189. flepilRB.	, v I №Ш j uril a. jjjgi 1922. ,_Leto lö.
mM|* Ia 91
_____laWl liil П |I1IH i Ht I 1 D, od 10—15 petit vrat i I D 50 p, večji _
petit vrt ta 3 O; notice, poalano, Izjave, reklame, prekUd potit vrsta S D; poroke, uroke vel i Wo« t 15 vnt 30 D; ienttne ponudbe boaodt 75 n. Popust le pri naročilih od H objav naprej. — lnseratal davek posebej.
Vpraianjem glade Inseratov naj ae prflotl znamka a odgovor.
št 5, pritUćao. — TOUIOB M. IN.

pi*
Posamtsne Številka:
navadna dal TS par, «ladatia t o dal 1 D, nadalja l » o
plačana v gotovhil.
,|Ш1 o v saakl Narod" valja v Ljabljanl ln po poM: T llgMllfljll
oalolctno naprej plačan . D 120-— polletno	60-—
3 mesečno. . . . ' J » 30*—
1	4	.....	. 10"—	, .. , .
Pri morebitnem povBanja se Ima daljša naročnina dopllfatf.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno IV po nikatatof Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
6 te van Cirkovlć:
Dohod Bolgarsbe no Wko morje.
V srbskem dela našega naroda je v rabi pregovor: »Ko grabi veče. Izgubi Iz vreče« in nesporno je, da je veliko število dogodkov od naj-malenkostnejših pa do največjih potrdilo točnost tega narodnega reka.
Po turški in medzavezniški vojni (1912. in 1913.) je Bolgarska poleg svojega Črnega morja dobila tako-rekoč vso Trakijo z velikim delom Egejskega morja, odnosno Trakij-skega primorja, dočim je Srbija zopet vsled spletkarske politike bivše Avstro-Ogrske ostala tudi takrat brez svojega izhoda na Jadransko morje. Od Dedeagača pa do Kavale se je raztezalo bolgarsko Primorje.
Toda službene bolgarsko - ferdi-nandsko-nacionalno-šovinistiškeaspi-racije s tem še niso bile zadovoljne. Ferdinanda in takratnih bolgarskih vladnih krogov Še niso zapustile misli in fantazije: Prvega — o zmagoslavnem pohodu na Carigrad, a druge — o Veliki Bolgarski »na tri moreta«, o Pruski na Balkanu, ki bi v bistvu razen južnega dela obsegala skoro vse ozemlje Balkanskega polotoka — od Donave do Egejskega morja in od Cmega do Jadranskega morja.
Radi uresničenja te usodepoine
Šovinistično-megalomanske misli sta Ferdinand in njegova klika prodala Bolgarsko Nemcem in jo v družbi s Turki zapletla v vojno proti Slovan-stvu v obče in svojim Jugoslovenskim bratom Srbom in njihovemu ujedi-njenju s Hrvati in Slovenci posebe. Da. proti ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev, a z namenom ustvariti bolgarsko hegenomijo na Balkanu, ker je prav takrat ("novembra leta 1915.) takratna srbska vlada, ki so jo tvorile vse parlamentarne stranke, dala v narodni skupščini v NIŠu — v času torej, ko so Avstrijci in Nemci že zavzeli skoro vso Srbijo s pred-stolnlco — znano deklaracijo: »da
smatra vlada kraljevine Srbije, prepričana o odločni volji vsega srbskega naroda, da vztraja v sveti borbi za obrambo svojega ognjišča in svoje svobode, kot svojo najglavnejšo in v teh usodepolnih trenutkih kot edino nalogo, da zasigura uspešen završe-tek te velike borbe, ki je v hipu, ko je bila zapečatena, postala obenem boj za osvobojenje In ujedinjenje vseh naših neosvobojenih bratov Srbov, H r vatp v in Slovencev.«
Strah pred tem ujedlnjenjem tn ambiciozna težnja po nadvladi imperialističnega značaja, to |e bilo geslo, s katerim je Bolgarska Ferdinanda KoburŠkega vstopila y svetovno vojno. To sedaj izrečno priznavajo z resnično odkritostjo skoro vsi bolgarski politiki, javni delavci, publicisti. časopisje, vsi razven morda slovenskih klerikalcev In njihovih listov ljubljanskega »Slovenca« In mariborske »Straže«. *
O kakem ju go slo ven stvu, kakih pravicah narodov in narodnosti, o kaki avtonomiji Trakije ln Makedonije takrat nI bilo govora. Po vsej Makfdrnlji in Vzhodni Srbiji, kakor tudi v velikerr dein zanadne Srbije se je z barbarskim divjaštvom uničevalo vse ono. kar je bilo srbsko. Menda si nI mogoče zamisliti večje tragike, kakor to vzajemno uničevanje fn Manie vseh bratskih Jugoslovanskih narodov. Prostost pokriva sedaj te strašne In tragične dogodke,
* Pp'rarHrf mtnfefer no*r»nTh del dr. ffafkn DasValov ?e v »volem rd"ftvnra na Interpelacijo komnnijtičnfh poslancev o Vranrhi rekel v seM narodneza sobranja dne 13. aprila t. 1. med družim te-le: «Po-lltlčne stranke, ki so Imele v rokah irsodn fnle domovine, so se najbolj ndalale Imperialističnemu monarhtzmu: one niso delovale na to. da se dose*e ono, kar le bPo naroda prt src«, marveč so storile vse. da stopalo po pot! monarhlrma. ako hočete Imperializma, po poti razdorov In vojn na Ralkana.*
o katerih bi bilo dobro, da bi jih nihče več ne razkrivat Dal Bog, da bi se taki dogodki nikdar, nikdar več ne ponavljali. Vsem treznim jugoslo-venskim državnikom in politikom, zavedajočim se novih Časov In razmer, bi naj bilo geslo: Bilo in se več ne vrnilo!
V	težnji torej, da svoje meje razširi tudi do obale tretjega morja, je izgubila Bolgarska Trakijo in svoje lastno Egejsko morje, ostalo pa ji je samo črno morje.
Trakija s svojim morjem predstavlja v etnografsko narodnostnem oziru naravnost nekak konglomerat raznovrstnih narodnosti. Tu imate: Slovane (Bolgare), Turke. Armence. Žide in Orke ln v tem smislu je he-terogena v pravem smislu te besede. Nesporno pa je. da tam živi največ Južnih Slovanov, Bolgarov, a najmanj Grkov, ki so razkropljeni sem ter tja kot trgovci, trgovski posredovalci in trgovski verižniki po trakij-skem Primorju. Ze ob svojem prihodu na Balkan in kasneje so Bolgari najprvo v organiziranih vojnih pohodih, prehajali preko Rodopa ln prodirali do obal Egejskega In Marmar-skega morja. Nato so se polagoma, zamenjajoč svojo vojaško pokretlji-vost s poljedelskim poklicem in •stalnim bivališčem, nastanili v velikem številu med rekama Marico ln Mesto ter Egejskim morjem, baveč se s poljedelstvom. Naseljevanje slovanskega življa v Trakfji Je bilo tekom časa vedno živa ime je in danes Je v TraklJI prebivalstvo po veČini slovansko, o čemer smo se osebno m-enričali o priliki svojega bivanja v Trakiii in v Trakljskem Primorju.
Prodiranje Turkov na balkanski nolotok. И se Je vršilo baš preko Trakije, in turško stoletno gospod-stvo je zapustilo, to se razume samo 00 seM. svoje globoke sledove. V TrnkiJi Je torej za Slovani najvetf Turkov, a poleg nWi tudi neznatno števflo Armencev, Židov. Clncarjev (n kakor smo že nagla Sali, malo Grkov. razkropljenih ob trakljskl obali.
V	gospodarskem oziru se nahaja Trakija s svojimi še ne izgrajenimi
pristanišči približno v istem položaju kakor Solun, Reka, Trst. Vzhod-nji srednji del Balkanskega polotoka — Južna Bolgarska in rodopske pokrajine, torej vsa Bolgarska in vzhodni del naše države, — vse to je dejansko in prirodno zaledje tega Primorja, prav tako, kakor je srednji del Balkanskega polotoka — južna Srbija in Makedonija — prirodno zaledje Soluna, a Sloveija in Hrvatska zaledje Trsta in Reke. Dolina
reke Marice z DedeagaČem Jđ za Bolgarsko na primer v zemljepisno-gospodarskem oziru isto, kakor za našo kraljevino dolina Vardarja e Solunom, fn kakor je z ozirom na politične meje nastalo mrtvilo, ki grozi upropastiti Reko, Solun In Trst, prav tako je tudi s Trakijo in s trakijskem Primoriem, ki so ga sedaj, kakor bomo videli, zavzeli Grki v nasprotju z vsemi mednarodnimi določbami.
Rje ste, čuvarji države?
Delo pokojnega klerikalno-bolj-ševiškega Oosarjevega organa opravlja sedaj mariborska »Straža«, katere urednik je bil svoje dni dr. Korošec. Dočim je vse poštene Slovence brez razlike političnega mišljenja dejstvo, da se je vršil v Ljub-lajnl prvič v zgodovini kronski svet, obradovalo in navdalo z iskrenim zadovoljstvom * in zadoščenjem, je »Straža«, komentirajoč ta dogodek, napisala pod značilnim zaglavjem »Krvavo obzorje« članek, kl po svoji infamnosti, peklenski zlobi in očitni protidržavni tendenci z uspehom lahko tekmuje s svoječasnimi fanatičnimi protisrbskimi izbruhi v »Slovencu« v eri/ Ivana Štefeta nesrečnega spomina.
V tem članku piše doslovno: »Ob tej splošni suši in ob Jasnem brezob-lačnem nebu, slabi žetvi, pomanjkanju hrane, vedno slabši valuti, neznosni draginji in ob splošni demora-Hzaciji upravnih krogov — se zbirajo in kooičHo črn! oblaki bojne vihre.., Plačano protiljudsko Časopisje otvar-ia pravi ogenj in podviga zverinske Instinkte za novo prelivanje dragocene Človeške krvi. Oordliev vozel med po nadvladi hlepečfmi krogi fn «dpornm ljudstva naj preseka Aleksandrov meč!.
»B-lcraisko časopisje, zlasti Paši-čeva »ТНћила« In »Balkan« huiskalo na volno z Bolgari? Zakaj? Zato, ker v Macednniji vre. črnagora Je v ognju. Hrvatska Je nezlomliiva. Bosna je na raznnt'u. тп Stovenlfo pn Jc vfada naro-
čila 2000 žifavk baje za — policijo (izgovarjaj fašiste) . . .
To so perspektive za bližnjo hodttt-nost.
V Ljubljani se vršfjo pod sokobk» firmo vojaške vežbe, da se ljudstvo navduši za puške in topove. Znano Je vte-mu svetu, da je Bolgarija razorolen*, brez vojske iu brez orožja. kateTO 30 pobrali zavezniki. Bolgarija je za rvorf« grehe, ki pa se v ničemur ne razlikujejo od grehov kogarkoli, težko kaznovana.
Proti njej obrnjena ost pa je predvsem naperjena proti tzv. »notranji« sovražnikom drŽave«. Splošna mobffi-racija naj upraviči v prvih dneh odpravo vseh ustavno zajamčenih drzarvQafi-skffi pravic. Temu naj »ledi odstavitev vseh »neoonzdanlhfl (nezanesljivih) nraa dntkov (Slovencev ln Hrvatov). Voja*| ško poveUstvo prevzame vee đvttno-politlčne agende v svole го£џ. Kjtoi pridejo vojne kontrfbucfje. 1Л Slov end?, In Hrvati? Ti postanejo rofem mace» donska raja pod poHcUsktin гбЗНтоп» Psšičeve Velike SrbUe. Take vtise narrt vzbuja kronski svet v Lfubliaitl ob pnfl-; kl vojaških vežb pod blapčevdro «bkol' sko firmo.«
Konstatuiemö, čla se na Tfmn-skem svetu, kakor ve ves svet. ni razpravljalo o nobenih vojnih pripravah. da je torei gladko zlagana vest. o splošni mobilizaciji, kakor so tudi v infemalnl zlobnostf od kraja do konca zlagane vse vesrt o odpravi ustavnih državljanskih pravic, o odstavitvi slovenskih !n hrvatskih nrar*-nlkov. o vojaški diktaturi In o vojnih fcontrfbucljah.
Vse zlagano hi Izmišljeno od nrve do zadnje črke! A s kakšnim
RorMar Porko:
Hrvatsko Zasorle.
Zanimiva pokrajina. Kopnena Dalmacija. Obe pokrajini imata mnogo skupnih potez. Glavna poteza Je: tradicija. V Dalmaciji tradicija rimske dobe ln srednjega veka, v Zagorju tradicija fevdalizma in aristokracije. V Dalmaciji klasicizem, v Zagorju romantika. V Dalmaciji erotika, v Zagorju humor. V Dalm!»ci.n svobodoljubje, v Zagorju prosvetljeni absolutizem. V Dalmaciji je nastal literarni preporod, v Zagorju politični. Dubrovniški humanizem in zagrehSki ilirlzem. Obe pokrajini sta imeli največ vpliva na hrvatsko kulturo. Ena ji je dala romansko Živahnost, druga pa ie prilila arlstokratič-nost.
Hrvatsko Zagorje leži med Ssvo in Dravo od bivše štajerske meje približno do Zagreba. Tu se izliva alpski svet v široke podonavske ravnice. Mentali-let prebivalstva se znatno razločuje od mentaUtcta Podravine in Srema. Zago-rec je disponiran za pesimizem. Zemlja mu rodi slabo in pogosto uniči sadove, Se predno dozore. Vlastelin ima najlepšo zemljo dn lepe gradove, kmetovo polje pa je hribovito in izčrpano. Vasi »o ubnge in trudne. Po slamnatih strehah brskajo vetri in dim se plazi s črnega ognjišča skozi vežna vrata, kjer izginja med slivami in visokimi topoli. Soba je preprosta in zanemarjena. Hrana skromna^ Žena mu rodi, kakor da bi njegova zemlja segala do tretjega vrha. - Ta zarod raste v revščirl gre zgodaj v mesta in tovarne, se pohnbi In ostari, predno mu Je čas. Kolonizirati se ne da. Nič ne more nadomestiti zagorskih Kol-
mov. ki so najlepši takrat ko flh umiva večerna zarjs.
Pesimističen ŽIvlJensM nazor, ki se Je ohranil atavistično v zagorski duSI in ki ga Zagorec ne more prikriti niti s precejSnJo dozo humorja, vodi »moZe-ka* k lastnostim, ki često niso simpatične. Njegova vera nI globoka, a vsek-dar praktična. Bog mu je potreben zaradi polja, vinogradov, živine, porodnic in bolezni. Poleg Boga časti celo vrsto dohrlh svetnikov, ki mu pomagajo prt trdem življenju. Hudič mu Je najpogosteje na ustih, saj Je sejalec vsega hudega. Kriv Je. da Je zemlja trda In skopa. da mu živina poginja na izsušenih pašnikih, da mu v hiši razsaja vročinska bolezen, da ga goljufa Žid in biljež-nik suva z nogo skozi vrata. Velika ie hudičeve moč. ker ie zlo princip življenja. Ko prejme denar — hudičevo seme — se napije bolj od obupa, kakor pa od veselja. Zaradi zemlje ln denarja aovra-Ži gospodo. Mesto mu Je zoprno, ker Je tam vsaka soba podobna zagorski cerkvi. Seda} je zaradi mesta nekak boU-ševik, prijatelj negacije, »sovražnik države«. Tu se Je zagorski »možek« srečal z ruskim mužlkom. V Zagorju je slino popularna beseda politika, v resnici pa Je Zagorec nepolitičen, ker Je Individualist tn nima smisla za organizacijo.
Zagorec ne čuti lepote svoje zemlje; njegov esteličen smisel je dokaj ubog. To nam kaže zagorska narodna nosa, preprosta omamentika In ne ravno bogata melodija narodne pesmi. O tem priča zunanjost In notranjost zagorske hiše. Ne »tera kera« kakor Slavo-nec; skopuha, cigani, prosjači — razsi-puje pn. če mn Žalost priklpi do grl«. Njegovo seksualno življenje je grobo; ni kavaiir ia don Juan, kakor slavonski
»bečar«. Nezakonske deee je mnogo.
Ko v zagorska brda d Ihne lesen, ko rumeni Široko listje po vinogradih, se oglasi stara pesenu polna Jesenske veselosti:	,
Jol ntjedan ZaWorac nlje prodal vina. veselo ga popila doma Je družina .. .
Cas trgatve spomtnja po svoj! poeziji na Slovensko gorice, Prlekljo. Zagorec Je ponosen na trto. Trta mu Je mi-sterij, kl daje naiplemenltejšl sad. kar ga morejo roditi njegova brda. Zato Je zaliubljen vanjo kakor brat onstran Sotle.
Nekje hllzn Zlata ra le doma Čudo-tvorna Majka božja btstrlčka. Starodavna romarska cerkev, bogata in ponosna. Pravijo JI: Kraljica Zagorja. V nji Je vteteleno hrepenenje Zago rca-materi ja-lista. »Olzdava Je Mafka božja.« govore ragorskl kmetje In obdajajo Mater svoje Žalosti s sijajem fn razkošjem. Kateri Zagoreo še nI bfl pri Majkl bfstričkl? Kdo ie ni slišal njenih zvonov? RomanJe Je starodavni običaj in noben Zagoreo se ne mara zamerit! svojim prednikom. Ob romarskih dneh Je Bistrica polna kakor daljna božja pot Matere Senstohovsfte. Procesije prihajajo Iz Štajerske, Medjimurja. od Save in Podravine. Pestre narodne noše prebarvajo bistrički trt In dajejo žtvopisane slflce. kakor da JDi Je naslikal Joža Uprka.
Zagorski pejsai In zagorsko narodno življenje je zapustilo globoke sledove v hrvatski literaturi Kljub navidezni enoličnosti je vendar zagorski milje zelo diferenciran in Je mogel dati vsaki literarni stroji novih motivov. Iz
Zagorja sta zaiemala Avgust Senoa in Josip Evgcn Tomlč. Duhoviti realist Anton Kovačič je podal v svojem romanu »U registraturi« celo galerijo zagorskih tipov, ki so izdelani z mojstrsko roko, vredno Imena Zola. Največji pisatelj Zagorja je Ksaver Sandor Gjalski. Opisal Je umiranje zagorske romantike, nmlranje aristokracije. Sam Je preživel dobo, ko so drug za drugim odhaiall v grob zagorski plemenitaši, duhovni bratie Vojnovičevih dubrovačkih »ga-sparov«. V starih »kurijah« je propadala kultura, ki ni imela sposobnosti, da bi se prilagodila »duhu časa«. Brisale so se tradicije XVI.. XVI!. in XVIII. stoletja. Izginjale so sence idiličnih Časov; izginjalo je vse, kar je bilo lepega in duhovitega v patrljarhalnlh dobah, ko niso poznali Železnic, Industrije, »modernih idej«. Humanizem, rokoko, barok, romantika . . . vse to Je našlo na zagorskih brdlh svoje posncmalce. Tu so živeli, ljubili in trpeli zagorski don JuanL markize Pompadour en miniature. galantni abćejl In duhoviti vitezi. In ves ta sijaj stare, preživele kulture je polagoma ugašal v zagorskih kurijah, kakor ugaša večerna zarja ob spomladanskih večerih. Ni se mn hotelo ugasniti. a vendar mu je končno zmanjkalo svetlobe. Se danes stoje mnoge kurije, ali pa polagoma razpadajo na vetrovnih brdlh. Gjalski je vedel najti tragičnost tega ugašanja zadnje aristokratske generacije in jo navezati na krepko življenjsko silo mladega rodu,-prepojenega z ideali demokracije In realističnih pogledov na svet. Z impresionistično metodo Je posvetil v zagorsko dušo in v zagorski pejsaž umetnik stila in učitelj mlade generacije A. G. MatoŠ. Od najmlajših analizira zagorsko dušo Miro-
i* ш ii i i ■ 11	n	чи ^^мии m Ii
slav Krleža. Tako je Zagorje vtisn il hrvatski duši nno. česar slovenska dnV* nima: tradicijonelnosl.
V	poeziji je zastopnik Za^rja Drs-gufin Dnmianič. Potomce zagnrslrik plemenitnšov. aristokrat po pesniškem občutju. Leta 1917. jc izdal knjigo kai-kavskih pesmi: »Kipci in popevke«. —1 Divna je ta knjiga. Domjanič pravi:
Vi ne zamerite, da reč mi nI tak fina. Da ja Vam pišem tak, kak doma se spn-
mirur.
Tak mislim ja navek. ja nisem rad v
paradi,
Imam, taj jezik naš, VI imate tak radk
V	»Kipcih in popevkah« je podana v mehkih kajkavških verzih, ki zvene z Isto lirično melodijoznostjo kakor najbolj sorodno slovensko narečj?. vsa intimnost pejsaža. zavita v draisstni zagorski kolorit. Zdi se ti. da čitaš našega Ketteja:
Sp! jalšina. Tenko tkanje tke. I med breze Riše steze Po njih senja pe. Ali ona:
KmičI se, kmiči. Tihi su tiči, Drema vre gaj l muči Noči su krila Zemlju prekrila Vse si počiva i spi.
Redkokje je razsuto toliko iivopi-sanih, a skladnih barv. toliko toplih tonov hi mehkih besed, kakor v Domja-ničevih zagorskih pesmih. Z njfcn Je Zagorje dobilo kakor Provcnca svojega MistraJa.	1