S |OtWU< Leto XVIL, št. 205 o piiivruštvOi i-jUBijaoa, cuuUljeva ulica (t. — felefon 6C 8122, 3123, 3121. 3125, 3126C inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova tU. H. — Tel. 3382, 8492. eodružmca Maribor: Gosposka oiica St_ U- — Telefon St. 2455. fLKiružnlca Celje: Kocenova oiica St ž. — Telefon šL 190. tlačunl pri pošt. Cek. za vodili: Ljubljana St. 11.842, Praga ClslO 78.180. Wien §t. 105.241. LJubljana, sobota 5. septembra 19*6 fronta Dogodki na Španskem so napravili v nekaterih državah močno razpoloženje in ugodna tla za propagiranje križarske vojne proti Rusiji. Tako zvarna protiboljševiška fronta, ki se zanjo deluje na ves glas iz Berlina, se morda po krivici sklicuje na grozote španske državljanske vojne. Poznavalci prilik na Pirenejskem polotoku, med katere moramo v prvi vrsti prišteti Miguela Unamuno, namreč ne pripisujejo krivde na dogodkih toliko komunizmu, — kakor tipično španskim notranjim prilikam. Znano je, da španski komunisti pri volitvah v parlament niso dosegli nobenih uspehov in je zato njihcva skupina v državnem zboru docela neznatna in brez pomena. Iz tega se da sklepati, da komunizem na Španskem ni, ali vsaj ni bil bogve kako razširjen Pač pa vidi Unamuno veliko opasncst v skrajno levičarskem anarhizmu, ki je zelo razširjen in ima v svojih organizacijah nad 100.000 članov. Španci so namreč edini narod, pravi ta sloviti zgodovinar, ki so se z vso dušo in srcem oprijeli anarhističnega nauka kneza. Kropotkina, dočim so se levičarji vseh drugih narodov odločili samo za marksizem. Malenkostna skupina ruskih pristašev Kropotkinovega anarhističnega nauka je bila zatrta in iztrebl.jena že v prvem letu boli še viške oblasti na Ruskem. Nihče seveda ne misli in ne trdi. da bi bili komunisti popolnoma nedolžni na sedanjih španskih dogodkih. Enako je pa tudi gotovo, da imajo pri njih svoje roke osobito one države, ki so najdlje od komunizma. Na vsak način za sedaj komunisti na španskem še niso odlučujoča sila, težko pa je reči, ali ne bodo morda, v primeru vladne zmage, izšli iz sedanjega kaotičnega stanja toliko ojačeni. da bi postali resni nevarnost. Kar se grozodejstev samih tiče, so zanja odgovorni uporniki menda v enaki meri kakor madridska vlada. Revolucije in državljanske vojne so bile doslej še vedno in povsod najbolj krvave in najbolj pobesnele. Strankarske strasti na Španskem pa so bile še prav posebno razpeljem« in zastrupljene. Pri takem dejanskem stanju je težko verjeti v iskrenost onih držav, ki jemljejo španske dogodke za povod nekake mednarodne politične mobilizacije proti Rusiji. Težko je tudi umeti. kakšen cilj naj bi ta akcija imela. Kajti kakor ni prav nič dokazano, da bi bili španski dogodki izzvan, iz Rusije, tako govore mnogi znaki v splošnem za to, da je komunistična nevarnost, iz Rusije danes manjša, kakor je bila v preteklih letih. Seveda s tem ni rečeno, da v tej ali oni ali celo v mnogih državah ne bi bilo doma če komunistične nevarnosti. Lahko le marsikje prav resna, toda ravno Španki dogodki pričajo, da današnja Rusija tujim komunistom ne more, ali morda niti noče nuditi učinkovite podpore. Pomisliti moramo, da se ravno v sedanjem času na Ruskem odigravajo strahotne justifik^cije skrajnih levičarskih elementov, da zapirajo in ubijajo ravno ljudi onega boljševiškega krila, k; ie propovedovalo svetovno revolucijo. Tako stojimo pred paradok. som, da uradna Rusija z brutalnostjo, kakršne od nje svet ni več pričakoval, zatira ravno ono misel, proti kateri hoče stopiti v boj tudi ustvarjajoča se protiboljševiška fronta. Toda takih in sličnih paradoksov je v današnji dobi splošne nervcznosti in nestalnosti dovolj na vseh koncih in krajih. Oni zato ne presenečajo več, izpcdbujajo pa in morajo izpodbujati k razmišljanju, kaj se v resnic] skriva za raznimi velikimi gesli. V Nemčiji se pod naslovom boja proti boljševizmu pripravlja sprava Vatikana z narodnim socializmom. Da ta pripravljenost ni samo enostranska, kaže na eni strani pastirsko pismo katoliških škofov, katerega glavne odstavke ponatiskujejo tudi hitlerjevski listi, na drugi strani pa ustavitev dosedanje kampanje proti katoliški duhovščini v nemškem časopisju. Zabeležili smo tudi že, da pripravlja papež noseb-no poslanico s pozivom in navodili za boj proti boljševizmu. Zanimivo je, da se italijanska, vlada vsaj za enkrat v tej stvari drži še zelo rezervirano, čeravno baš njej pač ne more nikdo očitati. da bi bila napram boljševizmu in komunizmu prijazno razpoložena, in čeravno je glede španskih bojev Italija enako odločno na strani upornikov, Kakor je Rusija na stran; vlade. Geslo boja proti boljševizmu in komunizmu kot baze za neko novo mednarodno politično grupaci.jo je torej pri sedanjem videzu stvari malo prepričevalno. Sum mora vzbujati tudi dejstvo, da je ta akcija prikrito ali deloma celo kar odkrito naperjena ne samo proti sedanjemu notranjemu režimu v Franciji. marveč tudi proti francoski med narodni politiki in njeni tezi o kolektiv- UPORNIKI ZAVZELI IRUN Včeraj dopoldne so uporniki vdrli v goreče mesto - Vladni miličniki so se po srditih bojih umaknili na francosko ozemlje Hendaye, 4. septembra. AA. Davi okoli 4. so vladni miličniki v Behoviji na fran-cosko-španski meji opustili sleherni odpor, krenili čez most v Francijo ter oddali orožje. Čez nekaj minut so uporniki prikorakali v mesto, prispeli v teku na mednarodni most in mahaje s puškami vzklikali: Živela Francija! Živela Španija! Sedaj je vse mirno. Na mostu je straža upornikov, poleg nje pa plapola nacionalna zastava. Na odredbo francoskih oblasti je prekinjen ves promet med francosko in špansko Bebovijo. Na francoski strani čaka več sto miličnikov v uniformah, da jih pošljejo dalje z vlaki. Vsi so bledi in potrti gledali proti Španiji, odkoder so se cule fanfare uporniških čet. Irun veliko pogorišče O zavzetju Iruna poročajo naslednje podrobnost i: Ob 9. se je nadaljevalo prodiranje upor niških čet pod zaščito tankov in oklopnih avtomobilov. Uporniki so prodrli do tovarne vžigalic in prispeli do prvih hiš v središču mesta. Uporniške čete so izvršile svoje manevre ponoči, sicer pa je bil odpor iranskih branilcev na cesti iz San Se-bastiana v Irun prav slab: Upornikom se je posrečilo izvršiti obkoljevalne manevre čez hrib in so se zjutraj spustili raizdol v mesto ter tako prišlj branilcem za hrbet. Napadalci so bili mnogo močnejši tako po številu čet kakoT po orožju. Ko so čete generale Mole iznenada v jutranji megli izvršile napad, so vladne čete zažgale večja poslopja. Ženske in otroci, ki se še niso utegnili umakniti na francoska tla, so uporniki obkolili z dvema kolonama ter je prišlo do strahovitega klanja. Uporniki so našli v Iranu samo pogorišče. Na mnogih točk-ah mesta se dvigajo gosti stebri dima. V plamenih je tudi zvonik neke cerkve. Med oglušujočim pokom je zletelo v zrak skladišče dinamita. Uporniki so bili teda i že 100 m pred mestom in je bilo štiri petine mesta že v njihovih rokah. Število miličnikov, ki 90 zbežali na Francosko, narašča z vsakim tremuitkom. V svojih modrih uniformah z revolverjem in puško stoje v dolgih vrstah pred okencem na železniški postaja v Hendayu in čakajo, da jih odoremijo dalje. V Francijo prihajajo cele kolone avtomobilov. V bojih za Irun je padlo okoli 20 Francozov. Begunci, ki so ob 16. prispel; \z Iruna v Hendaye, pripovedujejo, da so vladne čete zaradi neprestanega obstreljevanja trdnjave Guadelupe ustreli^ talce, ki so bili v njej. Med njimi so tudi škof iz VaHa dolida jn več menihov samostana v Fuenterrabiji. Sati Sehastian ogrožen Hendav. 4. septembra o. Uporniška čete, ki so zavzeie Irun so se nemudoma utr« diile na zavzetih postojankah, uporniški tam ki pa so se takoj usmerili proti San Se* bastianu ki ie v ze'o kritičnem položaju. Vse kaže. da bo padel v nekaj urah. V San Sebast;,Tnu ie nastal velik strah pred maščevanjem španskih legionarjev. Unišesao uporsMšk® skladišče orožja Madrid. 4. septembra. AA. Na fronti pri Guaddarrami so viadne baterije nopo!-norna uničile uporniško skladišče orožja, ki je bilo nedaleč od Huerte Leone. V bcbih okoli Peguerinosa in San R.afaeln ie pnd'o na strani upornikov okoli 300 volkov. Vsi so bili Ara bo; iz Maroka. Vladsse čete preti Hueseo Madrid, 4. septembra. A A. Vojno ministrstvo o-bjavl-a. da so vladne čete pred vrati Huesce. V A.sturiji S'0 vladne čete razbile oddelek unornikov. Tudi okoli Ba-dajoza je prišlo do brrrb. v katerih so bili uporniki tepend. Pred Madridom je položaj neizpremenjcn. V Estremaduri ie vladno letalstvo sestrelilo tri uporniška leta'a. Iz Vailencije poročajo, da je padec Teru-e!a neizbežen, ker je položaj upornikov v njem obunen. Boj! pri Valladolidu Burgos, 4. septembra, o. Pod poveljstvom polkovnika Yague so uporniške čete jugovzhodno od Valladolida zavzele važno strateško posto'Oeuvre« je prejel od "španskega poslaništva v Parizu informacije, da so uporniški zastopniki v Vi-gu prevzeli 24 novih italijanskih letal. Uporniki imajo sedaj na razpolago 60 napadalnih in 30 lovskih letal. Španska vlada pa razpolaga s 5 napadalnimi in tremi ali sti« rimi lovskimi letali. Odgoditev konference o nevtralnosti? Rim, 4. septembra o. Konferenca evrop« skih držav, ki naj bi se vršila v najbliznjih dneh v Londonu v svrho ustanovitve med« narodnega odbora za nadzorstvo nad izva« ianjem sporazuma o nevtralnosti napram _Cena 1 Din Izhaja vsak razen ponedeljka. Naročnina mesečno Dta 25*— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Španiji, bo po trditvah dobro poučenih kro« gov bržkone odgodena. V zadnjih 24 urah eo nastale namreč zapreke, o katerih menijo, da jih ne bo mogoče kmalu odstraniti. Angleška vlada zahteva, da se določi posebna formula, s katero naj bi se definiral pomen nevtralnosti in nevmešavanja v španske notranje zadeve, tako da bi imel mednarodni odbor, čim bi se ustanovil, tudi že čisto določen delokrog. Obenem zahteva, da vse prizadete države do zadnje podrobnosti prič« no izvajati prepoved izvoza orožja in vojnega materiala v Španijo- Portugalska prekinila odnosa je z Madridom? Pariz, 4. septembra o. Iz Lizbone eo danes prispele še nepotrjene vesti o sklepa portugalske vlade, ki bo nedvomno izredno poostril mednarodni položaj v zvezi z dogod« ki v Španiji. Po njih je vlada v Lizboni sklenila pozvati poslanika madridske vlade, naj takoj zapusti Lizbono in Portugalsko sploh, kjer njegova prisotnost ni več za« željena. Če se izkažejo te vesti za resnične, je portugalska vlada brez pravega vzroka prekinila diplomatske odnošaie z zakonito vlado v Španiji. Očividno je s tem de facfco priznala vlado v Burgosu. Preselitev argentinskega poslaništva Buenos Aires, 4. septembra, o. Argentinska vlada je naročila poslaniku v Madridu, naj pozove vse argentinske državljane, ki še prebivajo v glavnem španskem mestu, naj takoj zapuste Madrid. Tudi poslaništvo samo se mora preseliti rz Madrida v Alicante, kamor sta se že zatekli italijansko in nemško poslaništvo. Obnova vojaške zveze med Francijo in Poljsko Tudi finančna pogajanja med obema državama se razvijajo ugodno Pariz, 4. septembra, o. Danes so se pričela zaključna pogajanja z inšpektorjem poljske vojske generalom Rydz Smiglvjcm. Vse kaže, da bo jutri podpisan protokol po vzorcu francosko-ruske vojaške pogodbe. Fmncosko-poljska vojaška zveza bo izrecno obnovljena, toda v okviru zvezne pogodbe iz 1. 1923. Pogajanja o finančnih vprašanjih so se nocoj prav tako povoljno razvijala in je bil že dosežen načelni sporazum. Zvedelo se je. da v Parizu sploh ne bodo govorili o francosko-ruski vojaški pogodbi. Poljska jo bo sDrejela m znanie kot izvršeno dejstvo ter bo smatrala, da ni naperjena proti njej. V nedeljo zvečer se bo Rydz S>migly vrnil v Varšavo. Protokol bo določal, da se bosta v primeru nemškega napada na Francijo ali meru nemsicega napaua na rrunci.ru «m ; . , . , Poljsko francoska in poljska vojska med- j ostal m anl-sebojno podpirali. Temu protokolu bo do- i dan tehnični protokol, ki bo vseboval mo. dalitete za izvedbo prvega protokola. Varšava. 4. septembra, g. Dobro informirani politični krogi v Varšavi smatrajo na podlagi zadnjih informacij materialno pomoč Francije Poljaki za zagotovljeno. Pomoč ne bo obstojala v posojilu, V plavanju naši vojaki prvi Split, 4. septembra, o. Danes popoldne so se zaključile plavalne tekme vojaških ekip Male antante. V štafeti 3X200 m je zmagala jugoslovenska ekipa v postavi Frič, Napolič in Petrone v času 7:35.6. Drugi ao bili črehoslovaiki 7:58.4, tretji Rumunj 8:54.4. Po tej tekmi se je vršila prijateljska waterpolo tekma med kombiniranim moštvom vojaških ekip Male antante in splitskim Jadranom. Zmagal je Jadran z rezultatom 2:1 (0:0). Nocoj so vojaške ekipe Male antante odpotovale v Beograd, kjer bodo 7. t. m. tekmovali v sabljanju. V dosedanjem tekmovanju vodi Jugoslavija z 18 točkami. Sled'ta ji češkoslovaška z 12 in Rumunija s 6 točkami. Punčecev uspeli v Benetkah Benetke. 4. septembra AA. (DNB) Na mednarodnem teniškem turnirju na Lidu sta Jugoslovana Punčec in Mitič zmagala nad avstrijskim parom grofom Bawarow6kim in Metaxasom 6:4, 3:6, 7:5, 6:3. V singlu je Punčec zmagal nad Čehoslovakom Časko 6:2, 1:6, 6:2, 1:6, 6:2. „Zeusov prestol44 Atene, 4. septembra. A A. Prosvetni minister Georgakopulos je odobril načrt, da naj se na vrhu Olimpa v višini 2917 m izkleše glava Zeusa. Ta vrh se bo poslej imenoval »Zeusov prestol.« Bled, 4. septembra. AA. Na povratkn t Sonjo m je bolgarski kralj Boris ustavil za en dan kot gost NJ. Vis. kneza namestnika Pavla v gradiča Brdu pri Kranju. Bled, 4. septembra- AA. Kralj Boris je sprejel v gradiču Brdu danes v av-dijenci predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Vojvoda Kentski na Korčuli in Hvaru Split, 4. septembra, o. Vojvoda in vojvo-dinja bosta nocoj ali jutri z jahto »Tiho«, ki je last Jugoslovenskega Lloyda, odpotovala iz Dubrovnika na Korčulo in Hvar. V nedeljo prideta bržkone v Split, odkoder se dan nato odpeljeta v Divulje in Ka-štel Stari. Nemčija hoče izolirati Sovjetsko unijo Nove verzije o nemško-Srancoskem zbližanju za ceno odpovedi franeosko-ruskega pakta Beležke Zajednica integralnega narodnega edinstva »Naše slovo«, ki je glasilo JRZ v Subo-tici, razpravlja na uvodnem mestu o potrebi, da se v Subotici združijo srbska in hrvatska kulturna in nacionalna društva. List pravi, naj se n. pr. »Hrv. pjevačko društvo Neven«, društvo »Biskup Ivan An-tunovič«, »Bunievačko omladinsko društvo« i.td. fuzionirajo s »Srpskim pevačkim društvom Graničar«, s »Srpsko čitaonico«, z »Dobrotvorno zadrugo Srpkinja« itd. Zakaj bi Srbi in Hrvati ne imeli skupnih nacionalnih in kulturnih naprav, se vprašuje list in nadaljuje: Te skupne institucije bi bile v malem zajednica integralnega narodnega edinstva. Najvišji interesi narekujejo, da so vsi sinovi jugoslovenskega naroda složni na polju narodne kulture. To se da doseči, ako skupno delamo na vseh poljih javnega udejstvovanja, ne glede na to, ali se imenujemo Srt>i ali Hrvati, in ne ozirajo se na to, ali smo pravoslavni aH katoliki...« Da ne bo nesporazuma, moramo Se enkrat ugotoviti, da »Naše slovo« ni morda glasilo JNS, marveč Subotiško glasilo JRZ, torej iste stranke, ki jo pri nas v tisku predstavljata »Slovenec« in »Slovenski dom«. Protižidovski list v Zagrebu V Zagrebu je jel izhajati tednik »Mlada Hrvatska«, ki ga izdaja poseben konzorcij. Predstavnik konzorcija napram oblastem je dr. Vladimir Žličak. V svojem programskem članku pravi list med drugim: »Borili se bomo za to, da učvrstimo notranje narodove sile. In kakor bomo neizprosni sovražniki komunizma in sličnih nenarod-nih pokretov, tako ne bomo božali kapitalizma, še manj pa podpirali njegove požrešne cilje. Kakor ne bomo prihajali k ži-dovstvu z rasnimi teorijami, tako bomo tudi od židovstva zahtevali ravnopravnost v svoji državi, v kateri so oni židje le gostje in se morajo vesti kakor gosti. »Mlada Hrvatska« je menda prvi hrvatski list, ki je zavzel stališče, da so Židi samo gosti v hrvatskih krajih in da morajo zato nastopati kakor gosti in ne kakor gospodarji. Sodeč po predstavniku konzorcija dr. Vladimiru Žličaku, ki je zelo delaven v križarski organizaciji, je konzorcij, ki izdaja list, v klerikalnih rokah. Razveljavljena razrešitev občinskega odbora Z odlokom z dne 16. marca t 1. je banska uprava razrešila župana dr. Milana Goriška in druge člane občinskega odbora pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Razrešeni občinski odbor se je pritožil na upravno sodišče v Celju. Z odlokom, ki nosi datum 21. avgusta t. 1., je upravno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo razpustitveni ukrep banske uprave. Pred občinskimi volitvami v Dolenjem Logatcu Iz Logatca nam pišejo: Četrtkov »Slovenec« je prinesel zelo nestvaren članek o volilnih pripravah za ob* činske volitve v naši občini, ki bodo 20. t. m. S člankom si je dopisnik bolj škodo« val kakor koristil. y njem je govora pred* vsem o gospodarski li6li, katere nosilec j a naš nad vse zaslužni dosedanji župan g. Gregor Tršar. Vsak, ne glede na politično prepričanje, mu priznava njegove velike zasluge, saj odkar je bil on župan je v občini vendar enkrat zavladal red in ®e niso več delali tako brezmiselni dolgovi kakor pod prejšnjimi upravami. Tudi računi za vsa izvršena de'a so bili vedno na vpogled. Ne mislimo se spuščati v detajle, poudar. jamo samo to, da j a bil dolg konec leta 1931 z vsemi neplačanimi obrestmi vred okrog 1,000.000 Din, dočim znaša danes občinski dolg le 650.000 Din. V teh težkih in kritičnih časih je dosedanji občinski odbor odplačal 350.C00 Din dolga. Uspešno in zadovoljivo je bilo delo dosedanjega občinskega odbora, to priznavajo tudi najbolj navdušeni pristaši JRZ, ki tu* di nimajo najmanjših očitkov napram dosedanjemu županu g. Gregorju Tršar ju. Naša lista ni politična jista, ker pri nas ne gre za politiko, marveč za dobro in pošteno go* spodarstvo v občini. Zato so na naši listi združeni dobri gospodarji, ki jim j ž za do* bro in pametno gospodarstvo, za uspešno delo v občini, ne pa za politiziranje. Za nas borba ne bo huda, kajti vsi vo* lilci, ki hočejo 6motrno gospodarstvo na občini, bodo oddali glasove nosilcu gospodar, ske liste g. Gregorju Tršarju. Trgovinska pogajanja z Italijo Beograd, 4. septembra, o. Danes je odpotovala v Rim naša delegacija za nova trgovinska pogajanja z Italijo. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra g. Pilja. Nov član ljubljanske apelacije Beograd, 4. septembra p. Za sodnika pri apelacijskem sodišču v Ljubljani v položaju 3/1 je bil imenovan upokojeni višji državni tožilec dr. Robert Ogoreutz. Berlin, 4. septembra, b. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da bo imel na letošnjem kongresu nacionalno-sociailistične sitrake Hitler važen zunanjepolitični govor, v katerem bo podal nekaj odločnih izjav. Njegov govor bo izzvenel kot nekak alarmantni klic vsem evropskim državam, naj se se ob pravem času zavejo boljševi-ške nevarnosti in se združijo v skupno fronto prota temu največjemu sovražniku Evrope in njene civilizacije. Po informacijah iz dobro informiranih krogov bo Hitlerjev nastop povsem odgovarjal sedanji liniji nemške zunanje politike, ki stremi Eusitanovitvu nekakšnega zapadnega blo-pnoti Sovjetski uniji. Vprašanje je le, ali je tako zamisel v sedanjih razmerah mogoče realizirati. V nemških političnih progih tega ne izključujejo, ker se zanašajo, da bi se jim z angleško pomočjo utegnilo posrečiti najprej zbližanje s Francijo. ki bi potem samo dovedlo do izolacije Sovjetske unije. Ko govore Nemci o sovjetski nevarnosti in o potrebi popolne izolacije sovjetske države, ne mislijo pri tem že na dejanski spopad 2 njo, ker stf prepričana, da bo do njene izolacije prišlo navadnim diplomatskim potem. Pomirjo- Eje s katoliško cerkvijo na znotraj bi po mnenj-j dobro informiranih političnih krogov Hitlerjevo diplomatsko ofenzivo proti Sovjetski uniji izredno podprlo. Zato je verjetno, da bodo pogajanja, ki so se v ta namen že začeJa, hitro napredovala. Pred nacističnim kongresom v Niirnbergu Berlin, 4. septembra, b. Prihodnji beden se začne v Niirnbergu kongres nacialno- socia listič ne stranke, ki mu v diplomatskih krogih pripisujejo letos še poseben pomen, ker se pričakuje, da bo potekal v znamenju zunanjepolitičnih gesel. Kongres se bo zaključil z veliko vojaško paT»do. katere se bo udeležilo okoli 20.000 vojakov in 400 vojaških avujonov. Tako bo letošnje nacistično zborovanje predstavljalo obenem prvo večjo afirmacijo militarisfcičnega du-ha nove Nemčije. Tekstilna stavka v Mariboru Kakor smo že poročali, so v sredo na pogajanjih z zastopniki delavstva predstavniki mariborskih tekstilnih podjetij podali izjavo, da so pripravljeni priznati kolektivno pogodbo, ki naj bi &e sklenila med tekstilno industrijo in tekstilnim delavstvom za vso Slovenijo, in sicer tako. da hi določbe kolektivne pogodbe veljale že tudi za nazaj od 1. septembra dalje. To izjavo so podali mariborski tekstilni industrijci na konferenci dne 2. t. m. Naslednji dan so delavci na svojem shodu v Unionu, o katerem je »Jutro« tudi poročalo, odklonili predlog delodajalcev, da se na osnovi te izjave vrnejo na delo. Sinoči smo dobili ia Maribora izjavo tamkajšnjih tekstilnih in-dustrijcev, ki pravi: »Izjava, ki so jo mariborski tekstilni industrijci podali dne 2. septembra v navzočnosti policijskega predstavnika v Mariboru zastopnikom delojemalskih organizacij in ki je bila tudi v listJh objavljena, je bila podana na podlagi in pod pogojem, da prične delavstvo dne 3. septembra v vseh mariborskih tekstilnih tovarnah zopet z rednim delom. To se žal ni zgodilo, zato je uvodoma navedena izjava postala brezpredmetna«. Nameščenci KID svojemu generalnemu ravnatelju Jesenice, 4. septembra. Društvo nameščencev KED je priredilo v ponedeljek pozdravni zvečer g. generalnemu ravnatelju Karlu Nootu ob 30-letnici njegovega službovanja pri tem podjetju. V prostorih Kazine, ki so bili za ta večer okusno okrašeni, so se zbrali skoraj vsi službe prosti nameščenci, zdravniki in uradniki Bratov-ske skladnice, ki so v spremstvu soprog in otrok popolnoma zasedli vse prostore L nadstropja. Ko se je pojavil g. generalni ravnatelj, je orkester zaigral pozdrav, na-vzočni pa so mu priredili bučne ovacije. Iz nežnih rok je prejel Šopek rdeSh imenu Društva nameščencev KID je slav-ljencu čestital prokurist dr. Oberenel, ka je omenjal njegove zasluge za veliki raavoj podjetja in mu je ob koncu poklonil krasno sliko, ki predstavlja park in grajščino na Javorniku, v kateri g. generalni ravnatelj domu je že 30 let in kjer je nekoč bival največji slovenski fužinar in mecen baron Žiga Zois. Sliko je napravil akademski s£rkar g. Božidar Jakac tik pred odhodom na Norveško. Za vse se je g. Noot toplo zabvaliL Omenjal je vse one, ki so mu dolga leta stali ob strani in je naglasil, da morajo bili priznanji deležni vsi, ki so sodelovali, od poslednjega delavca do vodilnega uradnika, Y kratkih obrisih je opisal razvoj in težave, s katerimi se je bilo treba boriti. Omenil je, da je nastopila v septembru 1929. za podjetje nova doba, polna vsestranskega napredka, kar je zasluga sedanjih gospodarjev. Med proslavo je spodaj na oetfti igrala delavska godba, ki pa se je kmalu preselila v notranje prostore in tako je v vsej Kazini zavladala prijetna zabava, ki je trajala pozno v noč. Da ne bo nesporazumljenl in podtikanj Pišejo nam: »Jutro« je dne 2. t m. priobčilo poročilo o zborovanju in sklepih narodnega delavstva v podjetjih K ID na Jesenicah. To poročilo je bilo priobčeno pod naslovom »Narodno delavstvo proti stavfci na Jesenicah.« Iz tega naslova hočejo oni, ki NSZ radi pod&tavljajo noge, ustvariti trditev, da narodno delavstvo že pred rešitvijo spora hoče KID moralno podpreti, češ da ji lajša strah pred stavbo. NSZ je resna organizacija in ve, kaj dela in sklepa. V poročilu je bilo podčrtano zapisano, da NSZ odklanja vsako divjo 6tavko, ki ni izraz volje vsega delavstva. To dane« ponavljamo, ker nočemo prav nič slepomišiti. Bomo pa tudi za najodločnejšo stavko, ako in kadar bo interes delavstva to zahteval; drugi interesi nam pa niso mar, odnos-no bomo tudi proti njim nastopili, ako se križajo iz interesi delavstva. Zmaga ilirijanskih plavacev V plavalnem dvoboju je ekipa Ilirije zmagala nad graško reprezentanco s 44:25 — Wilfan je na 100 m hrbtno postavil nov jugoslovenski rekord Ljubljana, 4. septembra. Danes ob 20. se je vršila na kopališču Ilirije mednarodna plavalna tekma med reprezentanco Gradca in Ilirijo. Vsak od nasprotnikov je postavil na vsako točko po dva tekmovalca. Mesta so štela: prvo mesto 5 točk, drugo 3, tretje 2, četrto 1 točko. V plavanju je bil dosežen po Wilfanu nov jugoslovenski rekord na 100 m hrbtno s časom 1:11.2 (Stari rekord 1:11.6). Še boljši pa je bil Wilfanov med čas na 50 m, ki je znašal 31 sekund, kar pomeni neoficielen svetovni rekord. Dosedanjega je postavil Američan aWnderweghe nedavno v Varšavi z 31.2. Tehnični rezultati bo bili: 100 m hrbtno (dvoboj): 1) Wilfan (I) 1:11.2, (nov jugoslov. rekord), 2) Schell (I) 1:16.2, 3) Seitz (G) 1:17.2, 4) Lotzer (G) 1:36.9. 200 m prsno (dvoboj): 1) Cerer (I) 2:56.8, 2) Hribar (I) 3:11, 3) Gunzberg (G) 3:12, 4) Gangel (G) 3:12.9. 400 m prosto (dvoboj): 1. Ritzinger (G) 5:31.9, 2) Mihalek (I) 5:35, 3) Rajakowit*cfc (G) 6:06, 4) Tavzes (I) 6:14. 100 m prsno dame, izbirno na Rogaško Slatino, ker se bo prihodnjo nedeljo vršil plavalni dvomateh med Ljubljano in Zagrebom: 1) Werner (Jadran, Ljubljana) 1:382, 2) Binder (J) 1:41.7, 3) Jerele (I) 1:43. 50 m prosto juniorji: 1) Verlič (I) 31.4, 2) Peste všek (I) 31.8. 100 m prosto dame. izbirno za R S. 1) Gnoschel (I) 1:19, 2) Bradač (I) 1:362, 3) Keržan 1:29.8. 100 m prosto (dvoboj): 1) Wilfan (I) 1:01.1, 2) Ziherl (I) 1:08.2, 3) Flaschk« I (G) 1:08.3, 4) Flaschka II (G) 1:11.7. Štafeta 4 X 200 m prosto (dvoboj): 1. Ilirija (Cerer. WAIfan, Schell, Mihalek) 10:193, 2) Gradec (Seitz, Flaschka L Fla-scha II, Ritzinger) 10:57.9. Plavalne točke so se torej končale s 38 : 22 v korist Ilirije. V waterpolu je zmagala Ilirija nad graško reprezentanco z 9:2 (3:1). Domači so bili mnogi boljši kot gostje. Večino golov je zabil Fux. Končno stanje dvomateha je torej 44:25. Državno lahko-atletsko prvenstvo Beograd, 4. septembra Danes se je pričelo na novo zgrajenem 6tadionu BSK lahkoatlatsko prvenstvo Ju« goslavije za posameznike. Ze od vsega po-četka je bi]o opaziti, da je JLAS napravil pogrešiko. Na 6tartu se je pojavilo zelo mak) tekmovalcev. Savez bi bil moral tekmovanje razpisati že pred dvema mesecenli, storil pa je to šele pred dnevi, tako da klubi svojim tekmovalcem niso mogli pravočasno preskrbeti potrebnih dopustov. Sploh je bilo let06 že zelo mnogo tekmovanj in so bili naši najboljši tekmovalci zelo obremenje* ni, tako zelo težko dobijo dopuste. Tekmovalne naprave na igrišču BSK so izredne. Tekališče, dolgo preko 4£0 ni, je razdeljeno na 6 prog. Razen tega so priprav* Ijeni tekališča in posebni prostori za mete. Vročina ie danes močno pritisnila, kar seve* da ni ugodno vplivalo na razpoloženje tekmovalcev. Danes so nastopili dolgoprogaši. Krevsa in Bručana ni bilo, kakor tudi ne ostalih Slovencev, ki prednjačijo na dolgih progah. Zmagal je Čavič (Slavija, Varaždin) 16;29.8, drugi je biil SrakaT Ivan (Primorje) 16:52.2, 3. Kangier (Železničar, Maribor) 16:56.8, 4. Saras (ŽAK, Subotiea) 17:45. Kot zad-ji je prispel na cilj Bloch (Makabi, Zagreb) približno 200 m za predzadnjim. Skupina treh vodilnih tekačev 6e je držala, skupaj na prvih tisoč metrih. Nato sta se Kangier in Srakar odtrgala in s precejšnjim naskokom pustila druge za seboj. Pri približno 2.500 m se ie Čavič pognal naprej daleč pred Srakarjem. Srakar je popuščal. Kangier ga je dohitel in naslednje tri runde sta se borila z menjavaiočo srečo. Seje na zad« njih sto metrov pred ciljem je Srakar z močnejšim finishem odločil borbo zase in tako posegel drugo mesto. Jutri ob 16 se tekmovanja nadaljujejo. Pričakovati je hude borbe v vseh discipli. nah. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes; Nekoliko oblačnosti v Primorju in v zapadnih krajih. Drugod jasno. Temperatura bo Še zrasla. Solnce vzhaja ob 5.04 in zahaja ob 16.08. Dunajska vremenska napoved za soboto; Prihod neviht od zapada, nato spremenljivo zapadno vreme. / »JUTRO« št 205 = 3 ' Sofcota. 5. IX. 1936. Danes otvoritev sezone! prekrasen film po nesmrtnem božanska romanu l. n. tolstega GRETA GARBO v svojem najboljšem in največjem filmskem delu. Njen partner fredric march Predstave ob 16., 19.15 ln 21.15 uri. VSTOPNICE si nakupite že v predprodaji! KINO UNION — TeL 22-21 Kralj Peter in kraljevič Tomislav na ribolovu na Fužinah v kratkem je skedenj pogorel do tal. Ra* zen sena je zgorelo tudi mnogo gospodar« skega orodja in 06talih pridelkov, ki so bili spravljeni v kleti pod skednjem. Domačim gasilcem so drug za drugim prihiteli na pomoč gasilci z Brezovice, iz Podpeči, s Preserja, iz Ljubljane in z Viča, ki so pripeljali s seboj 8 motornih brizgaln. V naglici je bil vas travnik, ki leži med Kršljanovim grabnom in vasjo, preprežen s cevmi in v ogenj ®o se usipali tako mo* gočni tokovi vode, da je bil požar kmalu zajezen, a v ruševinah bo gotovo tlelo še dolgo. Razen vnetemu delu gasilcev pa gre dobrima mera zasluge za omejitev ognja tudi sami legi notranjegoriške cerkvice, po-svačene sv. Martinu, ki je tvorila s svojo fasado močan bianik med žariščem požara in vasjo. Strah, da bo požar zajel tudi vse domačije v neposredni bližini cerkve, pa od vsega početka nikakor ni bil neutemeljen. Vaščani so med prvimi ukrepi za svoio varnost spustili vso živino iz hlevov, obenem pa so začeli svoje skromno imetje nositi iz hiš in ga nakladati na vozove, da bi lahko v primeru potrebe takoj zbežali na polje. Ko so ljudje pričali ugibati o tem, kako bi bil mogel ogenj nastati, ie ljudski glas brž uganil, da 'ga ni mogel pod netiti niliča drug kakor neznani berač, ki je prvi na vasi objavil črno vest o njem. Brezo viški orožniki, ki so pod vodstvom svojega komandirja narednika Laha za prvimi gasilci prihiteli na kraj katastrofe, ©o berača takoj poiskali in ga zaslišali Vendar pa danes nikakor že ni mogoče govoriti o tem, ali je aretirani neznanec ras v kakršnikoli zva/.i z nastankom ognja. Kakor so ugotovili orožniki, ja mož slep, a on sam pripoveduje, da je potem, ko se je v neki hiši na vasi skromno nakosil, skušal za kratek odmor leči v Sojerjev .skedenj. A ko se je doti-pal do sena in iskal ležišča, je nenadno občutil, da ga je vse naokrog obkolil dirru Preplašen je zbežal na casto, da prikliče ljudi Orožniški preiskavi je zdaj naloženo, da skuša tajno razjasniti. Nekateri izmed oškodovancev, predvsem cerkev in carkovnik — v Notranjih Goricah je ekspozitura brezoviške župnije, ki jo upravlja pisatelj Janez Jalen — so zavaro« vani za večje vsote, tako da jim bo škoda krita Skoda nikakor ne bo majhna, saj je nič manj kakor sedem poslopij pogorelo do taL Okrog pogoriSča so ljudje živahno zbujali spomine na zadnji veliki notranjegoriški požar, ki je nastal prav na Martinovo nede» 1 jo leta 1924. na njihov žegnanjski praznik. A kakor so si bili vsi edini, Notranje Goriš ce doslaj še niso doživele tolikšne ognjene katastrofe. ■■ Danes ob 16.30 in 20.30 l U I S E ULRICH ▼ prekrasnem dunajskem velefilmu: »Žrtev ljubezni" Film godbe, petja in pravega dunajskega razpoloženja. KOT DOPOLNILO: »Popolna olimpiada" CENE: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6-50 Hi KINO MOSTE OBSSSS Zadnja pot notarja Antona Kodra cvetja. Iz množice prisotnih pa se je mnogo cvetja vsulo tudi na streho voza, ki je ▼ naglici odpeljal skozi špalir di v resnici izdaten plen. Mreže so zajele lepo število sulcov, med katerimi je bilo nekaj težkih eksemplarjev eden izmed njih je dosegel 10 kg. Z mrežami se je družba počasi pomikala vzdolž Ljubljanice, končno pa so v Slapah sedli v avtomobil in se pred prvim mrakom vrnili proti Bledu. Razume se, da so prebivalci v okolici kmalu spoznali, kako visoke goste imajo na Ljubljanici, in so se v gručah pričeli zbirati okrog kraljevskih ribičev. Zlasti okoliška mladina je mlademu vladarju in kraljeviču prirejala prav prisrčne ovacije, ena izmed domačih deklic pa je Nj. Vel. kralju Petru II. poklonila šopek nageljnov in rožmarina za spomin. Maribor, 4. septembra. Ob številni udeležbi Mariborčanov, Prek-murcev in zlasti Murskosobočanov je bil danes popoldne pokopan notar Anton Koder. Sredi popoldneva se je pred kapelico mestnega pokopališča na Pobrežju, ki je bila vsa v cvetju in zelenju, razvrstil sprevod. Iz Prekmurja so prispeli Sokoli in zastopniki raznih oblastev. Prisotni so bili številni Sokoli in zastopniki raznih oblastev. Prisotni so bili številni odlični Mariborčan. z bivšim županom dr. Lipoldom na čelu. H pogrebu je prišel tudi orožniški major g. Narančič iz Miurske Sobote. Pevci Jadrana so pred kapelico zapeli žalostinko »Človek glej«, nato pa so murskosoboški Sokoli dvignili krsto in je veličastni žalni sprevod krenil na magdalensko pokopališče. Na čelu sprevoda so vihrali štirje so-kolski prapori, za katerimi so stopali številu: murskosoboški in mariborski Sokoli v krojih. Ob grobu so izpregovorili notar g. Šorli v imenu notarjev, narodni poslanec g. Josip Benko iz Murske Sobote, mestni predsednik Murske Sobote g. Hartner, g. dr. Šu-menjak v imenu sreskega sodišča v Murski Soboti, akademik g. Ilen in starosta mur-skosoboškega Sokola, katerega ustanovitelj je bil blagopokojnik, brat Velnar in v toplih besedah očrtal neprecenljivo sokolsko delo pokojnika, ki je sokolstvu posvetil vse svoje moči in sposobnosti. Pokojnikova zasluga je, da stoji danes v Murski Soboti ponosen sokolski dom in da tam marljivo delujejo Sokoli, ki bodo hudo pogrešali svojega bivšega starosto. Zatem so se sklonili sokolski prapori nad grobom in pevci Jadrana so odpeli žalostinko. Blagemu pokojniku, ki je bil vzor nacionalno zavednega moža in Sokola, ohranimo časten in trajen spomin! VISOK OBISK NA VELESEJMU Nj. Vel. kraljica Marija si je ogledala vse razstave in se je zelo pohvalno izrazila o njih čuditi zlasti redkolepim sadežem, ki jih razstavljata predsednik Sadjarskega društva nadzornik štrekelj jn pa Frido Lenart iz St. Vida. Med živahnimi ©vacijamd občinstva Je Nj Vel. kraljica Marija nato — po celi uri pozornega ogleda — pred vrtnarskim paviljonom sedla s svojim spremstvom v avtomobil, ki je bil ves založen s kitami I Sprejem Nj. Vel. kraljice na velesejmu: predsednik velesejma Bonač izreka vladarici dobrodošlico, ob njem ravnatelj dr. Dular, ban dr. Natlačen, predsednik uprav, odbora velesejma Praprotnik, direktor Rrofta, dvorna dama Tavčarjeva Ljubljana, 4. septembra. Fužine, ki so šenedavno imele priliko, da na bregovih Ljubljanice pozdravijo našega najvišjega ribiča Nj. Vel. kralja Petra IL kot svojega gosta, so bile danes popoldne vnovič deležne najvišjega obiska. Okrog 15.30 so iz gorenjske smeri pribrzeli trije avtomobili, iz katerih sta izstopila Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. kraljevič Tomislav s svojim spremstvom, med katerim je bil tudi direktor dvornih lovišč inž. Dimnik in pa trije ribiči. Takoj pod fužinskim jezom, ki spada k tvorniškim objektom vevške papirnice, so se visoki gostje podali na lov, ki je trajal vse tja do 18. m ki je ribičem prinesel tu- NJ. Vel. kraljica Marija se po ogledu vrtnarske razstave vpisuje v spominsko knjigo. — Na desni predsednik velesejma Bonač, v ozadju predsednik odbora vrtnarske razstave ravnatelj Lap Nj. VeL kraljica pri odhodu iz paviljona, v katerem si je ogledala razstavo lesnega stavbarstva. Množice prirejajo vladarici prisrčne ovacije LJubljana, 4. septembra. Za dbij^kom Njunih Visočanstev kralje-IVičev Tomi slava in Andreja, ki sta se bila predvčerajšnjim pripeljala v Ljubljano makupovat, je daneg dopoldne počastila naše mesto s svojo navzočnostjo Nj. Vel. Ikraljica Marija. Ob 10.45 se je v spremstvu svojega adjutanta polkovnika Branika Pogačnika in dvorne dame šverijugove pripeljala v svojem avtomobilu po gorenjski cesti. Voz je krenil naravnost na velesejem, kjer so predstavniki oblastev, vele^ejmske uprave tn številna množica ctočinstva, ki Se je ta čas mud';la na sej. Blišču, priredili visokemu gostu nadvse prisrčen sprejem. O tem, da vladarica obišče te dni ljubljanski velesejem, se je že delj časa govorilo ,in tako se je mogla Ljubljana vjsaj v skromnih mejah pripraviti na sprejem. Pred paviljonom J, v katerem je nameščena lesna razstava, sta kraljico pozdravila dvorna dama Franja Tavčarjeva in ban dr. Napačen, v imenu velesejm-ske uprave pa je izrekel iskreno dobrodo-šlioo predsednik veleindustrijalec Bonač, medtem ko ji je ravnatelj dr. Dular izro Cil lep šope^ anturij. Med strnjenim špa-lirjem, ki ga je priredilo občinstvo, zlasti mladina, ki se je je ta čas prav veliko gtevilo nabralo na velesejmu, je Nj. Vel. kraljica vstopila v paviljon, kjer sta jo pezdravfila predsednik razstavnega odbora »Za naš les«dvorni svetnik inž. Rustja ta direktor gozdne uprave inž. Božič. Direktor inž. Božič je hkratu prevzel vodstvo po obširnem paviljonu in je visokemu gostu, izčrpno tolmačil vse posamezne oddelke razstave. Posebno pozornost je kraljica naklonila izdelkom II deške meščan-pke šole v Ljubljani in pa ribniški suhi robi, a z zanimanjem je sledila vsem tolmačenjem šefa gozdne uprave. Iz paviljona J se je kraljica med množi-to občinstva napotila mimo ogljarske kope v pastirko kočo. ki je zgrajena po vzorcu koč na Veliki planini in urejena za letovanje. Tu je vladarico pozdravil od-fcetmik dr. Vladimir Knaflič, njegova hčer- , ka pa Je izročila lep šopek planinskega cvetja. V paviljonu N si je Nj. Vel. kraljica nato ogledala fizikalne in kemične zanimivosti lesne produkcije, ki jih ji je obrazložil univ. prof. dr. Rebek. Odtod je odšla k paviljonu M, kjer ji je prof. inž. arh. Kregar pojasnjeval gradbo lesenih mostov in visokih zgradb. Pri odhodu je inž. Arh. Kregar izročil kraljici svojo knjigo Naš dom in jo poprosil, da jo uvrsti v svojo knjižnico. Mimogrede je vlada,?"'Ca obiskala še inazstavo domačih preprog, k} jo je Splošno žensko društvo priredilo v paviljonu Zbornice za TOI. Pred vhodom ji je izrekla dobrodošlico podpredsednica društva Minka Govekar-jeva, aranžerka razstave ga. Lindtnerjeva pa je kraljico vodila po paviljonu in ji razkazala vse najlepše eksemplarje domačega ročnega dela te vrste. Z iskreno radostjo je Nj. Vel. kraljica nato obiskala še vrtnarsko razstavo, kjer sta jo ob vhodu pozdravila predsednik pripravljalnega odbora ravnatelj Lap in ga. Ključenkova, ki ji je izročila šopek rdečih rož. Tu se ji je poklonilo tudi ljubljansko društvo »Kneginja Zorka«, varovanec društva, mali Zrimšek, pa ji Je poklonil šopek rož. Kraljico so v vrtnarskem paviljonu posebno zanimale čudovito lepe be-gonije, ki so jih prav danes sveže razstavili. Z živo pozornostjo je poizvedovala o podrobnostih obeh graških tvrdk EckeT in Alpenflora, ki imata na razstavi prav lepo urejene aranžmane. Soproga arh. Kerna ji Je poklonila šopek vseh eksotičnih in planinskih rastlin, ki jih graški tvrdki prikazujeta občinstvu v tako bogati in pestri izberi. Posebej se je kraljica pomudila še pri kloštrskem vrtu, ki ga je uredila inž. Arh. K a tja Grasseljjieva in se je prav pohvalno izrazja o njem. Z enako ljubeznivostjo je hvalila uspehe kmetijske šole iz št. Jurja in zlasti še ljubljanske mestne vrtnarije, ki sta uredili vsaka svoj oddelek. Ko se je poslavljala od vrtnarske razstave, je vpisala v spominsko knjigo, nato pa odšla še na sadjarsko razstavo ,kjex se ni mogla na- Požarna katastrofa v Notranjih goricah Sedem zgradb je pogorelo do tal — Vzrok požara še nepojasnjen Pogled na pogorišče: od mesta, kjer stoji gasilec, pa do cerkve so pogoreli trije kozolci in dva skednja posestnikov Sojerja in Kušarja, na levi pogorišče cer-kovnikovega skednja in ruševina mežnarije. Ura v zvonika, ki je približno od 13.30 pa do 15.30 pomalem gorel, je ves čas v redu šla in je pravilno odbijala vse četrtinke Ljubljana, 4. septembra Notranje Gorica pri Brezovici, ki so bile v novejšem času že nekajkrat ogrožene po ognju, je danes popoldne vnovič obiskala požarna katastrofa, ki je grozila, da v krat_ kem zamahu uniči vso vas. Majo po 13. je Kušarjev Lojze, 6in posestnika Jakoba Kušarja iz Notranjih Goric, s kozolca-samca, ki stoji z ostaiimi skednji in kozo'ci pred cerkvijo onkraj vasi, z domačo deklo nakla* dal oves na voz. Na lepem se je pojavil na cesti, ki drži neposredno tam mimo, neznan berač in na čuden neroden način, kakor da bi bil malo pijan, zaklical £ez trato; »Go« ri!« Kušarj sv je takoj popustil delo in pla« nil. da pogleda, kako je z rečjo, in je na 6voje veliko vznemirjenje opazil, da skedenj posestnika Jožefa Sojerja, ki je bil do vrha pojn slame in sena, samo nekaj korakov od njihovega kozolca, v resnici gori. Brž je planil na vas in sklical ljudi. Ker je bil nolranjegoriški cerkovnik zjutraj odšel v mesto in sa dotlej še ni vrnil, je eden izmed domačinov pohitel v zvonik in začel biti plat zvona. V kratkem so bili domači gasijci, ki pa na žalost razpolagajo samo z ročno brizgalno, na nogah. Cez malo so se jim pridružili še sosedje iz Vnanjih Go» rte. Kolikor so le mogli, so zajemali vodo iz Kršljanovega grabna, ki teče pod vasjo, ln gasiH, toda skedenj, do vrha naložen samih hudo vnetljivih reči, je že zagorel ka* kor piamenica in požar se je v nekaj minu* tah razširil na vse sosedne objekte. Usoda je hotela, da je vasi na tem robu Ljubljanskega barja prav danes obiskal eden izmed tistih rahlih, na videz prijaznih, a v resnici prav zavrafcnih vetričev, ki ob podobnih prilikah zakrivljajo največje kata* strole. Za prvim Sojerjevim skednjem je začel goreti drugi, last istega gospodarja, ki je stal neposredno zraven, nato pa 5e Sojerv jev kozolec. Odtod so iskre preletele na Ku_ šarjev dvojnik in 5e na Kušarjevega samca. Sojerjevi so imeli v svojih skednjih nakopičenega okrog '20 ton sena in precejšnjo ko* lioino slame, a pod kozolcem spravljene štiri vozove. Prav tako so imeli Kušarjevi v svojem dvojniku za kakšne štiri vagone sena, v samcu pa tri štarcte ovsa in štant travulje za seme. Vseh teh pet poslopij z vsemi pridelki in orodjem je v nekaj minu* tah pogorelo do tal. * S Sojerjevih skednjev j« veter prenasel ogenj v cerkveni zvonik, da Je plamen za« plapolal prav pri jabolku. Streha zvonika je bila krita s skrljo, pa ni čudno, da so ognjeni jeziki v nekaj trenutkih zajali ves njegov gornji del in je obstojala resna ne* varnost, da ogenj ne pade tudi na streho cerkve same in prodre v nieno notranjščino. Mimogrede je ogenj oplazil še skadenj posestnika in gostilničarja Mraka, ki stoji onstran ceste takoj ob gospodarskih poslopjih posestnikov Sojerja in Kušarja. Ker pa je la zgradba na srečo krita z opeko in so jo tudi gasilci že mogli zavarovati z dobrlni-mi vodnimi curki, ji ogenj ni mogel do živega. Pač pa je požar zajel med tem mežna-rijo, da so bili v kratkem uničeni vsi gor« liivi deli hiše. Ze prej pa sta do kraja po* gorela hlev in skedenj, last cerkovnika Martina Kenka. Za vso množico ljudi, ki je od blizu ln daleč prihitela gledat požar, je bilo pa nekaj nenavadnega dejstvo, kako je mogel veter iz doline prenesti ognjeno seme več sto metrov daleč v hrib na domačijo Lojzeta Sojerja, po domače Višarja, čigar z opeko krita hiša in skedenj stojita tik pod kamnolomom. Skedenj je bil prav tako poln slame in sena in nakaj slame je štrlelo tudi izpod strehe. Teh snopov so se dotaknile iskre in Vaščani so bili ves popoldan v strogi pripravljenosti. Na vozove so naložili vse svoje skromno imetje, v prvi vrsti so hoteli rešiti pač svoje svete podobe, otroke pa so pozvali, naj bodo pri roki, če bo potreben beg Domače vesti ♦ Velika skupščina družba siv. Cirila in Metoda bo na prazni^ 8. t m. v Mariboru ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Polovična vozna cena dovoljena. Udeležimo se skupščine, da bomo čudi poročilo o delu naše obrambne družbe v preteklem letu hi o nalogah, ki jo čakajo v prihodnosti. ♦ Predsednik apelacijskega sodišča dr. Golja Vladimir je nastopil svoj redni letni dopust. Zato odpadejo do nadaljnjega pri njem sprejemi Zastopal ga bo podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastaak Lavo. ♦ N«nšlq bojevniki obiščejo Jugoslavijo. čimbolj se odmikamo od svetovne vojne, tembolj se v bivših bojevnikih drami želja, da spet enkrat vidijo nekdanja bojišča in obiščejo grobove padlih tovarišev. Jutri zvečer spet prispejo francoski bojevniki, izmed nemških pa so doslej prihajali k nam le rediki. V teku septembra pa bosta prvič prispeli dve večji nemški skupini bojevnikov s solunskega bojišča in z njimi pridejo sorodniki padjih, ki so tam doli pokopani. Priredili bodo 14-deevno krožno potovanje po Jugoslaviji, vodil pa jih bo Walter Schlipper iz Diis-seJdorfa, ki se je kot topmičar boril v Južni Srbiji in je že pred dvema letoma prepotoval one kraje, ki jih bodo zdaj obiskaE: Skotplje, Gracko^ !9titolj, Ohrid, Sv. Naum in druge. ANGLEŠKE NOVOSTI ZA PLAŠČE MANUFAKTURA. rA Cxrwrcw i i j * Zagrebški kavamarji točijo o slabi sezoni. Kakor piše »Hrvatski Dnevnik«, je bila letošnja sezona za zagrebške ka-varnarje posebno slaba. Kavarn arstvo je v Zagrebu izpostavljeno ostri konkurenci vedno večjega števila avtomatskih bufe-jev in raznih drugih lokalov. Otvorjene so s0 bile nekatere nove vrste gostilne, občinstvo pa vedno bolj štedi. Slab zaslužek po zagrebških kavarnah je verjetno vplival tudi na natakarski pokret za reguliranje delovnih odnošajev in je oslabel njihovo borbenost. Zdaj pa zagrebške ka-varnarje še posebno skrbi, če bo v palači Molinov otvorjena nova velika kavarna, ko je znano, da novih kavarn ne polnijo novi gostje, marveč se vanje selijo stari kavarniški obiskovalci. * Krvava otmiea v BoSni. V vasi Ponoru onkraj Sarajeva so člani rodbinske zadruge Mijatovičev sklenili za vsako ce. no oženiti nekega svojega člana z lepo Dragano iz zadruge Farčanov. Odločili so se, da lepotico ukradejo. Oboroženi s puškami in sekirami so se trije Mijatovi-či podali proti domačiji Farčanov in so v zasedli čakali Dragano, da bo šla po vodo. Ker je pa ni bilo, so udrli v hišo, pograbili Dragano in ko je ta začela vpiti, se je razvila silna bitka, v kateri je padel 56-letni ManojUo Farčan, nekaj pa jih je ranjenih. Po uboju so otmičarji odgnali lepotico s seboj. Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno ^tolico, ki jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico, ako jo dnevno oživa v manjši količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje mflo, prijetno, brzo in sigurno. 0 gl. reg. & br. 15*85/:5 * Planinci pozor! Jutri ob 11. bo pod Ržjo v Triglavskem pogorju odkritje in blagoslov vitev spominske plošče pok. Stanetu Dolhar« ju Dohod iz Mojstrane skozi Krmo 7 ur ali s Kredarice tri četrt ure. v primeru slabega vremena se preloži. Vabljeni vsi I * V Dubrovnik sprejmem tri sopotnike, ki bi prispevali za bencin avtomobila Pa-card. Pot preko Jugoslavije ali Italije do Barija v Dubrovnik. Informacije A. Goreč, Tvrševa, Ljubljana. * Naročilnice za srečke drž. razredne loterije kolekture Serdarušičeye v Beogradu so priložene delni današnji nakladi >Jutra< na kaT opozarjamo naše cenj. čitatalje. * »Singing Babies« so že pri prvi predstavi očarale do zadnjega kotička nabito ogromno dvorano velesejemskega variete-ja. Pojo menda v vseh jezikih, med njimi pa tudi ruske, češke, hrvatske in slovenske pesmi. Sijajno in odlično! Poleg njih sta pa oba Frindta v resnici prvovrstna točka, saj tako spretnih telovadcev, kar se tiče najtežjih vaj, še nikdar nismo videli v Ljubljani. Neprekosljiva je njuna točka »Zeitlupe«, kjer najtežje vaje izvajata popolnoma počasi. »Mali« Emil s svojim »velikim« cirkusom je pa teater zase, saj je groteskni orjak neodoljiv komik. Njegova dva plemenita arabska konja spremenjena kužka pa znata visoko špansko šolo in vse umetnosti najznamenitejših cirkuških konj. Tudi žonglerski par Žarkoni nam je. pokazal precej novega in brez skrbi trdimo, da je vsak artist zase vreden obiska. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL V nedeljo 6. t. m. bo rojstni dan Nj. VeL kralja Petra II., ki se po vsej državi praznuje kot državni praznik. V proslavo tega slovesnega dne bo ob 10. dopoldne v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pon-tifikalna sv. maša z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo« in pripadajočimi molitvami za kralja. V pravoslavni kapeli bo slovesna služba božja ob 9. dop., v evangeličanski cerkvi pa ob 10. G. ban bo v banski palači (BIeiweisova c. 10) od pol 12. naprej sprejemal čestitke in poklonitve. Vabiim vse meščane, da se omenjenih slovesnosti v čim večjem številu udeležujejo. Vse lastnike zasebnih zgradb in upravitelje zgradb javnopravnega značaja pa pozivam. da izobesijo državne zastave. V&e trgovinske in obrtne poslovalnice morajo biti ta dan zaprte. Pozivam vse sloje, da na ta dan pokažejo svojo patriotično zavest in da izvrže svojo državljansko dolžnost. Predsednik mestnega poglavarstva dr. Juro Adlešič. u— Odkritje spominske plošče blagopo-kojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju v Mostah pri Ljubljani. Krajevna organizacija Narodne odbrane za Šent-peter-Moste obvešča članstvo in drugo javnost. da odkrije v zvezi s sokolskimi svečanostmi na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v nedeljo 6. t m. na osnovni šoli v Mostah spominsko ploščo blagopokojne-mu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju. Tiho, hre-z bučne reklame je agilna Narodna odbrana za Šentpeter-Moste pripravila vse potrebno, da se oddolži spominu največjega sina naše zemlje. Članstvo organizacije si je nadelo to nalogo, da ohrani naši mladini večen in živ spomin na pokojnega heroja. Spominska plošča, ki bo vzidana v veži osnovne šole v Mostah na Zaloški cesti, je iz črnega podpeškega marmorja. Odkritje bo v nedeljo 6. t. m. popoldne ob 15.30, nato bo javen nastop Sokola v Mostah. Prepričani smo, da se bodo proslave udeležili vsi, ki so ljubili svojega kralja in mu olhranili to ljubezen tudi po njegovi mučeniški smrti. u— Rezervnim oficirjem naznanjamo, da prispe odposlanstvo francoskih bojevnikov s solunske fronte (Poilus d Orient) 200 po številu jutri ob 19. uri na glavni kolodvor. Potujejo na Oplenac, kjer se poklonijo spominu bLagopokojnega viteškega kralja in na solunsko bojišče, kjer so se borili v svetovni vojni skupno z našo vojsko za osvobojenje Jugoslavije. Pozivamo rezervne oficirje, da se udeleže svečanega sprejema, dragih nam gostov in naših vojnih tovarišev po možnosti v uniformi. u— Vojni dobrovoljci se vabijo, da se udeleže polnoštevilno vseh prireditev počastitev rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki jih priredi ljubljanska sokolska župa. Dne 5. t. m. zbirališče vojnih dobrovoljcev na dvorišču Državne hipotekarne banke, Frančiškanska 10, ob pol 20. v smislu zadnje okrožnice. Dne 6. t. m. se udeleži delegacija odbora službe božje. Istega dne se zberejo vojni dobrovoljci ob 10. na dvorišču I. realne gimnazije, odkoder skupno odkorakajo na Kongresni trg. V smislu sklepa odborove seje se polivajo vojni dobrovoljci rezervni oficirji, da se udeleže obeh slovesnostih v uniformah z ešerpami; kdor je nima, pa v civilu. Popoldne ob pol 16. se udeležimo odkritja spominske plošče blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju na šolskem poslopju v Mostah. Pridite vsi! Ob 19. pozdravimo na glavnem kolodvoru francoske bojevnike s solunske fronte, ki bodo potovali na Oplenac, da se poklonijo spominu njihovega soborca velikega kralja Aleksandra Mu-čenika. Potrebno je, da vojni dobrovoljci svoje vojne tovariše polnoštevilno sprejmemo. u— Člani gospodarsko kulturnih društev v Ljubljani se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže vseh sokolskih proslav ob priliki kraljevega rojstnega dne. »Odbori«. Društvo Tabor vabi članstvo, da se polno« številno udeleži svečanosti v počastitev rojst nega dne našega kralja. V nedeljo se ude* ležimo sprevoda e praporom. Zbirališče ob 9.30 pred realko v Vegovi ulici. Društveni izlet na 6V. Katarino bo v torek. Zbirališča ob 6. pred Narodnim domom. Ljubljanskemu članstvu Narodno strokovne zveze. Okrožni odbor NZS za mesto Liubija* no poziva vse člane in članice ljubljanske podružnice NZS, da se polnoštevilno udele« žijo sokolskih proslav ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. tako v soboto zvečer kakor v nedeljo dopoldne. Podrobne informacije v tajništvu NSZ. •SK Reka. Poziva se članstvo, da se udeleži baklade v soboto 5. t. m. ob 18.30 na čast rojstnega dne Nj. Vel. Petra II. na Viču. Zbirališče trred Sokolskim domom. u— Sočani! Udeležite se svečanosti v okviru proslave roj. dne Nj. Vel. kirajja danes v nedeljo. K sprevodu- ki bo danes ob V«21. se bomo zbrali na letnem telovadišču Sokola v Tivoliju (na vhodu pri velesejmu) ob 20 s praporom, k svečanemu zboru na Kongresnem trgu v nedeljo pa na dvorišču realke v Vegovi ulici ob 10. dopoldne istotako s praporom. —• Točno! u_ Jezdni odsek Ljubljanskega Sokola poziva članstvo, da 6? drevi udeleži sprevoda peš v jahalnem kroju. Zbirališče v Ti« vojiju ob 20. Informacije in razdelitev konj za nedeljo popoldne pri br. načelniku na zbirališču. u_ Največ narodnih iger imajo naši Be- lokranjci. Ob slavnostnih dneh plešejo Černomljci svoje kolo, a prav tako Metli-oani svoje. Poleg tega pa imajo Belokra-jinci še druge zanimive igre in običaje. Vse to boste imeli priliko videti v Ljubljani v nedeljo 13. t. m. ob 15. na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Nastopi 62 rojakov in rojakinj iz Bele krajine. Prodaja vstopnic bo od srede dalje v knjigarni Glasbene Matice. Kolektura drž. razredne loterije dr. H. SVOBODA Ljubljana — Tavčarjeva 1-1. naznanja, da so srečke za 1. razred 33. kola DOSPELE. u— Vpisovanje v gospodinjsko šolo za gostilničarske gospodinje za notranje in zu« nanje gojenke bo do 10. t. m. v pisarni Združenja v Gostilniškem domu, Privoz št 11. Prospekti tam na razpo!ago- u— Starše in gojence, ki so vpisani v šolo Glasbene Matice, opozarjamo, da bo danes razdelitev urnika. Učenci za klavir morajo biti v Hubadovi pevski dvorani ob 15-. kjer izvedo svoj urnik, odnosno dodelitev k profesorju. Učenci za violino naj pridejo ob 16., učenci ostalih predmetov glasbene šole pa ob pol 17. Redni pouk se začne v ponedeljek 7. t. m. u— Konservaforiste in vse, ki nameravajo obiskovati pouk na konservatoriju, opozarjamo, da bo vpisovanje danes v soboto in v ponedeljek. Od STede do sobote bodo sprejemni izpiti. Razdelitev k posa meznim učiteljem bo v ponedeljek 14., redni pouk pa v torek 15. t. m. Podrobnosti v veži zavoda. u— Vpisovanje v gospodinjsko šolo »Mladike« bo od 15. do 16. t m. dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. pri ravnateljstvu gospodinjske šole. Šubičeva ulica 9. Pouk se prične 1. oktobra. Namen me-ščanskogospodinjske šole je, podaiti občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah internega gospodinjstva. Z gospodinjsko šolo v zvezi je internat, kjer imajo gojenke gospodinjske šole (poleg kuhanja in šivanja) dovolj prilike, uriti se v vseh gospodinjskih poslih, to je v pospravljanju in čiščenju, v pranju in likanju in postrežbi bolnikov. Učenke so notranje, ki stanujejo v internatu, ali zunanje. V internat se sprejemajo tudi gojenke, ki posecajo katerokoli šolo v Ljubljani. Poslopje »Mladike« je v idealni legi s pogledom na Tivolski park in gozd. Gojenkam internata je na razpolago krasen in prostoren vrt z igriščem. Sobe so zračne in svetle, naravnost krasne. Hrana prvovrstna. Gojenke imajo tudi vsestransko pomoč in nadzorstvo pri učenju, tako da so vsak dan dobro pripravljene za šolo. Na raopolago so jim klavirji. Za nemško in francosko konverzacijo pa je posebna učiteljica. Na željo pošilja prospekte ravnateljstvo internata »Mladike«. u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu, ki obsega številno kolekcijo velikih do malih formatov, dela Franceta Kralja, ja odprta dnevno od 9. do 19. Vstopnina 10 in 5 Din; katalog 5 Din. Pri poro« čamo. u— Vpisovanje in sprejem dijakov tonj) v enoletno privatno trgovsko šolo, znani Christofov učni zavod v Ljuhljani, je zdaj vsak dan dopoldne in popoldne v pisarni Domobranska 15. Pojasnila in prospekti brezplačni' u— Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkurja« v Ljubljani Društvo priredi t oktobrom večerno izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo in začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritličje, od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teb tečajev, ki so poceni vBem interesentom na razpolago. u— Na Emonski cesti ee je mestna ob« Čina vendarle odločila podreti tiste starika-ve planke od reguliranega dela nekdanje Špeletičeve hiše tja do Krakovske ulice. V le tošnjem občinskem proračunu stoji v ta namen postavka 27.000 Din. Sedem lastnxikov dosedanjih parcel je že letošnje poletje postrgalo in odvozilo dobro vrtno zemljo, na katero sedaj polagajo kamenje. NiveMrana je že nova regulacijska črta, ob kateri bodo zgradili ličnejšo in trajnejšo ograjo od s 3» dan je lesene. S tem bo ta del Emonske ee« ste mnogo pridobil in bo pogled na trnovski most in bližnjo trnov |ko cerkev prav raz« sežen in lep. Iz Celja e— Svečana baklada in sprevod. Mestno poglavarstvo razglasa: Rojstni dan Nj. Vel. kralja proslavi Celje s svečano baklado in sprevodom danes v soboto zvečer. Zbirališče ob 19. na Glaziji. V sprevodu bodo sodelovali vojaštvo, Sokoli, gasilci, šolska mladina, dlrugi meščani dn godba. Mestno poglavarstvo vljudno vabi meščane, da okrase že danes svoja poslopja z državnimi zastavami dn v času sprevoda razsvetle okna. Sprevod bo šel po Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Ulici dr. Gregorja Žerjava, Trgu kralja Aleksandra, Cankarjevi in Kralja Petra cesti in Prešernovi ulici pred mestni magistrat, kjer bo z balkona nagovor predsednika občine. Narto na Dečkovem trgu razhod. e— Na rojstni dan Nj. Vel. kralja bo jutri služba božja ob 8. v opatijski, ob 9. v pravoslavni cerkvi in starokatoliški kapeli, ob 10. pa v evangeličanski cerkvi. e— Pododbor UROIR v Celju poriva člane v mestu in okolici, da se zanesljivo udeležijo službe božje, ki se bo darovala v proslavo kraljevega roj sitnega dne jutri ob 8. v cerkvi sv. Danijela, nato v pravoslavni in naposled v evangeličanski cerkvi. Udeležba v uniformi ali civilni obleki z znakom. e— Vsem ljubiteljem solističnega petja sporoča Glasbena Matica v Celju, da poučuje letos ta predmet na šoli Glasbeno Matice v Celju specialna učna moč ▼ osebi ge. Zore Rop asove, brvše operne pevke. e— Celjsko strelsko okrožja priredi jutri dn v torek svoje letošnje nagradno streljanje na strelišču v Pečovniku. Člani strelskih družin in prijatelji strelskega športa so vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo nagradnega streljanja. e— Rekordno število učencev na gimnaziji. V novem šolskem letu se je vpisalo v drž. realno gmnarijo v Celju 1022 učencev in učenk nasDroti 958 v začetku lanskega leta. V I. razredu se je vpisalo 209 učencev (med temi 73 učenk), v II. razred 196 (72 učenk), v III. razred 149 (46 učenk), v IV. razred 179 (58 učenk), v V. razred 112 (26 učenk), ▼ VI. razred 75 (21 učenk), v VII. razred 52 (16 učenk), v VTII. razred 50 (15 učenk). Letos bo imel zavod 24 oddelkov, od katerih jih bo •imelo 7 popoldanski pouk. e— Izpiti vozačev motornih vozil bodo 14. oktobra ob pol 9. na sreskem načel-stvu v Celju. Kandidati iz celjskega, šmar-skega, laškega, gornjegrajskega in konjiškega sreza naj vložijo čimprej zadevne predpisane prošnje za polaganje vozaškega (šoferskega) izpita. e— 60 brezposlenih bo brezplačno pogoščenih. Jutri, na lcTaljev rojstni dan, bo dobilo 60 brezposlenih brezplačen obed v hotelu »Belem volu«. Nakaznice se dobijo pri g. Antonu Lečniku na Glavnem trgu. e— Srečke drž. razredne loterije za novo kolo so prispele in se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju. Poskusite svojo srečo in kupite srečko! e—- Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Božanstvena žena« in zvočni tednik. e— V tekstilni tovarni v St. Pavlu pri Preboldu je stopilo v četrtek tudi ostalih 350 delavcev v stavko. Skupno stavka okroe 450 delavcev. Iz Maribora a— Rojstni dan Nj. VeL kralja Petra II. Ob pol 10. bo v mariborski stolnici služba božja, v evangeličanski cerkvi ob 10. Nato se bodo sprejemale čestitke v sejni dvorani sreskega načelstva. soba 38/1, kjer bo v ta namen razpoložena vpisna knjiga. a— Meščani! Družba sv. Cirila in Metoda bo imela v torek 8. t m. v Mariboru glavno skupščino. Na čast družbi m skup-ščinarjem bo mestna občina okrasila svoja poslopja z državnimi zastavami. Vljudno vabim meščane, da prav tako okrasijo z državnimi zastavami tudi svoja poslopja in da se udeležijo sprejema odličnih gostov na glavnem kolodvoru v torek ob 9.10. Predsednik mestne občine dr. Juvan. a__ Seja sosveta Pokojninskega zavoda v Mariboru. V četrtek zvečer se je sestal mariborski sosvet Pokojn. zavoda k posvetoval* ni seji, katere so se udeležili tudi predstav« niki upravnega odbora P. z. iz Ljubljane. Razpravljalo se je o ponudbi nakupa banos vinskega zemljišča vinarske šole v Mariboru in ponudbi nakupa Hosenbergovega zemljišča ob Tržaški cesti. Delegati mari_ borskega sosveta 60 se zavzeli za nakup obeh ponudenih zemljišč po Pokojninskem zavodu, ki naj bi ju oddajal posameznim interesentom in tudi nameščencem, ki si žaje graditi lastne stanovanjske hišice in ev. za zgradbo večje stanovanjske hiše v režiji Pok. zavoda. Do končne odločitve še ni prišlo, ker bo v teku prihodnjega tedna sklicana v Ljubljani seja upravnega odbora, kateri bodo prisostvovali tudi delegati mariborskega sosveta. Šele tu bo izrečena končna odločitev. a— Napredovanje r magistralni službi. V višjo položajno skupino s0 napredovali: ve« terinar Franjo Lužar, tehnični uradnik Janko Jakše, uradnik mest. knjig. Maks Zula, vodov, mojster Josip Czerny, mag. uradnica Zorka Bakovnikova, mag. uradn. Malka Na_ godajeva in šolski sluga Štefan Cvilak. a— Novi mariborski občani. Na predvčerajšnji tajni seji mestnega sveta maribor_ skega so bili sprejeti v članstvo mestne občine mariborske: Štefan Babič, Štefan Gr-movšek, Anton Korent, Ivan Koren, Hugon Perko, Andrej Sila in Mihael Žižek, zago» tovik) sprejema v članstvo mastne občine ga 6ta dobila Ibrahim Užbanok in Peter Beneš, dočim se ja drugim prosilcem od« kjonilo zagotovilo. a— Smrt blage žene. V Mariboru je preminila ga. Albina Črelnarjeva, znana hote-lirka, restavraterka in posestnica, soproga lastnika hotela Mariborskega dvora in Nove Svicarije v Rogaški Slatini. Pokojnica je bila vzor gospodinje in je znala s svojo še-gavostjo, ljubeznivim nastopom in s solidno in ceneno postrežbo pridobiti svojim gostinskim podjetjem zadovoljnih gostov. Pokojnica je bila po rodu Ljubljančanka. Plemeniti rajnki lep spomin, globoko užaloščenemu soprogu in sorodstvu naše iskreno sožalje! a— Petletnica državne nižje šole v Mariboru. Pod tem naslovom j a izšla brošura inž. Sotoška, v kateri podaja pisec zgodovinski pregled navedene šole. Kakor je razvidno iz zadevne statistike, je absolvi« ralo zavod v petih letih 67 gojencev, od ka« terih je 26 zaposlenih v službi, 4 so zapo« sleni na svojih posestvih, a 6 je brezposelnih a— Vračajo se ... Včeraj so avstrijska ob_ Iastva zopet postavila na našo mejo 7 naših državljanov, ki eo bili dolgo vrsto let za_ posleni v Avstriji. Odpravili 90 jih v njih do. movinske občine. a— Izropana starinarna. V noči na petek so vdrli neznanci v starinarno Franca Sa-muha v Mlinski ulici in odnesel 96 srebrnih ur, nekaj zlatih uhanov, ur in verižic v skupni vrednosti okoli 30.000 dinarjev. Vlomilci so tudi odnesli vso gotovino, in sicer okoli 1000 dinarjev, in nekaj drugih predmetov. Celotna škoda, ki jo trpi Franc Samuh, znaša okoli 40.000 dinarjev. Za zli-kovci sedaj poizveduje policija. a— Uničena domačija V Jesterniku je požar upepelil domačijo posestnika Matija Krivca, ki trpi okoli 15.000 dinarjev škode. Iz življenja na deželi Iz Tržiča č_ Kino bo predvajal v soboto in nedeljo film »Bosambo«. Z Jesenic s— Zvočni kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Nataša« po romanu »Moskovske noči« z Bauron in An-nabello v glavnih vlogah. Kot dodatka dva avočna tednika. S!edi za praznik film »Oče Trebušnik na planinah«. Opozarjamo, da se predstave vršijo spet popoldne in zvečer ob 8. Iz Trbovelj t— Drevi bo na Sokolskem letnem telovadišču velik kres z bengaličnim ognjem v čast rojstnega dne Nj Vel. kralja Petra II. Pridite! Iz Ptuja j— Proslava rojstnega dne Nj. VeL kralja v Ptuju bo zelo slovesna. Ob 10. dopoldne bo v mestni cerkvi pontiil kalna sv. maša, ki jo bo daroval prošfc g. Ivo Greif. Po maši se začne svečanost na Tvrševem trgu. Sodelovali bodo predstavniki oblaste v, vsa narodna društva in korporacije, pevski zbor Glasbene Matice in mestna godba. Po svečanosti bo defile tukajšnje gamizije pred mestnim magistratom. Prebivalstvo mesta Ptuja in okolice se naproša, da se proslave v čimvečjem številu udeleži. Zvečer bo v oficirski čitalnici svečana prireditev. j— Kino. V soboto in nedeljo veseloigra »Prijatelj moje žene«. V glavnih vlogah Lil Dagover, Paul Horbiger in Theo Lin-gen. PLANINA PRI SEVNICI. Lepota našega kraja je letos privabila lepo število leto-viščarjev. Okoli 100 gostov smo imeli Po večini so bili iz bližnje Hrvatske. Od leia do lata postaja nas tujski promet živahnej« ši. K temu pomore naš od mestnega tni= šča oddaljeni kraj. Da so tudi planinski fantje in dekleta delavni, naj omenim, da smo 14. in 15. avgusta uprizorili pod vod* 6tvom g. Rovterja in gdč. španove pred vhodom v Stari grad igro >Vo]kašin«. Past» rost narodnih noš se je tako skladno veza« la z naravnim ozadjem, da je bila slika res učinkovita. Igra je v celoti prav dobro uspela. To solnčno popoldna na Starem gradu bo ostalo vsem obiskovalcem v pri« jetnem spominu. RIBNICA. Sokolski zvočni kino bo pred. vajal danes, jutri in na praznik v torek 8. t. in. ob običajnih urah za otvoritev red* ne sezona velefilm »Tarzan neustrašljivi«. Za dodatek domači kulturni film Jadranske straže in nov Paramountov zvočni tednik. SV. ANTON NA POHORJU. V nedeJjo 30. avgusta je bil slovesno otvorjen novi razred tukajšnje narodne šole. Ker za nabavo inventarja ni bik) zadostnega kritja-so požrtvovalni Antončani sami darovali ves razredni inventar, med katerim se zlasti od* likuje moderna stenska tabla, ki jo je pr« klonil šoli g. Kanop Miha, veleposestnik pri Sv. Antonu. Tudi sicer so tukajšnji domačini prav okusno uredili prostor za novi razred ter izvršili pripadajoča dela na lastne stroške- Vsem dobrotnikom naše šole v imenu šolske mladine iskrena hvala' Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 5. septembra; Pod to goro zeleno Operetna premiera. Izven. Nedelja. 6. septembra; Seviljski brivec. Izven. Znižane cene. Premiera Beneševe revialne operete »Pod to goro zeleno.. .< bo drevi. Zasedba glav* nih vlog je naslednja; graščakinja Alena — Zupevčeva. inženir Jurij — Gorski, goz-darjeva Hanči _ Poličeva, gozdar Sčetinec — Zupan, profesor Boifinek — Peček, Lola Pavčkova _ Smrkolova, poročnik Horo- witz _ Frelih. Sodelujejo J. Rus, Jelnikar, Skeletova ter zbor in balet. Režiser Vera Balatkova k. g., dirigent dr. švara, koreo-graf Golovin. inscenator Skružny. Dek> je pestro v muzikalnem, sceničnem in plesnam oziru ter bo nudilo poslušalcem jako za h a« ven večer. »SeviljskS brivec«, ki ga bodo peK v ne« deljo 6. t m. kot predstavo izven abonmaja po znižanih cenah, spada med najučinkovi-tajše komične opere svetovnega repertoarja. Godbo je komponiral Rossini po besedi*u Ce6ara Sterbinija- Naslovno partijo poie g. Janko, ostala zasedba je ista kakor lani. Uprava Narodnega gledališča nudi z raz« pisom letošnjega abonmana izredne ugodnosti. Znižala je obroke za obonma in dnevne cene. Za primer navajamo; oni obiskovalec, ki hodi redno v gledališče bi plačal za vse predstave na sadežih VII do IX vrste 868 Din, abonent pa v istem primeru samo 530 Din in to v 10 obrokih. Tem odgovarjajoče so vse ostale cene. P. n. občinstvo opozarjamo, naj izkoristi te ugodnosti. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno v veži dramskega gledališča od 10- do 12. ure in od 3. do 5. ure. Starim abonentom «o rezervi* rani lanskoletni sadeži do 9. t. m., kasneie bodo novim interesentom na razpolago. (Sokol Sokolski teden v Šiški Danes v soboto 5. t m. se udeležimo baklade in obhoda po mestu, ki ju priredi sokolska župa Ljubljana v počastitev rojstnega dneva starosto SSSKj, Nj. VeL kralja. Zbirališče za pripadnike društva bo ob pol 20. na sokolskem telovadišču v SiškL Ob 20. odkorakamo skupno na telovadišče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Sokolski pripadniki v krojih. Kdor nima kroja, pride v civilu z znakom. V nedeljo 6. t. m. ob 6. zjutraj budnica po Šiški. Ob 11. razvitje prapora. Po razvitju krene s telovadišča po šišenskih ulicah slavnosten sprevod, ki se bo pomikal po nastopnih ulicah: Drenikovi, Podlimbareke-ga, Kettejevi, Podjunski, Cemetovi, Aljaževi. Celovški cesti, Frankopanski, Medvedovi. Jernejevi, Kavikovi, Gasilski, Knezo- vi, Drenikovi pred Sokolski dom, kjer bo razhod. Popoldne od 15. do 16. na telovadišču koncert godbe Sokola L Ob 16. javni telovadni nastop, ki bo obsegal: pozdrav državni zastavi, razdelitev diplom tekmovalcem in tekmovalkam h meddruštvenih tekem, razne proste vaje članov, članic, naraščaja in dece, telovadne skladbe in orodno telovadbo. T>ruštvo je izdalo v spomin na razvitje prapora prav lepe spominske znake, ki se bodo prodajali v nedeljo po 3 Din za kos. Pohitite v nedeljo v Šiško in obiščite naše prireditve! Sokol Štepanja vas sporoča, da se bodo udeleženci sokolske proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja zbirali na letnem telovadišču. odkoder odkorakajo v soboto ob 19. v nedeljo pa ob 9. na skupno zbirališče. SREČKE DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE ZA I. RAZRED 33. KOLA SO DOSPELE DOBITE JIH V Zadružni hranilnici — Dalmatinova ul. 6. dobitke minulega razreda pričnemo izplačevati 15. SEPTEMBRA, t. I, »JUTRO« št 205 SoSota. 5. IX. 1936. Gospodarstvo Predlog za K odstotno devalvacijo francoskega franka b Parna poročajo, da je pravkar rasel letopis >La France 6conomique en 1935«, kjer objavlja znani gospodarski strokovnjak in bivši guverner Francoske banke prof. Charle« Ri©t na uvodnem mestu razpravo o francoski valuta, ki vzbuja splošno pozornost. V tem članku pravi med drugim naslednje: Francoska valutna in gospodarska politika je danes na razpotju. Če se vda dvojnemu nacionalističnemu pritisku, bo morala slediti valutna in trgovinsko-politična izolacija, ki bo francosko gospodarstvo vrgla nazaj v sistem gospodarstva, kakor je bilo med vojno. Če pa se tesno nasloni na dežele, ki nudijo spričo bogastva na si-rovinah možnost razširjenja tržišča, lahko računa spričo sigurnosti valutnega sistema z možnostjo zboljšanja konjunkture. Izolacija bi za Francijo pomenila postopna obu-božanje. Francosko prebivalstvo bi tako gospodarsko izolacijo tem težje preneslo, ker postaja narod zaradi trpljenja in razočaranj zadnjih let vedno bolj nestrpen. Edina druga pot, ki pomeni priključek na svetovno gospodarstvo, lahko prinese boljšo bodočnost. Če se francoski frank po devalvaciji za <25% priključi na angleški funt, bo to zelo ugodno uplivalo ne samo na 1 francoski izvoz, temveč tudi na tujski promet in na denarni trg. Cim dalje bo Francija Čakala, tem bolj bo naraščala dispariteta francoskih cen nasproti inozemstvu, ker bodo vlade skušale z izdajo denarja povečevati kupno moč in bodo pri tem naraščali produkcijski stroški. Vse to pa bo gospodarsko izolacijo Francije povečalo. Tudi vlada, ki se naslanja na internacionalno usmerjene stranke, more avtoritativno ureditev produkcije in razdelitev narodnega ddhodka rešiti samo v nacionalnem okviru. Valutne bariere so danes mnogo močnejše nego carinske. Vztrajanje pri dosedanji valutni politiki bi le koristilo onim zastopnikom protekcionizma v Franciji, ki danes postavljajo spričo valutne izolacije Francije naravnost fantastične zahteve. Vse to bo francosko gospodarstvo še bolj izločilo iz svetovnega gospodarstva. Prof. Charles Rist zatrjuje na koncu svojega članka, da nima nezaupanje nekaterih industrijskih in agrarnih krogov v Franciji nasproti devalvaciji nobenega drugega izvora kakor bojazen, da bodo po devalvaciji postale nekatere carinske zaščite brez koristi. Blago, ki ga naj izvažamo le za devize Pred 14 dnevi je finančni minister izdal odlok, da se smeta pšenica in koruza izvažati samo proti plačilu v svobodnih devizah. Položaj na svetovnem žitnem trgu je namreč tak, da bomo naše izvozne presežke spričo slabe svetovne letine prav lahko izvozili in niimamo interesa izvažati naše žito v klirinške države, kjer se nam kopičijo zamrzle terjatve. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Narodna banka stavila finančnemu ministrstvu predlog, da se izda sličen odlok tudi za izvoz surovih ovčjih, kozjih, jagnječih kož, ki naj se v bodoče izvažajo le za svobodne devize, ker je za to blago na sve tovnem trgu vedno dovolj odjemalcev proti plačilu v devizah. Letos smo v prvem polletju izvozili v inozemstvo za 26 milijonov Din takih surovih kož (lani za 18.9), in sicer predvsem v Nemčijo, kamor smo jih letos izvozili za 14.3 milijona D»in, in v Madžarsko, Poljsko, Češkoslovaško in Avstrijo. Po informacijah iz drugega vira je Narodna banka stavil« še predlog, da se tudi izvoz bakra in konoplje dovoli le za devi ze. Ti ukrepi imajo med drugim tudi na» men preprečiti, da bi države, ki nam v kliringu dolgujejo znatne zneske, kupovale to blago v naši državi in hi ga potem prodajale v druge države proti plačilu v devizah, madtem ko bi nam ostale kupnino dolžne v kliringu. Obtok bankovcev preko s milijard Prvikrat po 4 letih Poslednji izkaz Narodne banke od bi. avgusta zaznamuje zmanjšanje zlate in de* vizne podlage za 2.9 na 1546.8 milijona Din pradvsem zaradi tega, ker so devizne ras zerve v podlagi nazadovale za isti znesek na 14.4 milijona Din, dočim so zlate rezer« ve ostale na višini 1531.3 milijona Din. De vize izven podlage pa so ponovno narasle za 15.2 na 494-7 milijona Din. Zaloga kova, naga denarja je, kakor običajno ob koncu meseca, nazadovala za 34.7 na 360.7 milijona in. Menična posojila pa so narasla za 5.1 na 1381.9 milijona Din. Obtok bankovcev se j'3 povečal za 148.9 na 5125.6 miliiona Din, tako da je prvikrat od srede I. 1932. zopet prekorači] 5 milijard. Pri tem je bil obtok bankovcev za 465 milijonov večji nego lani in za 893 milijonov večji nego pred dvema letoma, ko smo do* segli najnižje stanja. Vzporedno e povečanjem obtoka so ee zmanjšale obveznosti na pokaz za 110-8 na 1451.2 milijona Din (predvsem eo se zmanjšale žirovne naložbe za 65.2 na 620.2) Kriti a v zlatu in devizah znaša 30.20% (prejšnji teden 30.43%), v samem zlatu pa 28.80% (28.96). Gospodarske vesti = Načrt za produkcijo tovornih avtomobilov v državni režiji. »Jugoslovenski kurir« poroča, da je finančno-gospodarski odbor ministrov te dni razpravljal o vprašanju odkupa Industrije aeroplanskih motorjev a. d. v Beogradu-Rakovici. Obstoja načrt, da se podjetje razširi in usposobi za produkcijo tovornih avtomobilov. KakOf je znano, je omenjena družba nedavno zvišala glavnico od 15 na 45 milijonov Din. V zvezi s tem povišanjem so odstopili dosedanji člani upravnega odbora ter so bili izvoljeni v upravni odbor brigadni general v pok. Jovan D. Veseli, rtovič, ddvizijski general v pok. Miloš MS-hajlovič- trgovski direktor družbe Paul '^rrieux, pomočnik zunanjega ministra s pok. Stevan Pavlovič, direktor Jadransko podfunavske banke Milan Stefanovič m odvetnik Nikola Najman. Ob tej priliki je bil za generalnega direktorja ime. rovan Serž. Škaff. — Trboveljska namerava proizvajati bri-kete iz koksa. Po informacijah »Jugoslo-venskega kurirja« v Beogradu namerava Trboveljska premogokopna družbe zgraditi naprave za proizvodnjo bniketov iz koksa. V tem pravcu proučuje družba možnost plasiranja takih briketov v naši državi. kakor tudi produkcijske načine v Nemčiji. Rezultati, kd so bili doseženi pri u«porabi takih briketov pri železnicah, so zelo zadovoljivi. = Stanje aktivnih kliringov. Po obvestilu Narodne banke se je v poslednjem tednu saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, ki je zadnje čase popušoail, nekoliko dvignil, in sicer za 0.9 na 20.0 milijona Din (zadnjii izplačan avizo štev 10-195 od 29 julija 1935). Saldo v kliringu z Italijo je ponovno nekoliko nazadoval, in sicer za 0.1 na 38.6 milijona lir. V kliringu s Turčijo se je saldo skrčil od 1.40 na 0-87 milijona francoskih frankov, v kliringu z Bolgarijo pa se je sai-do nebistveno dvignil na 572.000 Din. = Gibanje vlog pri slovenskih hranilnicah. Četudi so v juliju vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah padle za 2.45 na 1046.39 milijona Din, moramo vendar pri velikem številu hranilnic ugotoviti zboljšanje položaja. Zlasti je treba upoštevati, da bi znašale obresti od vlog za 1 mesec približno 3 in pol milijona Din, torej več, kakor znaša skupno nazadovanje vlog v mesecu juliju. Razveseljivo je, da je skupno stanje vlog na knjižice naraslo, četudi neznatno. Tudi število tekočilh računov se je povečalo od 7.026 na 7.036. Skupno stanje vlog je naraslo (po zneskih) pri 7 hranilnicah. Te številke pričajo, da se polagoma vrača zaupanje v naše hranilnice. = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe za dobavo 200 lopat za premog, gradbeni odde* lek pa do 11. t. m. za dobavo raznega železa, železne pločevine, vijakov in matic. Direkcija državnega rudnika v Brezi spre je« ma do 10. t. m. ponudbe za dobavo dveh kompletnih induktorskih telefonskih aparatov. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo armiranega stekla, terpentina, kita, laka, sode, mila, 150 kg vazeline za stroje, venti« latorjev, sapnic, električnih motorjev, štrang za konje, do 17. t m. za dobavo raznih rašpel, vijakov z maticami in raznega orodja in do 24. t. m. za dobavo 6-000 Kg tračnikov. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 19. t. m. ponudbe za do* bavo raznega jekla, do 20. t. m. za dobavo keramičnih ploščic, do 24. t. m. pa za do= bavo diet, spiralnih svedrov, klešč in dru-zaga, 200 jesenovih desk za vesla in 100 m verig iz medi- Ofertne licitacije bodo: 7. t. m. v štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani za dobavo mesa za čete, ki so na manevrih v Ribnici od 20. do 30. t. m. 7. t. m. v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani za razna popra« vila v Oficirskem domu v Ljubljani in 9. t m. za popravilo stranišča v Oficirskem domu v Ljubljani. 9. t. m. v inženjerskem oddelku štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu za popravilo objekta v logoru Krste Frankopana v Zagrebu. 12. t. m. pri upravi skladišča I. oddelka vojno*tehnične« ga zavoda v Sarajevu za dobavo 4.000 kg bakreni cevi. Ofertne licitacije bodo za na» bavo masa za vojaške potrebe od 1. oktobra letos do 31. marca 1. 1937,. in si car 12. t. m. v Celju in Škofji Loki, 14. t. m. v Ljubljani in Murski Soboti; 16. t. m. v Lendavi, Mariboru in Bohinjski Beli in 18. t. m. v Ptuju, Novem mestu in Mojstrani. Dne 14. t m. bo pri glavnem sa nit e tekem skla= dižču v Zemunu ofertna Licitacija za doba* vo telesnega perila za bolnike in vreč za to perilo in 15. t. m. za dobavo kocev in blazin; 18 t. m. pri komandi masta v Ko» toru za dobavo 73.400 kg odpadkov od žele« za; 21. t- m. pri komandi mornarice v Zemunu za nabavo motornega čolna in 28. t. m- za dobavo raznega železa. Borze 4. septembra Na ljubljanski borzi so se oficielni tečaji Berlina, Bruslja in Londona malce okrepili, a Amsterdam, Pariz in Praga so neznatno popustili. V privatnem kliringu so se trgovali: avstrijski šilingi v Ljubljani neznatno slabše po 8.63, v Zagrebu po 8.5650 in v Beogradu po 8.5670; angleški funti v Ljubljani po 237.75, v Zagrebu po 237.18 in v Beogradu po 238; grški boni so bili v Beogradu po 30.50. Nemški klirinški čeki so v Ljubljani malo oslabeli na 13.43, medtem ko so bili v Zagrebu čvrstejši po 13.33 za konec septembra po 13.24 in za sredo oktobra po 13.2150) in v Beogradu po 13.3270. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo čvrstejša in se je za kašo zaključila po 366 (tudi v Beogradu se je dvignila na 366 — 367). Zaključki so bili še v 8% Blairu po 83 in 83.50 in v Trbovljah po 135. Devize Ljubljana. Amsterdam 2966.73 — 2981.32. Berlin 1754.55 _ 1768.42, Bruselj 737.03 — 742.10 Curih 1434.22 — 1431.29, London 219.63 — 221.68, Newyork 4333.22 — 4369.53. Pariz 387.64 __ 289.0S, Praga 180-33 — 181.44. Curih. Beograd 7, Pariz 20.1950, London 15.4525, Newyork 306.75, Bruselj 51-81, Milan 24.13, Amsterdam 208.2750, Berlin 123-3750, Dunaj 56.85, Stockholm 79.70, Oslo 77.65. Kobenhaven 69, Praga 12.67. Varšava 57.70, Budimpešta 61, Atene 2.90, Bukarešta 2-50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 365 — 366, 7% invest. 82.50 den. 4% agrarne 47-50 den., 7% Blair 73.75 - 74-25, 8% Blair 82.50 — 83.50, 7»/. posojilo I>HB 86 den.. 6% begluške 68.50 den., ?•/• sta-biliz 82.50 — 83.35; delnice: PlAB 233 — 236, Trbovlje 135.50 — 140, Sečerana Osi-jek 120 _ 130, Dubrovačka 190 den. Beograd. Vojna škoda 366 _ 367oO (366 — 367), za sept. do dec. 366 den* 7% invest — (84.25), 6°/. begluške 69 — 6925 (69 -L 69.25), 8% Blair 84 — 85, V/t Blair 74.50 bi. (74.50). PAB 233.10 den. Blagovna tr2iSča ŽITO r+" Chicago, 4. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 110.25, za dec. 109, za maj 107.875; koruza: za sept 107.50, za dec. 93.75. + Winnipeg. 4. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 96, za maj 97.875. 4- Novosadska blagovna borza (4. m.) Tendenca mirna. Pšenica (cene »Prizada«): potiska šlep. 79 kg 2% 132.50—137, gornjebaška in gornjebanatska 79 kg, 2% 127.50—137; baška, 79 kg, 2% 125.50—129; sremska in slavonska, 78/79 kg 3% 119.50— 133 Rž: baška nova 104 — 106 Ječmen: baški in sremski novi 64 kg 90—92. Oves: baški, sremski, slavonski novi 87.50—90. Turščica: baška in sremska 89—90. Moka baška, sremska, slavonska in banatska »Og« in »Ogg« 205—215; >2« 185—195; »5« 165—175; »6« 145—155; »7« 125—135; »8« 95—ioo. Otrobi: baški 71—73; banat-ski 69—71; sremski 70—72. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160—162.50; z vrečami 170—172. Borzi jutri ne bo poslovala. 4- Budimpeštanska terminska borza (4. t. m ). Tendenca stalna. Promet slab. Rž: za okt 12.78 — 12.79. Turščica: za sept. 1233 do 12.25. za maj 10.95 . 10.% BOMBAŽ '+ Liverpool. 3. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6.27 (prejšnji dan 6.28), za dec. 6.19 (6.18). + Newyork, 3. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji za sept. 11.65 (11.75), za dec. 11.57 (11.65). ŽIVINA + Živinski sejem v Ptuju (1. t. m.). Do-gon 87 volov, 423 krav, 19 bikov. 48 juncev, 103 telice, 6 telet, 32 konj, 97 kobil in 14 žrebet, skupaj 829 glav. Prodanih je bilo 42 volov, 110 krav, 19 bikov, 6 juncev, 42 telic, 3 teleta, 4 konji, 23 kobil in 10 žrebet, skupaj 256 glav. Cene za kilogram žive teže: volom 3 — 4.50, kravam 2 — 3.50, bikom 3 — 3.50, juncem 2.80 — 3.50, teli-cam 3 — 4.50, teletom 4.50 — 5 Din. Konji in kobile so bili po 500 — 4000 Din, žrebeta pa po 1000 — 2000 Din glava. V Avstrijo je bilo prodanih 9 konj. + Svinjski sejem v Ptuju (2. t m.). Dovoz 205 svinj in 135 prascev, skupaj 340 rilcev. Prodanih je bilo 97 rilcev. Prasci, 6 — 12 tednov stari, so bili po 80 — 140 Din rilec. Cene za kilogram žive teže: pršu-tarjem 5.50 — 6, debelim svinjam 6.50, plemenskim 5.50 — 6 Din. + Mariborski svinjski sejem (4. t m.) Dovoz: 528 rilcev. Cene so bile za 5 do 6 tednov stare po 70 do 100 Din, za 7 do 9 tadnov po 135 do 160, za 3 do 4 mesece po 170 do 235, za 5 do 7 mesecev po 250 do 360. za 8 do 10 mesecev po 370 do 550, za eno leto stare pa po 570 do 920 Din. Meso so prodajali: kg žive teže po 6 do 7, mrtve teže pa po 8 do 9 Din. Prodani so bili 104 rilci. Danes slovesna otvoritev restavracije »ZVEZDE", združena s KONCERTOM priznanega orkestra »ZARJE«. Restavrater BRISKL Križev pot izgubljene in najdene denarnice Višnja gora, 4. septembra. Gostilničar znane gostilne »pri Juriju« na Peščenjeku pri Višnji gori g. Novljan Jožef je prejel 28. avgusta od finančne direkcije v Ljubljani kupnino za dobavljeni gramoz. Nasledni dan se je odpeljal po opravkih od doma s svojim vozom. S seboj je vzel večjo vsoto denarja, češ da ni varno puščati vsega denarja doma, kadar je sam odsoten. Na poti po Stehanu je še ugotovil, da ima denarnico v žepu. Ko pa je šel še kakšna dva kilometra dalje, je prestrašen dognal, da mu denarnica manjka. Takoj se je vrnil ter jo iskal. Bilo pa je V6e iskanje zaman. Prišel je ves v skrbeh domov in povedal dogodek svoji ženi. Povpraševal je na vse strani, da bi dobil kako sled za izgubljenim denarjem. Po več urah se je na pritisk žene spet odpravil na-zaj po isti poti, ki jo je napravil zjutraj, in glej, v Stehanu je na sredi ceste našel svojo denarnico. Ves vesel jo je pobral, a žal je bila prazna. O tem obveščena orožniaka postaja v Višnji gori je povzdala orožnike v Novem mestu, naj takoj zaslišijo šoferja nekega avtomobilskega prevodnika iz Novega mesta, za katerega se je dognalo, da je vozil ta dan kmalu za Novljanom po isti cesti. No, sreča se je nasmehljala: pri šoferju so našli 2600 Din gotovine, za katero ni mogel dati pravega izvora. Pozneje se je še ugotovilo, da je šofer v resnici našel izgubljeno denarnico. Trdil pa je, da jo je ob po-vrafrku iz Ljubljane spet odvrgel, ker je bila prazna. Denar je zdaj deponiran v Novem mestu, dokler se zadeva ne razčisti. Tako ima Novljan vsaj malo upanja, da pride do svoje izgubljene gotovine in pa do prepričanja, da ni vselej dobro, nositi večjo svoto denarja s seboj. Velik uspeh velesejma Denar za nemSke Izletnike v Jugoslavijo Beograd. 4. septembra. AA. V gvrho pospeševanja dotoka nemških izletnikov k nam so dobili nemški izletniki na razpolago 2 milijona nemških mark. Ta znesek so izrabili že meseca julija in avgusta. Da ne bd nastal neljub zastanek pri dotoku nemških izletnikov. so se pristojni činitelji pobrigali. da z začasnim dogovorom ustvarijo to možnost. Vioe guverner Narodne banke dr. Ivo Belin, ki se zdaj mudi v Berlinu, bo poleg drugih vprašanj, ki jih ima urediti, vse storil, da uredi tudi vprašanje deviz za nemške izletnike, ki potujejo v Jugoslavijo. Izredno živahen obisk, ki vsak dan narašča, nam najbolj prepričevalno potrjuje, da je letošnji jesenski velejasem zares posrečen. Menda še ni bilo jesenske razstave, ka bi vzbudila zan:manje tako širokega kroga prebivalstva kakor letošnja. Naša javnost je vajena sijajnih jesenskih vele-se j roških prirediitev; vsako leto vidimo številne zanimive in privlačne razstave, vendar na velesejmu še nismo imeli tako skrbno pripravljene in tako bogato opremljene razstave, kakor je letošnja lesna razstava, loi obsega tri velike paviljone, polne najzanimivejših in pestrih razstavnih predmetov, ki jih obiskovalec lahko ogleduje ure in ure, ne da b>i se utrudil ali naveličal, kajti kamor »topL vida kaj novega in privlačnega. Vrtnarska razstava prav tako daleč prekaša vse dosedanje siične prireditve, ne samo po obsegu (letos je nameščena v enem največjih paviljonov) temveč tudi po svoji zanimivosrtd in vzorni sistematični ureditvi. Tudi razstava naših gozdnih živali, ki je vzorno prirejena kot zoološki vrt, se ne da primerjati z dosedanjimi »ličnimi prireditvami, ne samo glede razstavljenih krasnih žiivali, temveč tudi glede posrečene namestitve na prostem. Velesejmska uprava, ki je za letošnjo prireditev mnogo žrtvovala, je našla pravo obliko jesenskih prireditev, ki dobivajo vedno bolj značaj specialnih razistav. Spoznala pa je tudi. da bo letos zanimanje publike posebno veliko. Zato je že v naprej podaljšala čas trajanja priredi t v« na 13 dni, to je do 13. t. m. Dar kneževiču Nikoli Na velesejmu med paviljonoma M in N stoji na zeleni tratici lična majhna hišica, ki jo izdelala Kmetijska nabavljalna in prodajna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Pokazati je hotela kako prijazne so lesene hišice pohorr skih kmetovalcev in zbudila se jim je tudi srčna želja, da bi ta model razveselil Nj. kr. Visočanstvo kneževiča Nikolo. S posredovanjem pripravljalnega odbora razstave »Za naš les« je res že prišel od maršalat* dvora odgovor, da je Nj. kr. Visočanstvo knez namestnik Pavle * blagohotuoetjo sprejel lepo idejo pohorskih kmetovalcev ter dovolil prijazno hišico pripeljati na graščino Brdo pri Kranju, kjer ji bo odslej gospodaril mali kneževič Nikola. Dragocene srebrne faplje so gotovo največ, je poželjenje alegantnih dam, ker dobro va-do, da je njih nežno perje silno drago. V živalskem parku se več malih srebrnih ča« pelj sprehaja okrog ribnika in naši ljudje ne verjamejo, da živi ta snažnobela, nadv«3 graciozna ptica v naših krajih. V6e eo iz Prekmurja. Ob ribniku imajo tudi štorklje vsak dan zborovanje v družbi kvakačev in najraznovrstnejših rac. Poleg njih pa vodom« ci razkazujejo vso krasoto svojih barv. Zborovanje štorkelj, ki je med njimi tudi črna mocirijanka, ki prinaša zamorčke, pa nepra. etano zamišljeno opazujejo naši malčki ter jih goreče prosijo, naj sklenejo, da temu prineso sestrico, oni.pa najslajšega bratca. Jugoslovanski šumarji pridejo v soboto s svojega letnega kongresa v Zagrebu pogledat velesejem v Ljubljano. Gotovo bo Ljubljana z največjim veseljem in gostoljubnostjo sprejela šuma rje, ki so s svojo sijajno razstavo »Za naš les« dokazali, da so v prvi vrst-i borcev za olajšanje gospodarske krize in za zboljšanje razmer vseh stanov. O uporabi plina 1 oglja aH drv za pogon motorjev in o njenem narodnogospodarskem pomenu bo v soboto točno ob 15. predaval v paviljonu K na velesejmu Lujo Jaefrer. inženjer Destilacije d. d. v Te^li^u. ki je napisal znano knjigo »Grundlageo der Holzgasanlagen«. Predavanje prvov,finega strokovnjaka bo zanimivo za vse sloje m bo tudi tako popularno, da bo lahko izvajanja razumel vsakdo. Vstopnine ni, opozarjamo pa na točnost! Vstopnina v vel esejem skem varieteju je znižana pri popoldanskih predstavah, ki so primerne tudi ta mladino. Mednarodna razstava psov Pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja Jugoslovenska kinološka zveza, edina strokovna organizacija te vrste v naši kraljevini, obstoja od 1. 1925 ter je članica Fčderation Cynologique Internationale v Bruslju V zvezi, ki ima svoj sedež v Ljubljani, so včlanjena vsa strokovna društva in klubi v državi. Ljubljanska društva oziroma klubi vodijo »Jugoslovensko rodovno knjigo«, ki edina velja doma ln v inozemstvu. 2al, zveza nima svojega glasila, ki bi bilo neobhodno potrebno za člane, pa tudi kot službeno-informativni vestnik strokovnega značaja bi glasilo izpolnilo vrzel v naši strokovni literaturi Čeprav je zveza pod visoko zaščito Nj. Visočanstva princa Andreja, ne kažejo odločilni činitelji za njeno delo onega umevanja, ki ga zasluži in kakršnega so deležne sorodne organizacije v drugih kulturnih državah. Brez vsake javne podpore priredi sveža letos že 6. mednarodno razstavo čistokrvnih psov vseh pasem v prostorih ljubljanskega velesejma 19. in 20. t. m. Tudi razstava sama bo pod pokroviteljstvom Nj. V». kraljeviča Andreja. Razstavni odbor je pridno na delu, tako da bo razstava zares mednarodnega pomena ne le v formalnem ozira ampak tudi glede sodnikov-strokov-njakov ter razstavnega materiala. Spored razstave je naslednji: V soboto 19. septembra ob 14 začetek ocenjevanja razstavljenih psov, ob 20 pozdravni večer v dvorani hotela Metropol. Drugi dan v nedeljo ob 8 nadaljevanje ocenjevanja, ob 10 slavnostna otvoritev razstave, ob 11.30 tekmovanje »Dama e psom«, obhod psov prvakov, ob 16 produkcija dresiranih psov, ob 18 zaključek razstave in razdelitev daril, ob 30 poslovilni večer v Mefropolu. Sodniki na razstavi bodo: prof. Kari Witzelhuber in dr. Emil Hauek z Dunaja, Pavel Marosi is Budimpešte ter naši sodniki: Ernst pL Berne-tich, V. pL Fiibrer, Henrik baron Lazarisni in Anton Scbuster. Ves informacije, raa-stavue pogoje m prijavnice (ki morajo biti odposlane do 8, t m.) se dobijo pri tajništvu Jugoslovenske kinološke zveze v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino 36. — Kakšnega pomena so mednarodne razstave čistokrvnih psov, kaže tudi to, da pripravljajo v Avstriji poseben vlak za posetnike ljubljanske razstave. Dolga desetletja zvesto v službi Cela vrsta vzornih nameščencev na Jesenicah vodja Emil Klein ter blagajnik in rudarski upravitelj Herman Kremi po 30 let; sledijo jim delovodje in uradniki; Boštjan Merlič, Jakob Schleicher in Jakob Langus s 46 leti službe. Blaž Strugsr 45 let, Franc Anzeic 44 let, France Torkar in Jože Božič 43 let, Andrej Soklič, Florijan Sorgo in Miha Cop 42 let. Jože Bernard 41, FranCe Trojer 40, Anton Torkar 39, Jože Ravnik 38, Matija Aechauer 37, Martin Čiufcovic in Ivan Hafner po 35, Ivan Finžgar, Anton Novak. Ivan Velerpič m gdčna Ana Ravnikova po 34 let, Franca Bohinc in Anton Divjak po 33, Karo! Kolbar, Jože Svetim in Ivan Kočnik po 32, France Ažman, France Gostič, France Kreu-tzer, Jože Ffille, Ivan Golobič in Gregor Weiae po 31. Edvard Fuile, Matija Sušnik in Rudolf Kočar pa po 30 let. Nekateri izmed imenovanih eo prišli v naše kraje iz nesnških dežel bivše monarhije in so tu našii svoj novi dom. Nekateri so si v dolgih letih službe zgradili hiše, drugi se udejstvujejo kot občinski odborniki, kulturni dedavei, voditelji Stanovskih in gospodarskih društev in ustanov. Vsi pa so kljub dolgoletnemu delu še trdni in opravljajo službe v polni življenjski moči. Naj bo junakom tihega in odgovornosti polnega dela ohranjeno zdravje in čilost preko poletja in jeseni do pozne zime življenja, da bodo uživali sadova dolgotrajnega dela v zadovoljstvu in sreči! Proslavljanja jubiiejav je pri dm močno v navadi. Ni pa prav, da se pri tem čeeto pozabljajo oni, ki so dolga desetletja zvesto delali skoro neopaženi in žrtvovali vse side gospodarju, pa ni nikogar, ki bi poudaril njihove uspehe za skupnost. V trajanju službovanja pri enem in istem gospodarju se seveda močno odraža vreta dela. Pri izkoriščevalcih le radko kdo praznuje četrtetoletnioo nepretrganega službovanja. Pač pa pri gospodarjih, ki so uvidevni in ea zavedajo, da morajo nameščenci in delavci tudi živeti, da se intenzivnost dela uravnava po pfači in da je dobro plačana moč še vedno najcenejša, ker nikoli na odreče. Pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in na Javorniku je zaposleno lepo število uradnikov in delovodij, ki že dolga leta nepretrgano služijo gospodarju. Rekord je v tem pogledu dosegel prokurist g. Jože Vilfan, ki j3 po skoraj 63-letnem nepretrganem delu pri KID nedavno stopil v pokoj in zdaj preživlja jesen svojega življenja pri sorodnikih v Ljubljani. Iz vrst aktivnega višjega uradništva mu po službenih letih slede naslednji gospodje: Alojz RizzolH, blagajnik v tovarni na Javor-niku, ima 45 let službe; inž. Ignac Haiser, šef kemijskega laboratorija, in Anton Ker-stein, šef pisarne v žičarni, po 44 det; Fide-lij Haim. obratovodja žične valjarne, 36 let; prokurist Egon Tverdy 35 iet; višji knjigo- K razglednemu stolpu na Velikem vrhu? Slov. Bistrica, 3. septembra. Ker je izredno slabo vreme v nedeljo preprečilo blagoslovitev novega razglednega stolpa na Velikem vrhu na Pohorju, je bila slovesnost preložena na Malo Gos-pojnieo. 16 m visoki razgledni stolp je z velikimi stroSki j^Tadila Slovenjebistri-ška podružnica SFD. Na stolp vodijo prav udobne in 1 meter široke dobro zavarovane stopnice, itako da se tudi najntfajši planinci brez nevarnosti podajo nanj. Z novega razglednica se nudi prekrasen razgled, najlepši ln največji na v®em Pohorju. V neposredni bližini leži idilično Črno jezero med plazečim borovjem, dalje Afeh z Ruško kodo, Klopni vrti, R oglja, Kozjak, Golica, Peca s prekrasnimi Savinjskim Alpami, celo Gradec eo videli s prostim očesom. Nepregleden pa je razgled na jug preko Konjiške gore, Boča Donačke gore. Slemena, Kuana ter Drav. skoptujskega polja. Pečat se nahaja v planinskem domu in je že ponovno darilo g. Karnerja iz Maribora. V ponedelje kse ponovi Uuminacija tri- kraijeveflce c©rkve ter »Planinskega doma« z novo veliko verando, s kresovanjem in prižiganjem raket. V torek bo ob 10. sv. maša za planince v velikf trikraljevski cerkvi, pri kateri bo pel zbor planincev. Iz posebne prijaznosti bo sodeloval šent-lovrenški tamburaSki zbor. Najlepši dostop je iz Slovenske Bistrice ob riži 3 ure preko Tinja in šmartna 3 ure, iz Oplotnio preko Keblja 2 uri, po 3 tire pa iz Ruške koče, s Peska ter s Klopnega vrha. Celodnevni jzlet 6 ur; Z jutranjim vlakom iz SI. Bistrice do »Planinskega doma« pri Sv. Treh kraljih 3 ure, mimo novega razglednega stolpa (20 minut) ter Črnega jezera (30 minut) do Bajgota (1 uro 30 minat) mimo slapa »Sumika«, preko Smolnika v Ruše. Zelo hvaležna je ista tura iz Ruš v Si Bistrico. Avtomobili preko šmartna na Pohorju do Ramšaka, od koder imajo samo eno uro peghoje. VSe poti so na novo markirane ter opremljene z nevim* markacij-rfeimi tablami. Vsi pJaninci vljudno vabljeni! * JUTRO* št 203 ========^^ 6 ======-=-- Sofota. 5. IX. 1936. Čete madridske vlade so postavile jnžno od San Sebastiana barikado iz bal bombaža. Za hrbtom miličnikov stoji oklopni avtomobil Mrzle kopeli naj bodo kratke V vodi ne čakaj, da se te poloti občutek neugodja Mrzla kopel ne sme nikoli predolgo tra« jati! Velja praviio, da popolnoma zadostuje dnevno deset, v posebno vročih dneh pa dvajset minut v mrzli vodi. Te mera ne bi 6meli prekoračiti nikoli. Seveda pa sa ne da postaviti enako pravilo za V6e, kajti mnogo zavisi tudi od te* ga, če v mrzli vodi mirno težiš ali plavaš. Če ležiš mirno, boš kmalu Imel občutek, da te mrazi. Mrazenje je vedno opomin, da je čas ostaviti vodo. Pri plavanju nastopi ta občutek šel a pozneje. Vsekako drži na= čelo, da ne čakaj v vodi dokler se te ne poloti občutek neugodja. Ne, vodo moraš zapustiti prej, dokler se v nji še počutiš dobro. Predolgo postaianje ali ležanje v hladni vodi, zlasti morski, lahko povzroči prehlad in druge s'abe posledice. Kri se namreč ohladi pod normalno temperaturo, izgubi odpornost ter ne more več kljubovati bakterijam. Predolgo trajajoče hladne kopali že itak same na sebi slabijo telo in dosežejo ravno nasprotno od tistega, kar je njih pravi smoter. Posebno otroci in mladi ljudje ne pazijo na to in ponavljajo hladne kopeli večkrat dnevno. Da je to škodljivo, se zave* do šela tedaj, ko je že prepozno. Starši in ZA SMEM IN KRATEK ČAS »Kako pa, da se po petih letih 6elite iz tega stanovanja?« »Veste, ugotovil sem, da nima kopalnice.« drugI naj bi jim v tem pogledu svetovali to, kar je prav, da ne bo kesanja, ko bo že prepozno in bo pomoč vrhu tega draga. Cenejši radijski aparati Tip univerzalnega prejemnika — Razstava v Londonu Čeprav se jo otvorila 26. p. m. v prostorih londonske OIympie običajno velika angleška radijska razstava, ki je odločilna za svet, ni vedel do zadnjega nihče, ves kakšne nove senzacije bo pokazala ta razstava Vzrok za to Je po eni strani v tem, Strasti so jih pregnale z doma Begunci iz Iruna bežijo s tem, kar so v naglici pobrali skupaj, čez špansko mejo na francosko ozemlje pri Hendayu da Je položaj v področju televizije še vedno precej nejasen, po drugi strani pa tudi v tem, ker hočejo vodilne tvrdke svoje poslovne skrivnosti ohraniti do zadnjega trenutka. Navzlic vse J tej skrivnostnosti pa ve (50 londonski listi p>ovedati. da se je pojavil na razstavi nov tip univerzalnega sprejemnika, ki sprejema zvočne oddaje na vseh -"alovnih dolžinah_ poleg tega pa Se slikovne oddaje. Cena še ni znana, znašala pa bo okrog 80 funtov šterJlngov. Med razstavo se bo vršila tudj tridnevna revija radijskih zvezd in zvezdnic. Med novimi cenejšimi modeli sprejemnikov bodo gotovo ZbudrH posebno zanimanje tisti, ki bodo Imeli navzlic nižji ceni vse moderne pridobitve, s katerimi so b:li na lanski razstavi opremljeni najdražji modeli Eden izmed ljudskih sprejemnikov na 12 gvtnej bo imel tako popolno reprodukcijo kakor preJSnji sprejemniki po 50 gvtnej. Velemesto Addis Abeba »Giornale d' Italia« objavlja načrt za preuraditev Adis Abeba. Nova prestolnica vzhodnoafriške kolonije se bo ten»e'ji!o raz« iikovala od sedanje. Načrt predvideva pre* ureditev Adis Abebe v monumen^alno mesto z vilami Ln vrtovi za 200 tisoč prebi« valcev. Nova prestolnica bo razdeljena na čatrti z velikanskimi parki. Posebna čatrt bo za bivališča, za urade, za hotele, za tr« govino in za domačine. Vojaške zgradbe bodo potisnili na rob mesta tako, da ne bodo nikomur y spotiko. Krvnik rdečega diktatorja Ni hotela priznati »žen in kurtizan" Ob smrti Francozinje Juliette Adamove Cetniška vojna u Španiji Španec se brani skupnosti tudi v vojaški službi—Rudarji s puškami in dinamitom — Zakaj so odpovedala letala — ženski bataljon, iluzorna ustanova »Črna Usta straši" Na svojam gradu Lagnellesu pri Lalianu je umrla v starosti skoro sto let Julietta Adamova, ustanoviteljica in izdajativjica >Nouvelle Revue«, ki je šteia it<»d svoje prijaklje in sotrudnike ua"/,'i odličnike francoskega peresa, med drugimi Maupas-santa. Bourgeta, Lotija in Richerpina. Pokojnica, tudi sama nadarjena pisateljica, j t f.pis/Ja dva romana in večja število esejev i'cn>rne in politične vsibine. V enem svojih prvih del se je uprla ProudhJuo« *ez'.. ki je rszdrlil ženske na >ž>ne '.v kur-tizane« Adamova je bila do zadnjega tudi boriteljica ?a ženske pravice. Niea !i:erar. ni 6aion v Ptrizu je bil zbiraiilč«; vs-h vo •liliih mož fr/nceske države, J-i cesarstva pa š? nekaj desetktii naprej. Med najine sp°-nnne svojega ž ^Ijenja je štela A Jamova vrnitev A-zacije m Lorane Franc- i. Zaninivo ja tudi, da je Gambetto odklanjala zaradi leg.n. ker je bi! naklonjin idaji itu!;;i: nto-neniskc vzsjeinnosti. MMIIIIIII Onstran velike luže je t največjem na* mahu agitacija za nove predsedniške volitve. Poleg Roosevelta, ki ima največ izgledov za ponovno izvolitev, kandidira tudi guverner Landon, na sliki pa vidimo še enega kandidata, ki obeta, da bo pričaral blaginjo čez noč. To je radijski pridigar C o n g h I i n, kandidat nacionalne zveze za socialno pravičnost, Id govori tukaj na zborovanju v Clevelandu ANEKDOTA Titulescu, ki so mu zdaj vzeli vodstvo nnr munske zunanje politike, ni samo bil olmi meri zavedal. Ko so ga po dvanajstletnem delovanju na poslaniškem mestu tt Londonu imenovali za zunanjega ministra Rumunije, je dejal pri prevzemanju poslov svojemu predniku, princu Ghici: »Imali ste mnogo lažje stališče od mene — kajti va5 poslanik pri londonski vladi je bil Titule* scu«. Stalin opozicijo proti sebi. Zato je postavil na »črno listo« režimu sumljivih elementov tudi (od zgoraj navzdol) Rykova, Rade-ka, Buharina in Leninovo vdovo Povratek angleškega kralja Reuter poroča iz Londona, da se bo kralj Edvard VIII. v začetku prihodnjega t*dna odpeljal z orient ekspresom iz Carigrada za dva dneva na Dunaj, od tam pa se bo vrnil naravnost domov. Nekaj dni bo ostal v Londonu, potem pojde m graščino Bal« moral, in sicer prvič, odkar ;e zasedel pre* stoL | Lloyd George v Nemčiji Lloyd George je prispel s svojim siaoni in hčerjo v Momakovo, odkoder bo nadaljeval potovanje po Nemčiji. Poslanik Rib-bentrop je nedavno povabi«! starega ang^e« škaga px)litika v Hitlerjevo deželo, da se bo lahko prepričal, kako peša brezposeW nost z ukrepi sedanjega režima. Ni izklju. čeno, da se bo George na tem potovanju sestal tudi z državnim kancelarjem. Premoženje bankirja Marcha zaplenjeno Španska vlada j a izdala odredbo, ki odrv ja zaplembo vsega premoženja španskega finančnika Juana Marcha Moža Imajo na somu, da je bil on tisti, ki je finančno podprt sedanjo uporniško akcijo proti madrklsker mu režimu. Agitacija v Ameriki VSAK DAN ENA »Milostiva, saj sem vam rekel, da ne sme* te požirati, zlata plomba stane mnogo de-narja«.sC ^ {>The Buljeti=4 GBasoviti Jagoda, najvplivnejši mož v G.P.U., ki trebi po Stalinovem naloga vrste opasnih nasprotnikov sedanje moskovske vlade Biomotor Na dunajski polikliniki uporabljajo tačas trnje z velikim pridom napravo, ki pomaga bolnikom pri obolenjih dihalnih organov. Aparat se imenuje biomotor in je izum zdravnika dr. Rudolfa Eisenmengerja. Pacientom, ki jim doslej ni bilo mogoče pomagati, nudi ta električni mehanizem za umetno dihanje izvrstno pomoč. Z njim se da ibolniku lajšati stanje celih šest tednov, torej dovolj dolgo, da se človek med tem okre. Pi- Doslej so uporabljali novo aparaturo na več klinikah, kakor pravijo, z najboljšimi Izkušnjami. Vendar so na Dunaju samo tri naprave te vrste, v Nemčiji pa imajo »biomotor« že skoro v vsaki veeji bolnišnici. V iS urah čez Ocean Nov prekomorski rekord dveh ameriških letalcev z monoplanom „Lady of Peace" Ameriška letalca Harry Richman in Dik Merili sta v sredo popoldne v Newyorku startala z namenom, da poletita čaz Ocean in pristaneta na letališču Crovdon pri Londonu. Iz Anglije se kanita vrniti nazaj v Ameriko ter sodita, da bosta vožnjo tja in nazaj absolvirala največ v 35 urah. Za svoj polet sta letalca pripravila mo» roplan »Lady of Peace«, enomotorno letalo z 225 k. s., ki leti z brzino 330 km na uro. Letalca sta v Ameriki izjavila, da bosta skušala leteti zelo visoko, po možnosti t stratosferi, kjer je zaradi mirnosti mo» goč polet z mnogo večjo brzino kakor v nižjih plasteh, kjer se giblje nemirni zrak Posebnost monoplana ameriških letalcev je ta, da sta napolnila krila aparata s stoti« nami majhnih gumastih žog. Te krogle naj bi letalu omogočile plavanje na morju, če bi se aparat med poletom moral 6pmstiti ca valove. V četrtek popoldne sta letalca, kakor po» roča Reutarjeva agencija, srečno pristala^ v Llandilu v grofiji Carmarthen. Prvotna želja, da bi pristala v Croydonu se jima ni izpolnila, ker sta porabila med vožnjo več bencina kakor sta predvidevala. Pot čez Atlantik iz Amerike v Evropo je trajala približno 15 ur. Pri iskanju pristajališča sta letalca izgubila poldrugo uro, letela pa sta s povprečno brzino 250 milj, ln to kljub te* mu, da so se vremenske razmere nad Oceanom v zadnjih dneh precej poslabšala. ★ V noči od torka na 6redo se je podala mlada ženska v letalu sama iz Londona čez Ocean. Pogumna letalka se piše Beryl Markham. Progo, po kateri leti čez morje, so dos'ej srečno prevozili samo trije: Fitz-Maurice. Coetes in Ballonte ter Jim in Amy Mollison. Namen Markhamove je prileteti iz Londona v Newyork in premagati Atlan* tik v smeri od vzhoda proti zapadu. Barikada proti upornikom i^scurial, rezidenco bivšega španskega kralja, je madridska vlada preuredila v jetnišnico. Na dvorišču posedajo jetniki — v precejšnji udobnosti v" lili I •••••••••••••••••••••••••••• Jajca in koze dobile abesinsko vojno Skrivnost prehrane italijanske vojske v afriški akciji Ko se je lani začela abesinska vojna, so vsi vojaški in drugi strokovnjaki napoveda« li, da bo trajala več lat. Da so se ta >leta« skrčila na nekaj mesecev, gre hvala inten-danturi italijanske vojske. Ona je namreč poskrbela, da je, bilo v Eritreji na vsah obmejnih oporiščih še pred začetkom sovražnosti dovolj kokoši in koz. Ljudje, ki so to videli, so si belili glava z vprašanjem, kaj bodo Italijani poče'i s tolikimi temi živalmi. Ko 6e je potem ita« lijanska vojska izkrcala v Vzhodni Afriki, je dobil vsak častnik dve kokoši, trija ofi* cirji skupaj pa po eno kozo. Te živali so romale z armado dalja. Storile so, da niso vojaški poveljniki trpeli gladu ne žeje ne glede na težaven dovoz. Dve sveži jajoi in čaša mleka namreč zadostujejo, da človek vzdrži dan ali calo dva in tudi pogled na meso, ki bi ga človek vsak čas jedel, obva* ruje gladno človeško množico damoraliza* cije v pogledu prehrane- Seno in zrnje za koze in kure pa so dobili Italijani povsod tudi v Abesiniji, Ni bil odpor dobro organizirane armade, J ki je zadržal pohod saverne vojske proti Madridu, piše dopisnik nekega velikega H* sta, marveč sistem majhnih skupin, ki so vztrajale na svojih položajih brez zveze med seboj. Te skupine so se tako žilavo branile, da se je napadalec ob njih naposled 6krhal in izčrpal. Sistem takšnih sku« pin, ki štejejo po 15 do 20 mož, je seveda mogoč samo v goratem svatu in v hrbtu sovražnika, pri čelnem napadu bi popolnoma odpovedal. Ko ©o takšne skupine čet-nikov v prvih dneh državljanske vojne vr< gli proti prodirajoči armadi s severa, so jih nacionalisti popolnoma zmleli. V Ma* dridu eo sklepiali na izdajstvo in so mnogo častnikov ustrelili. Šele naknadno 6o spoznali svojo zmoto. Poraz madridske obram* be je zakrivilo pomanjkanje enotnega vodstva oporacij. Zato so dobile pozneje častniške skupine enotno poveljstvo, ki se je izkazalo. V provincah, kjer borba Se ni ustvarila trdnih front, se četniška vojna nadaljuje v polnem obsegu. V Teruelskih gorah, v Sierri Moreni na tleh Andaluzije, okrog j Cordobe m Granade, se nasprotna tabora še vedno poslužujeta taktike jadrnih nap>a« dov. Rezultat takšnega sunka je zavzetje kakšne vasi, p>ar ujetnikov in nekaj plena-Napadalci izginejo prav tako urno kakor so se pojavili. Časih razderajo kakšno železniško zvezo, porušijo elektrarno, onečedijo vodo. Toda takšni uspehi niso nobeni pravi uspohi. Jasno je, da s to taktiko ni mogoče izvojevati odločitve. Kakor je Španec v vsakdanjem življenju usmerjan samo na svojo lastno osebo ter se otresa obveznosti in podrejenosti, tako se tudi v sejanji dr* žavljanski vojni izogiba uvrstiti v večjo vojaško formacijo, ker to ovira njegov osebni delokrog. Rajši se bori v majhnih skupinah, kjer pride posamič bolj do veljave in kjer je lažje deležen uspoha ali neuspoha. Pri nacionalistih se ta zrahlianost manj pozna, kaiti g ros njegove vojske 6estoji le iz aktivnega vojaštva. Svojevrstno metodo so si IzbraH rudaTj! lz Andaluzija in Asturije. 2e 1934 so se pri uporu poWili dinamitnih ležiš? ki so jim omogočala izdelovanje razstreliva v borbene svrhe. Ko je prikorakalo v Madrid 5000 rudarjev iz Asturije, je prinesel vsak od njih s seboj p>oleg puške tudi zavoj dhia> mita. Pri obleganju Ovieda, glavnega me* 6ta Asturije, je igral dinamit strašno vlogo. V začetku so nekateri sodili, da bodo imela letala v tej državljanski vojni mnogo večji pomen kakor se kaže, bo lisi da bodo prizadevala gmotno škodo ali da bodo de-moraliziTala nasprotnika. Tudi ti računi 6e niso izkazali za pravilne. Treba je namreč pomisliti, da razpolaga Španija z Je^a 2f<0 dobrimi aeroplani za bojsv.Tia. in od teh jih ima polovico vlada, polovico uporniki. Na koncu še besedo o ženskih bntaijon"h. Z njim eo delali veliko rek'ama V Madri« du so sestavki takšen oddc.ek, a to je iudi v6e, ka; a ji doslej slišalo o tem. Ni iz« k,iu* ,"0. da M) nekalere žeu-Ve odpotovale na fronto, večina pa ja goo»o ostala v zaledju in spremlja vojno sanio — Li ,-lalpve. Kopalna dogodivščina V sredo se je kopml angleški kralj v bli* žini Dardanel. Blizu otoka Pardipsa je se* del v čoln ter se z njim odpoljal na morje. Nenadoma mu je prišla nasproti motorka. ki je z velikansko brzino rezala valove. Morje se ja tako vznemirilo, da se je čoln prekucnil. Kralj je padel v vodo, motorka se je nato ustavila in ljudje so pomagali vladarju, da se ie vrnil v čoln, z njim pa zopet k jahti >Nahlin«. I Jetnišnica na dvornem dvorišču = SoSota. 5. IX 1936. ' ga dela; in silna izguba krvi je »tegnja podati ranjencu usodna. Da ni bilo njegove cudovae življenjske moči, gotovo ne bi bil preživel niti prvega dne. Žena polkovnika Zana, ki jo je zadela odgovornosti polma naloga, da mu obveže rano, je kar z glavo matala, ko je prvikrat videla smer zabodljaja; šele pri novi preiskavi je našla, da se je bik) rezilo odbilo ob rebru in za las zgrešilo pljuča. Izmila je rano, jo zašila in obvezala ter ukrenila vse, kar je mogla, da se obveza ne bi zrahljala. Kadar se je Mrs. Zane vračala od postelje mladega moža, jo je sleherni dan pri vratih sprejela Betty, ki je bila v tem času strahu in skrbi izgubila svojo cvetočo vnanjost in ki ji je bil učinek prečutih noči razločno zapisan na bledem obrazu. In nekega dne je Mrs. Zanova dejala: »Betrty, ali ne bi stopila v trdnjavico in nekaj ur •nadomestovala Mrs. Martinove? Obe sva tako utrujeni, da že nič več ne moreva, Met-zarjeva Nell pa ne utegne priti. Clarke je v nezavesti, saj te ne bo spoznal, razen tega pa spi.« Betty je hitda v kočo stotnika Boggsa, ki je stala tik zraven kladare (stotnik je bil vzel Alfreda k sebi), in z drhtečim srcem, s tesnobo, ka je postavljala krčevito pogumni izraz njenega lica na laž, rahlo posrkala na vrata. »Oh, Betty, vi ste, Bog vas blagoslovi.« je nekla majhna, materinska ženica, ka ji je odprla vrata. »Le noter stopite. Zdaii spi siromak — prvo resnično spanje, ki ga je našel. Osem in štirideset ur je bledel in divnal.« »JUTRO* & 205 ZANE GREY: 64 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Wetzek>v bistri pogled je zajel sleherno podrobnost tabora, ko je splaval z leve na desno preko vse slike. Bil je skoraj že v vasi. Neki šotor je stal komad sedem me.trov od njega. Če bi bdi hotel, bi bil lahko vrgel kamen v sredo med skvoje, vojšča-ke in glavarje. Glavna moč Indijancev je bila zbrana sredi tabora; za njimi so v vrstah stali Angleži. Mahoma se je Wetzel zdrznil, in srce mu je poskočilo. Pod javorovim drevesom, pičlih petdeset metrov daleč, so stali štirje možje in se resno posvetovali. Eden je bdi Indijanec. Weitzel je spoznal okrutni, strogi obraz, ponosno, ravno postavo, dolgi naglavnik, ki de segal do tal in je mogel krasiti glavo samo enega glavarja — : Vingenunda, se-oema Delevercev. Zraven njega je stal britski častnik z opasko .in naramnicami. Odpadnik Simon Girty in izdajalec Miller sta dopolnjevala skupino. "VVietzel se je spustil na kolena. Znoj mu je iil po obrazu. Silni lovec je trepetal, toda trepetal je od vnete nestrpnosti. Ali ni bil Girty, beli divjak, šiba ubogih naselnikov, v dosegu njegove puške, ki ni nikoli zgrešila cilja? Ali ni bil ga je bil nekoč bičal in mučil, i živega sežgal, kakor tarča Wetzel se je za trenutek vdi Nežno je potegnil z roko po ške. Kakor še nikoli ne, se je selil svoje moči — moči, da , v kateri so stali ti možje, poj rici v oko. A le za sekundo sf gati temu čustvu. Predobro je in prilike. Znova je vstal in bistro p vejevje lovorovih grmov; in \ seboj Millerjevo temno obličij letel trepet, podoben nagli gre pravlja na skok. V brezumni je imel svojega velikega ind pred puško, je bil Wetzel po: je bil že dva dni za petami, v oevi — in Betko jre bilo tre je z zobmi. Deleverski glavar koT, da bi bi! stal tisoč milj d£ Lika, ki je Wetzel že toliko 1 bi bil noen uspešni izid tolikan njegovega življenja, je bila i Velika izkušnjava je zgrabila Kakor smrt mu je prebledei nil puško k ramenu; temni r valno plapolaje zletel vzdolž je pokrilo najprej britskega Kulturni pregled španska literatura in Slovenci Državljanska vojna v Španiji je osredo« točila pozornost eveta na Pirenejski polotok. Sred-i težkega bratomornega klanja, ki se v ničemer ne razločuje od vojne med dv3ma državama, je propadla v eljavnost rekla >neznan kakor španska vas«, kajti že dobrih mesec dni poučujejo dnevniki zom« Jjepis Spanje. Španski motivi 6e že pojavlja* jo v najbolj muhastem izrazu zapadne skupnosti; v ženski modi. Španska umetnost jn literatura začenjata živahneje zanimati svet, ki se vprašuje po globljem smislu tragične razklanosti španskega naroda. Španska književnost je med Slovenci znana mnogo manj kakor katera ko i večja ev« ropska literatura. Najznačilnejši, epična stvaritev na Pirenejskem polotoku, Cervan* tesov »Don Quijote« je stopil v slovenščino po slabi nemški mladinski izdaji in šele 'ani je »Slov. Matica« poslal v svet prvo knjigo kompletnega romana v prevodu dr. Stanka Lebna in z ilustracijami N. Pirnata. V prihodnjih tednih se ji pridružita dve na« daljnji knjigi; kmaiu bo i^el slovenski či« tatelj v dostojni izdaji delo, ki ga mnogi smatrajo za špansko nacionalno sv. pismo. Pred osvobojenjein smo imea iz španske literature, razen nekaterih malenkosti kakor so n.. pr. pozabljeni prevodi B. Flegeri« ča, samo prevoda dveh spisov jezuitskega patra Luisa Colome (1851*191-1) »Malenkosti« in »Juan Miseriac. Pt vojni se je slo« vensko kulturno obzorje odprlo v široki »vet romanskih kultur. Dotihmal se je samo inajzapadnejši del S1 o vencev stikal z iiaii« jansko literaturo, ki pa j-s bi-a takisto sorazmerno mato prevajann. Od devetdesetih let dalje smo imeli vv-č literarno izobraženih mož, ki so neposredno poznali francosko literaturo (Stritarjevi stiki z njo so bi-bi nekoč izjema in še Stritar je poznal sa« mo starejše struje 18. in 19. stoletja). V tem času naraščajo tudi prevodi iz francoščine, ki kažejo že zadnja leta pred vojno sorazmerno iep razmah. Prav v tej 6meri se je povojna orientacija še močno razširila. Tre« ba je samo pregledati slovenske revije, ki po najboljša kronika naše kulturne usmer« jenosti, da se prepričamo, koliko prostora posvečajo sedaj romanskim literaturam, zlasti francoski. _ Španija in Portugalska sta še vedno najbolj zapostavljeni zapadni provinci našega literarnega zemljepisa, med« tem ko je slovstvena Romunija za Slovence dandanes terra ineognita. Počasi se začenjajo odpirati neposredni pogledi tudi v Španijo: pogoj tega je V6aj pasivno znanje španskega jezika. Prvi izmed naših pisateljev se oglaša s člankom iz španskega slovstva dr. Ivo Sorli, ki je i. 3916 objavil v LZ članek o Cervantesovem Donu Quijotu. Dr. Šorli je tudi prevel tri Cervantesove >vzorne novele« in jih izdal 1. 1920 pri Tiskovni zadrugi — Pesnik in kritik dr. Anton Debeljak, eden prvih ro-manistov v naši moderni literaturi, ki si je pridobil velikih zaslug zlasti za propagan« do francoske literature, obrača svoj pogled tudi v Španijo, vendar ga bolj mikajo pojavi v latinski Ameriki (Iz hispano ameriške knjiže vnosti, LZ 1924) in na Portugalskem (obširna študija o portugalskem pesništvu v LZ 1933 in številni članki v revijah in ilistih). Priložnostno ee zanima za Špance tudi romanist dr. Pavel V. Breznik, ki je prevel iz španščine nekaj novel. Najbolj 6e je usmeril v špansko književnost romanist dr Stanko Leben, ki je objavil v LZ 1. 1929 daljši Pregled sodobne španske književnosti in prevel za Tiskovno zadrugo prvi kvali* tetni roman iz sodobne španske literature. Pia Baroje »Pot k popolnosti«, ki mu je na« pisal uvod, y katerem nas ie uvaja v ob« dobje usodine španske krize. Nadaljni večji prevod istega hispanologa so V. Blasca Ibaneza »Krvave ar&ne« v izdaji Modre ptice. Dr. Leben je tudi prvi uvedel k nam z manjšimi značilnimi prevodi enega naj večjih pisateljev današnje Španije Azorina (s pravim imenol Jose Martinez Ruiz, roj 1874). Iven krogov naših romanietov se zanima« ta za španski jezik in literaturo dva naša vodilna pesnika Oton Zupančič in Alojz Gradnik. Zupančič je prevel po izvirniku Calderonovega »Sodnika Zalamejskega« in pripravil še nenatisnjeni prevod iz del dramatika Benavente. Alojz Gradnik je 1. 1928. objavil v LZ ciklus prevodov iz moderne španske poezije (Juan Ramon Jimenez, Antonio Machado). B. Borko je objaviti v LZ 1930 esej o enem izmed vodilnih španskih filozofov »Perspektivizem Josčja Ortege Y Gasseta in poročal 1. 1932 v Istem časopisu o Antologiji sodobne španske lirike, ki je izšla leto prej v Madridu. S špansko zgodo« vino in mistiko se bavi Fr. Terseglav v svoji pred leti izišli zanimivi knjigi o sv. Tereziji, najznačilnejši španski svetnici. Pričujoč: bežni pogled seveda ni bibliografsko popoln; bibliografijo, ki jo je izvr» šil dr. Anton Debeljak za portugalsko literaturo, bi kazalo prirediti tudi za špan-sko*slovenske literarne stike. Obstoj na* Si h kolonij v latinski Ameriki, kjer se je Ljubljančan Fr. Ebezl že priključil argentinski literaturi, pomeni novo vez s širokim svetom španskega jezika in kulture. — Eden izmed prvih zavednih Slovencev, ki je poznal španski jezik in neposredno uži« val njega literarne 6adove, je bil Matija Čop. Ali je Prešeren poznal Cervantesa, Calderona in špansko trubadursko poezijo? Mareikako vprašanje bi lahko še postavili ob rob pregleda eloveneko-španskih li« teraraih stikov. —o. nikoli zgrešila cilja? Ali ni bil krvoločni glavar, ki ga je bil nekoč bičal in mučil, in ki je bil Crawforda živega sežgal, kakor tarča postavljen predenj? Wetzel se je za trenutek vdal peklenski radosti. Nežno je potegnil z roko po dolgi cevi svoje puške, Kakor še nikoli ne, se je v tem trenutku veselil svoje moči — moči, da je mogel na razdaljo, v kateri so stali ti možje, pognati svinčenko veverici v oko. A le za sekundo se je dal lovec premagati temu čustvu. Predobro je poznal vrednost časa in prilike. Znova je vstal in bistro pogledal skozi senčno vejevje lovorovih grmov; in tedajci je opazil pred seboj Millerjevo temno obličae. Wetzela je izpre-letel trepet, podoben nagli groznici tigra, ki se pripravlja na skok. V brezumni radosti nad tem, da je imel svojega velikega indijanskega sovražnika pred puško, je bil Wetzel pozabil moža, kateremu je bil že dva dni za petami. Bn sam strel je imel v oevi — in Betko jre bilo treba maščevati. Škrtnil je z zobmi. Deleverski glavar je bil tako varen, ka-koT, da bi bi! stal tisoč milj daleč od njega. Ta prilika, ki je Wetzel že toliko let prežal nanjo in ki bi bil noen uspešni izid tolikanj zaželjena izpolnitev njegovega življenja, je bila zdaj manj ko jalova. Velika izkušnjava je zgrabila lovca za srce. Kakor smrt mu je prebledei obraz, ko je vzdignil puško k ramenu; temni pogled mu je maščevalno plapolaje zletel vzdolž cevi. Zrnce na muhi je pokrilo najprej britskega častnika, nato pa Grrtyijeve široke prsi. Nerado se je pomaknilo dalje, poiskalo Vingenundovo srce in za kratek hip ostalo na njem. Nazadnje se je ustavilo na Milierjevem rjavkastem obrazu. »Za Betko«, je med zobmi zamrmral lovec, ko je sprožil. Jezni pok je zbudil tisočeren odmev. Ko je strel pretrgal tišino, se je Miller udeleževal pogovora in strastno mahal z rokami. Roka mu je omahnila; še trenutek je stal pokonci, a glava mu je že klonila, in telo mu je vidno omahovalo sem ter tja. Nato je kakor klada padel naprej, in obraz mu je udaril v pesek. Nič več se ni ganil. Še preden se je dotaknil tal, je bil mrtev. Prazen molk je zavladal po tem žalostnem dogodku. Vingenund, okruten in neusmiljen Indijanec, a nikoli ros izdajalec, je pokazal na drobno, krvavo luknjico sredi Millerjevega čela in slovesno pokimal z glavo. Prepadeni Indijanci so stali, kakor da bi bilo treščilo vanje. Nato so vojščaki z glasnim krikom udrli proti koruzi in jeli iskati po lovo-rovem grmovju. Toda našli niso nič drugega kakor nekaj stopini v pesku in bel oblaček dima, ki ga je raznašala poletna sapa. 12. poglavje. Alfred Clarke je visel med žlvljerrem in smrtjo. Millerjevo bodalo mu je zadalo globoko in nevarno rano, čeprav ni bilo poškodovalo nobenega važne- regled Slovenci Tiskovni zadrugi — Pesnik in ^nton Debeljak, eden prvih ro-naši moderni literaturi, ki si je ikih zaslug zlasti za propagan« e literature, obrača svoj pogled i jo, vendar ga bolj mikajo poja-i Ameriki (Iz hispano ameriške , LZ 1924) in na Portugalskem idija o portugalskem pesništvu in številni članki v revijah in ožnostno ee zanima za Špance ist dr. Pavel V. Breznik, ki je Danščine nekaj novel. Najbolj 6e v špansko književnost romanist Leben, ki je objavil v LZ 1. 1929 ed sodobne španske književnosti a Tiskovno zadrugo prvi kvali* i iz sodobne španske literature, »Pot k popolnosti«, ki mu je na« X katerem nas ie uvaja v ob« ie španske krize. Nadaljni večji iga hispanologa so V. Blasca rvave ar&ne« v izdaji Modre pti-en je tudi prvi uvedel k nam z značilnimi prevodi enega naj eljev današnje Španije Azorina imenol Jose Martinez Ruiz, roj ;ov naših romanietov se zanima« iki jezik in literaturo dva naša snika Oton Zupančič in Alojz upančič je prevel po izvirniku !ga »Sodnika Zalamejskega« in nenatisnjeni prevod iz del dra-ivente. Alojz Gradnik je 1. 1928. ■Z ciklus prevodov iz moderne >ezije (Juan Ramon Jimenez, jhado). B. Borko je objavil v LZ enem izmed vodilnih španskih 'erspektivizem Josčja Ortege V poročal 1. 1932 v istem časopisu sodobne španske lirike, ki je ■ej v Madridu. S špansko zgodo« istiko ee bavi Fr. Terseglav v leti izišli zanimivi knjigi o sv. jznačilnejsi španski svetnici, bežni pogled seveda ni bibldo-oln; bibliografijo, ki jo je izvr» vojnega romana. Znani beograjski zgodovinar in sociolog Dušan J. Popovič je zastopan s člankom »Zgodovina in sociologija«, ki sega tudi v nekatere probleme balkano-logije. Izmed ostalih člankov omenjamo B. ■Havranka referat o desetletnici Praškega lingvističnega krožka, ki si je pod imenom »praška šola« (L'ecol3 de Prague) pridobil evropski 6lovee. Izmed njegovih izdaj ome* njamo zlasti časopis za sodobne lingvistične probleme »Slovo a s^vesnost«. Dalje je tu izšel članek J. Kelles Krausovne o poljskem knjižničarstvu, informacije dr. K. Wiskowa* tega o jugoslov. literaturi v današnji Polj« ski in več književnih poročil, ki delno sodijo v jugoslavico (Radoševič Lazarevic, Un-begaun). — Dvomescčnik »Centralnaja Kv. ropa« (Praga) izhaja že deveto leto in zastopa v ruskem jeziku češkoslovaško kulturo in politiko. Pravkar izilU 4. zvezek je delno posvečen stoletnici K. H. Mache in prinaša poleg dveh primerov Mihovega od« meva v sodobni češki poeziji odlomek iz novele J. K. Tyla, ki v nji nastopa pesnik »Maja«, dalje razpravo Eme Sedlačkove »K zgodovini portretov Karta Hirika Mache« A. Bema članek A. K. Pypin o Machi i. dr. Iz ostale vsebine naj posebej omenimo Jar. Papouška članek o ministru dr. Kamilu Krofti in V. Kalousa »Obzor češkoslovaške politike«. Jugoslavica je tu zastopana z nez« znatnim drobižem. »Slovenski Pravnik« priobčuje v pravkar iz išlem 7. do 8. zvezku razpravo dr. Metoda Dolenca »O pravnem položaju neporočenih življenjskih drugov«. dr. Avg. Munde »Pre* klic predloga (8 85 Kz) in umik zasebne tož« be« in dr. Vladimirja Grossmanna »Kreditne in kavcijske hipoteke«. Zvezek zaključujejo književna poročila in razne vesti. V prilogi je prva tiskovna pola Mnenj k predhod. nema načrtu državljanskega zakonika za kraljevino Jugoslavijo. »Ženski svet« prinaša v septembrskem «vozku nadaljevanje romana Ljube Pren-nerjeve »Mejniki«, črtico Ivana Potrča »Oče«, pesem Ruže Lucije Petelinove, članka dr. Vita Kraigherja o ženi v rodbinskem pravu evropskih držav in Lojzke Megličeve »Dajmo otrokom več srca«, v rubriki književnosti in umetnosti pa med drugim poročilo o knjigi dr. Steleta »Umetnost zapadne Evrope«. Naj ob tej priliki popravimo pred meseci objavljeno infor- macijo, da bi bila urednica »Ženskega sve-[ ta« ga. prof. M. Boršnikova, ki je bila sicer ▼ tej zvezi imenovana v »Ženskem svetu«, a ni prevzela uredniške funkcije. »Lešehradeum«. Čeaki pesnik in esejist Emanuel Lešehrad je bil že izza mladosti prizadeven zbiratelj starih tiskov in drugih redkih predmetov. Počasi ie 6voje zbi-rate'jeko zanimanje osredotočil na literarno« zgodovinsko gradivo in tako položil temelje edinstvenemu zasebnemu arhivu, ki je pod imenom »Lešehradeum« že nekaj časa na« meščen v njegovi vili na Smichovu v Pragi. »Lešehradeuni« obsega arhiv, knjižnico sta« rih tiskov, bibliofilijo in literaturo zlasti devetdesetih let in zbirke s časovnimi in literarnimi spominskimi predmeti. Arhivni material je obsežen in vsebuje eila mnogo domačih in tujih rokopisov, pisem in drugih dokumentov, ki segajo časovno celo v rudolfinsko dobo. Med rokopisi so avtogra mi številnih pisateljev, zlasti francoskih in slovanskih; tudi marsikak Jugosloven je med njimi. Sedaj so te zbirke v vili pod parkom Na Doubkovč dobile dokončno razporeditev in »Lešehradeum« je dvakrat na teden odprt tudi javnosti. Njegov lastnik Emanuel Lešehrad je pravkar izdal knjiži« co »Lešehradeum« (Praga 1936). ki vsebuje njegove članke o posameznih zbirkah in ob koncu bibliografijo o Lešehradeju, ki tudi ni več majhna, saj je ta zasebni muzej vzbu« dil pozornost že v inozemstvu. Kulturni ob« isvrc*nih dam in gospodov za ženitev. Prospekte razpošiljamo proti predplačilu 10 Din v pošt. znamkah diskretno. Obrnite se s polnim zaupanjem — uspeh zasiguran na REZOR. Zagreb. pošt3 3. 31254-25 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Psihografolog Feliks G 1 o b o č n i k — v Ljubljani, hotel »Slon«, — sprejema dnevno 9—12, 3—7. — Obiske po hišah vrši po 7. uri zvečer po dogovoru. Dela na strogo znanstveni podlagi. 31298-31 Davčne pritožbe zoper pridobnino, prošnje za odp)s, obročno plačilo. Davčna poslovalnica, kjub Ijana. Selenburgova 7(1. 31)142-31 Milijonski dofeitek je zadela pri glavni kolekturi drž. razredne loterije BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK Maribor, Gosposka ul. 25 kupljena srečka štev. 59.971 dne 31. avgusta 1936. Nove srečke dospele! Oskrbite si jih čimprej. Cela srečka Din 200.— Polovična srečka Cetrtinska srečka Din 100.— Din 50.— Brez srečke ni dobitka! g Oglejte si na velesejmu! Magirus avtom® L s. tovorne avtobuse, specijelno od 1 — 10 ton s svetovno znanim Deutz motorjem na surovo olje. Spodnje ogrodje, ki je zelo močno in trpežno, je posebno pripravno za naše ceste. Vozi z minimalnimi stroški, mirno, zato za šoferja prijetna vožnja. Tovornl avto Je razstavljen na velesejmu. INFORMACIJE: Automontaža d« d«, Ljubljana, KAMNIŠKA UL. 25. TELEFON 30-47 BLAHA. (fnseriralte v ^^s^tru^S TOVARNA MILA Opremljeno sobo nevezano, s posebnim vhodom, išče starejši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bliru sv. Jožefa«. 31394-<39a sprejme za takojšen nastop mojstra - kuharja , j mila za pralna in toaletna mila, ki zna tudi pilirati. Ponudbe s prepisi spričeval in plač. pogoji poslati na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5 pod »4.174«. V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, hčerka, sestra, teta, gospa Albina črešnar POSESTNICA, HOTELERKA IN RESTAVRATERKA V MARIBORU. dne 4. septembra ob pol 2. uri zjutraj, previdena s tolažili sv. vere Bogu vdana v Mariboru za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo ob pol 15. (pol 3- uri) popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek ob 6. uri zjutraj v Magdalenski cerkvi. Maribor, Ljubljana, Ruše, dne 4. septembra 1936. ADAM ČREŠNAR, soprog; ANTON PEČAR, oče; VIKTOR in ADOLF PEČAR, brata; ANGELA VLACHY roj. PEČAR, sestra in ostalo sorodstvo. šestogolec klasične, išče stanovanje proti instrukciji iz kateregakoli predmeta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31385-32 JCdcr to napreduje I d« KL\V, « o 'a rf £ * & 33 si e »Vsa sodil pri tvojem da znaš tako teči. Škoda, nisi šel na oli pijado!«