk 469.626, dr. Scharf 433.486 glasov. Gornja Avstrija: Prof. Denk 348.221, dr. Scharf 316.790 glasov. Štajerska: Dr Scharf 351.329. prof. Denk 333.276 glasov. Predarlbcrška: Prof. Denk 75.645, dr. Scharf 43.645 glasov. Gradiščanska: Dr. Scharf 85.436, prof. Denk 81.455 glasov. Solnograška: Prof. Denk 109.915, dr. Scharf 88.204 glasov. Tirolska: Prof. Denk 159.446, dr. Scharf 93.380 glasov. Avstrija ima sedaj novega državnega predsednika, ki je takoj po volitvah izjavil, da bo kot vrhovni predstavnik države vršil svojo nalogo čuvarja zakonitosti za vse državljane Dr. J. Hornbock - monsignore Izvedeli smo, da je sv. oče na predlog prevzv. dr. Jožefa Kostnerja, škofa krškega, med drugimi imenoval preč. g. dekana in župnika v Podgorjah dr. Janeza HORNBOCKA za svojega častnega komornika. Novoimenovani monsignore je po končanih bogoslovnih študijah v Inomostu goreče in neumorno deloval v dušnem pastirstvu. Poleg tega dela pa je svoje moči posvetil razvoju Mohorjeve družbe, katere tajnik in ravnatelj je postal leta 1948. Z veliko odločnostjo se je ob podpori in sodelovanju odbora lotil izgraditve tiskarne Mohorjeve družbe v Celovcu, ki je po dolgem premoru in hudem razdejanju zopet prevzela svoje tradicionalno poslanstvo med slovenskim ljudstvom. K visokemu in zasluženemu odlikovanju g. monsignorju iskreno čestitamo in mu pri njegovem delu želimo obilo uspeha in božjega blagoslova. -KRATKE VESTI — POŠTARJI STAVKAJO v Italiji, ker so njihove plače premajhne. Skupno znaša število stavkujočih okrog 100.000 oseb, in sicer poštnih in telegrafskih delavcev in nameščencev. Prometno ministrstvo je odklonilo zahteve delavskih zastopnikov in zato je večina delavstva stopila v stavko, le majhna skupina fašistično usmerjenih delavcev je šla med „staVkokaze”. Kljub temu pa je praktično ves poštni in telegrafski promet v Italiji zastal za 3 dni. RUSKO SE UČI Llevellyn S. Thompson, ameriški veleposlanik na Dunaju, ki bo prihodnji mesec odšel na svoje novo službeno mesto v Moskvo. Veleposlanik Thompson je že kot mlad diplomat bil nekaj let sekretar veleposlaništva v Moskvi in se je naučil nekaj malega ruščine. Sedaj namerava svoje znanje izpolniti. V svojem nad 4-letnem službovanju na Dunaju pa je sodeloval pri pogajanjih za sklep državne pogodbe in velja za enega izmed najboljših poznavalcev srednjeevropskih ter sovjetskih zadev. Med drugim je prebil v tem času tudi sedem mesecev v Londonu, kjer je skupno z angleškimi, jugoslovanskimi in italijanskimi diplomati po dolgotrajnih pogajanjih pripravil besedilo znanega ..Londonskega sporazuma o Trstu”, s katerim so z mirovno pogodbo med zavezniki in Italijo ustanovljeno ..Svobodno tržaško ozemlje” razdelili med Jugoslavijo in Italijo. AMERIŠKA POMOČ tujim državam je v letih {m koncu druge svetovne vojne dosegla skupno vsoto 62 milijard dolarjev (1 dolar približno 25 šil.). Povprečno je moral vsak ameriški davkoplačevalec prispevati iz svojega žepa 356 dolarjev za podpore tujim državam, bodisi v okviru Marshallovega plana bodisi v drugih oblikah pomoči. ZARADI SUMA VOHUNSTVA je bil aretiran švicarski policijski inšpektor Max Ulrich v Bernu. Ulricha dolžijo, da je prodajal magnetofonske posnetke telefonskih razgovorov egiptovskega poslaništva v Bernu francoski vojaški obveščevalni službi. STALINOVA NAGRADA, ki so jo podeljevali izbranim inozemcem kot priznanje za izredne zasluge za napredovanje svetovnega komunizma, so preimenovali sedaj v Leninovo nagrado. Se razume, da je uradna utemeljitev nagrad ostala ista: za zasluge za mir. NA ŠVEDSKO je odpotovala nova skupina madžarskih beguncev iz Jugoslavije. V skupini, ki je minulo nedeljo odpotovala iz vlakom iz Reke, je bilo 325 oseb, med njimi 15 težjih tuberkuloznih bolnikov. Doslej je švedska sprejela največ madžarskih beguncev iz jugoslovanskih taborišč in sicer znaša skupno število sprejetih 600 oseb. Atomsko orožje za članke Atlantskega pakta Bivši belgijski zunanji minister Spaak je te dni podal ostavko na svoj ministrski položaj in prevzel svoje novo službeno mesto generalnega tajnika organizacije Atlantskega pakta. Njegova naloga je, da tej obrambni organizaciji da tudi večjo politično in gospodarsko vsebino, kajti doslej se je to zavezništvo v resnici omejevalo zgolj na vojaško sodelovanje v obrambi proti poskusom sovjetskega prodiranja v Srednjo in Zapa-dno Evropo. Spaak je v svojem govoru pred posvetovalnim parlamentom Zapadnoevropske unije v Strassburgu izjavil, da morajo članice zapadnoevropske politične in gospodarske skupnosti okrepiti medsebojno sodelovanje na vseh področjih. Dokler vzdržuje Sovjetska zveza v Vzhodni Evropi milijonske, naj-moderneje oborožene armade, in grozi na levo in desno z. atomskimi orožji, se tudi članice Atlantskega pakta v zapadni Evropi ne morejo odpovedati najučinkovitejšim obrambnim sredstvom, je dejal Spaak. „Se razume”, je dejal Spaak, ki je ena izmed najmarkantnejših političnih osebnosti povojne Evrope in odkrit pristaš miroljubnega sodelovanja evropskih narodov, „da si Sovjetska zveza želi, da bi naše čete bile o-borožene zgolj z zastarelim orožjem iz dru- Vladna kriza v Italiji Sklep social-demokratične stranke, ki jo vodi Giuseppe Saragat, da izstopi iz sedanje koalicijske vlade treh strank (social-demo-krati, liberalci in krščanski demokrati pod vodstvom krščanskega demokrata prof. Se-gnija), je izzval vladno krizo v naši južno-zapadni sosedi. Vzrok sklepa desno usmerjenih Saragato-vih socialistov, leži v notranjih sporih v njegovi lastni stranki. Njeno radikalno krilo je že dalj časa zahtevalo združitev z levičarsko socialistično stranko pod vodstvom Pietra Nennija (ta stranka se je po 1. 1945 povezala s komunisti in je stalno glasovala z njimi v parlamentu). S tem bi naj bila ustvarjena enotna močna socialistična stranka v Italiji, ki bi naj tvorila protiutež k sedaj najmočnejši stranki, krščanski demokraciji. Tako bi naj bil postopoma ustvarjen sistem dveh močnih strank, ki bi si bile v vsaj približnem ravnotežju. Istočasno bi pa z ločitvijo levičarskih socialistov od komunistov bila komunistična stranka potisnjena v radikalno osamljenost, a levičarski socialisti pridobljeni za pravo demokracijo. ge svetovne vojne in da bi naj samo njene čete posedovale odlično novo oborožitev". Izjavil je tudi, da se more zapadna Evropa odpovedati atomski oborožitvi le pod pogojem, da se ji odpove tudi Sovjetska zveza. in pristane na medsebojno mednarodno kontrolo razorožitve. ..Politika" o manjšinah ..Avstrijski Slovenci in Hrvati se borijo za svoje osnovne pravice, za pravice, ki so jim zajamčene z državno pogodbo. Ne gre samo za dvojezični pouk v mešanih šolah, temveč za bodočnost pouka slovenščine sploh. Slovenci in Hrvatje v Avstriji se dejansko borijo za svoj narodni obstoj. Čudno je, da Avstrija, ki so ji pravice Tirolcev v Italiji tako pri srcu, ne razume borbe koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov,” piše najbolj razširjeni jugoslovanski časopis ..Politika”, ki izhaja v Beogradu in pogosto izraža tudi mnenje vladnih krogov. V zvezi s prizadevanji avstrijske vlade za pravice Južnih Tirolcev pa dodaja isti list: ,,Kakšna bo borba avstrijskih oblastih za pravice Tirolcev, če ne uresničijo mnogo bolj skromnih zahtev jugoslovanske narodne manjšine v Avstriji?” V tem smislu je bil sprejet tudi sklep na nedavnem kongresu Nennijeve socialistične stranke v Benetkah, toda pri volitvah v strankin odbor so prevladali elementi, ki so bili ves čas nasprotni ločitvi od komunistov. Spričo tega Saragat ni smatral za podane potrebne pogoje za združitev. Sedaj so ga pa ljudje v njegovi lastni stranki prisilili, da kljub temu ubere to pot. Z izstopom socialističnih ministrov je sedanja vlada izgubila že itak pičlo večino v parlamentu in bodo šele prihodnji dnevi pokazali, ali je ob sedanji sestavi parlamenta moč zbrati večino za novo sredinsko desničarsko koalicijo. O SMRTI L. RENAULTA, naj večjega francoskega industrijalca avtomobilov, bo uvedena preiskava, ki naj ugotovi okoliščine v katerih je Renault umrl na koncu leta 1914, ko ga je na po zaveznikih osvobojenem ozemlju Francije aretirala policija pod obtožbo kolaboracionizma z. nacisti. Vzroki njegove smrti so zaviti v temo in njegova vdova trdi, da je umrl na posledicah mučenja v zaporu. Politični teden Po sveto ... Bližnji Vzhod — 1 : 0 za Husseina Težka politična kriza v puščavskem kraljestvu Transjordaniji, po naše „deželi onstran Jordana,” se je zaključila z vsaj trenutno zmago mladega kralja Husseina. Po dveh tednih nemirov, padcev vlad, pobegov vojaških poveljnikov in sprememb ministrov je končno ob reki, kjer je pred dva tisoč leti Janez Krstnik pridigoval post in pokoro, nastopil red. Reka Jordan, ki je nekoč Sveto deželo delila v dva dela, tvori danes mejo med Izraelsko državo in Transjordanijo. To umetno državo je po nasvetu legendarnega polkovnika Lawrenceja, tedanjega glavnega angleškega agenta na Bližnjem vzhodu, leta 1921 ustanovil Winston Churchill, takratni vojni minister Velike Britanije, „med potegom dima iz cigare ter požirkom whisky-a”, kot on sam pripoveduje. V zadnjih 30 letih je bila najmočnejša angleška postojanka na Bližnjem vzhodu. Iz njenih bojevitih beduinskih plemen je angleški general Glubb organiziral znamenito „Arab-sko legijo”, ki je bila do nastopa Izraela edina resna vojaška sila v tem predelu sveta. Njen kralj, bivši šejk Abdullah, je bil do konca zvest zaveznik Velike Britanije. Moral je tudi biti, kajti angleška vlada je plačevala njegovo ..Arabsko legijo” in krila finančni primanjkljaj države. Usodno angleško darilo Po razdelitvi Palestine in ustanovitvi Izraela leta 1947 pa je Abdullah dobil od Angležev kot nagrado za svojo zvestobo še pokrajino ob desnem bregu Jordana s 900 tisoč prebivalci, od katerih je bila polovica beguncev iz ozemlja, ki je pripadlo izraelski državi. Ti novi prebivalci so ne le po številu prekašali prvotno ljudstvo Transjor-danije (400.000) ampak so bili tudi na znatno višji stopnji civilizacije. Kljub vsemu obrekovanju angleškega kolonialnega izžemanja je londonsko kolonialno ministrstvo v 50 letih upravljanja Palestine uvedlo ondi splošno šolsko obveznost, zgradilo prometno omrežje ter pospeševalo moderno poljedelstvo, obrt in industrijo. Zato ni čuda, da so prebivalci novopridobljenih pokrajin kmalu dobili prvo besedo v državi in je po uvedbi splošne volilne pravice vlada praktično prešla v roke mož iz jordanskega obrežja. Ti so pa bili prežeti s sovraštvom do Židov, katerim so se morali umakniti. Tako je eden izmed novopridobljenih palestinskih Arabcev umoril kralja Abdul-laha, ki je hotel skleniti mir z Judi. Ti radikalni krogi so kaj kmalu našli somišljenike v Egiptu in Siriji. Pod plaščem nacionalističnih in protikolonialnih gesel pa so začeli razvijati svojo razdiralno delavnost tudi komunisti. Mladi kralj Hussein, ki je nasledil težavno Abdullahovo dediščino, se je prvotno vdal nacionalno-komunističnemu pritisku ter že lani odslovil angleškega generala Glubba, poveljnika ..Arabske legije”, nato pa je odpovedal britansko-jordansko pogodbo, s čemer je bilo tudi konec denarne podpore. Namesto tega so se pa .arabski bratje' Egipt, Sirija in Saudijska Arabija obvezali plačevati isto podporo naprej. Toda, ko bi bilo treba vplačati prve obroke, ni bilo denarja od nikoder. V deželi so izbruhnili nemiri in ..bratski zavezniki” so se namesto plačila podpore pripravljali, da zasedejo deželo in si jo razdelijo. To ne bi bilo posebno težko, ker je večina palestinskih Arabcev bila za priključitev k kaki večji arabski državi, s pomočjo katere so upali na uspešno revanžo nad Izraelom. Pa tudi Izrael se je pripravljal, da morebitno zmedo izrabi za zasedbo rodovitnih predelov onstran Jordana. V tem obupnem položaju se je mladi, doslej boječi kralj Hussein odločil, da igra vse za vse. Odstavil je Egiptu in Sovjetski zvezi prijazno vlado Palestinca Nabulsija in proglasil po neuspešnem poskusu Khalidija, da sestavi vlado, obsedno stanje. V kritični uri se je izkazalo, da je Arabska legija zvesta svojemu kralju, obenem pa je Amerika nemudoma poslala v vzhodno Sredozemlje mogočne enote svoje vojne mornarice, ki je oborožena z atomskimi bombami. Letala njenih letalonosilk pa lahko obvladajo ves Bližnji Vzhod in še več, ako bi bilo treba. V Beirutu, blizu Jordanije je šel na suho en elitni polk ameriške vojske. Ta poteza je učinkovala na vse, na arabske sosede Jor- danije, na Izraelce pa tudi na Sovjetsko zvezo. Po nekaj dneh je ameriška vlada lahko odpoklicala svoje mornariške enote, a za nadaljnje vzdrževanje reda v Jordaniji pa zadostujejo kraljeve lastne sile in zagotovilo ameriške vlade, da bo državi nudila potrebno gospodarsko pomoč. Tako se je kombinirana dolarsko-atomska diplomacija zelo dobro izkazala. Atlantski zunanji ministri v Bonnu Minuli teden so se v Bonnu sestali zunanji ministri Atlantskega pakta, da se posvetujejo o položaju, ki je nastal po sklepu britanske vlade o zmanjšanju svojih vojaških sil ter njih prilagoditvi atomskemu vojskovanju. Ministri so tudi obravnavali grožnje z atomskimi orožji, ki jih je v zadnjih tednih pošiljal sovjetski zunanji minister in ministrski predsednik evropskim članicam Atlantskega pakta, od Norveške na severu preko Danske, Nizozemske, Belgije pa do Turčije na jugu. Bil je sprejet soglasen sklep, da se prizadete države tem grožnjam ne bodo uklonile in Amerika jim je zagotovila, da ima ona v primeru potrebe še večjo zalogo teh neprijetnih bojnih igračk. V tej točki je bilo soglasje zborovalcev popolno in je vsled tega iz bonnskega posvetovanja zavezništvo izšlo okrepljeno. Pomoč Poljski Stvar'svobode je pa napravila še korak naprej proti vzhodu. Ameriška vlada je sklenila, da podeli poljski vladi podporo v znesku 95 milijonov dolarjev za nakup živil. Poljska delegacija je zahtevala sicer trikrat več, toda v danih razmerah bo že ta podpora ublažila največje gospodarske trdote, obenem bo pa moralno ugodno vplivala na poljsko prebivalstvo. Prevelika za-padna podpora naenkrat bi pa utegnila tudi zbuditi sum sovjetskih oblastnikov, ki še vedno vzdržujejo svoje čete na Poljskem. Po drugi strani so pa za sedaj Sovjeti še edini garanti poljske meje proti Nemčiji. V tem položaju je že velik napredek dejstvo, da je Poljska prišla v konkretne, za sedaj še samo gospodarske stike z Zapadom. ... in eri nas v Avstriji Minuli teden je stal v znamenju volilne borbe, ki se je v nedeljo zaključila z volitvami. Na splošno je treba reči, da je ta volilni boj potekel jako mirno in dostojno. V glavnem sta ostali osebi obeh volilnih kandidatov neomadeževani v volilni propagandi, kar je znamenje, da kljub političnim na-sprotstvom uživa oseba državnega predsednika kot taka velik ugled med prebivalstvom in so to upoštevali tudi strankarski propagandisti. Vsekakor ugodno dejstvo za pravo demokracijo. Rezultate volitev prinašamo na drugem mestu. Notranja politika je v tem zadnjem volilnem tednu počivala, življenje pa je teklo Naprošeni smo za naslednjo objavo: Nemški zakon „Drittcs Gesetz zur Aenderung dcs Bundeserganzungsgcsctzcs zur Entschadignung fiir Opfcr der nationalsozialistischcn Vcrfolgung voni 29. Juni 1950” doloma izplačilo odškodnine za preganjance po nemškem nacizmu, ki spadajo v nemški kulturni krog; to je zlasti za Volksdeutsche in Jude. Vojna odškodnina za vse one, ki ne spadajo v nemški kulturni krog, a so na raznih področjih nemške okupacije utrpeli škodo, bo določena šele v mirovni pogodbi s celotno Nemčijo. Na podlagi tega zakona torej Jugoslovani, ki ne spadajo v nemški kulturni krog, ne morejo zahtevati plačila vojne škode, ki so jo povzročile nemške okupacijske sile. Sedanja nemška vlada pa je izjavila, da ie pripravljena — ne le na podlagi zakona, marveč prostovoljno — popraviti krivico, ki so jo napravile nacistične vojne sile med okupacijo izven Nemčije, toda le organiziranim skupinam. Zaradi tega je bila ustanovljena naša organizacija Društvo oškodovanih Slovencev iz Jugoslavije (Society for Protection o£ Vugoslav — Slovcnian Claimants), da bi tako skupno predložili nemški vladi svoje zahteve za plačilo vojne škode. Vsa naša akcija je torej poizkus, da dosežemo vsaj nekaj plačila za škodo, ki so nam jo napravile nemške okupacijske oblasti. Vsi tisti Jugoslovani, ki žive izven Jugoslovije in so utrpeli od nemških okupacijskih oblasti škodo na premoženju, ali so bili odvedeni v koncentracijska taborišča ali izseljeni ali drugače preganjani, naj torej pošljejo svoje prijave na spodaj označeni naslov. Za vsaki dan, ko so bili preganjani, izseljeni itd., naj pri- naprej po svojih uglajenih tirnicah. Proti koncu tedna je bilo zopet govora o madžarskih beguncih toda ne tistih, ki so že pri nas v Avstriji, ampak o onih, ki so se zatekli v Jugoslavijo. Stiska teh beguncev je po poročilu visokega komisarja Združenih narodov za begunce, dr. Lindta, zelo velika. Predvsem primanjkuje primernih stanovanjskih prostorov in tudi preživljanje madžarskih beguncev v Jugoslaviji presega moči države. Zategadelj se je Jugoslavija obrnila na Združene narode, da pomagajo. Ker se je zaradi ostre zastražitve avstrijsko-madžarske meje tok beguncev v našo državo ustavil, po drugi strani pa je bila mednarodna akcija za prevoz beguncev iz Avstrije v zapadnoevropske in prekooceanske države v znatni meri uspešna, ima sedaj Avstrija na razpolago prostore, ki so jih izpraznili ti begunci. Visoki komisar za begunce je po obisku jugoslovanskih begunskih taborišč zaprosil avstrijsko vlado, da začasno prevzame okrog 5.000 beguncev v svoja taborišča in tako omili begunsko stisko v Jugoslaviji. Kasneje bodo tudi te begunce odpeljali naprej. Avstrijska vlada je v načelu izjavila svojo pripravljenost za sprejem. Izgleda pa, da si jugoslovanska vlada pomoči madžarskim beguncem na svojem ozemlju ni zamišljala na ta način, ker je kmalu po avstrijskem sklepu izšla v Beogradu uradna izjava, ki izraža nezadovoljstvo z Lindtovim načrtom. Prevoz beguncev iz Jugoslavije v Avstrijo ni zgolj humanitarni problem, ampak vsebuje tudi politične momente. V zadnjih dneh se je razmerje med Jugoslavijo in Madžarsko nekoliko popravilo in tudi ta plat vprašanja igra svojo vlogo. Posojilo avstrijski težki industriji Podržavljena težka industrija, ki se osredotočil je v kompleksu „Alpine-Montan”, bo dobila od mednarodne „Export-Import Bank” posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev. Služilo bi za gradnjo novih obratov v Donawitzu, Judenburgu in Kindbergu. S tem bi bila ojačena baza železarske industrije v Avstriji, kar je posebnega pomena danes, ko se poraba železa iz leta v leto veča. Ta dolgoročni kredit, bi se naj obrestoval po 5 in pol odst. na leto, a povračali bi ga pa s polletnimi obroki, začenši od leta 1962 naprej. Pred dnevi je poročala tudi dunajska „Die Presse”, da bo koroška deželna električna družba KELAG še letos dobila znatno posojilo za gradnjo zbiralne električne centrale' pri Galiciji. Deželni glavar g. Wcden3g ki se nahaja na bolniškem dopustu, je ob desetletnici svojega delovanja na čelu koroške deželne uprave prejel veliko število čestitk in voščil za naglo ozdravitev. Na bolniški postelji so ga obiskali krški škof dr. Kostner, protestantovski superintendant Glawischnig, predsednik Kmetijske zbornice Gruber ter številna odposlanstva. Bolni glavar se je prek tiska zahvalil tudi vsem pismenim vpščilcem. javijo po 1.25 dolarja odškodnine, navedejo naj višino materialne škode in tudi povračilo za škodo, ki so jo utrpeli na zdravju zaradi preganjanja. Vse te prijave je treba vložiti na posebnem formularju, ki so dobe pri nemških konzulatih. Vsi zahtevniki naj torej zaprosijo pri najbližnjem nemškem konzulatu tozadevni formular za prijavo vojne škode, ki se imenuje „Antrag auf Grund des Bundesgesetzes zur Entschadigung fiir Opfcr der nationalsozialistischcn Vcrfolgung, Bundesentscha-digunggesetz BEG vom 29. Juni 1956 in pa tudi za tozadevna navodila („Anleitung”), kako je treba izpolniti to prijavo. Vsak naj torej dobro prebere to „Anieitung” in na njeni podlagi izpolni predpisani formular. Poleg tega pa mora vsakdo v nemškem jeziku napisati zgodovino in okoliščine, ki so privedle do škode po nemških okupacijskih oblasteh. To naj bo kratek opis, iz katerega je razvidno, kako je bila škotla povzročena. Če ima kdo uradna potrdila o vojni škodi, naj jih predloži. Glede onih, ki nimajo uradnih potrdil o vojni škodi, ne vemo, kakšna potrdila bo zahtevala nemška oblast. Morda bo zadostovalo, da dve priči podpišeta notarski zapisnik, s katerim potrjujeta resničnost navedb v formularju. Za vse duhovnike, ki so bili izseljeni in jim je bilo odvzelo premoženje, bo podpisal naš škof potrdilo o resničnosti navedb. Rok za prijave je 1. oktober 1957. Vsakdo pa naj pošlje čimprej svojo prijavo na naslov: Društvo za zaščito oškodovanih Slovencev iz Jugoslavije, 6019 Glass Ave, Cleveland 3, Ohio, USA. SLOVENCI (L&ma in po wela 10-letnica tržaškega lista ..Demokracija" Konec aprila 1947 je v Trstu pod tedanjo zavezniško vojaško upravo izšla prva številka kulturno političnega tednika „Demokracija”, glasila politične organizacije „Slovcnskc demokratske zveze”. Bila je s tem obnovljena slavna tradicija slovenskega svobodoljubnega tiska v tem velikem pristanišču, ki se je začela z „Ediuostjo” v prejšnjem stoletju. V Trstu so si naši rojaki s svojo nadarjenostjo in pridnostjo ustvarili lepe položaje v javnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Veliko mednarodno pristanišče s svojimi svetovnimi zvezami in širokim obzorjem, mesto, kjer se srečujejo mornarji vseh narodov in ras sveta, kraj, kjer se stikata in pomešujeta dva naroda, slovenski in italijanski, je ustvaril tudi poseben tip slovenskega človeka Je optimističen, s pogledom uprt v bodočnost in spričo zavesti svoje kulturne ravni ter gospodarske trdnosti, tudi samozavesten, okreten in podjeten. Večina tržaških Slovencev je prišla v mesto iz bližnjega Krasa, ki je s svojimi trdimi življenjskimi pogoji ustvarila tudi žilavega človeka. Zato so tržaški Slovenci tudi v času najhujšega fašističnega nasilja vztrajali in ostali zvesti svoji narodnosti ter ohranili spoštovanje do vrednot krščanstva. „Demokra-cija” je bila v zadnjih desetih letih glasilo teh Slovencev in ob tem jubileju ji želimo tudi obilo uspeha v bodočnosti. Novinar Janko Hafner — SC-letnik V Buenos Airesu se je srečal z očakom Abrahamom g. Janko Hafner, nekdanji urednik ljubljanskega dnevnika „Slove-nec”, ki se je po vojni naselil v Argentini. Janko Hafner si je še kot študent „uma-zal” roke — s tiskarskim črnilom, ki se ga je prijelo, da se je odločil za časnikarski poklic. Po dovršeni srednji šoli se je vp: sal na tehnično fakulteto ljubljanske univerze, obenem pa je sodeloval pri listih, ki so izhajali v ljubljanski Katoliški tiskarni, ki se je tačas imenovala Jugoslovanska tiskarna. Bil je spreten poročevalec in so se posebno njegove tehnične reportaže oblikovale po sočnosti in nazornosti, kajti združeval je v sebi znanje tehnika in nadarjenost pisatelja. Bil je tudi izvrsten fotograf. Poleg svojega poklicnega dela pa je gojil poseben šport ..jamarstvo”, raziskoval je namreč številne kapniške jame na slovenskem Krasu in njihove največje lepote posnel na fotografski film. Med drugim je izvršil serijo posnetkov Postojnske jame. Po vojni, ko se je s Koroške preselil v Argentino, je svoje veliko foto-tehnično znanje izkoristil za življenje tako, da je odprl foto-tehnično delavnico. Obenem pa še naprej sodeluje pri v Argentiniji izhajajočem slovenskem tisku in vsako leto prispeva kali zanimiv članek v Zbornik Svobodne Slove nije. ..Podrti križ" v Torontu Igralski odsek prosvetnega društva „Ba-raga” v Torontu (Kanada) je priredil na Tiho nedeljo igro „Podrti križ”, ki se je vršila v dvorani ondotne slovenske župnije. Vsi igralci so svoje vloge dobro rešili in v tem kanadskem milijonskem mestu živeči rojaki so prostorno dvorano docela napolnili. Napredovanje mladega znanstvenika Dr. Peter Remec, ki je po letu 1945 doktoriral na graški univerzi in si je po preselitvi v Združene države tam pridobil še en doktorat, je bil minuli mesec postavljen za profesorja-asistenta na univerzi Fordham v New Yorku, ki jo vodijo oo. jezuiti. ..Marija Magdalena" v Clevelandu Slovenska Glasbena Matica v Clevelandu (USA) je minuli mesec uprizorila opero znanega francoskega skladatelja Massenet-ja »Marijo Magdaleno”. Massenet spada med največje operne komponiste svetovne literature in je to delo eno izmed njegovih najtežjih. Je trd oreh tudi za poklicna gledališča. Clevelandska uprizoritev je bila prva predstava tega dela v Združenih državah sploh, povrh tega pa so pevci svoje vloge odpeli v slovenščini. Prevod iz francoščine je oskrbela gospa dr. V. Meršolova. »Izreden uspeh Glasbene Maaice in njenega učitelja Toneta Šublja moremo oceniti šele, če pomislimo, da so vsi člani zbora ljudje, ki jim petje in igra nista poklic, ampak le veselje, ki mu morejo posvetiti samo pičle ure svojega prostega časa,” pripominja »Ameriška domovina”. Pojasnilo glede vojne odškodnine Nemški glasovi o slovenski manjšini „Die osferreichische Nation" Ugledna mesečna revija „Die osterreichische Na-tion”, ki jo izdajajo konzervativni krogi, sc v posebnem članku bavi s knjigo prof. Tischlcrja „Die Sprachenfrage in Karnten vor 100 Jahren und heu-te’', ki jo označuje kot „zelo zanimivo zbirko mnenj o jezikovnem vprašanju na Koroškem” ter jo vsem „zelo priporoča”. Za njene bralce, ki bodo temu nasvetu sledili, navede tudi naslov založbe in ceno. Uvodoma omenja, da s tem delom dr. Tischlcr „ni napisal nobenega propagandnega sestavka”, temveč z brezstrastno jasnostjo podaja članke, ki so izšli v nemških listih na Koroškem pred 100 leti, iz katerih nedvomno izhaja, da so „žc pred 100 leti na Južnem Koroškem obstajali isti problemi kot danes.” Pisec potrdi pravilnost stališča, ki ga je v zvezi z upeljavo dvojezičnega šolstva leta 1945 zavzel ravnatelj urada koroške deželne vlade g. Netvole: „Iz zgolj praktičnih razlogov bi bilo koristno za Koroško in za Avstrijo, ako bi se tukaj (na koroških dvojezičnih šolah, op. ur.) moglo ustvariti skupino ljudi, katerim bi bila odprta pot k enemu slovanskemu jeziku.” Obširno sc člankar bavi s problemom dvojezičnega šolstva in popolnoma pritrdi utemeljitvi tega šolstva, ki jo je dr. Tischier podal z naslednjimi besedami: „Samo enake obveznosti obeh delov ljudstva odgovarjajo demokratičnim načelom. Otroci, ki so skupaj doraščali, bi sc naj naučili tudi obeh deželnih jezikov, Nemci slovenščine in Slovenci nemščine. V zvezi s trditvijo velikovškega deželnega poslanca dr. Mayrhoferja-Grunbuhla, da le „vindišarska mati govori s svojim otrokom v avstrijskem držav-Ijanjskem duhu,” dočim imajo baje tisti, ki sc na Koroškem priznavajo za Slovence, srce nekje drugje, izven mej Avstrije, pa tudi pritrdi stališču dr. Tisch-lerja, ki na trditve dr. Mayrhoferja odgovarja, da potemtakem »slovenska mati govori s svojim otro->pm v ljudskodemokratično-jugoslovanskem državljanskem duhu” in izvaja dalje, da potem tudi »nemška mati govori s svojim otrokom v rajhovsko-nemškem duhu. Tako pač za Avstrijce nič več ne preostane.” Pisec ugotavlja v tej zvezi, da jiripadnosti k gotovi narodnosti ni moč presojati zgolj po jeziku, ampak tudi ob soupoštevanju zgodovine, šeg in navad. »Zategadelj imamo torej avstrijsko ljudstvo in avstrijsko narodnost, h kateri pripadajo vsi Avstrijci brez Ozira na jezikovno plat.” V tem duhu priznava, da imajo tudi »slovenski Korošci pravico do enakopravnosti in jih nihče ne sme oropati njihovega jezika. Korošci nemškega jezika pa naj bodo ponosni na to, da se jim nudi priložnost, da ob ozkem stiku s svojimi slovenskimi sodeželani že zdoma spoznajo en jezik iz velike slovanske skupine. To jim nudi veliko prednost v primeri z njegovimi nemško govorečimi sodeželani v ostalih predelih Avstrije.” „Die Zukunft" r Znana dunajska mesečna revija »Die Zukunft”, prinaša v svoji tretji številki daljši članek o koroškem vprašanju. Pisec članka Stefan Klagenfurtcr (psevdonim za uglednega koroškega publicista) poseže najprej nekoliko v zgodovino in z jedrnatimi stavki oriše narodnostni položaj na Koroškem, kot sc je razvil v zadnjem stoletju. »V južnem delu Koroške je naseljena slovenska narodnostna skupina. Že od nekdaj je jabolko prepira, ker so si do konca prve svetovne vojne vse-obvladajoči »ncmškonacionalci” prizadevali, da to področje ponemčijo. »Nemško šolsko društvo Siid- mark” je ondi ustanavljalo nemške šole, zelo je bilo pospeševano naseljevanje Nemcev, pa tudi domači nemški zemljiški posestniki, podjetniki ter povečini nemški uradniki in učitelji so izvajali moralni in oblastni pritisk. Slovenska manjšina, ki so jo takrat v glavnem vodili duhovniki, se je tem ponemčevalnim prizadevanjem postavila po robu in je pri tem iskala zaščito in pomoč pri jezikovnih bratih na Kranjskem (danes Slovenija).” Nato oriše na kratko dogodke po prvi svetovni vojni ter s posebnim poudarkom navaja številke iz knjige Vincenca Schumy-ja, ki je takrat priznal, da je pomemben delež slovenskih glasov pripomogel k izidu plebiscita leta 1920, da je dežela ostala nedeljena. V razdobju prve republike se je narodnostni boj nadaljeval, svoj višek pa je dosegel z vdorom Hitlerja v Avstrijo. »Na Koroškem je bila raba slovenskega jezika prepovedana, v prepričanju, da bo s tem vprašanje obmejne dežele kratkomalo rešeno,” nadaljuje člankar. Opisuje tudi naval nacizma leta 1941 preko Karavank proti jugu in nasilje, ki ga je izvajal nad slovenskim prebivalstvom, posebno pa rast odpora svobodoljubnih ljudi proti nacističnemu terorju. Ugotavlja pravilno, da je vprav nacistični teror povzročil, »da so ogroženi Slovenci uhajali v goste gozdove”. Z ostrimi besedami tudi obsodi izselitev slovenskih družin v Nemčijo. Po opisu razmer v letu 1945 preide na podrobnejšo obravnavo sedanjih razmer na Koroškem. Pri tem se opira tudi na nesporne podatke in številke iz nedavno izišle knjige dr. J. Tischlcrja: »Die Scprachenfrage in Karnten vor 100 Jahre und heute”. Primerjava teh, iz uradnih poročil povzetih številk pokaže nezanesljivost uradnih štetij in ves nesmisel obravnavanja manjšinskega vprašanja na podlagi uradnih statistik. Tako je bilo leta 1880 na Koroškem 91.927 oseb s slovenskim občevalnim jezikom, leta 1890 so jih našteli 92.086, leta 1900 85.311, leta 1910 samo še 74.210, leta 1923 jih je bilo 37.210 leta 1939 so poskočili na 45.000, a leta 1951 so zopet upadli na 23.839 oseb V zvezi s temi številkami navaja dobesedno naslednjo pripombo dr. Tischlcrja: „To igračkanje s /številkami je posebnost koroške obmejne dežele. Ako upoštevamo, da se število rojstev v Spodnji Koroške še danes giblje na ravni okrog 26 na tisoč prebivalcev, ostaja potem nerešena uganka, kako so Slovenci mogli izginiti iz dežele. Koroška deželna zgodovina namreč ne poroča o nobeni kugi ali turškem navalu, katerih žrtev bi bili postali Slovenci”. Pisec nadalje ostro obsodi delovanje raznih nacionalno prenapetih društev, ki se zbirajo okoli Siid-marke, Landsmannschaft in »Delovne skupnosti obrambnih društev”, ter ga jasno označi kot nasprotno določbam državne pogodbe. Temeljito tudi obračuna z bajko o posebnem »vindišarskem” narodu na Koroškem. Nadalje obravnava sedanjo odredbo o dvojezičnem šolstvu ter naglasa njene prednosti za posebne potrebe koroških razmer. Poudarja tudi vztrajna prizadevanja koroškega deželnega glavarja g. Ferdinanda Wedeniga za popravo zgodovinskih krivic ter ustvaritev mirnega sožitja obeh narodov v deželi v duhu strpnosti. Ti in 5e mnogi drugi odmevi na omenjeno knjigo dokazujejo, kako potrebna je bila. Treba je ob tej priložnosti tudi ugotoviti, da so doslej razen enega glasu vsi drugi bili pozitivni. Prizadeti so pa odgovorili na edini možni način — z molkom. Toda resnice s tem ne morejo utajiti. ZAKLAD IZ DONGA Pred porotnim sodiščem v Padovi v Severni Italiji se je te dni začela obravnava o dogodkih, ki so se odigravali v Dongu, malem kraju ob Komskem jezeru, blizu švicarske meje, pred desetimi leti. Takrat, proti koncu aprila 1945, se je v silovitih krčih rušil »tisočletni rajh” kratkega obstoja, z juga so drle preko Apeninov anglo-ameriške čete. V severni Italiji pa je vzplamtel upor, katerega motor so bili partizani vseh političnih struj, ki so pa bili v pretežni meri pod vodstvom italijanske komunistične stranke. Nemške čete so se v neredu umikale proti alpskih prelazom, z njimi so pa bežali tudi zadnji ostanki fašistične vladavine. Nastopil je konec tudi za Benita Mussolinija, potem ko je dobrih dvajset let z železno roko vladal Italijo in je ob začetku vojne bahaško proglasil svoje življenjsko geslo: Bolje je živeti en dan kot lev kot pa sto let kot ovca. Toda ko je šlo zares, se je junaški lev spremenil v pohlevno ovco, ali bo pravilneje, mogočni in oblastni Duce se je preoblekel v navadnega nemškega desetnika. Iz Milana, kjer je bila zadnja začasna fašistična vlada, se je dne 25. aprila 1945 napotila mogočna nemško-italijanska kolona avtomobilov proti severu, proti švicarski meji. Spremljali so jo do zob oboroženi nemški in italijanski SS-ovci. Toda razsul je bil neizbežen. V kraju Dongo pri mestu Como, komaj nekaj kilometrov od rešilne švicarske meje, pa je vso kolono zajela 52. partizanska brigada. V enem izmed nemških »kaprolov” so partizani razpoznali Mussolinija in kmalu so med civilnim in vojaškim spremstvom ugotovili še večje število drugih fašističnih oblastnikov. Postavili so jih v skupino in pod oboroženo stražo so jih odvedli po cesti; na nekem ovinku je poveljnik dal skupino postaviti ob skalnato steno. Čez nekaj trenutkov so zadrdra-le brzostrelke svojo smrtno pesem. Na cestnem ovinku med skalami je neslavno končal fašizem. Med postreljenimi je bila tudi Mussolinijeva ljubica Claretta Petacci, ki ga je spremljala na zadnji poti. Mrtva trupla Mussolinija, Clarette in nekaterih drugih veljakov so potem odpeljali v Milano in jih tam na nekem trgu obesili za pete. šele po nekaj dneh so jih sneli in pokopali. Možje, ki so pri zajetju Mussolinija in njegovega spremstva igrali glavno vlogo, so nekaj časa veljali v razburkanih in neurejenih razmerah za prave narodne junake. Toda počasi je začel ugašati mit njihovega junaštva in velika večina italijanskega ljudstva se je s studom obrnila od teh ljudi in celo komunistični tisk je smatral za potrebno, da to dejanje upraviči z revolucionarno psihozo, izrednimi vojnimi razmerami in podobnim. Mussolini in njegovi spremljevalci so pred odhodom iz Milana dvignili iz različnih bank okrog 930 milijonov lir. S seboj na pot so vzeli tudi 66 kg zlata v palicah in prahu, vse skupaj v lepo zapečatenih zavojih. Nadalje so imeli s seboj 22.000 zlatih tolarjev, ndkaj stotisoč švicarskih frankov, 16 milijonov francoskih frankov 150 tisoč dolarjev. Poleg tega pa je vsak izmed 80 glav broječega Mussolinijevega spremstva imel s seboj svoje osebno premoženje, dragocenosti, nakit, zlate lire in podobno. Na tem transportu je bilo tudi znatna vsota denarja nemške vojne mornarice (100 milijonov lir) in letalstva (50 mil. lir). Ves ta zaklad je padel v roke partizanom. V nekem bližnjem potoku so zajeti ubežniki poskušali skriti 33 kg zlata, toda opazili so jih budni stražniki. Po tem ko so odgnali zajete fašiste v smrt, so zaplenjeno blago in dragocenosti odpeljali na občinski urad v Como in sestavili inventar, ki pa obsega le neznaten del plena, dočim je večji del skrivnostno izginil. Pač pa so se nenadoma pojavili partizani in politkomisarji z dragocenimi zlatimi urami, partizanke z briljantnimi uhani. Toda časi so bili preveč razburkani, da bi se takrat kdo brigal za take »malenkosti”. Glavno je bilo, da je bilo strašne vojne konec in da'je bil osovraženi fašizem zrušen. Več let se je Italija zvijala v hudih krčih, preden se je porodila prava demokratična vladavina. Toda počasi je le začenjal zopet dobivati veljavo, zakon in ljudje so se začeli vpraševati, od kod so nekateri ljudje naenkrat vzeli toliko denarja za nove hiše, trgovine, in predvsem, od kod je prišel denar za zgradbo mogočne rdeče popleskane palače v Rimu, kjer je sedež osrednjega vodstva italijanske komunistične stranke. Te stavbe se je prijelo ime »Palazzo Dongo”. Usmrtitev Mussolinija in njegovih sodru-gov so proglasili kot vojno operacijo, kajti brez dvoma so bili vsi pošteni Italijani veseli, da so se jih znebili, čeprav razen komunistov ni nihče odobraval načina samolast-ne usmrtitve, brez sodnega procesa. Končno se je vprav na italijanskih tleh porodilo antično rimsko pravo, ki je podlaga družbenega reda v zapadnem svetu. Zato se je vedno močneje v javnosti oglašala zahteva po pojasnitvi in obračunu o plenu, ki se je nahajal pri v Dongu zajeti skupini. Neki novinar, pa imenu D’Agazio, je začel na lastno pest raziskovati celo zadevo ter je svoja dogajanja objavljal v zanimivih člankih, ki so jih ljudje z zanimanjem brali. Toda nekega dne so ga našli mrtvega in policija morilcev ni našla. Na prijavo še preživelih svojcev je vojaški državni tožilec, general Zingales dobil nalogo, da zadevo razišče. Toda na svojem delu je naletel na take težave, da je podal ostavko in odšel v pokoj. V prvih povojnih letih je bilo mnogo komunistov po važnih službah, posebno v policiji, tako da ni bilo moč uspešno zaključiti preiskave. Tudi težavne politične razmere so mu onemogočale delo. Tudi nekaj drugih oseb, ki so bile zapletene v zadevo, je izginilo na skrivnosten način. Tako so partipanko »Gianno”, ki je bila zraven, ko so zaklad šteli in zapisovali v Comu, nekaj let pozneje mrtvo potegnili iz Comskega jezera. Ker je preveč vedela, je morala umreti. Toda počasi se je preiskava le približala svojemu koncu. Sum za izginotje zaklada iz Donga se je zgostil nad 35 osebami, ki stoje danes preči padovskim porotnim sodi-(Nadaljevanje na 5. strani) FRAN ERJAVEC, Pariz: 138 koroški Slovenci II. DEL Zanimivo je pa, da se je že tedaj jasno pojavljalo vprašanje učnega jezika. Ko so na Dunaju Pripravljali splošni šolski red za »nemške šole”, na to menda sploh še niso mislili, oziroma so smatrali za samo po sebi umevno, da bi naj bil pouk nemški; toda čim so začeli po nenemških predelih z ustanavljanjem novega šolstva, se je takoj pokazalo, da so s a m o n e m š k e šole kratko in malo neizvedljive. Ze Felbiger-jova »Metodna knjiga” iz 1. 1775. je zato določala le, naj »prevladuje nemščina v zadnjem polletju na normalkah in glavnih šolah”, a vladni dekret z dne 25. I. 1777. je odrejal, da morata biti izključno nemška le 3. in 4. razred normalk in glavnih šol. Ze iz tega je razvidno, da niti vlada sama ni vztrajala niti na samonemških nor-m alk a h in glavnih šolah, a na trivialkah se je praktično Poučevalo navadno sploh v narodnih jezikih. Za Kranjsko in goriško normalko so uredili to vprašanje tako, da so uvedli še posebna pripravljalna razreda, v katerih naj bi se učenci naučili najprej nemško, da bi mogli potem slediti pouku v ostalih razredih, a za trivialke so tudi na Koroškem takoj in brez vsakih ugovorov priznali, da je pouk v e r o n a u k a m o -2 e n le v slovenščini. Za ostale predmete tedaj še ni bilo nobenih slovenskih učnih pripomočkov, slovenska šola jim je bila še nekaj popolnoma neznanega, toda celo dunajski Nemec Mossmann je že pri prvem svojem obhodu po slovenskih predelih dežele uvidel, da so resnično nemške šole sploh nemogoče, zaradi česar je potem pri vseh svojih predlogih za šole v slovenskih krajih dosledno poudarjal, da mora znati učitelj tudi slovensko. Na isto stališče se je postavljala potem deželna šolska komisija in tudi na Dunaju temu niso nikoli ugovarjali. Ker se je pa poučevalo v tedanjih trivialkah poleg veronauka le še branje, pisanje in nekaj malega računstva in je mogel govoriti učitelj s slovenskimi otroki samo v njihovi materinščini, je potem samo po sebi umevno, da so bile vse osnovne šole po slovenskih krajih praktično le slovenske. Le očitni nasprotniki šolstva sploh, kakršen je bil n. pr. poreški oskrbnik Lerch, so trdili, da bi se morali otroci naučiti najprej nemško, a temu nasproti je izjavljal okrožni glavar baron M a n n d o r f , da so n. pr. šole v Vetrinju v Borovljah in v Hodišah, kjer se govori samo slovensko, odlične. Ker prva leta tudi še ni bilo nobenih slovenskih učbenikov, a na slovenskih šolah so bili nemški nerabni, so si pomagali potem tako, da jim je za vaje v branju služil slovenski katekizem. Tako je življenje samo ustvarilo na slovenskem Koroškem že ob prvem nastanku šolstva tudi slovensko šolo, a oblasti so bile celo že za časa popolnega absolutizma v tem pogledu neprimerno u v i d e v n e j š e , kot p a so skoro dve sto let pozneje — v današnjih »naprednih”, »socialnih” in »demokratičnih” časih, ko vprav preprečujejo, da bi znali učitelji tudi jezik svojih učencev. Šolski obisk je bil v prvih časih seveda še jako slab. Ker so rabili kmetje svoje otroke za pašo, je obiskovalo poletne šolske tečaje komaj po kakega pol ducata otrok, v zimskih tečajih pa seveda več. Toda kar so se pozimi naučili, so potem čez poletje večkrat zopet pozabili. Po G r 6 11 e r j e v i h načrtih naj bi se na vsem Koroškem ustanovilo skupno 213 šol, tako da bi bile druga do druge oddaljene po eno uro hoda, razen v težkih hribovitih predelih. Seveda je bilo ta visoki cilj še čisto nemogoče doseči, vendar je delovalo 1. XI. 1777. že 119 šol, na kar je bila šolska komisija spričo revščine srenj, brezbrižnosti večine dominijev in spričo vseh ostalih velikih težav tudi upravičeno lahko ponosna. Vneti poročevalec šolske komisije Groller je mogel doseči tolik uspeh na eni strani le s požrtvovalno podporo duhovščine in s tem, da je navzlic cesaričinemu ukazu izvajal vsaj precejšnji moralni pritisk tudi na druge činitelje. Z Dunaja so morali (4. IV. 1778.) celo krotiti njegovo vnemo, češ da naj se ustanovi najprej po ena šola za vsako gosposko in šele, ko bi bila ta popolnoma urejena, še druga in tretja. Groller je trdil, da so že dotedanji uspehi teh šol razpršili mnogo prvotnih predsodkov, in je gojil zato vkljub tolikim denarnim oviram tudi za bodoče najboljše nade. Ker učiteljevi dohodki skoro nikjer niso bili toliki, da bi mogel vsaj za silo živeti od njih, so učiteljske službe po kmetih navadno bile združene s cerkovniško ali orglarsko. KOTMARA VES Spomnili smo se ustanovnih članov Nedavno je obhajala naša hranilnica in posojilnica 40-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršila pri pd. Šmonu slavnostna seja, pri kateri je načelnik pozdravil še nekaj živečih ustanovnih članov ter se s častnimi besedami spomnil tudi zaslug čč. duhovnikov Ulbinga, Ebnerja in Rotterja, ki so dali za njo pobudo in ji pomagali iz začetnih težkoč. In še lalost vmes Tudi nesreča ne miruje V Veliki noči se je pri streljanju vsled nepravilnega ravnanja z možnarji poškodoval Mikšejev fant z Vrdov, tako da so mu morali pri zapestju amputirati roko. Na Florjanovo zjutraj se je peljal Počkov Mihej s Sabotnikovo Micijo v Celovec in se na nevarnem Trabesingarjevem ovinku zabril v neki osebni avto, tako da so morali oba prepeljati v bolnico. Želimo obema, da bi si čimpreje opomogla. Mladino pa svarimo, naj ne vozi prehitro na ovinkih! Pa tudi za naraščaj skrbimo Obema Mihijema na Plešivcu je položila Vesna vsakemu eno deklico v zibelj, šoferju Bvažeju pa enega krepkega fantka. Dal Bog vsem zdravje! ST. JAKOB V ROŽU MATERINSKA PROSLAVA Na splošno željo in radi izrednega zanimanja ponovi Farna mladina na materinsko nedeljo dne 12. maja ob treh popoldne in ob pos osmih zvečer. HASANAGINICA žaloigra s petjem v 3 dejanjih iz turškega življenja. Popoldne je igra bolj za okoličane, zvečer za domačine. Igra je posebno primerna za materinski dan, ker nam pokaže tragično usodo turške žene-matere, ki se mora ločiti od moža in svojih otrok. Vsi prisrčno vabljeni k tej izredno lepi igri! STRPNA VES Prišla je pod tovorni avlo Deklico Ančko Prutej, ki bi začela v jeseni hoditi v šolo, je 17. aprila povozil tovorni avto. Nesreča se je zgodila na državni cesti pri križu v Strpni vesi. Ančko so prepeljali sicer v bolnico v Celovec, kjer pa je umrla na posledicah poškodb, ki jih je za-dobila pri nesreči. Na Veliko noč smo jo spremljali k zadnjemu počitku na pokopališče v Šmihelu ob zelo obilni udeležbi vernikov. Nedolžna otroška duša naj uživa nebeški raj ter poje veselo alelujo vekomaj! PODLIBIC Huda prometna nesreča Na Belo nedeljo popoldne se je peljal iz Šmihela proti Letini g. Ignac Rader, 64 let star, s svojim mopedom. Ko je prekoračil tračnice pri gostilni Kuher, ga je dohitel vlak (Triebwagen), zagrabil zadnje kolo zadnje žalostinke, gomilo pa so zakrili sveži venci. Rajni naj počiva v miru! Družini Kues naše sožalje. nms mjfrbmkem Kadar nas smrt obišče, se ne zadovolji samo z eno žrtvijo, temveč si poišče vsaj dve, če ne tri. Tako je bilo tudi tokrat. Prišla je po pd. Uranjaka, ki je bil do svojega 85. leta zvest Bogu in narodu. Ogromno število mož mu je na Florijanovo izkazalo zadnjo čast. Druga žrtev je bil pa Eichmeier, pd. Rac na Ročici, ki je ponoči zašel od prave poti in na tragičen način končal v Trabesingarjevem blatu. mopeda, nakar je g. Raderja vrglo v mašino in nato z vso močjo v breg, kjer je obležal nezavesten. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo še neizbežno smrt. Res je g. Ignac Rader po eni uri in četrt zaspal za vedno. Ob njegovi smrti so bili navzoči preč. g. župnik Verhnjak, mu podelili zakramente za umirajoče ter molili za težko poškodovanega in mu tako stali ob strani. Rešilna avta sta se morala vrniti prazna nazaj, ker je g. Rader že prej izdihnil svojo dušo. V torek popoldne smo spremljali blago-pokojnega v obilnem številu k zadnjemu BISTRICA V PODJUNI Valentin Ažman, pd. Valentej, je že dolgo bolehal. Na Velikonočni ponedeljek ga je rešil Bog njegovega trpljenja. Slep je bil in ni videl več in tudi slišal ni dobro. Blago-pokojni je živel dvojno življenje: naravno življenje mu je Bog ohranil v visoko starost — dosegel je 86 let. Živel pa je tudi nadnaravno življenje božje milosti, saj je veroval v Jezusa, ki je rekel: „Jaz sem življenje in vstajenje. Kdor v me veruje, bo živel vekomaj!” To božje življenje je gojil s svojim krščanskim življenjem in prejemanjem sv. zakramentov. Pevci so mu zapeli v slovo DOLINCICE Na Veliko noč se je oparil z vrelo vodo sinček Gregor Rožman, pd. Pongračev. O-trok je zadobil težke opekline. Prepeljali so s ga v bolnico v Celovec, a je na posledicah ' opeklin mali Gregor dne 23. aprila umrl. j Na Markovo smo ga položili k zadnjemu počitku v družinski grob rodbine Rožman. Nedolžna otroška duša naj uživa nebeški raj! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiii Tilt, iztedeia zlai jubilej v Sela.lt TVOJ OBRAZ počitku na pokopališče v Šmihel. Pogreb je oskrbela firma KrauBler iz opekarne, delavci pa so svojega sodelavca spremljali k zadnjemu počitku. Obilo sorodnikov in znancev je prišlo ob blizu in daleč. Posebno iz Pliberka je prišlo več žalnih gostov. Med drugimi tudi g. dr. L. Herbst, lekarnar v Pliberku in drugi. Pevci so peli na domu, pri žalnem sprevodu in ob odprtem grobu. G. župnik so opravili ob navzočnosti preč. gospoda Jožefa Verhnjak in Alojzija Neme-ca pogrebne obrede ter se poslovili v tolažilnih besedah od blagopokojnega in izrekli težko prizadetim družinam Rader in Hrast iskreno sožalje in sočutje. Zopet so opominjali vernike, kako je treba biti previden na cesti. Žena je izgubila z njim dobrega moža, hčerki ljubeznivega očeta, opekarna KrauBler pa vestnega, pridnega in skrbnega delavca. V imenu obrata in delavcev se je poslovil od rajnega gospod župan Simon Woschank, ki je zastopal pri pogrebu tudi gospoda KrauBlerja, ki se zaradi bolezni pogreba ni mogel udeležiti. Iz Velikovca se je poslovil od rajnega zastopnik podeželskih in gozdnih delavcev. Blagopokojni naj počiva v miru! Družini Radar in Hrast naše iskreno sožaljb. R o ž a n ftodolievoHit fzQoder Zarewitsch” (Vstop za mladino prepovedan). 14,—15. 5.: »Dunkelroter Veiuiv stern” (Vstop za mladino prepovedan). POROKA Za vsako nevesto primerne okraske za glavo, novosti v nevestinih pajčolanih, mirte, za camarje, velika izbira v strokovni trgovini „PRIN-ZESS". Klagenfurt, Alter. Platz 34. IŠČEM pametnega fanta, ki bi imel veselje do kmetovanja. Starost od 18 let naprej. Sem starejša žena brez otrok. Vse drugo usmeno. Ponudijo pošljite pod ,.Manjša domačija" na „Naš tednik”. Gumijasti in dežni plafti plašči iz balonske svile in plašči za motoriste najceneje v strokovni trgovini V.Tarmann Klagenfurt, Volkermarkter jtrasse 16. URADNA OBJAVA. ZVEZA SVETLEGA GOVEDA ZA KOROŠKO IN ŠTAJERSKO 80. razprodaja Zveze svetlega goveda za Koroško in Štajersko se vrši v petek, dne 17. maja ob 9.30 uri v ŠC Vidu ob Glini, in sicer v živalskem hlevu. Razdelitev po razredih bo na preddan ob 13. uri. Prignali bodo približno 80 bikov in 60 brejih krav in telet. Vse živali so preiskane za tuberkulozo in Bazillus Bang. -Grand Tourist TARZAN MUSTANG MECKV Hauptvertretung AlIRUSt KaSBR KLAGENFURT, Lidmanskygassc 2 Kundcndienst — Reparatur — Ersatzteile Pajčolane za poroko, prvo sv. obhajilo. - Vence in šopke pri €10^ SRmnodjof KLAGENFURT SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 13. 5.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. Samospevi: poje Anton Feinig, pri klavirju Mira Pehani. 18.45 Za našo vas: Košnja je pred durmi. TOREK, 14. 5.: 14.00 Poročila. Zdr. vedež: Sladkorna bolezen. — SREDA, 15. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Narodne in umetne pesmi. 18.45 Za ženo in družino. — ČETRTEK, 16. 5.: 14.00 Poročila, objave. — Kako sc je Lisičjak v drugo ženil. (LV-igra). - PETEK, 17. 5.: 14.00 Poročila, objave, -Trdi orehi. 18.45 15 minut v razvedrilo. — SOBOTA, 18. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 19. 5.: 7.20 Duhovni nagovor. 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Peči, štedilnike KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri HANS WERNIG Celovec. Paulltschgasse (Prosenhof) List izhaj,i vsak četrtek. Naroča se pod naslovom: „Naš tedenik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič. Leše pri St. Jakobu. -Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.