Niste se varali! Mnogo je po Sloveniji sodrugov, ki so v splošni zmedi med delavstvom polagali še svoj poslednji up na strokovne organizacije. Velikokrat smo slišali vzklike; du so le strokovne organizacije v stanju razčistiti položaj in zopet zbrati zbegane množice v eno veliko enoto. Plenarna seja Strokovne komisije, ki se je vršila preteklo nedeljo je pokazala, da se ti sodrugi niso varali, strokovne organizacije bodo tudi v bodoče korakale svojo ravno smer in sku-sale blagodejno vplivati tudi ua ostale panoge delavskega gibanja. Konstrukcija strokovnih organizacij je tako zgrajena, da v njih ni mogoče voditi niti sektaške uiti korupcijske politike. V strokovnih organizacijah ni posamezniku nikdar mogoče, da bi odločeval kakor bi se njemu zljubilo, temveč je brezpogojno navezau na sklepe odborov in na kontrolo članstva. Iz teh vzrokov se tudi v strokovnih organizacijah niso dogajale zlorabe radi katerih bi zgubilo članstvo vanje zaupanje. Bili so pač časi, ko radi skromnega aparata ni bilo knjigovodstvo lako urejeno, da bi se dalo poslovanje z vso strogostjo kontrolirati, zato se je takrat pojavilo tudi precejšnje nezaupanje. Vendar je demokratična ustava, ki io strokovne organizacije imajo in svobodnjaški duh, ki preveva strokovne organizacije že na prvem kongresu omogočil opoziciji, da je svoje stališče tudi v tem pogledu uveljavila. In danes lahko rečemo, da mogoče nima niti davčna oblast svojih knjig in blagajne v takem vzornem redu, kot jih ima Strokovna komisija. S tem je pa tudi v7.ro v za nezaupanje odpadel, in stro ovne organizacije stoje zopet na svojem ze e zobetonskem temelju. Bilanca za 1. 1923, ki je bila plenarni seji predložena in katera bo v najkrajšem času razmnožena in odposlana ua posamezne organizacije nam kaže, da smo letos dobro gospodarili. »Delavec«, katerega smo z novim letom 1023 povečali v obliki ne. da bi ga P°' dražili je ostal celo leto aktiven tako, da ima celo 14 tisoč dinarjev prebitka. Na drugi strani je bil pa aparat S. K. vsled premajhne kvote in vsled ogromnega povišanja železniških in poštnih tarifov mnogo trpel. Vendar je pribitek »Delaš ca in pribitek Delavskega koledarja« pripomogel da so bile te težave premagane in da izkazuje celotna bilanca še celo H tisoč dinarjev prebitka. Težka mora leži le še v starih dolgovih, ki jih je sedanja S. K. še od prejšnje podedovala in jih mora seveda prej ali slej plačati. Z naraščanjem vrednosti dinarja ob-stoja sedaj nevarnost da bomo morali la stari dolg, ki je bil napravljen še v slabi valuti, sedaj v dobri valuti plačali. Zato je treba, da se tega dolga, kar v najkrajšem času znebimo. Za to smo mislili, da bi do tedaj izhajal >Delavec« 14 dnevno, zaračunalo bi se mu pa, dokler ta dolg ni poplačan dvojno ceno za izvod. Ta naš predlog je bil pa z večino odklonjen. Posamezni delegati so navajali, da so sedaj ravno najugodnejši časi, da se strokovne organizacije razširijo. zato pa potrebujemo list tedensko. Ti oziri so privedli do sklopa, da se bo do tedaj, da bo stari dolg plačan povišala cena listu od 00 na HO par. Čim bo dolg poplačan bo cena listu zopet zmanjšana. Bilanca S. K. je pokazala, da so strokovne organizacije tudi pri svojem gospodarstvu silno solidne, sklep pa da se stari dolg nemudoma poplača kaže, da je v strokovnih organizacijah dovolj trdne volje tudi končno veljavno obračunati z neveselo preteklostjo. Glede smeri in taktike se je vršila tudi nad vse živahna in koncentrirana debata, ki je pokazala, da imajo strokovne organizacije kljub politični razcepljenosti enotno ideologijo, ki jih bo ohranila tudi v bodoče enotne iu ki bo sčasoma ozdravila celoten delavski po-kret. O stvari bomo še obširneje pisali, zaenkrat pa končujemo z zatrdilom: oni. ki so položili svoj poslednji up na strokovne organizacije se niso prevarali. •'ran Erjavec: Uspehi rakcionarnega nega režima, ki vihti svoj teroristični bič nad Jugoslavijo že peto leto, se kažejo na vsej črti. Propada javna varnost in javna uprava, propadajo trgovine, obrt in industrija, propadajo celi sloji prebivalstva, z eno besedo: propada vse in povsod se kažejo vedno večji znaki, naraščajo panperizacije v korist navadno, versko strankarsko in socialno priviligiranemu krogu, ki se zbira okrog skrbno izbranih vlastodržcev. Najvažnejši problem za delavstvo, ki ga porajajo te razmere, je naraščajoča brezposelnost, ki grozi že v bližnji bodočnosti zavzeti naravnost katastrofalni obseg. Brezposelnost je naravna posledica današnjega gospodarskega in socialnega reda, zato je docela odpravili ne bodo nobeni dekreti in zakoni. Po vojni se je pa pojavila v doslej še nepoznanem obsegu kot posledica svetovne gospodarske krize, ki jo je povzročilo dolgoletno uničevanje vseh gospodarskih vrednot. Tudi pri nas se nismo mogli docela izogniti temu vplivu, toda kot gospodarsko še precej primitivno razvita država smo jo občutili izprva le v nekfaterib pnnogah. Nesrečna gospo- Brezposeln&st kapitalisti č- darska in finančna politika, ki jo vodi naša država že ves čas po vojni, je pa lako radikalno razorala vse naše gospodarsko življenje, da lahko trdimo, da smo brezposelnosti pri nas krivi v sedanji meri v prvi vreti sami. Ta kriza, ki se posebno akutno pojavlja v zadnjih mesecih, se bo pa seveda še od dneva do dneva poslabševala, tako, da nam je računati najbrže v že v bližnji bodočnosti s pravcatimi katastrofami. Ker je brezposelnost pojav, globoko segajoč v vso človeško družbo, je seveda tudi dolžnost družbe, da skrbi za žrtve svojega sedanjega ustroja. Tega M) se že davno zavedle celo najkapita-lističnejŠe urejene države ter začele ov-ganizrati sistematično skrbstvo za brezposelne. Nešleto sredstev so preizkušali, toda praksa je pokazala, da sta v delokrogu socialne politike uspešni, le dve, to je na eni strani skrbno ter sistematično organizirano posredovanje dela, na drugi strani pa podpiranje brezposelnih v obliki zavarovanja za brezposelne. Posrdovalmce za uelo se je skušalo pri nas po vojni orgauizrati v polnem obsegu in moderni obliki, toda kmalu na stopi vša reakcija ie ustavila njihov nadaljnji razvoj ter jih iztočila, če ne pride kmalu radikalni preokret, heiz-bežnemu poginu, vklub temu, da tvorijo one temelj in središče vsega brezposelnega skrbstva. V salva, še tako dobro organizirana posredovalnica za delo bo mogla ;• ■ vedno preskrbeti normalno odpomoč, to je delo, le gotovemu delu brezposelnih, dočiin bodo ostali navezani na podporo. • udi glede podpiranja brezposelnih so preizkušali v drugih državah zadnja desetletja že nebroj oblik. Največ se je poizkušalo brezposelne zaposliti s tako-zvanimi zasilnimi deli, ki so se pa izkazala v praksi skoro brezizjemno za manj vredna, predraga in nezadostna, ker morejo zaposliti vedno le gotov del brezposelnih in le na gotovem kraju, dočim ostane za druge še vedno nepre-skrbjena. Druga, mnogo preizkušana oblika je bila enostavno podpiranje brezposelnih z, denarjem ali z živili iz javnih sredstev. Tudi ta oblika se je pokazala kot težko izvedljiva, ker zahteva, če noče biti pesek v oči, velikih denarnih sredstev ter vpliva tudi na delavstvo zelo demoralizujoče. Kot najbolj uspešno in edino trajno sredstvo se je pokazalo pa zavarovanje za brezposelnost, ker temelji poleg vseli drugih svojih pozitivnih strani tudi na zdravem in moralnem principu samopomoči. Zavarovanja /a brezposelnost poznamo več vrst, najbolj znane sta pa zavarovanje v okviril strokovnih organizacij ter javno zavarovanje, to je občinsko, deželno ali državno. Cilj delavstva in sploh vseh zainteresiranih krogov mora biti seveda državno zavarovanje, to- da pot do tega je povsod dolga in težavna. Zavarovanje v okviru strokovnih organizacij naleti povsod, zlasti pa še pri nas na nepremagljive ovire, ker zahteva prevelikih denarnih žrtev; ostane torej le še zavarovanje v okviru manjših samoupravnih teles, to sta predvsem občina in dežela. Zlasti komunalno zavarovanje za brezposelnost je doseglo zadnja desetletja v vseh kulturnih državah silen razmah, tako da ga danes skoro ni več večjega švicarskega, nemškega ali dnigega mesteca brez občinske zavarovalnice za brezposelne. Tudi pri nas bi bilo poleg dobro organiziranega posredovanja dela želeti čim prejšnje uredbe komunalnega zavarovanja za brezposelne, zlasti v večjih mestih (Ljubljani, Mariboru, Celju itd.), ker morejo le take komunalne zavarovalnice tvoriti prvo stopnjo do pokrajinskega in končno do državnega zavarovanja. Tehnično so pa le zavarovalnice izvedljive le tedaj, če so docela naslonjene na posamezne strokovne organizacije. Načelno je bilo torej stališče obč. svetnika I. Mihevca, in socialističnega kluba sploh, ko je šlo za podpore brezposelnih v okviru mestne občine ljubljanske popolnoma pravilno. To bi bile nekake splošne smernice, ki naj bi dajale pravec delavskim zahtevam v bližajoči se kritični dobi brezposelnosti. Op. ur. Naprosili smo več strokovnjakov, da nam napišejo razprave, kako naj bi se priskočilo brezposelnim naj-izdatnejše na pomoč. Tu objavljamo ta dopis, upamo pa, da se bo razvila o tem vprašanju debata, ki bo pokazala pot za organizacijo tega problema. Zaščita stanovanjskih najemnikov v nevarnosti. Koncem leta 1924 bo prenehala ve-1 javnost zakona o stanovanjih, ki je normiral, da uživajo stanovanjski najemniki posebno zakonsko zaščito. Umevno, da so sedaj hišni posestui-kl in predstavniki kapitalističnega razreda kot zagovorniki popolne svobode v gospodarskem življenju, na delu, da dokažejo neupravičenost in neutemeljenost podaljšanja stanovanjskega zakona. Zakaj je zaščita najemnikov slej ko prej potrebna? Kakor pri vsakem blagu, tako velja tudi pri stanovanjih načelo, da se cena uravnava p0 ponudbi in povpraševanju, ker je danes potreba po stanovanjih večja, kol pa je stanovanj na razpolago, /.ato bi cene stanovanjem narastle tako, da bi bile za delavski razred nezmag-Ijive. Ne smemo in ne moremo se uda-jati nobenim nadam, ne smemo verjeti nikakemu še tako vabljivemu govoričenju hišnih lastnikov. Najemnine v starih hišah bi se ob svobodnem razpolaganju s stanovanji zenačile preko noči z najemninami v novih hišah. Ta porast najemnin pa bi prekomerno obremenil celotno narodno gospodarstvo in pognal delavca, uradnika na cesto. Na drugi strani pa bi hišni lastnik tudi napravil dvojni dobiček. Poleg porasta vrednosti hiše bi z zvišano najemnino povišal svojo rento na račun delovnega ljudstva. Priznati je seveda treba: produktivno stran stanovanjskega vprašanja so v naši izjavi zanemarjali in omalovaževali do neodpustljivih mej. Zakon o stanovanjih je sicer naložil obveznost do gradnje lastnih stanovanjskih hiš rožnim podjetjem, zavarovalnicam, bankam. vendar pa ta akcija ni rodita niti zdaleka zaželjenih in morda nameravanih uspehov. Prav tako je povsem odpovedala privatna inicijativa. Kljub temu, da uživajo lastniki novih zgradb popolno, po ničemer omejevano svobodo, vendar danes gradnja ki ni predmet privatne spekulacije ne napreduje. Vsakdo, ki ima razpoložljiv kapital ga raje nalaga v do-bičkanosnejša podjetja. Kapitalistu se danes vsaka druga eksploatacija bolje izplača, zato denarja v hiše noče nalagati. Gradnje hiš po privatnih kapitalistih stanovanjski zakon v nobenem pogledu ne ovira. Zato mora sedaj na dnevni red vprašanje: Kako oživeti stavbeno delavnost, stavbeno gibanje. •lasno je, da je v prvi vrsti dolžna država, da gradi. Ker pa bi ta zahteva ostala le polovična, če bi normirala samo obveznost in njeno dolžnost, povemo tudi takoj, s katerimi sredstvi naj £radi. Socialno-politično zaščito uživajo vsi najemniki. Najemniki so danes mnogi trgovci, industrijah!, valutni špekulanti, bankirji. Dasi bi ti lahko zmagovali višje najemnine, jih vendar zakon ščiti in imaio torej iz te socialno - politične zaščite svoj dobiček. Ker pa bi bilo krivično, da bi hišni posestniki pobasali zvišano najemnino v svoj žep, če bi se ta zaščita razveljavila, naj se potom posebne davščine iz tega naslova ustvari gradbeni sklad, ki bi nudil sredstva za zidavo delavskih in uradniških stanovanj. Trgovec, ki stanuje v udobnem stanovanju plačuje danes do 400 K mesečne najemnine. Kaj bi ne bil še vedno na boljšem, kot je delavec, če bi plačal AM3TIR&AM Poštnina platana v gotovini. Lato XI.. it. 10. V Ljubljani, 6. marca 1934. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/11. Izhaja vsak četrtek. Stane posamezna žtev. 1 Din, mesečno Din 3 —. celoletno 35 Din. — Za člane Izvod po 60 para. Oglasi po dogovoru Dopisi morajo biti frankirani In podpisani, ter opremljeni * štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komisiie za Slovenijo. (Pokrajinski odbor GDSJ.) najemnino še vedno K 400, obenem pa recimo K 800 davščine. Stanoval bi še vedno ceneje, kot pa v novi hiši. To pot bo morala ubrati naša vlada pravične in pravilne razdelitve davčne obveznosti pa je, da se večjim mestom, industrijskim centrom s posebnim zakonom prepusti, da v lastnem delokrogu nalagajo in pobirajo tako davščino. — Po tej poti bi lahko nabrali zadostnih sredstev za zidanje stanovanjskih hiš. če bi potem posebni zakon še določil razlastitveno pravico stavbnih parcel, odredil ceuejšo dobavo stavbnega materijala iz državnih gozdnih uprav itd., !>i bilo z gotovostjo pričakovati, da Im stanovanjske bede, ki povzroča bolehanje, hiranje, družinsko propadanje vendar enkrat konec. Zaeno pa bi ,-e moraio tudi uveljaviti načelo: k investicijam stroškom posameznih podjetij ne spadajo samo stroški za nabavo strojev in zida- vo tovarniškega poslopja, marveč tudi stroški za preskrbo primeru i i stanovanj za delavske družine. Doslej se je postavljala državna oblast v pogledu stanovanjstva precej na komodno in socialno krivično stališče. Z zakonom je kratkomalo oktroirala. da imajo njeni, to je državni nameščenci pri dodeljevanju stanovanj prvenstveno pravico. S to izjemno določbo je kršila bistvo socialno-političnega zakomr. Soeialno-politični zakon naj ščiti onega, ki bi utrpel škodo in ki je v pogodbenem razmerju na slabšem. V tem primeru pa si državni nameščenec, zasebni nastavljenec in delavec enaki. — Socialno krivični so slučaji, ko je dobil državni nameščenec brez otrok stanovanje, propadel pa delavec s kopo otrok, zato, ker ni državni nameščenec. Delodajalec ne more in ne sme biti kriterij za socialno-politično zaščito. Delavsko gibanie. GRSJ o incposJuosli. Komunistični »Centralni radnički snidikalni odbor« v Beogradu j poslal naši centralni instanci GRSJ v Beogradu poziv na skupno akcijo glede brezposelnosti. Kot odgovor je poslala naša centrala naslednje pismo: Centralnemu Radničkemu Sindikalnemu Odboru Jugoslavije, Beograd. Dragi sodrugi! Z ozirom na Vaš predlog glede sestanka obojestranskih delegatov radi akcije: 1. Za omejitev brezposelnosti. 2. Za državno in občinsko intervencijo proti posledicam brezposelnosti, ki naj bi obstojala v organiziranju zasilnih del in podpiranju brezposelnih in o. Za izvedbo obstoječih zakonov za zaščito in osiguranje delavcev, kakor za najširšo socialno politiko in zaščito delavskega razreda, je Izvrševal ni odbor podpisanega Saveza na svoji seji z dne 29. t. m. sledeče sklenil: Če se oziramo na to, da je brezposelnost sestavni del kapitalističnega načina proizvajanja, brezposelnosti ne bo mogoče odpraviti ali preprečiti, vse dokk-r bo obstojal kapitalistični način proizvodnje. Vsled tega je mogoče delati le za lajšanj« posledic brezposelnosti.. Toda za to delo je predpogoj, da je proletariat, organiziran v svojih razredno borbenih ekonomskih in političnih organizacijah. Glavni Radnički Sa-vez dela z vsem svojimi silami za or-ganizranje delavskega razreda, ta če on v tem še ni popolnoma uspel, so zakrivili to poleg brezprimeme politične in socialne reakcije, v največji meri Vaš pokret in vaši ljudje, ki smatrajo razbjanje naših organizacj za svoj največji uspeh. In vse dotlej, dokler bo to tako, dokler vi ne prenehate s svojimi razbijajočimi metodami, vsi vaši pozivi io vsi nudeni razgovori, za nas nič drugega ne pomenijo, kakor skrivanje vašega. za interese delavskega razreda škodljivega udejstvovanja. A kar se liče tre notnega podpiranja brezposelnih GRSJ napram svojemu članstvu to dolžnost vrši. Za ostale sta Centralno tajništvo delavskih zbornic in Beograjska delavska zbornica kot predstavnici vsega delavstva, že pred-vzela korake, da izvrši država svojo dolžnost napram brezposelnim. Oni so že 29. pr. m. s pismeno iu osebno intervencijo zahtevali od ministra za socialno politiko, da stavi vso dosedaj za Borze dela zbrano svoto v znesku 3 milijonov dinarjev, na razpoloženje posebnemu odboru, ki naj jo razdeli pravično med brezposelne v celi državi. Kar se tiče organiziranja državnih in občinskih zasilnih del v svrho olajšanja brezposelnosti, se je o tem odveč razgovarjati, ker rešitev teh vprašanj ni odvisna od naših razgovorov in zborovanj, ampak samo od moči, s kojo razpolaga proletariat v parlamentu in v občinah. Zato dragi sodrugi, delajte, ako vam leži interes delavskega razreda v pesnici na srcu, delajte za jačanje in konsolidacijo delavskega pokreta. In če nas že priznavate in verujete, da moremo storiti tudi mi nekaj za stvar proletariata, poglejte, mesto da nas poživljate na razgovore in s tem zmedo med proletariatom se večate, poglejte rajši resnici v oči. Priznajte, da ste vi celino delavskega pokreta razcepili, priznajte, da ste ustanovili poleg obstoječega Glavnega Radničkega Saveza Centralni Sindikalni odbor, priznajte, da ste vi s cepljenjem pokreta GRSJ vstvarjali nov pokret. Pa kadar boste to lojalno priznali, nehajte v interesu proletariata z vzdržavanjem samoatalnega pokreta in vrnite se k matici proletariata Jugoslavije k Glavnemu Radničkemu Savezu. Napolnite njegove organizacije, pa bo-ino tedaj ujedinjeni, pobrateni in vodeni z jedno idejo, z idejo socializma in ne bomo samo v stanu ublažiti posledic brezposelnosti in provesti zaščite delavske zakonodaje, temveč bomo koncem koncev potom razredne l>orbe proletariata dosegli, da ne bo izkoriščat človek človeka in uvedli socialistični družabni red. S sodružuim pozdravom: rt' * * '• V ' Za Glavni Radnički Savez Jugoslavije: Cuka Pavčeviče, Ne norčujte se! Brezposelnost, nepopisna beda vlada danes v delavskih vrstah. Tisoči brezposelnih, tisoči otrok in žena so danes brez kruha, lačni in zapisani gotovemu poginu. Kljub temu pa ima centralna vlada v Beogradu to drzno čelo, da predpiše za podpiranje brezposelnih nov pravilnik in določi: brezposelni dobi 10 dinarjev, otrok, žena za 5 dinarjev dnevne podpor. — Pozabilo pa je ministrstvo za socialno politiko v tem pravilniku tudi povedati, kako se s tako vsoto živi. Naj plača brezposelni s to vsoto stanovanje, naj kupi kruha, naj kupi obutve? Naj poizkusi ministrstvo tak eksperiment, če bo otrok sit, ko bo dnevno pojedel sa-mo po 20 kron kruha. Žalostno je lako postopanje. Delavski razred ne sme požreti takega postopanja. Naj delavstvo spozna in uvidi, da postopa buržoazija na tak nesramen način zato, ker je delavski razred razcepljen, razbit in neediu! Edinost delavskega razreda je edin odgovor na lak pravilni!', iu edinost delavskega razreda bi kaj hitro izpremenila tak pravilnik! * Pomagajte brezposelnim! Od odbora za pomoč brezposelnim, smo prejeli naslednji poziv: V Ljubljani iu okolici je približno 2000 brezposelnih. To število pa še vsak dan narašča. Ne po naši krivdi, temveč položaj je tak, da smo zgubili službe in sedaj smo izročeni na milost in nemilost mrazu iu gladu. Da se izognemo najhujšemu pomanjkanju, smo si izvolili Odbor za pomoč brezposelnim«, ki bo deloval nato, da se s primernimi odredbami oblasti omili naše neznosno stanje. Država in občina naj investirata denar za javne zgradbe, da bodo dobili na ta način brezposelni delo in zaslužek. Do tedaj pa, dokler se to ne bo zgodilo, naj nam pa država, kakor občina in druge javne institucije pomagajo preko teh trdih časov. Poleg teh faktorjev, pa apeliramo na vse pridobitne sloje: trgovce, obrtni- ke, gostilničarje in kavarnarje, tovarnarje, banke in druge ustanove, da se odzovejo našemu klicu in nam priskočijo na pomoč. Odbor ra pomoč brezposelnim bo prihodnje dni razposlal na vse omenjene tvrdke poštne položnice, katere naj oni, ki nam hočejo pomagati, blagovolijo izpolniti in oddati na pošti. Pri tej priliki opozarjamo, naj direktno prinašalcem nihče ne izroča denarja, ker bi bila na tak način kontrola onemogočena. Odbor za pomoč brezposelnim bo vodil to javno zbiranje v.juk ted<-;i, .• Uko»časa, da prebijejo brezposelni vsaj najhujšo krizo. Imena onih darovalcev, ki bodo največ darovali, bomo objavili v časopisju. Kakor bo mogoče komu to tedensko zbiranje neljubo, tako prosimo vse slavno občinstvo, naj bo zagotovljeno, da bi tudi brezposelni mnogo rajši pošteno delali in zaslužili svoj kruh, kakor pa živeli od javne milosti. Naš položaj je pa tak, da zaenkrat ne vidimo druzega izhoda, zato še enkrat prosimo: Pomagajte brezposelnim! 0;'bor za pomoč brezposelnim v Ljubljani. Nate organizacije. Strokovna komisija. G. It. S. k uje din jen j n rudarjev. Resolucijo Zveze rudarskih delavcev (nezaviani) kakršno smo objavili v zadnji s te v. Delavca je t« Zveza poslala tudi naši centrali Glavnemu Radničkemu Savezu Jugoslavije v Beogradu. Naša centrala je na to pismo takole odgovorila : Upravi Zveze Rudarskih Delavcev Trbovljah. Dragi sodrugi! Na vašo nam poslano resolucijo o ujedtajenju vseh rudarskih organizacij rudarskih delavcev vam odgovarjamo sledeče: Vi ste »e odcepili od vas« strokov-ne organizacije »Unije Slovenskih rudarjev v Zagorjuc in ako ponovno uje-d in jen je r resnici želite, vrnite se od koder sto odšli, to je t vašo staro ril rudarsko organizacijo — Unijo. To vam je i naš odgovor i uaš nasvet i naš po-zdi-av. Za: Glavni Raduički Savez Jugoslavije: Tajnik: Luka Pavičevič I. r. S tem pismom naše vrhovne instance je označeno stališče, ki velja za Strokovno komisijo in za Unijo Slov. rudarjev. Zato prosimo vse funkcionarje da ga striktno izvajajo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Na plenarni seji Strokovne komisije se je pritožit zastopnik rudarjev, da uredništvo >Delavca?: ni objavilo dopisov radarskih podružnic Črna, Leše in Velenje. Uredništvo je preiskalo vso korespondenco zadnjega časa, vendar mora ponovno izjaviti, da teh dopisov ni sprejelo. Stavblnska stroka. Kongres Unije stavbinskih delavcev za Slovenijo, se je vršil dne 24. februarja 1924 z dnevnim redom, ki je bil v »Delavcu« štev. 2. z dne 10. januarja objavljen. Kongres je otvoril predsednik s. Lebič ter podal poročilo o delovanju organizacije, preteklega leta 1923. Na kongres so bile upravičene 8 podružnic iz Slovenije. Delegate so poslale le 7 podružnic. Delegati kongresa so bili: Podružnica Maribor: Simon Kram- berger, Franc Sterbal- (stavb, delavci); podružnica Celje: Franc Jelen. Franc Resnik, (stavb, delavci); podružnica Pe- Delavska zakonodaja v nail državi. Kdo sme imeti vajence. Vajence smejo imeti samo obrtniki, ki imajo potrebno strokovno znanje ter so tudi sicer sposobni, učiti vajence. V tovarniških podjetjih se smejo sprejemati vajenci samo pod pogojem, da vodijo delavnice po obrtnem redu usposobljeni pomožni delavci. Doba učnega razmerja. Učni čas pri obrtih, ki se ne vrše na tvorniški način, praviloma ne sme trajati manj nego dve leti in ne več nego štiri leta; pri tvomiških pa ne manj nego dve leti in ne več nego tri leta. Praviloma se konča učno razmerje pretekom dogovorjene učne dobe. Učno razmerje pa sme razvezati, preden poteče dogovorjeni učni čas, in sicer: a) Učni gospodar: 1.) Če' je vajenec nesposoben; 2.) če krade, izda obratno skrivnost. zapusti delo. žali gospodarja ali njegove svojfce; 3.) Če dobi gnusno ali nalezljivo bolezen. ali če je nad tri mesece bolan; 4.) Če je nad mesec dni v zaporu. b) vajenec odnosno njegov zakouiti zastopnik : 1.) Če trpi zdravje vajenčevo; 2.) Če zanemarja gospodar svoje dolžnosti, zapeljuje vajenca v nenravna ali prepovedana dejanja; 3.) Če je gospodar nad mesec dni v zaporu ali tudi krajši čas in ni preskrbljeno za hrano in stanovanje vajencu; 4.) Če se gospodar preseli v drugo občino; 5.) Če je gospodarju kazenskim potom začasno ustavljeno obratovanje. Učno razmerje se sme razvezati tudi z odpovedjo; to pravico pa ima samo vajenec, odnosno njegov zakoniti zastopnik, in sicer samo v slučaju, če izpre-meni svoj poklic ali prestopi v drug bistveno različen obrt, če ga nujno potrebujejo starlši, če pri sodišču doka?.«, da je gospodar trajno trdo in neopravi-čno ravnal z njim. Vzrok odpovedi se mora v teh primerih vpisati v delavsko knjižico. Kadar se razveže učno razmerje, mora dati učni gos podaj' svojemu vajencu izpričevalo o času učenja in o porabuo-sti. To izpričevalo se mora dati vselej, ne samo takrat, kadar se redno konča učna doba. Če je učni gospodar član obrtne zadruge. dobi vajenec po prestani preskuš-nji učno pismo. Mesto učnega pisma se izda pri rokodelcih pomočniško pismo, če je vajenec z uspehom prestal pomočniško preskušnjo. Delavska knjižica. Pomožno osobje mora imeti za izka-zilo delavsko knjižico, dokler se ne uvede delavska legitimacija. Delavske knjižice izdajajo občine bivališča delavčevega proti povračilu nabavnih stroškov brez takse. Za mladostne delavce pod 16. letom se sme izdati delavska knjižica samo s privoljenjem očeta, odnosno variha; ce so zakoniti zastopniki odsotni zadošča privoljenje občine delavčevega bivališča. To privoljenje se mora vpisati v delavsko knjižico. Ob nastopu službe ali učnega razmerja prevzame delavsko knjižico obrtni podjetnik. Po končanem službenem ali učnem razmerju mora gospodar knjižico pravilno izpolniti, podpisati in preskrbeti potrdilo zadruge, odnosno občine ali policije ter jo lastniku vrniti, sicer se sme nabaviti nova ob stroških delodajalca. Delodajalci, ki ne izroče pravočasno delavskih knjižic lastniku, ali ki ne vpišejo zakonito odrejenih podatkov v vstopu in izstopu iz službe, odnosno iz učnega razmerja, ali ki vpišejo nedovoljene pripombe, jamčijo pomožnemu delavcu za škodo, ki jo vsled tega trpi. Odškodnina se more uveljavljati s tožbo pri pristojnem sodišču, in sicer v roku štirih tednov od dne končanega službenega razmerja. Vsako ponarejanje ali potvarjanje delavske knjižice kakor tudi ra bi jetije tuje delavske knjižice se kaznuje po določbah kazenskega zakonika. (Dalje prih.) »D E L A V E C« STRAN 3. čovnik pri Celju: Julijus Janežič, (kum-uolomci); podružnica Litija: 4 delegati: Ivan Petje, Karol Sajovic, Viktor Kokalj in Jože Knez, (slavb. delavci); podružnica Liboje: 2 delegata: Leopold Cilenšek. Franjo Dosedla, (keramična stroka): podružnica Gotovi je: 1 delegat: Josip Skraber, (keramična stroka); podružnica Štore: l delegat: Ivan Vaš, (ša-motna stroka). Kot gost se je udeležil tajnik »Saveza gradjevnih radnika Jiigo-slavije s. Ivan Tomanič iz Zagreba. Strokovno komisijo za Slovenijo je zastopal s. Filip Uratuik iz Ljubljane. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno sledeče gibanje članstva in sicer: januar (91), 4'ebruar (99), marc (127), april (158), maj (119). junij (275), julij (333), avgust (404), september (599), oktober (699), november (666) december (555), povprečno število redno plačujočih članov je bilo mesečno 592. Na novo je pristopilo v letu 608 članov tako, da šteje sedaj organizacija »Unije« 611 članov v zimskih mesecih. Celokupno gibanje članstva je znašalo v letu 1923 4108 članov. Unija stavbinskih delavcev je štela v začetku letu 1923 3 podružnice, danes, ob času ko se vrši kongres šteje »Unija 8 podružnic in je ustanavljanje novih nadaljnih podružnic v najlepšem teku. Tajništvo je nadalje izvršilo 6 mezdnih gibanj in sicer 3 s popolnim uspehom in ostalo z delnim uspehom, lzporov smo imeli 4 posamezne sodruge. Shodov je bilo 60, predavanj 7, občnih zborov 11, intervencij 34, posredovanje dela smo izvršili nad 160 slučajev, polovičnih voženj se izstavilo 14, dopisov in odpisov je imela centrala nad 350. Poleg vsega tega je centrala ustanovila v preteklem letu svojo lastno »Splošno gradbeno produktivno zadrugo« o čemur bo danes kongres sklepal. Centrala je v preteklem letu imela hude boje zlasti pri sklepanju kolektivne pogodbe pri Zvezi industrij-cev v to svrho so se dvakrat letaki izdali. Tajniško poročilo se je vzelo z zadovoljstvom na znanje. Za tajniškem poročilu je sledilo poročilo blagajnika, katero je objavljeno v »Delavcu« štev. 8. z dne 21. februarja 1924. V imenu kontrole je s. Gojkovič predlagal absolutorij. Poročila kakor »bsolutori.j so bila soglasno sprejeta. Po izmenjavi malih debat je poročal sodrug Leskošek o ujedinjenju stavbinskih organizacij v Jugoslaviji ter akciji in taktiki v mezdnem boju. Po izčrpanem referatu je predložil kongresu resolucijo, ki je bila objavljena v »Delavcu« št. 7. o akciji in taktiki. Zoper resolucijo so govorili ss. Janežič, Kramber in Tomanič. Vsi govorniki so soglašali z resolucijo vendar so bili proti temu, da bi se. ne vršile več stavke kakoi je \ resoluciji zamišljeno. Sodrug Uratnik je nato stavil predlog, da se točka o stavkah opusti tako, da ima organizacija prosto napovedati stavke, tam kjer so stavke potrebne. Referent je resoluci jo v smislu predloga spremenil na kar je bila soglasno sprejeta. Resolucija o ujedinjenju je bila sprejeta v celoti, kakor je objavljena v »Delavcu« štev. 7 s dostavkom, da se centralni odbor »Unije« pooblašča, da stopi v stili z »Savezom gradjevnih radnika Jugoslavije- Za ujedinjenje so govorili ss. Petje, Litija zastopnik »Save-za gradjevnih radnika .Jugoslavije« iz Zagreba s. Tomič in razni drugi delegati. Iz debate je bilo posneti kako se je gospodarilo pri osrednjem društvu stavbinskih delavcev v Ljubljani itd. K obema resolucijama je kongres obenem sklenil, da smatra »Splošno gradbeno produktivno zadrugo organizacija stavb, delavcev za svojo zadrugo. K točki 6 dnevnega reda se je sklepalo o prestopu k svetovni poklicni internacionali. So-drug Leskošek je povdarjal važnost internacionalne združitve z ozirom na internacionalno reakcijo, ki je na pohodu ter je prečita! vso dosedanjo korespondenco o pristopu k internacionali v Hamburg. Km- nj nobenegu ugovora zo-Pe 1 pristop k internacionali je dal s. Pio sednik predlog referenta na glaso-vanje ki je bil z večino sprejet. Takoj Po odglasovanju se je priglasil gost s. ^'ssbacher iz Litije £ ^ javi| dewr P,ed 'con8resom, da so delegat. njegove podružnice h kateri ZFn IZ °\Čhm " zdr- žal o pristopu k poklicni internacionali. Nato se je oglasil delegat litijske podružnice s. Viktor Kokalj in izjavil, da dele- gati podružnice Litija niso primorani glasovati niti »za« niti »proti-: oni se tahko glasovanja vzdržijo. Medklic Weis-sbacher: škandal, da se delavci sramujejo internacionalnega združenja. Delegat Petje iz Litije, je nato napako popravil s tem. da je izjavil, da si delegacija iz Litije ni bila čisto na jasnem, ker je imela pred očmi Amsterdam in Moskvo \sled katerih obstoja spor v delavskem gibanju in se zato niso delegati glasovanja odzvali. Vsekakor je nastal radi zarit zevanja glasovanja o pristopu k internacionali mali in neljubi incident. Poleg prej že omenjenih resolucij je kongres sprejel še resolucijo o socialni zakonodaji, ki se glasi: 11. redna skupščina »Unije stavb, delavcev' v Celju« ugotavlja: 1.) Da k zakonu o zaščiti delavcev še do danes ni izšla izvršilna naredba, in da se vsled tega ta zakon deloma ne izvršuje. Zlasti se ne izvršuje za delavstvo važne določbe o delavskih zaupnikih. Tudi delavska zbornica se ne more prav razviti in vršiti v zakonu določenega delokroga, ker se jih za nje zakonu določena denarna sredstva še vedno ne predkazu-jejo. Določbe o delavskih borzah se izvršujejo tako, da se ukinjajo borze dela v času brezposelnosti. 2.) Da je potreben zakon o zavarovanju delavcev spremembe v tem smislu, da dobijo zavarovalni zavodi pravo avtonomijo in da zadobi nanj delavstvo večji vpliv. Da je posvečati vso pažnjo temu, da se izvede v zakonito določenem roku starostno zavarovanje in da je zlasti za to zavarovanje potrebuo, da ga delavstvo samo opravlja. 3.) Da je potrebno posvečati za bodoče čim največjo pažnjo stanovanjski socialni zakonodaji. 'L ozirom na to zahteva: 1.) Da se povojni socialni politični zakoni dejansko izvedejo. 2.) Da se uvede poseben davek za gradnjo stanovanj. Glavni vir dohodkov za ta davek naj tvorijo razlike med predvojnimi in sedanjimi najemninami. Za vse one, ki brez gospodarskih razlogov ne dobivajo polnih predvojnih realnih plač, imajo plačati to razliko v višini razlike med predvojnimi in povojnimi realnimi plačami njih delodajalci. 3.) Da se preodkazujejo tako dobljeni fondi za gradnjo stanovanj občinam, ki naj stavijo hiše potom gradbenih produktivnih zadrug, ki naj imajo pri teh stavbah prednost. 4.) Denar socialnih zavodov, v kolikor se ima nalagati po svoji naravi dolgoletno. naj se uporablja za stavbene kredite. Točka 8. dnevnega reda: sprememba pravil in pravilnika. Pravila dosedanje organizacije »Unije stavbinskih delavcev« se spremene v »Splošno delavsko Unijo« gradbenih strok, ter so se stroke že v § 2. glavnih pravil navedle stroke, katere pripadajo k USD soglasno sprejelo. Pri spremembi pravilnika je nastala debata v katero so posegli razni sodrugi zlasti pri točki vplačevanje prispevkov progresivno (po vzorcu organizacije Sa-veza metalskih radnika Jugoslavije). H koncu je kongres tudi pravilnik v celoti sprejel z določbo, da sme centralni od-lx>r članicam, ki ne zaslužijo do Din 3 dnevno prispevek znižati za tisti znesek, ki ga na uro v tednu zaslužijo. Soglasno sprejeto. Volitve centralnega odbora in nadzorstva. Izvoljeni so: Valentin Lebič, Franc Resnik, Alojzij Leskošek, Ivan Vrečar, Ivan Vaš, ožji odbor. Simon Kramberger, Maribor, Karol Sajovic, Zagorje (Litija) .Tos. Skraber. Gotovlje, Julijus Janežič. Pečovnik in Franc Dosedla Liboje, širši odbor. V nadzorstvo so izvoljeni: Franc Sterbal, Maribor, Jernej Ko-štomaj. Celje, Ivan Gojkovič, Celje (sedaj Litija). K točki razno je s. Sterbal iz Maribora posredoval radi lončarjev in prosil za storniranje prispevkov za nekatere sodruge. Predlogu je kongres ugodil. Nato je sodrug Lebič zaključil kongres. Žltajt® In razširjajte naJboUil strokovni im „Delavec“. KemlCna stroka. Brezposelnost v kemični stroki. Taj-uištvo osrednjega društva kemičnih delavcev poživlja vse podrejene podružnice ozir. njih odbore, da takoj natančno poročajo o stanju zaposlenega delavstva. In sicer: število delavstva, ki dela normalno 8 ur dnevno ob določeni dnevni mezdi. Dalje koliko delavcev dela na akord in črez urno delo v dotični tovarni. K tej situaciji, katera danes dnevno vidno narašča vsled nepremišljenosti našega delavstva, se poživlja naše članstvo, da razsoja pomen brezposelnosti delavstva. Brezposelno delavstvo potrebuje pomoči, ker ne dobi dela. da bi od njega živelo. Organizirano delavstvo bo moralo preskrbeti, da bodo brezposelni zaščiteni, ker bi se sicer to lahko maščevalo. Kapitalisti bodo gotovo hoteli izrabljati brezposelne za zniževanje plač in pravic. Zato poročajte zanesljivo koliko je v vašem kraju brezposelnih, da bodo strokovne organizacije v pravem času nastopile za njihovo pomoč. Tajništvo O D kemičnih delavcev. Prevalje. Pod tem naslovom je prinesla ena zadnjih številk lista »Pravica« članek, ki je deloma sledeč: Da je vedenje delavstva tukajšnje papirnice povsem nerazumljivo, to pa baje zato, ker še vedno to delavstvo izpolnjuje verske dolžosti, drugič da verjame to delavstvo še vedno nekaterim sodrugom, ki propagirajo, da je edini rešitelj delovnega ljudstva mednarodni socializem, na katerem temelji Iudi njihova organizacija. Nato poživlja. da naj naše delavstvo ne pozabi, riu tudi klerikalizem ščiti revno ljudstvo. In obenem poživlja člankar, da naj njih strok, zveza poskrbi ozir. pomaga, da se bo tudi v lej papirnici upostavi-la njih organizacija. Tako torej članka r. Povedati li moramo mi pap. del., da med nami ni prostora za vašo anti-delavsko organizacijo, katere temelj poznamo bolje uego li sam. Da se ti zdi naše vedenje povsem nerazumljivo, vemo dobro, da pa še izpolnjujemo verske dolžnosti, te pa prav nič ne briga, ali misliš če smo člani soc. strok. org., da potem ne sme iti nobeden več v cerkev. Motiš se, naša strok. org. tega ne prepoveduje, temveč je prosto vsakemu izpolnjevati njegove verske dolžnosti. Samo zavedati se moraš, da si delavec, da si dolžan držati zvestobo na-pram sodelavcem v sreči in nesreči, iti da si upravičen zahtevati za pošteno delo tudi pošteno plačilo na tem svetu, ne pa tako kakor propagira vaš Glasnik srca Jezusovega, list krščanskega socializma, za katero org. tudi ti člankar agitiraš. Omenjeni list priporoča, da se mora delovno ljudstvo zavedati in zadovoljiti s plačilom na onem svetu, kjer ho prejel plačilo v demantih in briljantih rajske valute. Takih in enakih fraz smo mi zavedni delavci že zdavnaj do grla siti. Zato ti povemo enkrat za vselej, da za tako ščitenje na maramo, zato ostanemo še v naprej člani naše razredne strok, organizacije, to pa za to, ker imamo od klerikalizma že preveč slabih izkušnj. Že samo spomin na leto 1920. na Zaloški cesti nam zadostuje, in poleg tega imamo še cel kup drugih dokazov, ki so nam živo zapisani v spomin in sicer o ljubezni do bližnjega, o katerem klerikalizem vedno mavla. Zato si blagovoli zapomniti, da nas papirniške delavce pustiš nadalje v miru, ker drugače bomo prisiljeni spregovoriti obširneje in sicer tako, da boš tudi ti dopisnik odprl oči, ter spoznat naše vedenje, katero ti je po tvoji izjavi še nerazumljivo. Delavci mi pa vzemimo v premislek tole: Ali bomo pustili v tem majhnem podjetju, kjer je komaj preko 20 delavcev postaviti poleg naše strokovne organizacije, ki že obstoji preko 4 leta, še klerikalno anti-delavsko strok, organizacijo, da bi se nam potem rogal cel svet. Saj njih namen ni nič drugega, kakor razbiti še to ilak majhno moč, da bomo zopet izpostavljeni podjetniku na milost in nemilost, kakor je bilo že pred štirimi leti. Gre za naš vsakdanji kruh. zato odločimo se ali — ali? Zavedni delavci. r- J, «4-’,' Tekstilna stroka. Ust&uorni občni zbor tekstilne stroke. Tajništvo osrednjega društva kemičnih delavcev in za bodoči industrijski radnički savez Jugoslavije sklicuje na podlagi sklepa osrednjega vodstva po nalogu krajevnih skupin tekstilnih delavcev v Sloveniji na dne 6. aprila t- I. v Ljubljani ustanovni občni zbor pod-zveze tekstilnih delavcev za Slovenijo in pozneje za celo državo. V kateri bo imel vsak član in članica brez razlike kakega verskega, narodnega in političnega prepričanja, svoje pravice v vsakem času, seveda na podlagi društvenih pravil in zdravega razrednega boja. — Prostor in uro za zborovanje priobčimo v prihodnji štev. Delavca«. Vsem skupinam tekstilnih delavcev v Sloveniji se naznanja, da se na podlagi sklepa za ustanovitev enotne strokovne organizacije tekstilnih delavcev v Sloveniji, obračajo v vsakem oziru z vprašanji in predlogi na zgoraj imenovano tajništvo. V slučaju netočnega odgovora pa »tajništvo Strokovne komisije« v Ljubljani. Obla