Janez Duhovniki LET GRADBENEGA VESTNIKA 60 LET GRADBENEGA VESTNIKA Gradbeni vestnik je 8. 2. 2011 praznoval šestdeseti rojstni dan. Na ta dan leta 1951 sta Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS in Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS revijo ustanovila kot naslednico strokovnega časopisa Novator, ki je pred tem izhajal tri leta [Bubnov, 1981 ]. Z izjemo leta 1962, ko ni izšla nobena številka, je revija izhajala vsa leta. Ves čas je revija imela enako ime. Letniki, zvezki, številke in obseg O tem, da je štetje letnikov pri Gradbenem vestniku nekoliko nenavadno, sem pisal že, ko sem postal urednik [Duhovnik, 1999]. Prvo leto izhajanja leta 1951 ima Gradbeni vestnik oznako IV. letnik. Ravnali so se torej po oznakah letnikov njegovega predhodnika. Nato je nekaj številk iz let 1952 in 1953 označenih kot V. letnik, nekaj številk v letih 1953 in 1954 pa kot VI. letnik. Sledi nekaj številk iz leta 1954, vse iz leta 1955 in nekaj številk iz leta 1956, označenih kot VII. letnik. Nekaj številk iz let 1956 in 1957 je označenih kot VIII. letnik, nekaj iz let 1957 in 1958 kot IX. letnik, nekaj številk iz leta 1958, vse iz leta 1959 pa imajo oznako X. letnik. Vse številke iz let 1960 in 1961 imajo oznako XI. letnik. Po prekinitvi izhajanja leta 1962 so vse številke v letu 1963 označili kot XII. letnik in od takrat dalje so letniki določeni s koledarskim letom. Število zvezkov in številk v zvezkih v posameznih letih je bilo različno, različno pa je bilo tudi število notranjih strani (preglednica 1). V letu 1961 je bil zvezek en sam; dvakrat, v letih 1952 in 1960 sta bila dva; dvakrat, v letih 1955-56 in 1958-59 so bili trije; štirikrat, v letih 1956-57, 1957-58, 1988 in 1991 štirje; enajstkrat, v letih 1951, 1953, 1954 in od 1992 do 1999 jih je bilo pet; trikrat, v letih 1987, 1989 in 1990 šest; štirikrat, v letih 1976, 1979, 1984 in 1986 sedem; štirikrat, v letih 1975, 1980, 1983 in 1985 osem; sedemkrat, v letih 1968, 1969, 1973, 1977, 1978, 1981, 1982 devet; devetkrat, v letih 1963 do 1967, 1970 do 1972 in 1974 deset in enajstkrat, v letih od 2000 do 2010 dvanajst. Kaj je bil razlog, da sta bili v prvih petih letih in delu šestega leta v enem zvezku po dve številki, nisem mogel ugotoviti. Kasneje so do 1960. leta v nekaterih zvezkih celo tri ali štiri številke, razlog pa so očitno članki o isti tematiki ali jubileji gradbenih podjetij. Iz zapisov v Gradbenem vestniku po letu 1963 pa sem ugotovil, da je bil po letu 1963 glavni razlog za več številk v enem zvezku preobsežna vsebina tematskih številk, ki so bile izdane ob posameznih dogodkih ali kot jubilejne številke podjetij ali ustanov ter vnaprejšnja odločitev, da bodo poleti štiri številke v dveh zvezkih. Od leta 2000 je v vsakem zvezku le ena številka, ki je izšla vsak konec meseca. Najmanjši obseg je bil v letu 1961, revija je imela v enem zvezku le 58 strani. Leta 1997 pa je bilo v petih zvezkih 385 strani. Od leta 2001 je obseg letnika vedno več kot 300 strani. Vsebina včasih in danes V Gradbenem vestniku so bili v prvih desetletjih objavljeni članki, ki so poleg strokovnih vprašanj s področja gradbeništva obravnavali tudi njegov položaj v družbi. Potem ko so v samostojni Sloveniji in že prej začele izhajati še druge gradbeniške revije, se je vsebina v Gradbenem vestniku zožila. Vsebina Gradbenega vestnika je zadnja leta omejena predvsem na strokovna vprašanja. O sedanji krizi v gradbeništvu v Gradbenem vestniku ne piše nihče. Očitno to ni potrebno, saj o njej vsak dan poročajo številni mediji, dostopni vsem. Ali bo ta kriza v prihodnje vplivala tudi na Gradbeni vestnik, lahko le ugibamo. Upamo, da jo bo preživel, tako kot jih je že nekaj pred tem. Ne glede na posledice krize pa je jasno, da bodo uspešni le tisti gradbeniki, ki bodo imeli dovolj sodobnega znanja, ki si ga deloma lahko pridobijo iz strokovnih in znanstvenih revij, kot je Gradbeni vestnik. O njegovi vsebini je zanimiva in tudi za današnje čase aktualna polemika potekala med letoma 1977 in 1978, spodbudil pa jo je takratni predsednik DGIT Maribor Branko Rosina [ZDGITS, 1977]. V mariborskem društvu so pred tem med člani opravili anketo in ugotovili, da si želijo več poljudnih člankov, uvedbo rubrike z vprašanji in odgovori, več informacij o novih materialih in tehnologijah, arhitekturnih fotografij, informacij o delu mladih na gradbiščih, zakonodaji in ekologiji. Odzvali so se [Čadež, 1977], [Martinec, 1977], [Šuklje, 1978] in [Lapajne, 1978]. Iz polemike lahko ugotovimo, da je bil glavni problem, da piscev, ki bi pisali o vsem, kar zanima bralce, ni bilo. To je v majhni Sloveniji še vedno problem. Razmere so zdaj sicer bistveno drugačne, saj imamo vsako leto več strokovnih posvetovanj, ob katerih izhajajo zborniki, imamo nekaj specializiranih znanstvenih in strokovnih revij in komercialne revije. O vsem pa vendarle ni mogoče najti vsega napisanega v slovenščini. Zato smo slovenski gradbeniki prisiljeni slediti tudi tujim strokovnim revijam. V Gradbenem vestniku so včasih objavljeni tudi prispevki s specializiranih strokovnih posvetovanj, ki jim v Sloveniji prisostvuje največ 200 udeležencev, največkrat pa manj. Izjema je le kongres o cestah in prometu, ki je imel tudi že več kot 700 udeležencev. Poobjave takih prispevkov so recenzirane in lektorirane, dosežejo pa tudi širši krog bralcev, ker je naročnikov Gradbenega vestnika sedaj približno 3000. V Gradbenem vestniku je bil vselej tudi prostor za mnenja in kritiko, ki jih v zadnjih letih objavljamo v rubriki Odmevi. O nekaterih strokovnih problemih so se razvile obširne strokovne diskusije. Občasno so bile objavljene tudi rubrike Jubileji, In memoriam, Nagrajeni gradbeniki, Novice iz ZDGITS in Novice iz društev. Več let je v okviru Gradbenega vestnika izhajalo več stalnih prilog, ki so jih financirali raziskovalni zavodi in fakultete. Tako so izhajale priloge Informacije ZRMK, Gradbeni center Slovenije, Poročila fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Novosti - gradbeništvo, Tehniška fakulteta Univerze v Mariboru in nekaj drugih. Precejšen del vsebine Gradbenega vestnika sta bili več let po letu 1968 stalni rubriki Iz naših kolektivov in Iz strokovnih revij in časopisov. Zadnja leta stalno objavljamo rubriki Novi diplomanti in Koledar prireditev. Ko sem pred enajstimi leti prevzel uredništvo Gradbenega vestnika, sem v uvodniku [Duhovnik, 1999] zapisal, da bo Gradbeni vestnik objavljal prispevke z vseh področij, povezanih z gradbeništvom, imel naj bi več rubrik, izhajale pa naj bi tudi posebne številke. Kasneje se je izkazalo, da tisti gradbeniki, ki se zavedajo pomena zapisanega, pišejo predvsem o svojem strokovnem delu in raziskavah. Posebnih številk o določenih temah ali dogodkih ni bilo predvsem zato, ker se zanje skoraj nihče ni zanimal, pa tudi zato, ker sem si prizadeval, da bi bili v posamezni številki članki z več strokovnih področij in zato zanimivi za čim več bralcev. Avtorji Malo je uveljavljenih slovenskih gradbenih strokovnjakov, ki niso vsaj enkrat nekaj napi- Leto Št. zv. Številke v zvezkih Št. notr. strani 1951 5 1-2 3-4 5-6 7-8 9-10 240 1952 2 11-12 13-14 88 1953 5 15-16 17-18 19-20 21-22 23-24 234 1954 5 25-26 27-28 29-30 31-32 33-34 154 1955-56 3 35-36 37-38 39-40 89 1956-57 4 41-42 43-44 45-46 47-48-49-50 171 1957-58 4 51-52-53-54 55-56-57 58-59 60 199 1958-59 3 61-62-63-64 65-66 67-68-69-70 162 1960 2 71-72-73-74 75-76 88 1961 1 1-4 58 1963 300 1964 237 1965 10 1 2 3 4 5 6-7 8-9 10 11 12 237 1966 248 1967 252 1968 9 1 2-3 4 5 6-7 8-9 10 11 12 248 1969 9 1 2 3 4-5 6 7 8-9 10-11 12 274 1970 368 1971 10 1 2 3 4 5 6-7 8-9 10 11 12 314 1972 284 1973 9 1 2 3 4 5-6 7-8 9-10 11 12 352 1974 10 1 2 3 4 5 6-7 8-9 10 11 12 342 1975 8 1 2 3 4 5-6 7-8 9-10 11-12 316 1976 7 1 2-3 4-5 6-7 8-9 10 11-12 254 1977 9 1 2-3 4-5 6 7-8 9 10 11 12 308 1978 9 1-2 3-4 5 6 7 8 9 10 11-12 276 1979 7 1-2 3 4-5 6-7 8-9 10 11-12 244 1980 8 1 2-3 4 5-6 7-8 9 10 11-12 272 1981 9 1 2-3 4 5 6-7 8 9 10-11 12 312 1982 9 1-2 3 4 5 6 7-8 9-10 11 12 261 1983 8 1-2 3 4-5 6 7 8-9 10 11-12 254 1984 7 1-2 3-4 5-6 7 8 9-10 11-12 300 1985 8 1-2 3 4 5-6 7-8 9 10-11 12 288 1986 7 1-2 3 4-5 6-7 8-9 10 11-12 232 1987 6 1-2 3-4 5-6 7-8 9-10 11-12 286 1988 4 1-2-3 4-5-6 7-8-9 10-11-12 236 1989 6 1-2 3-4 5-6 7-8 9-10 11-12 346 1990 6 1-2 3-4 5-6 7-8 9-10-11 12 312 1991 4 1-2 3-4-5-6 7-8 9-10-11-12 285 1992 1-2 3-4 5-6-7-8 9-10 11-12 292 1993 1-2 3-4-5 6-7 8-9-10 11-12 284 1994 1-2 3-4-5 6-7-8 9-10 11-12 298 1995 5 1-2-3 4-5-6 7-8 9-10 11-12 290 1996 1-2 3-4 5-6-7 8-9-10 11-12 306 1997 1-2-3 4-5 6-7-8 9-10 11-12 385 1998 1-2 3-4 5-6-7 8-9-10 11-12 318 1999 1-2 3-4-5 6-7 8-9-10 11-12 276 2000 294 2001 300 2002 363 2003 319 2004 308 2005 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 312 2006 332 2007 340 2008 348 2009 312 2010 304 Preglednica 1 • Število zvezkov, številk v zvezkih in notranjih strani po letih sali o svojem delu v Gradbenem vestniku. Pri pregledu vsebin vseh številk pa sem ugotovil (preglednica 2), da jih ni prav veliko, ki bi se po številu objav lahko merili s Svetkom Lapaj-netom, ki je objavil 58 člankov, medtem ko je urednik Sergej Bubnov, ki je brez vsakoletnih uredniških poročil o Gradbenem vestniku in uvodnikov, objavil okroglih 50 člankov. V preglednici so navedeni vsi, ki so bili desetkrat in večkrat avtorji ali soavtorji strokovnih ali znanstvenih člankov. Ime in priimek Število objav strokovnih ali znanstvenih člankov Svetko Lapajne 58 Sergej Bubnov 50 Miha Tomaževič 35 Mitja Rismal 29 Peter Fajfar 22 Viktor Markelj 21 Vladimir Čadež, Janez Duhovnik, Matjaž Mikoš 19 Matej Fischinger 18 Stojan Kravanja, Franc Maleiner 17 Vukašin Ačanski 16 Branko Bedenik 14 Viktor Turnšek 13 Darko Beg, Branko Ozvald 12 Rudi Rajar, Lujo Šuklje, Goran Turk, Ludvik Trauner, Srdjan Turk, Roko Žarnic 11 Marjan Ferjan, Janez Reflak, Franc Saje, Andrej Zajc 10 Preglednica 2 • Avtorji z največ objavljenimi I članki Med pisci rednih rubrik so bili najbolj vztrajni Bogdan Melihar, Arkadij Sirks in Jan Kristjan Juteršek. Vključenost revije v mednarodne podatkovne baze Podatki o objavah v Gradbenem vestniku so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA. Uredništvo Do leta 2004 je za Gradbeni vestnik skrbel uredniški odbor, od takrat dalje pa izdajateljski svet, ki ga vodi Andrej Kerin. V izdajateljskem svetu so predstavniki ZDGITS, Matične sekcije gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Ljubljana. Doslej so Gradbeni vestnik urejali štirje glavni oz./in odgovorni uredniki (preglednica 3). Večina je to delo opravljala več kot deset let, le Sergej Bubnov bo verjetno tudi tu za vedno ostal nedosegljiv s svojimi petindvajsetimi uredniškimi leti. Na koncu vsakega leta je objavljal obširna poročila, v katerih je analiziral vsebino letnika in so pomemben vir podatkov o Gradbenem vestniku. Ime in priimek urednika Obdobje Število let Ljudevit Skaberne 1951-1961 11 Sergej Bubnov 1963-1987 25 Franc Čačovič 1988-1999 12 Janez Duhovnik 2000- 11 Preglednica 3 • Uredniki Gradbenega vestnika Poleg avtorjev in urednikov so imeli pomemben vpliv na kakovost Gradbenega vestnika tudi recenzenti, lektorji in tehnični uredniki, zato da je revija prišla v prave roke, pa so poskrbeli v administraciji ZDGITS. Kot je v enem od poročil zapisal Sergej Bubnov, je zaradi pomanjkanja časa večino člankov recenziral kar sam, le za nekatere članke je za to nagovoril druge. Od leta 2000 so vsi strokovni in znanstveni članki recenzirani s strani vsaj enega anonimnega recenzenta, ki ga določim glede na vsebino in avtorja. Pri tem skušam najti recenzente, ki naj bi svojo nalogo opravili tako, da bi na podlagi njihovih pripomb in predlogov avtorji članke lahko izboljšali. V večini primerov to zmorem, le včasih se je treba malce pregovarjati. V majhni Sloveniji je težko najti primernega recenzenta, zato sem hvaležen avtorjem, ki cenijo prizadevanja recenzentov. Žal recenzentov zaradi anonimnosti ne morem poimensko našteti, povem lahko le, da so skoraj vsi tudi med najbolj prizadevnimi avtorji člankov v Gradbenem vestniku. Za knjižno slovenščino v Gradbenem vestniku so doslej skrbeli trije lektorji (preglednica 4). Že obdobji, ko sta Bogo Fatur in Alenka Raič Blažič opravljala to delo, sta spoštovanja vredni. Prepričan sem, da se je na več strokovnih področjih gradbeništva uveljavilo izrazje, ki je bilo po njuni zaslugi prvič uporabljeno v Gradbenem vestniku. Obdobje Ime in priimek lektor slovenščine lektorica angleščine 1963-1980 Bogo Fatur 1981-2005 Alenka Raič-Blažič 2000- Darja Okorn 2006- Jan Grabnar Preglednica 4 • Lektorji Gradbenega vestnika Ves čas izhajanja so bili neposredni sodelavci urednikov tudi tehnični uredniki (preglednica 5), ki so skrbeli za oblikovanje revije po sprejetih vzorcih. Ime in priimek tehničnega urednika Obdobje Število let Prof. Bogo Fatur 1967-1979 (do vključno št. 4-5) 12,5 Dušan Lajovic 1979 (od št. 6-7) - 1985 (do vključno št. 9) 6 Viktor Blažič 1985 (od št. 10-11) - 1986 1 Danijel Tudjina 1987-2003 17 Stane Ožbolt, oblikovanje Mateja Goršič 2004- 7 Preglednica 5* Tehnični uredniki Gradbenega I vestnika Za evidenco naročnikov in finančne zadeve so vseskozi skrbeli v strokovni službi ZDGITS. Kot sklepam po zapisih v Gradbenem vestniku, sta jo po letu 1964 vodila Valentin Marinko in Peter Mandeljc s sodelavci, kasneje, ko je računovodstvo prevzel servis, pa je to nalogo več let kot poslovna sekretarka opravljala Anka Holobar, sedaj pa Eva Okorn. Naročniki Naročniki Gradbenega vestnika so bili od začetka izhajanja podjetja in posamezniki. Skupno število naročnikov je bilo nekoliko manjše od celotne naklade, ki je prikazana v preglednici 6. Leto Naklada 1963 1900 1964 2000 1965 2100 1970 2300 1973 2200 1976 2400 1978 3000 1980-1981 3200 1983 3100 1984 3250 1985 3200 1986 3300 1991 2000 1994 1200 1996 1150 1999 1000 2000 900 2001 3000 2002 2860 2003 2750 2004 3100 2005 3150 2006 3050 2007-2010 3000 Preglednica 6* Naklada Gradbenega vestnika Gradbeni vestnik je tako kot gradbeništvo doživel več kriz. Najobičajnejša posledica je bila padanje števila naročnikov, kar so reševali na različne načine. V uredništvu revije so leta 1969 pripravili predlog, da bi podjetja plačevala za vsakega inženirja in tehnika po 70 din naročnine za Gradbeni vestnik. O usodi tega predloga nisem našel nobenih poročil. Leta 2001 pa je bil z Matično sekcijo gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije sklenjen dogovor, po katerem zbornica plačuje iz članarine zbornice naročnino za Gradbeni vestnik vsem članom. Ta dogovor še vedno velja. Oblikovanje in tisk Zunanji videz ter kakovost tiska in papirja prvih številk sta bila skromna. Leta 1963 se je zunanja podoba spremenila [Bubnov, 1974] in ostala enaka do leta 1983. Takrat se je spet spremenila in ostala enaka do leta 1989, ko je bila spet spremenjena. Podoba naslovne strani je bila enaka tudi od leta 1997 do leta 2003. Sedanjo podobo je pripravila oblikovalka Mateja Goršič za letnik 2004. Leta 1965 so bile določene stalne barve posameznih številk v vseh letnikih. Gradbeni vestnik je bil tiskan na brezlesni papir. Do leta 1972 je bil Gradbeni vestnik tiskan v črno-beli tehniki, nato pa je bil od leta 1998 v celoti tiskan v barvah. Ovitek je bil tiskan v barvah že leta 1974. Gradbeni vestnik so tiskale številne tiskarne (preglednica 7). Obdobje Tiskarna 1951-1954 Umetniški zavod, Ljubljana 1954 Jadran, Koper 1954-1957 Blasnikova tiskarna, Ljubljana 1957 ČZP Ljudska pravica, Ljubljana 1957 Gorenjski tisk, Kranj 1957 Slovenski poročevalec, Ljubljana 1958 Mariborska tiskarna, Maribor 1958 ČP Delo, Ljubljana 1958 Gorenjski tisk, Kranj 1958-1961 ČP Delo, Ljubljana 1963-2000 Tone Tomšič, Ljubljana 2001-2003 Ljubljana, Ljubljana 2004- Kočevski tisk, Kočevje Preglednica 7* Tiskarne Gradbenega vestnika Spletne strani Gradbenega vestnika Gradbeni vestnik ima od leta 2000 v okviru strani ZDGITS svoje strani na svetovnem spletu. Na njih so bili sprva poleg avtorjev in naslovov strokovnih in znanstvenih člankov objavljeni tudi vsi povzetki. V letu 2010 so bile strani posodobljene in vsebinsko obogatene. Od takrat lahko naročniki na naslovu http://zdgits.dobravila.si/ pregledujejo celotne vsebine vseh številk, od vključno letnika 2008 dalje, nenaročniki pa le več kot dve leti stare številke. V načrtu je postavitev vseh številk revije na spletno stran. Financiranje Gradbenega vestnika Izdajanje Gradbenega vestnika je bilo od 1963 do 2000 plačano iz naročnine in oglasov gradbenih in projektivnih podjetij ter podjetij za proizvodnjo gradbenih materialov, manjši del pa iz naročnine posameznikov. Podpore raznih republiških skladov so bile majhne. V tem obdobju ni imel finančne izgube. Že več let ga stalno finančno podpirata Zavod za gradbeništvo in Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Ljubljani. Oglasov je v zadnjih letih izredno malo. Prispevki skladov za podporo periodičnemu tisku so manjši kot 4 %. Najpomembnejši dohodek je naročnina MSG IZS, ki znaša skoraj 70 % vseh prihodkov. Kljub temu se vsako leto nabere za okoli 20 % ali okoli 15.000 EUR izgube, ki jo ZDGITS pokriva iz drugih dejavnosti. Pomen in vloga Vsi članki v Gradbenem vestniku so že dolgo napisani le v slovenščini. To velja tudi za članke, ki jih napišejo tuji avtorji. Gradbeni vestnik objavlja vse povzetke znanstvenih in strokovnih člankov v slovenščini in angleščini. Gradbeni vestnik je edina slovenska znanstvena in strokovna revija, ki pokriva vsa podpodročja gradbeništva kot vede in stroke. V njej imajo možnost objav vsi slovenski strokovnjaki na tem področju. Zlasti mlajši imajo s tem možnost objave recenziranih in lektoriranih člankov pred pripravo mednarodnih objav. Kot avtorji člankov in recenzenti z mejnih podpodročij sodelujejo pri Gradbenem vestniku raziskovalci in strokovnjaki s področij arhitekture, fizike, kemije, strojništva, geologije in rudarstva in pomenijo meddisciplinarne čvrste povezave. Ocenjujem, da je najvažnejša naloga Gradbenega vestnika seznanjanje slovenskih raziskovalcev in strokovnjakov s tujimi in domačimi raziskovalnimi in strokovnimi dosežki na področju gradbeništva in prenos teh dosežkov v našo gradbeniško prakso. K temu prispeva tudi to, da so vsi pooblaščeni inženirji gradbeništva, člani IZS, naročeni na Gradbeni vestnik. Za pomembno nalogo revije štejemo tudi razvoj in ohranjanje slovenskega gradbeniškega izrazja, ki bi bila brez Gradbenega vestnika zelo okrnjena. Uredništvo kot pomembno ocenjuje tudi vzgojo mlajših avtorjev, zlasti strokovnjakov iz prakse, ki niso prisiljeni pisati zaradi zbiranja referenc. Glede objavljanja člankov v tujem jeziku in vključevanja v splošne znanstvene informacijske baze ocenjujemo, da to trenutno s finančnega stališča ni smotrno, saj imajo avtorji na področju gradbeništva veliko možnosti objav v uveljavljenih mednarodnih revijah, omejeni pa smo tudi z razpoložljivimi sredstvi, ki ne omogočajo, da bi Gradbeni vestnik izhajal brez izgube. Poudarjamo, da Gradbeni vestnik redno izhaja vsak mesec že enajst let. Ohranitev tega stanja bo pomembna skrb tudi v prihodnje. S prenovljeno spletno stranjo je Gradbeni vestnik dostopnejši tudi širšemu krogu bralcev. Gradbeni vestnik prejema 22 knjižnic v Sloveniji in ena v zamejstvu. Uredništvo Gradbenega vestnika izmenjuje revijo z več tujimi uredništvi, iz tujine je tudi več neposrednih naročnikov. V mednarodno znanstveno diskusijo so objave v Gradbenem vestniku vključene posredno preko sodelovanja avtorjev v mednarodnih, zlasti evropskih projektih, kjer so objave v nacionalnih revijah tudi cenjene in upoštevane. Zahvala Da Gradbeni vestnik pride do bralcev, je zasluga vseh naštetih in le omenjenih sodelavcev. Vsem nekdanjim in sedanjim sodelavcem velja ob 60-letnem jubileju iskrena zahvala. Za pomoč pri zbiranju podatkov za ta zapis o Gradbenem vestniku se posebej zahvaljujem poslovni sekretarki ZDGITS Evi Okorn in sodelavki knjižnice FGG Barbari Šivec. VIRI Bubnov, S., Poročilo glavnega urednika Gradbenega vestnika, Gradbeni vestnik, letnik 23, št. 11, 1974. Bubnov, S., Trideset let Gradbenega vestnika, Gradbeni vestnik, letnik 30, št. 12, 1981. Čadež, V., Nekaj misli k razpravi o Gradbenem vestniku na seji dne 15. 6. 1977, Gradbeni vestnik, letnik 26, št. 7-8, 1977. Duhovnik, J., Uvodnik novega glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vest- nika, Gradbeni vestnik, letnik 48, št. 11-12, 1999. Lapajne, S., O vsebini Gradbenega vestnika, Gradbeni vestnik, letnik 27, št. 6, 1978. Martinec, F., Kakšna naj bo vsebina našega Gradbenega vestnika, Gradbeni vestnik, letnik 26, št. 11, 1977. Šuklje, L., K razpravi o vsebini Gradbenega vest-nika, Gradbeni vestnik, letnik 27, št. 6, 1978. ZDGITS, Zapisnik občnega zbora ZDGITS 24. 3. 1977, Gradbeni vestnik, letnik 26, št. 2-3, 1977. prof. dr. Janez Duhovnik, glavni in odgovorni urednik OB IZIDU KNJIGE GRADNJA SLOVENSKIH AVTOCEST V OBDOBJU 1994-2009 mag. Gregor Ficko, univ. dipl. inž. grad. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste Knjiga GRADNJA SLOVENSKIH AVTOCEST V OBDOBJU 1994-2009, ki jo je založila Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije (DRC) v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) in družbo DARS, d. d., v oktobru 2010, je bila izdana ob 15-letnici izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in ob zaključku izgradnje slovenskega avtocestnega križa ter v počastitev jubilejnega 10. SLOVENSKEGA KONGRESA O CESTAH IN PROMETU, ki je potekal v Portorožu v času od 20. do 22. oktobra 2010, po enoletnih pripravah s strani DRC in v sodelovanju z enajstimi civilnimi cestno-prometnimi in gradbenimi združenji (Društva za ceste SV Slovenije, Primorske, JV Slovenije in Ljubljane, Združenje asfalterjev Slovenije, Združenje za beton Slovenije, Slovensko geotehnično društvo, Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, Slovensko društvo za inteligentne transportne sisteme, Slovensko društvo za podzemne gradnje, Društvo vodarjev Slovenije). V okviru otvoritvenega programa in osmih tematskih sekcij je bilo predstavljenih 159 referatov, ki jih je pripravilo 268 domačih in tujih avtorjev. Programu kongresa je sledilo okoli 600 udeležencev, med njimi tudi predstavniki iz 8 evropskih držav: Švedske, Finske, Španije, Hrvaške, Avstrije, Srbije, BiH in Nemčije. Organizacijo kongresa je s pokroviteljskimi sredstvi podprlo 37 gospodarskih družb in drugih organizacij iz Slovenije in tujine. Pri zbiranju podatkov in pri pripravi tekstov za knjigo GRADNJA SLOVENSKIH AVTOCEST V OBDOBJU 1994-2009 je sodelovalo več kot 60 strokovnjakov iz različnih strokovnih področij in znanj, ki so z multidisciplinarnim pristopom na visokem kakovostnem in strokovnem nivoju sodelovali pri uresničevanju slovenskega nacionalnega avtocestnega programa. Zbrano in analitično obdelano je bilo veliko število najrazličnejših podatkov, ki so v tem obdobju nastali z uresničevanjem doslej največjega slovenskega gradbenega projekta. V monografiji so predstavljene tudi problematične teme, ki so odkrito spregovorile o negativnih, sicer maloštevilnih dogodkih, ki so se zgodili med izvajanjem programa, ki pa so bili v preteklosti največkrat uporabljeni, pa tudi zlorabljeni za neutemeljeno kritiziranje celotnega izvajanja slovenskega nacionalnega avtocestnega programa s strani slovenskih medijev, politike in laične javnosti. Zakaj smo se slovenski cestno-prometni strokovnjaki sploh odločili za izdajo knjige o 15-letni poosamosvojitveni izgradnji slovenskih avtocest? Dva vzroka sta že našteta: 15-let-nica izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in zaključek izgradnje slovenskega avtocestnega križa ter počastitev jubilejnega 10. SLOVENSKEGA KONGRESA O CESTAH IN PROMETU. Naslednji, pomembnejši vzrok pa je odgovor na številne laži in podtikanja o izvajanju nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki smo jim priča v slovenskem medijskem prostoru v zadnjih treh letih. Vse od začetka izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v letu 1994