IH 7S122 Vk/' _ NASA KOMUNA GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA - VIČ - RUDNIK Uto IV. Ljukliana, januar 1964 Številka 1 MtBD JAVNIMI RAZPRAVAMI NAŠIH OBČANOV V statutu naj se zrcali njegova trajnejša vrednost in pomen • V pretrklem obdobju je predstavljalo sprejetje zvezne in republiške ustave sre- • tlišče vseh družbeno-politienih dogajanj tudi v naši občini. To je bilo obdobje živahne • politične aktivnosti, ki je v najbolj množičnih oblikah razgibala vse naše občane. Na o prek 200 razpravah, tribunah, zborovanjih in predavanjih, je aktivno sodelovalo na o tisoče občanov, ki so živahno razpravljali o predosnutku ustave ter z zrelimi in pa o naprednimi mnenji izražali svoje pripombe ter dajali vrsto novih pobud, kako naj • ustava ureja naš nadaljnji družbeni razvoj. Tako aktivno množično udeležbo vseh delovnih ljudi v razpravah o novi ustavi lahko upravičeno imenujemo najbolj množični ple-Vfecit v zgodovini nove. Jugoslavije, kjer so se UH državljani z navdušenjem izražali za takšno pot graditve naše socialistične družbene urc-tHtvc kot jo nakazuje ustava. Vse ustavne razprave pa so obenem pomc-Uile že priprave za sprejem statuta občine in Matulov delovnih organizacij ter so v mnogo-prispevale k urejanju dejavnosti in druž-koruh odnosov v komuni. Ze le ustavne razprave so se v veliki meri nagibale v širšo Mapravljanjc o družbenem življenju v komuni, krajevni skupnosti in delovni organizaciji. Vse te razprave so bile nadvse skrbno spremljane proučevane. Posebna statutarna komisija, ki jo je l*eooval še občinski ljudski odbor jo zbirala mnenja, pripombe in razne predloge iz teh •Mtavnih razprav in ji je vse to služilo kot Patnembno gradivo k sestavi prvega osnutka občine. "la osnutek pa je bil še v mnogooem nc-P*poln in pomanjkljiv, predstavljal pa je pomembno gradivo, na osnovi katerega so se številne razprave o tem osnutku. Občin-®ki odbor SZDL je bil ]>obudnik vrste ]>o-•ebnih razprav, tako imenovanih tribun, kjer *• kil« i>odrobno obravnavana (josamezna pod-meja družbenega življenja v komuni. Tako so v ®zjcm krogu družbenih delavcev iti strakov-*j*kov bila temeljito obravnavana vprašanja Matutarncga urejanja zdravstva, socialnega var-**v*t šolstva, varstva in vzgoje otrok, prosvetne dejavnosti, krajevnih skupnosti itd. Te tribuno *• statutarno gradino temeljito proučile in dale YrBto konkretnih predlogov. Prav tako so se vršile številne razprave J*di v krajevnih organizacijah SZDL in v ajevnili skupnostih, v delovnih organizacijah tako naprej. Vse te razprave v katerih so sc izražala v«na mnenja, predlogi in napotki, so v ^fogoccm prispevale k uspešnejšemu reševanju ►“oaembnih vprašanj odnosov v komuni. Wjub tako širokim razpravam, ki so se že pa statutarna komisija smatra, da še obstojajo v osnutku pomanjkljivosti, ere ho mogoče popraviti le z uspešno orga-^^•fanimi razpravami, ki bodo k izboljšanju ®t*tuta prav gotovo še mnogo prispevale. . Statut naj bo predvsem akt, ki bo imel hiti ** P01™511! na drugi strani pa ne sme pretog, da bi zaradi pravnega formalizma '^‘jevnl razsoj naprednejših oblik družbenega ^ Jt-fja v komuni. Zato mora biti tak, da ga j^Po potrebi možno dopolniti in spremeniti, °l' 1*0 to pač zahteval razvoj nadaljnjega **v|jenjn. . V tem statutu tudi ni bilo mogoče podrob-v k ^' vseh i>odročij družl>encga življejija važ mv‘U,i 8,11 1® ttačelno ureja nekatera zt>cjša vprašanja, ki so jiomembna in delo v komuni, za delo . _______J _ ^gonov oblasti in družbenega samoupravljanja delo>r^-V*Cfi 'n občanov, odnose med Vnhm organizacijami in občino itd. p j... v »ekatcrili dosedanjih razpravah so 114to l'* <^’ '/r'lzu nekateri predlogi, ki jih °misija ui mogla upoštevati. Tako niso za življe-in organizacijo podrobneje obravnavane v statutu nekatere zadeve, katerim že ustava sama daje dovolj [Hjudarka. Vrsta predlogov pa se nanaša na vprašanja, ki so že urejena z raznimi zakoni za razvoj iu poglabljanje samoupravljanja v občini in delovnih organizacijah oh čim širšem in neposrednejšem sodelovanju vseh delovnih ljudi. Trdne temelje za razvoj in krepitev celotne družbene ureditve in materialne osnove komune pa daje tudi nov gospodarski sistem, ki temelji na doslednem uveljavljanju načela delitve dohodka po vloženem delu. Ob teh pogojih obravnava osnutek statuta načrten in skladen razvoj gospodarstvu iu drugih služb v’ komuni, ter družbeno vlogo občine v gospodarskem razvoju in sistemu financiranja organov družbenega upravljanja pri občinski sku|>šcitii, bodo v znatni meri prispevali k boljšemu delovanju družbenih služb. Te dni je dala občinska skupščina v javno obravnavo osnutek statuta občine. Osnutek statuta je občinska skupščina že obravnavala na skupni seji z občinskim odborom SZDL in občinskim sindikalnim svetom, kjer je bil sprejet zaključek, da osnutek statuta vsekakor ni popoln ter je v njem potrebno še marsikaj izpopolniti, vendar je bil sprejet sklep, da je Razprave u statutih delovnih organizacij so zajele pri nas domala že sleherni delovni kolektiv beseda o novi tovarniški „ustavi“ Tudi v ŽIČNICI je to pot stekla in posebnimi predpisi. Osnutek statuta tudi ne določa konkretneje delovanja posameznih področij družbenega življenja v komuni, predvsem družbenih služb, ker hi s tem postavili preozke okvire za nadaljnje izpopolnjevanje obstoječih odnosov ter krepitev in poglabljanje sistema samoupravljanja v komuni. Osnutek statuta skuša dosledno zagotavljati samostojnost in samoupravnost vseli delovnih organizacij ter obenem onemogoča kakršnokoli upravno administrativno poseganje v pristojnosti delovnih organizacij. V statutu sc uveljavljajo težnje j ki demokratičnem odločanju in izvrševanju vseh družbenih zadev neposredno po občanih ali organih družbenega samoupravljanja. Tako je v osnutku občina zasnovana na demokratičnih odnosih ter vzajemni povezanosti občanov in njihovih organizacij. Osnutek tudi nakazuje jKiti in na možnosti za nadaljnje izpopolnjevanje družbenih odnosov s krepiti ijo samoupravnih organov. Pogoj takega delovanja družbenih mehanizmov v komuni sta vsekakor družbeni nadzor in javnost dela vseh organov in organizacij kar osnutek jasno poudarja. Komuna temelji na samoupravnosti in samostojnosti delovnih organizacij ter zagotavlja široke pogoje in možnosti družbenih služb. Občina in njeni organi opravljajo pomembne naloge pri programiranju in usklajevanju gospodarskega razvoja ter sodelujejo z delovnimi organizacijami pri reševanju problemov proizvodnje in gospodarjenja. Odnosi med delovnimi organizacijami in občino ▼ današnjih pogojih družbenega življenja, temeljijo predvsem na družbenih normah, vzajemnem sodelovanju in skupnih interesih proizvajalcev, in jHilrošnikov. Ti odnosi še niso povsem usklajeni in jasni, zato bo razvoj nujno privedel do naprednejših in novih rešitev v odnosih med delovnimi organizacijami in komuno, kar bo vodilo k uspešnejšemu in še hitrejšemu' razvoju gospodarstva. Temeljite razprave, predvsem v delovnih organizacijah bodo lahko marsikaj prijKunogle k ustreznejšemu reševanju teh vprašanj v statutu. Področje delovanja družbenih služb, kar je ena temeljnih nalog občine, obravnava osnutek statuta predvsem v težnji za čim uspešnejšim zadovoljevanjem potreb občanov z zagotavljanjem finančnih sredstev ter s pomočjo krepitve vloge samoupravnega sistema v delovnih organizacijah na teh področjih. Ustrezni načini financiranja ter krepitve družbene vloge svetov kot [Klinično izvršilnih organov in pa kljub temu zrel, in da ga občani čim bolj temeljito obravnavajo ter s konstruktivnimi predlogi in mnenji prispevajo k dokončnejšiin določbam statuta. V prvi letošnji številki berite: • Osnutek statuta nase občine pred občani » Visoka društvena jubileja » Oti skromnih začetkov do visokih priznanj • Obetajoča prihodnost, ki ne pozna meja » Rakitna — novo rekreacijsko središče » Ali že veste, da ... • ,,Našit komuna" se predstav lja svojim bralcem • Na Igu so zapele prve lopate » „Kekec“ na škofeljskem odru • Urednik vam • Zanimivosti iz naših krajev » Odločneje kot kdajkoli poprej, slikanica in še marsikaj IN MEMORIAM Jože Mesarič Oi) zaključku redakcije smo prejeli žalostno novico, da je 14. jamiuarja |na neurološko-kirurgič-nem oddelku ljubljan. bolnišnice nenadoma preminil Jože Mesaric, 'direktor Komunalnega podjetja Vič in nekdanji predsednik občinskega sindikalm. sveta Vič-Rudinife. Pokojni Jože Mesarič se je rodil 16. oktobra 1925 v Petetincih. Izhaja iz delavske družine. Že v zgodnji mladosti se je pridružil naprednemu gil>anju, ki ga je prevevala domala sleherna njegova misel. Že 1947. leta ga zasledimo v vrstah SKOJ-a. od 1945 pa v organizaciji naših sindikatov. Leto dni kasneje srečamo Jožeta Mesariča na vodilnem mestu v sindikalni podružnici Celjskih opekam, kasneje v podružnici ljubljanske opekarne „Grad“, leta 1955 pa kot tajnika občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Vič. Na tem delovnem mestu je ostal vse do leta 1957, dve leti pozneje pa ga je delovna vnema, ki se mu je vsesala kot vsakdanja potreba, pripeljala spet na naš sindikalni svet, kjer je bil najprej tajnik, od leta 1961 pa njegov predsednik. Pred poldrugim letom je odšel Jože na novo delovno mesto kot direktor Komunalnega podjetja Vič, kjer ga je doletela tudi prezgodnja smrt. Bil je član občinskega komiteja ZKS, plenuma in predsedstva občinskega sindikalnega sveta, aktivno pa je deloval tudi v drugih družlveno-političnih in množičnih organizacijah v naši občini. S smrtjo Jožeta Mesariča smo izgubili izredno delovnega in priljubljenega tovariša, maš list pa svojega nepogrešljivega sodelavca, ki mu je bil zvest vse od časa, ko smo v „Naši komuni“ odprli njeno prvo stran. Svojcem izrekamo naše maj-globje sožalje. Jg daljne imAi V okviru praznovanja Dneva JLA je na pobudo Društva prijateljev mladine obiskal Dakijcv odred v Daljni vasi, Janko Mehle, ki je med NOV doživel med drugim tudi napad na Drvar. Kot domačin je s topi« domačo besedo opisal napad na Drvar. Ker je tudi sam doživel napad na Drvar, je bilo njegovo pripovedovanje še toliko bolj prepričljivo, našim pionirjem pa je približal slavne dneve naše borbe za svobodo. Ravnatelj osemletke iz Šmartnega pod Šmarno goro je za zaključek zavrtel še film in s tem lepo dopolnil pripoved tovariša Mehleta. Pionirji so se izvajalcem prisrčno zahvalili in ob koncu uvedli kratek kulturni program. MED DELOVNIMI KOLEKTIVI Obetajoča prihodnost, ki ne pozna meja 25. december 1963. Dan, ki bo ostal v kroniki ljubljanske Žičniceu zapisan z zlatimi črkami. Teden dni pred koncem leta je kolektiv tega podjetja ob Tržaški cesti prvič v svoji zgodovini dosegel 1 milijardo celotnega dohodka. Se več. Do konca poslovnega leta so v tem našem delovnem kolektivu zabeležili celotni dohodek v vrednosti 1 milijarde 3 milijonov in 700 tisoč dinarjev! Uspeh, ki se mn prav gotovo ni nihče nadejal. S to delovno zmago se je „2ičnica‘: Uvrstila med naša redka podjetja, kaj redka .^milijardna" podjetja. Sicer pa prepustimo raje besedo kar direktorju Stanetu Grči: „Prvie v naši zgodovini smo 25. decembra lani dosegli ta delovni uspeli. Ne govorim rad o naših uspehih in o zaslugah, raje kaj več o načrtih in jmorda o tem, kako so nekateri bili pesimistično razpoloženi spričo naše nič kaj smele poti v začetku leta. Predvsem je bila tu bojazen za naš trg. Kot je znano, je kupec naših izdelkov lesna industrija, in po spremembi instrumentov v lesni industriji, ki so pogojeni s strojno lesno opremo, so šle stvari le precej na bolje. Narasla je kupna moč in to je bil vzrok, da smo v našem delovnem načrtu krenili na pot hitrejših proizvodnih uspehov. In kaj je še toliko bolj zanimivo, zdaj, ko govorimo o naši „milijardi5£. Morda se sliši malce čudno, vendar pa je res, /o povečanje. Pri vseh naših prizadevanjih pa pogrešamo marsikaj, kar seveda v mnogocem odločujoče vpliva pri izpolnjevanju proizvodnih nalog." ,,'Kaj vas torej najbolj ovira pri proizvodnji?" „Prostori in spet prostori. Ti so tudi ozko grlo v vsej naši proizvodnji. Manjka nam prostorov za montiranje strojev, zato je naša naj večja želja, da bi letošnje leto začeli z gradnjo novih tovarniških prostorov. Najprej hi prišle na vrsto strojne in montažne delavnice, za njimi pa še ostali tovarniški Povrnimo se zdaj k gradnji nov« .,Žičnice". O njej meni tovariš Grča: „Za gradnjo novih tovarniških objektov bi bila za letošnje leto, torej za začetek, predvidena lastna sredstva v vrednosti 160 milijonov' dinarjev. Pred tem naj še povem, da jvodjetje predvideva, da bi novi prostori stali v bližini Tovarne vijakov, torej na nekoliko oddaljenejšem prostoru, saj je sedanje okolje izključno stanovanjsko in ni v perspektivi mogoča resnejša razširitev' tovarniških objektov. Naročena je Že tudi oprema, ki bi izpopolnila hdve tovarniške objekte, če pa bo šlo vse po sreči pričakujemo, da se bomo selili poleti prihodnje leto." In če dodamo k njegovemu pripovedovanju še kanček naših' misli. Le Stane Gri-a, direktor ..Žitnice1': „Da bi enkrat nove, prepotrebne le prinli na zeleno vejo delovne prostore mislim v svoje prostori. Pri delu pa se nam čestokrat porajajo težave, ne toliko zaradi zaslužka, kot spričo slabih delovnih pogojev, v katerih ustvarjajo naši delavci. In prav ob tem moram pohvaliti delovni kolektiv, ki mnogokrat tudi ob praznikih in nedeljah ni poznal počitka, ko je šlo za delo, ob njem pa za ugled podjetja nasploh. Mnogi izmed naših tovarišev so prenekaterikrat tudi po več nedelj zapored delali v svojih delavnicah, da bi izpolnili svoje obveznosti. Morila je prav v tem tudi moč našega delovnega kolektiva!" Kf«! llBBiM Takšno jc zdajšnje zunanje obličje ,,Žičnice11 J>f‘*v v teli prostorih so 25. decembra 1963 zabeležili doslej največjo delovno zmago. Ta dan so namreč dosegli prvo „inilijardo" v zgodovini „Žirniec1; skop podatek, da bi se količinska proizvodnja povečala od zdajšnjih 701 tone na 1247 ton po investiranju in da bi vrednost proizvodnje dosegla po investiranju že vrednost 1 milijarde 680 milijonov dinarjev', torej v razdobju enega leta, jc želja kolektiva s Tržaške ceste več kot samo želja. Stisnjeni ob razgibanosti časa si sami krojijo svojo prihodnost. Priliodnost, ki je obetajoča Itolj kot kdttjkoli poprej. In vsi mislijo tflko. Čemu ne bi tudi „Zičnica“ stopila korak dlje. S svojo ,,milijardo", ki bo ostala Izahclcžcna v analih 25. dc:combra 1963, naj sc odpre tutli nova stran v dehi tega nadvse skrlmega podjetja s Tržaške ceste. In čemu ne bi prihodnje leto nazdravili novi „milijardi“ že v svetlejših tovarniških prostorih, zadovoljnih obrazov in široko nasmejanih lic. Želja, ki le ni tako daleč. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINE LJUBLJANA-VIC-RUDNIK IN ZAVOD ZA LETOVANJE MLADINE, ŽELITA VSEM DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE, DRUŽBENOPOLITIČNIM IN DELOVNIM f ORGANIZACIJAM, SREČNO NOVO LETO 1964* jOB 15-LETNICI NAŠE GLASBENE ŠOLE Od skromnih začetkov do visokih priznanj ; Kadarkoli govorimo o glasbenem šolstvu, mislimo predvsem na glasbeno vzgojo. Beseda vzgoja nam namreč pove veliko več kot pouk,. *ola in šolanje. Prav pri pouku glasbe, ki zajema izobraževanje in vzgojo, lahko posredujemo otroku toliko lepih doživetij, da se »am vzgojni smoter takorekoč ponuja, seveda «b kvalitetnem delu. Kvaliteta glasbenega pouka pa je odvisna od več faktorjev, med drugimi od strokovnih kadrov, |>ogojev dela in •d tradicije. S pravilno kadrovsko politiko si je pridobila Glasbena šola Vič-Rudnik, vrsto izvrstnih •»enih moči, Id se poleg svoje strokovne izobrazbe, živo zanimajo za napredek vsakega učenca posebej in ne gledajo na uro, kadar pripravljajo učenca za nastop. Starši dobro Vedo, da se v eni uri pouka na teden ne da pripraviti učenca za kvalitetni nastop in da so tu potrebne dodatne vaje, ki jih pa računovodstvo ne prizna.. Kolektiv G laškem1 šole Vič-Rudnik slovi po vzornih delovnih odnosih. Vse delovne akcije si kolektiv med seboj porazdeli in jih načrtno in sistematično izvaja. Mnogi uspehi na šoli so plod prav te zavestne delovne discipline kolektiva. Človeku pa je potreben prav v času tehnike, robotov, računskih strojev, investicij, planskega dela, neki predih iti vstop v svet, ki ]>obira elemente svojega obstoja prav iz takega vsakdanjega življenja, a ga umetniško izoblikuje (v barvah, plesu, tonili ipd.) in ga dvigne v duhovni svet, ki nadalje bogati in plemeniti človeški roti. Tu gre bolj za čustveni svet, ki daje življenju poseben mik, za duhovno bogatitev, za bogastvo, ki daje življenju zadovolj- Prof. Cvetko Budkovie, direktor Glasbene šote Nič. ki praznuje letos že to-letniro svojega tlela ZAPISALI SO Krlfflte, mnenja, zapisi Sinoči, 3. junija 1955 jc priredila Državna glasbena sola Ljubljana-Vič v počastitev 10. obletnice osvoboditve javni nastop svojih uscnccv. Vsi učenci so bili skrbno pripravljeni in so Uidi nenavadno dobro izpolnili svojo nalogo. Isto velja godalni ansambel in pevski zbor, kar priča o resnem prizadevanju sole in pomeni že lep nivo. Slovenski poročevalec 9. junija 1958 V šolskem letu 1957/58 jc priredila ^tska glasbena šola 14 produkcij v občinski stavbi na Trgu mladinskih delov-•dh brigad. Tu ji je občina Vič zagotovila prostore za pouk z dvorano z zmoglji-Vo«tjo 150 obiskovalcev. (Danes ima šola ▼ istih prostorih 420 učencev.) Vodstvo Glasbene šole Vič je delovno i® kot posebnost njihovega dela jc treba omeniti komentirane nastope, ki so jih priredili v Domu „Malči Beličeve1*, v Zavodu za slepo mladino, učencem osnovne sole na Vrtači in drugod. Rafael Ajlec »Delo**, 9. junija 1959 EWojna raven prvih dveh produkcij Glasbene šole Vič kaže na zelo dober in prizadeven pedagoški kader in na nje-govo čvrsto vodstvo, ki zanesljivo vodi **čenče do uspehov. Uroš Prevoršek Slovenski poročevalec 10. Junila 1957 Glasbena šola Ljubljana-Vič si je pod vodstvom prof. Milene Štrukelj-Verbičete ustvarila že velik sloves . . . Pravo senzacijo pa je vzbudila komorna skupina treh glasbeno izredno nadarjenih in glasbi zelo predanih bratov Lorenz: Primoža (klavir), Tomaža (violina) in Matije (čelo), ki ao s prekrasno izvedbo drugega stavka Schumannovega Tria v D-duru (na pamet) izzvali pri poslušalcih viharno odobravanje. Karo, pahor .Večer*, 10. IX. 1958 Kaj je vplivalo na te tri mlade fante (Tomaž, violina, 13 let; Primož, pianist, 16 let in Tomaž, čelist, 19 let) — da so nam polni dve uri tako zavzeto, navdušeno, poglobljeno in zn svojo mladost več kot dovršeno muzicirali? Ze tehnično se naučiti dvourni komorni spored jc za vsakega posameznika sila zahtevna reč, ves spored znati na pamet — igrali so brez not — pomeni ogromno vaj in iztirjen spomin; vliti vsej tej brezštevilni kopici not umetniško življenje, pa vzbuja s|>oštovanjc še pri odraslih, rutiniranih umetnikih-izvnjalcih. Koliko truda, prizadevanj in vztrajnosti tiči za takim koncertnim večerom, ve le tipli, ki jc že ure in ure sedel za instrumentom in mu skušal izvahiti čudovite zvoke, ki opajajo in plemenitijo človeško srce in duha! VIado Golob stvo in polnost, duševni mir, tovariško pripravljenost za dobro delo. Ali imajo te dobrine morda kakšno zvezo z glasbeno vzgojo? Na to vprašanje je teže odgovoriti na kratko. Glasba je umetnost — smo se učili nekoč — ki vpliva na človekovo čustvovanje. Vendar to ne drži povsem. Kdor sc jc učil neko glasbilo dobro ve, kako močno je treba misliti, premišljevati, zapomniti sc, vaditi in uriti, predno lahko zaigra skladbo tako, da občuti poslušalec tudi izraz njegove osebnosti. V vse to delo je vložil mimo čustvovanja vsekakor več razuma in s|M>mina. Študij glasbe zahteva tedaj mnogo razumskega, pa tudi mehaničnega dela, privajenosti, vztrajnosti, notranje discipline, natančnosti in znanja. Šele ko učenec obvlada elemente tehnike (notna slika, ritem, fraziranje, harmonija, dinamika itd.), zablesti njegovo neposredno notranje spoznanje v umetniškem čaru, ki ga s poslušalcem priklene v čustvenem vzgibu le]>cga, včasih nenavadnega in enkratnega doživetja. Tedaj ue govori toliko misel, kot srce. In v tem se štndij glasbe razlikuje od študija natančnih predmetov. Pri tem mora obvladati učenec več elementov hkrati. Ti elementi vzgoje pa oblikujejo visoko etično, estetsko in humano osebnost. Za vse vzgojne vrednote sc nenehno bori — v okviru 56 glasbenih šol v Sloveniji — tudi Glasbena šola Vič-Rudnik. 2e od svojega nastanka (leta 1949), kaže tisto resno vzgojno-umetniško prizadevanje, ki ji je prineslo toliko vidnih uspehov in pohval. Pod skrbnim in prizadevnim vodstvom prve direktorice, prof. Milene Štmkclj-Verbičeve, jc odprla šoki že kmalu po ustanovitvi vse oddelke za glasbeno vzgojo: klavirski, godalni, solo pevski, teoretični, oddelek za pihala in trobila ter tečaj za predšolske otroke in cicibane. K ugledu šole sta prispevala levji delež klavirski in godalni oddelek, kot številčno najmočnejša oddelku na šoli. Godalni oddelek si je pridobil s sistematičnim delom in pod veščim in strokovnim vodstvom poznejšega direktorja prof. Matije Terčelja, simpatije ne samo na področju naše občine, pač pa tudi v okrajnem, republiškem iti zveznem merilu. V razmeroma kratkem času si je vzgojil aktiv godalnega oddelka vrsto odličnih mladih violinistov kot solisti, ali pa združeni v godalnem orkestru, na mnogih revijah, tekmovanjih, nastopih, aka-demijah — najboljše ocene. Med vidrami uspehi orkestra Glasbene šole Vič-Rudnik jc treba še posebej omeniti zvezno tekmovanje (orkestrov v Beogradu, usjtclc nastope na okrajnih in republiških revijah v Ljubljani, Kamniku in drugod. Posebno mesto v komornem muziciranju si jc pridobil pod vodstvom prof. Terčelja klavirski trio bratov Lorenz, ki žanje danes — čeprav so že vsi trije njegovi čhmi študentje Akademije za glasbo v Ljubljani — uspehe že v mednarodnem merilu. Laskave kritike so priča solidni začetni jtodlagi. Vendar pa najdemo tu še mnoge druge učence soliste iz vseh oddelkov, ki so končali Pri vsaki vaji jc treba zvrhan koš dobre volje in potrpljenja pa tudi zbranosti, da izzveni skladba po notnem črtovju mm VESTE DA . . . smo natisnili osnutek statuta naše •Itčiuc v 10.000 i /.voiii li in da ga bodo dobili v roke v vsaki naši hiši. ... I«) letos za jugoslovanske pionirske čgre v naši občini na voljo 500.000 din. ... so bili v „Letu tehnične kulture mladih** med najprizadevnejšimi v Polhovem Gradcu, kjer so priredili razstavo tehničnih izdelkov, pripravili pa so tudi pionirski prometni dan. Med najprizadevnejšimi sta vsekakor foto in radioamu-terski krožek, zasluga za te uspehe pa gre v veliki meri ravnatelju šole, tov. Jožetu Kavčiču. ... bo do letošnjega poletja zdravstveni dom na Rudniku bržčas že nared. . . . predvidevajo v letošnjem letu gradnjo turističnega objekta na Rakitni, z njim pa bo treba urediti tudi umetno jezero. K tem gradnjam sodi še ureditev vlečnice na Rakitni in na Kureščku ter urejevalna dela okolice Iškega Vintgarja. ... jc občinska skupščina na svoji zadnji seji v lanskem letu razpravljala čudi o problemih družbeno neprilagojene mladine in ugotovila, da imamo v občini po podatkih 1962. in 1963. leta kar 220 primerov družbeno neprilagojene mladine v starosti do in nad 14 let. Samo lani jo bilo v vzgojnih zavodih kar 65 mladoletnikov . Temu problemu bo treba v pri-liodnje posvetiti kar največ jo pozornost. ... so vsi delavci iz rednega delovnega razmerja, ki prejemajo osebne prejemke do 20.000 dinarjev mesečno, oproščeni plačila dopolnilnega proračunskega prispevka. . . . bodo telovadnico osnovne šole v Trnovem začeli graditi šele v prihodnjih letih, ker tu čas ni na voljo dovolj finačnih sredstev. Pa spet malce potrpljenja, kajne?! ... bo urbanistični načrt za področje Iga izdelan v1 letošnjem letu. .. . letošnje leto še nc 1k> mogoče urediti električnega omrežja za Hruševo in del Gaberja. Vzrok kot vselej — pomanjkanje finančnih sredstev. ... za zdaj še nc bo mogoče govoriti o podaljšku vodovoda na Vrhovcih, saj tudi za ta dela letos ne l>o na voljo dovolj denarju. ... smo dobili za nekatere mestne ceste in ulice nova imena. O njih pa kaj več prihodnjič. ali še nadaljujejo glasbeni študij na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje na AG, ali pa so že priznani koncertanti (Olga Skalar, ki se trenutno izpopolnjuje v Belgiji). Predaleč bi zašli, oe bi analizirali vse nadrobnosti uspehov, ki jih je dosegla v času 15-lctncga dela Glasbena šola Vič-Rudnik. Sodimo, da govorimo v vzgoji vse preveč o vrhunskih storitvah, premalo pa o tistem tihem, plodnem delu, ki vzgaja in oblikuje notranji lik človeka do mere, ki je potrebna, da lahko kulturne dobrine sprejema in jih razume. Za razumevanje glasbe in umetnosti pa jo vendar potrebna določena izobrazba, brez katere ostane človek ob strani za umetniško vredne stvaritve. Te odkrivamo, v vsej lepoti samo, če razumemo jezik s katerim govore.. Brez glasbene izobrazbe postane lahko v ušesih poslušalca najlepša glasba dolgočasna puščava, lepota, ki te ne gane in te pusti neprizadetega. In prav v tem pogledu imajo glasbene šole svoj pravi smisel in pomen. Poslušanje žive glasbe nam nudi več užitka, kot ce poslušamo glasbo s plošč. Zvok je svež, naraven, izvajalce gledamo pred seboj v ognju' umetniškega izraza. Zato so komentirani nastopi učencev viške glasbene šole pravo doživetje za učence 2., 3. in 4. razredov osnovnih šol. Glasbeni pedagogi nenavadno vešče poda- (Nadaljcvanje na 4. strani) VISOKA DRUŠTVENA JUBILEJA DEVET DESETLETI] V BORBI PROTI OGN]U Dne 15. decembra sta Gasilsko društvo Viž in Industrijsko gasilsko društvo Tobačne tovarne slavili visoki jubilej svojega dela. 'JO let. nesebičnega in humanega delu prostovoljnih gasilcev. V tej dobi se je sicer članstvo menjavalo, toda cilj in naloge so od ustanovitve d niš te v do danes ostale iste. Pomagati sočloveku v nesreči in varovati stvaritve družbe in delovnih rok. Pokroviteljstvo nad proslavami je prevzel predsednik občinske skupščine Vič-Rudnik inž. Slavko Jakofčič. Na proslavi pa so bili: predsednik Gasilske zveze Slovenije Metod Rotar, predsednik občinskega odbora SZDL Stanc Virtič, predsednik okrajne gasilske zveze prof. Branko Božic, komandant poklicne brigade Milan Vrhovec, predstavniki vseh ljubljanskih občinskih zvez ter številni predstavniki družbe- no-političnih organizacij, krajevnih skupnosti ter nad 200 gasilcev. Na svečani seji je pred-tovamc gasilski odlikovanji 1. stopnje. Gasilska priznanja sta prejela oba predsednika društva Marijan Zdešar in Rudolf Oman ter člani: Rudolof Pogačar, Peter Novak, Jože Čampa, Franc Modic in Vinko Nebec. Iz kronike društva na Viču vidimo, da jc bilo društvo ustanovljeno leta 1872, in je bilo takrat v deželi Kranjski že tretje društvo. Ze dve leti kasneje so zgradili majhen gasilski dom. Prvi predsednik društva je bil Andrej Knez, takratni župan občine Vič. Svoj prvi večji „ognjcni krst“ je društvo doživelo leta 1877, ko je požar uničil 23 gospodarskih poslopij, 12 kozolcev, ter mnogo pridelkov, opre-pripcl na prapora društva z Viča in Tobačne me in ostalega materiala. Druga večja katn- Na slovesnosti ob 90-letnici gasilskega drnštva z Viča in industrijskega gasilskega društva Tobačne tovarne je govoril tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Metod Rotar. Od skromnih začetkov . . . (Nadaljevanje s 3. strani) Bednik Gasilske zveze Slovenije Metod Rotar jajo pravljično snov ali snov iz vsakdanjega življenja v obliki ugank ali zapletenih in zanimivih vprašanj; glasim jim ilustrirajo učenci in sošolci njihove starosti. Pri tem jih seznani predavateljica z instrumenti, ustrojem skladbe, z načinom komponiranja in instru-mentacije, z življenjepisom skladateljev, itd. Samo decembra jc pripravila Glasbena šola Vič 14 komentiranih nastopov, ki so jih sprejeli na šestih osnovnih šolah z navdušenjem. Poleg tega je priredila šola za Dan republike in Dan JLA, 18 nastopov z orkestrom, solisti, komornim ansamblom, liarmoni-kašldm zborom, v povezavi z zborom Osnovne šole Vič itd. Pomnožen godalni orkester je nastopil ob 29. novembru v Laškem, s pevskim zborom tamkajšnje osnovne šole in žel številna priznanja. Glasbena šola vrši na ta način svoje kulturno poslanstvo v okviru občine, pa tudi Izven nje. Ustvarila si jc že lepo glasbeno tradicijo, ki jo bo razvijala še vnaprej. Vodstvo šole se s kolektivom šole zahvaljuje odgovornim občinskim in družbenim predstavnikom, zlasti pa predsedniku občinske skupščine inženirju Slavku Jakofčiču za polno razumevanje pri perečem vprašanju prostorov, ki ga skuša rešiti občinska skupščina z gradnjo nove glasl>cnc šole. Ta že 15. leto gostuje v neprimernih in pretesnih prostorih občinske stavbe. Nova glasbena šola naj bo veliko kulturno žarišče za viške občane, ki so doslej pokazali in dokazali toliko smisla za eiio izmed najlepših umetniških zvrsti za glasbo. Prof. CVETKO BUDKOV1C strofa je doletela prebivalce Viča leta 1903 ob veliki povodnji. S pomočjo vaščanov so leta 1931 pristopili k gradnji novega doma, ki je še danes V ponos Vičanov. Leto kasneje jc bil dom dograjen in izročen svojemu namenu. 7. okupacijo naše dežele leta 1941 pa jc društvo prenehalo delovati. Zavedni viški gasilci so se vključili v nnrodnoosvol>odilno gibanje. V partizane sta prva odšla Marijan Novak in Jože Peterca. Oba sta kasneje darovala svoji mladi življenji. Iz internacije sc niso vrnili, dolgoletni tajnik društva Andrej Peterca in njegov brat Janez Peterca. Tragična smrt je doletela v internaciji tudi Francko Novakovo. Med dolgoletnimi člani, ki se jih še danes spominjamo so: Vili Sulc, Jože Peterca, Tine Kolar, Janez Pogačar in Avgust Petrič. Po osvoboditvi je društvo zaživelo, nudilo članstvu strokovno izobrazbo ter uspešno sodelovalo na večjih in manjših požarnih in drugih akcijah. Nov sodobni avtomobil, ki ga jc društvo prevzelo, je velik uspeh aktivnosti vseh naših članov. Predsednik Industrijskega gasilskega društva Tobačne tovarne, Rudolf Oman, pa je v svoji kroniki povedal, da jc bila z dograditvijo objektov Tobačne tovarne in pričetkom izdelovanja tobačnih izdelkov, leta 1873, ustanovljena tudi gasilska četa. Da je četa tobačne tovarne dosegla takoj po osvoboditvi tako vidne uspehe jc bila zasluga takratnega direktorja Mirka Kneza, ki jc bil istočasno tudi predsednik društva in sicer do njegove upokojitve. Vodstvo tovarne in četa i>osyečata danes vso skrb |M>žarni preventivi, zato ni bilo po osvoboditvi v tovarni večjih |>ošarov. Za uspehe društva so zlasti šc zaslužni: Mirko Knez, na<& RAZgOlrOR Rakitna novo rekreaci]sko središče Kadar steče beseda o Rakitni je ob njej skoraj s filmsko naglico, 'Andrej Suhadolnik, predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze. 2c zadnjič, ko smo v uredništvu segli v besedo o Rakitni, njeni turistični poti in obetajočih perspektivah. ki jih tod okrog ne manjka kot spomladanskega brstja, je tovariš Suhadolnik kaj hitro spregovoril o svojem kraju. O kraju, o katerem bomo bržčas že v bližnji prihodnosti slišali šc marsikaj. Načrtov, želja in obetov ne manjka tudi na Rakitni, sicer pa prepustimo besedo s prijetnim turističnim pomenkom raje kar Andreju Suhadolniku. „Prav je, da enkrat začnemo govoriti tudi o naši Rakitni. In čemu ne bi govorili zdaj, ko je za to čas kot po naročilu. No, beseda da besedo, in res je kar govorijo ljudje, da naj bi Rakitna postala rekreacijsko središče prihodnosti. Poglejmo samo nekaj načrtov. Med mnogimi naj izluščim le tiste, ki naj bi prišli sprva na vrsto. Po urbanističnem načrtu naj bi Rakitna postala v bližnji prihodnosti najbližje ljubljansko rekreacijsko središče v letni in zimski sezoni. To pa naj bi bilo torej za začetek kar dovolj." „Kaj naj bi torej uredili najpoprej?" „2e spomladi predvidevano gradnjo novih weekcnd hišic, ki naj bi kasneje tvorile večje naselje v neposredni bližini umetnega jezera." „Kdnj pa sc boste pptem lotili ureditve umetnega jezera?" „Najprcj smo mislili, da bi uredili umetno jezero s prostovoljnim delom. Strokovnjaki so ugotovili, da bi se to obneslo. Za samo ureditev jezera pa so nam obljubili 4 milijone dinarjev. Seveda bo treba k ureditvi pristopiti čimprej, saj pomlad že trka na duri in ne bo več časa za odlašanje." „Kdaj naj bi potemtakem ob umetnem jezeru stekla še smučarska vlečnica?" „Tudi načrti za smučarsko vlečnico so predmet mnogih razprav med domačini. Kot kaže, naj bi bila vlečnica nared že kar se da hitro. Vlečnica naj bi bila dolga 1006 metrov." „Kaj vse si lahko še obetamo EMI Rakitni?" „Načrtov ne kaže ovreči. Delati bi« treba s skupnimi močmi. In teh pri nas ni malo. Po letošnjih obetih naj bi na Rakitni zaceli z gradnjo vodovoda, že poprej pa smo uredili tudi marsikaj. Informacijsko pisarno, izdali smo rež ;.v V; Kil M prospektov, na voljo je več zasebnih ta-riptičnih sob, ki se jih gostje kaj radi poslužujejo. Sem sodi še misel za čimprejšnjo gradnjo hotela, pa spet skrb aa čim prijetnejše počutje naših gostov ia turistov in zvrhan koš želja, Id jim pa sami prav gotovo ne bomo kos. Vendar pa bomo storili vse, kar je v naših močeh. In teh moči ni malo, kot bi morda kdo mislili" Res je. Teh moči ni malo. In prav ta moči bodo iz leta v leto krojile podoba novi, turistično razgibani Rakitni Vse do danes skritem kraju, ki bo v najbliiji prihodnosti zapisal svoje ime med naša najbolj obiskana turistično - rekreacijska središča. Franc Dobnikar, Alojz Gabrovšek, Janez Kušar, Rudolf Oman, Vinko Nebec, Milan Stok in Frane Miš, ter še vrsta zavednih tovarišev in tovarišic tega društva. Pred zaključkom svečane seje so z enominutnim molkom jHičastili spomin umrlih tovarišev, pred spomenik ]>adlili borcev na Viču iln v Tobačni tovarni pa so položili vence. Na okrašeni tribuni pred gasilskim domom jc bila svečana predaja novega tipiziranega vozila društvu z Viča. Ob igranju dr- V Velikih Laščah so zaključili večerno polilično šolo Pred dnevi se je kaneal pouk ma večerni politični soli v Velikih Laščah. Solo jc organiziral Občinski komite ZKS Ljubljarui-Vič-Rudnik s sodelovanjem Delavske univerze. Sola je v celoti dosegla svoj namen. Slušatelji so si poldrugi mesec nabirali znanje iz področja družbene ureditve, ekonomi-ke, mednarodnih odnosov v sodobnem svetu itd. Seznanili so se tudi z našim nadaljnjim razvojem in z nalogami SZDL in ZK pri ustvarjanju novih bdnosov v maši družbi. Zaključni izpitni razgovor s slušatelji je pokazal solidno znanje in obvladanje snovi. ir. L. žavne himne jc zastopnik občinske skupečuM prerezal simlmlični trak ter izročil predsednik« društva, ključe avtomobila. V nagovoru pa ja čestital obema društvoma k slavju 90. obletnice, [»osebno pa še društvu z VSča k prevzem« sodobnega gasilskega vozila. Čestitke m še izrekli, predsednik Gasilske zveze Slovenija Metod Rotar, predsednik SZDL Stane Virtič i« ostali predstavniki družbenih organizacij. JERNEJ CERTANC DELAVSKA UNIVERZA VIČ-RUDNIK PREDVAJA V MESECU FEBRUARJU tele filme: 1. in 2. februarja — ameriški vojaški film: PESEK IW<) JIME 8. in 9. februarja — francoski film: PREHOD PREKO RENA 15. in 16. februarja — italijanski film: ROCCO IN NJEGOVI BRATJE 22. in 23. februarja — ameriški cowboyski film: OR 3.10 ZA Y1M() 29. februarja in 1. marca — italijanski film: GENERAL DE LA ROVERE Filmske predstave bodo na Škofljici, na Rakitni, na Dobrovi, na Goleni i« drugod. KRAMLJAMO Življenje je prisluhnilo človeku POGOVOR O STANOVANJSKI SRTPNOST1 ,.MIIAN ČESNIK- NA MOV Kolczija je zaprta. Zima In. Vse je mimo in tiho. Le a rdeei sla\l)i za kopališeom L*ee a prostorih stano\anjske skupnosti ..Milan Lesnik'*, zi\ Ijenjc in delo zivalmo najnej. Oglasili smo se pri tajniku stanovanjske sknp-nosli tOAarisn Revku. da hi nam kaj povedal ° uspehih in leza\ah na podroejn skupnosti. Kakšna je razmejitev in koliko prehiv.ileev ste je vaša krajevna skupnost V Skoraj pet tisoshi skupnosti? komuni, kar ovira delo in uspehe. bi zamišljen kredit zadostoval za uresničitev želja? Ne. ne bi. Na pomoč bi moral priskočiti Sklad za pospeševanje obrti, nekaj pa bi morala prispevati tudi občinska skupščina. I služnostna obrt: A' naši občini že tako ni na za-a idIji\ i ravni, št* opuščajo jo. podjetja se je ne lotevajo in tako ostanejo le naši servisi, ki pa bi morali za hitrejši in boljši razvoj dobiti a eč pomoči. Ste zadovoljni z delom \ servisih? Morani reči. tla. kot tudi tisti, ki iščejo usluge pri nas. vsaj tako menim. Kakšnik posebnih pritožb ni. Vse pomanjkljivosti pa skušamo po svojih močeh čimprej odpraviti. Moram pa zavrniti zmotno mnenje nekaterih, ki mislijo, tla zaposlujemo slabšo kvalificirano delovno silo, kot pa It) zahteva obrtniška dejavnost, ki je zelo zahtevna. Težko je dobili moči. Vsi se raje zaposlijo v industriji, kjer so dohodki boljši in ne zahteva vsako delovno mesto posebne kvalifikacije, kot ravno uslužnostna obrt. lu vaš knjigoAodski servis? Imamo dober knjigovodski servis in sc ga poslužujejo tudi nekateri hišni sveti. Menim pa, da bi bilo prav. da bi vodil finančno poslovanje za Ase hišne sacIc na območju krajevne skupnosti, tako bi razbremenili hišne Stanovanjska skupnost nudi občanom (udi svoje servisne usluge. Na sliki: šlvaluiea, kjer nikoli ne zmanjka dela. Z uresničitvijo svojih nalog je slaomanj-' 'a skupnost „Milan Cesnik11 prav po lotu ■‘A polno zaživela. Pričela je uslanav Ijnli '°ie servisne delavnice, ki so danes prebival-1' veliko pomoč. Skupnost ima servisno I |•ihiico, ki pa Zaradi neprimernih prostorov 1 »nosna, niti se ne more razviti tako kot ... predvideno, saj nc zadovoljuje potreb. »zv o tega deluje še mizarska delavnica, klo-Niskjg vodoo-instalaterska, pleskarska delav-V* "‘ll šivalnica. \ se delavnice pa so v no-^ | ‘niermih prostorih, nekatera sc nahajajo celo' . 1'i< klanjih hlevih, čeprav v nekoliko prcurc-1,1 prostorih. Krajevna skupnost jc prevzela (1 "prnvljanje tudi kopališče „Kolczijo“ in l|a\lja toplo kopališče v viškem zdravstve-"e"* domu. Kako pa je z ntroško-varstvenimi ustano-""i v vaši skupiinsti? , . Iln;lnio otroško-varstveno ustanovo, ki pa ,I1<1 °^ ^0 delavcev in jed i" "I CV' Kolektiv pa je pripravljen spre-lU'os' 'l^orocni kredit, da bi zgradil primerne uku 1,11' Za 80rv's"<: delavnice, ki hi bile lc! medtem ko so sedaj raztreseno po vsej svete in jim zmanjšali stroške. Še marsikaj hi lahko storili za hišne svete. Iteeimo, na [odmer hišniški proldem. Omeniili ste hišniški prohlein, kako to mislite V Ponekod zasedejo hišniškn stanovanja pri-ueene moei. ali še to ne, in tako ne morejo v stanovanjski stavbi marsikaj [»opraviti, mnogokrat tudi enostavnih stvari ne. ker je bil cilj njihove vselitve morda zgolj stanovanjc in nc skrb ter hišna popravila. Imam predlog. Koristno bi bilo, da hi nastavljanje hišnikov v krajevni skupnosti prevzele krajevne skupnosti in nc hišni sveti, seveda za hiše oziroma za zgradbe v družbenem upravljanju. Stanovanjske skupnosti bi tako lahko dodelile stanovanjc svojemu uslužbencu obrtniku, ki hi bil vešč [»opravil oziroma bi za popravila skrbela stanovanjska skupnost s svojimi servisi. Tako hi bila stanovanjska skupnost pogodbeno vezana za prioritetna [»opravila v stavbah. Še in še hi bilo vprašanj in odgovorov ter koristnih predlogov. Vendar bo lahko krajevna skupnost še marsikaj storila za prebivalce svojega območja, marsikaj izboljšala, zn kar pa bo potrebno boljše povezave z občinsko skupščino, več [»»sluha za predloge in za težave in več upoštevanja zu želje in predloge na naših zborih volivcev. I ml! v mizarski delavnici, kjer sicer delajo v skoraj nemogočih razmerah, se vedno nabere novih naročil, Inko, tla le stežka zadovoljijo vsem potrebam OB SKUPŠČINI ZVEZE S\ OBOI) IN PROSVETNIH DRI ŠTEV Da ne bi zaostajali za časom Kultura je zelo, zelo širok pojem. Hiti kulturen ne pomeni le poznati Homerja in Prešerna. Tiziana in Groharja, Mozarta in Šostakoviča, hiti kulturen pomeni mnogo, mnogo več. liili kulturen, pomeni imeti določen, pravimo kulturen odnos do okolice, ki nas obdaja, do stvari in do ljudi. Biti kulturen nc pomeni le načelno poznati pravila etike in estetike, ni dovolj le poznati norme življenja v civilizirani, šc posebej v socialistični družbi, temveč pomeni tako tudi živeti v vsakdanjem življenju. Kultura ne prihaja le iz enega vira kot bister izvir, marveč je čisto kompleksna stvar. Od povsod mora prihajati v človeka, proni-eati vanj skozi vse pore že od njegove rane mladosti. Kultura ne sme hiti le v gledališču, cia koncertu, v knjižnici, v galeriji, v muzeju, v kitili, hiti mora povsod: doma, v šoli. na cesti, v avlohiriu, v tovarni, v uradu, v trgo- vci', kolikor bolj vsestransko so razvijala svojo dejavnost, kolikor bolj tenko so prisluhnila svojemu konkretnemu okolju io kolikor kvalitetnejša je tudi bila uresničitev vseh njihovih prizadevanj. Doslej so kulturno-umetniška in dclavsko-prosvetna društva v naši občini že mnogokaj storila, tudi kvalitetnega, treba pa bi bilo več načrtnosti, več iskanja perspaktivnih poti prj nadaljnjem razvoju, več koordiniranja v okviru občine, več smotrnosti in — tudi to ne bi škodilo — več materialnih sredstev. • Takšne ugotovitve in takšna vprašanja, so • bila glavna vsebina dela letne skupščine • Zveze Svobod in prosvetnih društev naše • občine. Izvoljen jc bil nov Svet, ki naj bi • razvozljal vsaj tlel zastavljenih vprašanj in • storil kar največ, da bi stopili z našimi • kiiltiirno-prosvetiiimi društvi korak naprej. BOH IS MAKOVEC Balet iz Trifiinovicevc ,,Povesti o carju in pastirju" v izvedbi KUD ,,1'Taiicc Prešeren", Trnovo v ini, v javnem lokalu, na športnem igrišču, na sindikalni zabavi in na izletu v naravo. Mora biti tudi lam, kj00-18-608-2.'). — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev i;n je plačl jiv a vnaprej. — l isk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Kako pa ko letošnje poletje v Rovinju? Hišice v pionirskem počitniškem taboru so rfosln-/iIe svojemu namenit, prav tako pa tudi notranja oprema. Nekaj bo pač treba vsekakor do tedaj le ukreniti! Pred letošnjo krvodajalsko akcijo December, januar in februar 30 običajno meseci občnih zborov in letnih konferenc. Krajevne organizacije RK Ig, Tomiselj, Iška vas in Lavrica so svoje občne zbore že izvedli v drugi polovici meseca decembra, ostale krajevne in osnovne organizacije RK pa bodo občne zbore izvedle v drugi polovici januarja in zaključile najkasneje 10. marca t. L, ki bodo povezani z raznimi zdravstvenimi predavanji. Vsi tlosedanji občni zbori so bili dobro pripravljeni, saj je bila v izčrpnih poročilih in razpravah zajeta vsa problematika društvene dejavnosti in izdelan podroben načrt z ozirom na potrebe terenov za bodoče delo. Razveseljivo je Kje postavili črpalko? V novembrski številki je „Naša komuna« med drugimi objavila tudi, da bomo v bližnji prihodnosti dobili še eno bencinsko črpalko na Dolenjski cesti. Res je, da je sedanja črpalka na Dolenjski cesti močno obremenjena in še celo več, da z ozirom na prometne predpise, po katerih vozila ne bi prečkala ceste v celoti, ne ustreza več. Vendar pri izbiri lokacije naj ne bi upoštevali samo tega, saj s postavitvijo črpalke na nasprotni strani, s tem tudi rešimo vprašanje. Bolj aktualno je postaviti črpalko na koncu križišča, kjer črpalke še ni. Znano je, da smo oktobra dobili novo asfaltno cesto proti Kočevju, ki je močno sprostila avtomobilski promet. Skoflji-čani smo mnenja, da je postavitev črpalke nujna, lokacijskih mest je malo, pred križiščem pa več kot dovolj. L. Habjan dejstvo, da je bil povsod tudi dober obisk članov. Ob tej priložnosti so bila na sporedu številna zdravstvena predavanja: Higiena žene od dojenčka do starostne dobe, prvi simptomi rakastih obolenj, razne nalezljive bolezni, neredka obolenja hrbtenice ter o zdravi in pravilni prehrani, kar je pogoj za zdravo življenje delovnega človeka. Preventivna zdravstvena vzgoja je ena glavnih nalog Rdečega križa in je prišla do polnega izraza in razumevanja. Na teli občnih zborih so člani občinskega odbora RK seznanili člane o no\'ih pogojili in prijemih v zvezi z izvajanjem krvodajalske akcije, ki že teče v našem okraju od prvih dni meseca januarja. V naši občini se bo pričela akcija zadnje dni januarja in sicer v prvi etapi 29., 30. in 31. januarja ter I. februarja. Nadaljevala se bo v začetku marca od 6. do 13. marca za tehnične šole, Študentsko naselje, fakultete z našega območja ter za številne delovne kolektive. Podeželski predeli pa pri-dejo na vrsto v prva polovici meseca aprila, ko bo vreme bolj ugodno. Z ozirom na vedno večje potrebe krvi za klinične in ostale bolnice, zaradi pogostih in neštetih prometnih in obratnih nesreč ter raznih operacij, kot je na primer operacija srca, je potreba, da je dotok krvodajalcev z ozirom na prejšnja leta večji in bolj enakomeren. To je narekovalo Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani in Rdečemu križu kot organizatorju, da mora zadostiti dnevni minimum: odvzem krvi 180 do 200 krvodajalcem. Organizacija Rdečega križa je s tem postavljena pred zelo težko in odgovorno nalogo, da bo ta minimum zadostila in tudi uresničila. Problem te naloge ni le v tem, da se pridobi 200 prija vi jen cev, temveč 200 aktivnih dajalcev krvi. Ta humana akcija, ki jo organizira vsako leto Rdeči križ, je nujno potrebna podpore vseli zdravstvenih delavcev, vseh družbeno-> KAM MED ZIMSKIMI POČITNICAMI? Letošnja zima nam je pravočasno nasula snega, pršica in tako omogočila smuko navdušenim smučarjem. Nekaj dni trajajoča odjuga in ponoven nastop mraza je zaradi tega postala nekoliko težja, vendar še vedno mogoča. Na novo zapadli sneg ho tako padel na trdo podlago in omogočil idealno smuko prav v času zimskih počitnic. Zimske šolske počitnice so pred durmi. Kam torej V Prav različno. Tisti, lu imajo malo več denarja hode odšli v planinska smučarska središča, drugi spet malo hližje, morda na Kurešček, Polževo itd. Kaj pa ostali, ki jim denarnica in čas ne dopuščata kani dlje? Naj vam pomagam. Popeljite se z \ lakom ali avtobusom do Škofljice in potem še nekaj minut peš hoje do prvih strmin pod vasjo Zalog, ali pa na pobočja pod Lisičkim gradom, lii so znana smučišča. Narava tu ni skoparila z lepotami, ko prav v zimskem času zavlada poseben čar. Tako napravite tudi krajše izlete s smučmi v bližnjo okolico, v romantično dolinico k Piicharjevcmu mlinu, zapuščeni rudnik harita itd. Še bi lahko našteval, še lepše, da jih sami odkrijete. Smučišča so prav prijetna in zadovoljijo še tako zahtevnega smučarja. Če si boste zaželeli okrepčila, je gostišče ..Pod starim klancem4* prav blizu. Sicer pa vam bodo gostoljubni kmetje v bližini zu male denarce jKjstregli z mlekom in domačimi specialitetami. Kraj je primeren za enodnevni izlet, ali pa samo za popoldan. Zveze z vlakom in avtobusom z Ljubljano, so prav ugodne. Smuške terene tod okrog, lahko s pridom izkoristijo šolske skupine, pri svojem športnem dnevu, pri tekmovanjih in tako naprej. L. HABJAN političnih in sindikalnih organizacij, k er je to pač v vsesp lo šno - d ru žl) enem interesu. Zato pričakuje Rdeči križ in prosi vso možno podpora pri izvedbi krvo-dajalske akcije od vseh sindikalnih organizacij, množičnih organizacij, zlasti pa od zdravstvenih delavcev. Pavla Hladnik Občinski odbor RKS Vič-Rudnik STISNJENI OD RAZGIBANOSTI ČASA Mesec december je mesec bilanc. Tudi v knjižnici „Prcžihov Vormic'" na Viču so prav te dni zabeležili že nad 10.000 letošnji!) obiskovalcev, bralci pa so si sposodili kar 4242 knjig. Knjižnica, ki je začela z rednim poslovanjem 1. marca 1050, je urejena po najnovejšem ameriškem sistemu — po decimalni klasifikaciji. Obiskovalci imajo torej prost dostop do knjig! Vse knjige so razdeljene v: MLADINSKI ODDELKK, kamor spadajo zbirke ,,Čebelice", ,,Kondorja" itd., ter LEPOSLOVNI ODDELEK, kjer so poljudno-zmmstvene knjige, zgodovinske, vojne, družbene, socialnopsihološke, nemške, angleške itd. Razveseljivo je število knjig, kot mi je povedala Rrcda Bajuk, tamkajšnja knjižničarka. Poleg Vičanov prihajajo tudi s Kozarjev, Brda in Rožne doline. Večji del so to upokojenci, gospodinje in pa osnovnošolska mladina. — Prosim kakšno priljubljeno knjigo, ki se srečno konča! — take so pogoste zahteve mnogih gospodinj. Ali pa: — Zberite mi „fajn knjigo!" Knjižničar mora biti povrh vsega še psiholog... Rok za izposojanje je štirinajst dni za leposlovne, za nekatere je zanimanje še večje — in tri tedne za poljudnoznanstvene zbirke. Posamezne založbe skrbijo za pestrost v knjižnici. Vsako knjižno novost najprej kritično ocenijo, kvalitetne stvaritve pa vsekakor dobijo stalno mesto na knjižni polici. • V knjižnici „Prežihov Voranc“ je vse • lepo in prav. Ni pa prav, da sredi • mrzlih mesecev, v prostoru zmrzne vo- • da i)n to prav v času, ko je največ • obiskov. Kamin sicer je, premog tudi, • nimajo pa drvarnice, kamor bi ga • spravili. Upajo, da bo „NTovo leto” le • „pričaralo" shrambo za premog in da • ne bo treba več poslušali take, z ne- • voljo obarvane vzklike: „Komiij sem • vas našla; danes vas iščem že tretjič!" • Knjižnica je namreč pomaknjena prc- • eej v nzndje... in v neposredni hli- • ži|ni Tržaške ceste bi prav gotovo • zajela šc več radovednih obiskovalcev. M. TURK Prve lopate za novo šolo na Igu Na Igu so nedavno tega zasadili prve lopate za novo šolo. Za šolo, ki bo čez čas za vselej zagrnila spomin na šolsko stavbo, staro že več kot 100 let. Staro se torej umika novcntii-in zadnji čas je, da je enkrat le tako. Iška šola dela ta čas V, treh izmenah, kal ku'.e P® hudo letos krepko zastavili pri delu oh gradnji novega šolskega poslopja, saj j;- občinska skupščina Vič-Rudnik, namenila za letošnje leto že 130 milijonov dinarjev. Vaščani In'1*® pri gradnji priskočili na pomoč /, 230 peni lesu, uredili pa hodu tudi cestišče. Pomoč l,r> gradnji nove šole pa hosta prispevali tudi kmetijska zadruga in Kovinska industrija. naši sliki vidimo, prve lopute, ki so sc krepko zagrizle v zemljo, kjer hodu stali temelj* novega šolskega poslopju, ___* ■PRESENEČENJE, KI GA NISTE PRIČAKOVALI JSlaša &omuna“ se predstavlja svojini firalcem Dragi bralci in naročniki „Na5o komune11. ■^Ob prehodu iz ,starega lcta!! v .giovo leto“, amo prepričani, da bo prav gotovo tudi „Na.ši Aomuni“ prineslo še več naročnikov. Z razširitvijo kroga sodelavcev in 9 pomočjo bralcev bomo lahko popestrili vsebino našega glasila,. M naj postane v prihodnje željno pričakovan priljubljen list vsake hiše v naši občini. Uredništvo „Naše komune11 se jč odločilo, da *«' kratko čim preprosteje in nazorneje pri-kaže svojim bralcem vse priprave in odgo-■Vorno delo pri nastajanju lista, preden ga debi ■V roke bralec. Vse to pa ni tako lahko in. preprosto, kot pozneje prebiranje časnika. Posestno nastopajo razne nepredvidene težave, bodisi v redakciji, kot s tujko imenujemo •♦•redništvo, bodisi pri zunanjem delu, ali pa z Tokopisi, ki pogostno prepozno prihajajo na ta rednikovo mizo in, ne po njegovi krivdi, *°pet z zamudo v tiskamo, ki je navadno preobremenjena z delom. Se in še bi lahko naštevali: vsekakor pa 'ri Uredništvo z uredniškim odborom in sodelavci prizadeva, da bi bila vsaka številka 'čimbolj zanimiva in pestra, polna novic, dobrih člankov, poučnih, zabavnih in strokovnih '3n tako naprej. Kako nastaja časopis? Kako si morda s,Vozni red“ predstavljajo bralci in kako delo resnici poteka? KAJ NEKI POČNE UREDNIK V Bralci morda menijo, nič posebnega. Urednik dobi 'kos novic, pobrska potem malo po *okopisih, in ker se mu vedno zelo mudi, ^pospravi kmalu vse v veliko mapo, kjer piše '*— tiskarna. In čc sc uredniku morda ravno 'Vzljubi, napiše v naglici imeniten uvodnik, čestitko uredništva ob prazniku, ali pa vsakih *°liko let prav pretehtano obrazložitev za .predvideno zvišano naročnino časnika, da bi <®*nocniki pozabili na slabo voljo. Pri tem pa .hudo tarna, da se je vse podražilo. I ! mVi Glavni urednik pregleda vse prispevke, ki so prišli na njegovo mizo, jih skrbno oceni ali so primerni in zreli za tisk ali ne. Razporedi jih po rubrikah ali po straneh in še ni zadovoljen. Ker sam vsega ne utegne, izroči rokopise korektorju ali lektorju, ki jih slovnično in stilistično popravi, čc niso dobri. Ko sc rokopisi' vrnejo na urednikovo mizo, jih nato urednik vnovič pregleda, uredi vrstni red po straneh časopisa, ki ga bo tudi izročil v tiskarno. Se tehnično delo, ki ga pri nas ^•Jprej gredo rokopisi v strojno stavnico In Vaj vam pove uredništvo? Redakcijsko j v kakršnega koli časnika zahteva točno j.. rtl način dela — „vozni rcd“, kot po , "Urško pravimo, in to najprej redakcijsko ^^^kuičjvj in nato šele pride na vrsto * tu«. Vse mora biti storjeno ob pravem je zastoj takoj tukaj. Tako poteka 'k'0 v „Naši komuni11. Na urednikovi kopiči vsakodnevna pošta, ki je ni ’ *n '1° je kup še večji, poskrbe še njegovi votrchi poiščejo sodelavce J«n pa posvetu z glavnim urednikom izra-SV°ic želje in zahteve. ni bil naš namen. Le še nekaj stavkov, in kmalu bo dotiskan časopis na urednikovi mizi. In ko so strani pripravljene tudi v tiskarskem stroju, in ta veselo zapoje svojo pesem, se že tiskajo prve strani našega lista. „Naša komuna11 se tiska v 3000 izvodih. Stiskan časopis nato v ekspeditu primemo zgibajo, ga preštejejo in pripravijo za razpečavanje. SE POT DO BRALCEV Tako pride dotiskan časnik na urednikovo mizo. Prvi ga pregleda, oceni tisk, si zabeleži pomanjkljivosti in če je uredništvo manjše, pripravi sezname naročnikov, poskrbi za odpravo izvodov v prodajo v kioskih in v trgovinah na podeželju. Vidite, dragi bralci in naročniki ,,Naše komune11, vse okrog pisanja in tiskanja še tak® majhnega časopisa ni tako preprosto ih lahko, kot hi si to marsikdo predstavljal. Ze manjšo spregledana napaka bodisi v uredništvu ali pa v tiskarni, je lahko vzrok delovnemu zastoju in zakasneli izdaji, ki ga bralci kaj nestrpno pričakujejo in se hudujejo, če ga ne dobe ob pravem času. Po opravljenem delu, ko bralci zadovoljno sede za mizo, doma ali v kavami^ urednik pazljivo prebira časnik za mizo V uredništvu; da najde morda še, kar je pri Jehj spregledal, in prihodnjič popravi v upanju, da mu bodo naročniki zaradi preobilice debi oprostili eventualno napako, njegovo ali pat večnega tiskarskega škrata. Tako, vidite, dragi bralci, delo urednikal in njegovih sodelavcev ni lahko, veliko ur j«' potrebno prebiti za pisalno mizo, koliko pre-' čutih nočnih ur med rokopisi, čitljivimi ia| nečitljivimi, da dobijo naročniki lahko vselej, brez zamude „Našo komuno11.' . VLADO FIRM ' I TEHNIČNO KULTURO MLADIM Uspeh, ki obeta še marsikaj Stran je pripravljena opravi sam, določi velikost črk (ki imajo razne nazive), še poprej pa napravi ogledalo, po katerem se nato ravnajo pri tiskanju časopisa, ker mora biti v ogledalu za vsak članek točno določen prostor in oznaka, s kakšnimi črkami bo postavljen naslov, in s kakšnimi besedilo članka. Naslove navadno postavijo ročno. Torej, rokopisi so pripravljeni, ogledalo tudi, to je. redakcija časnika je zaključena in na vrsto pride tiskarna in tehnično delo, ki z redakcijo ni zaključeno, temveč se v glavnem šele pravzaprav pričenja. V TISKARNI NAS ŽE ČAKAJO V tiskarni najprej vse članke postavijo na stavnih strojih in nato odtisnjene stolpce oddajo v pregled tiskarniškim korektorjem, ki morajo popraviti pri stavljenju nastale napake in pa napake, ki jih je morda spregledal urednik ali lektor. Popravljene stolpce nato spet pošljejo v roke strojnemu stavcu, ki ]x>pravi vse napake. Tako popravljeni stolpci gredo v metcmico, kjer stavci-mctcrji najprej zamenjajo korigirane vrstice s popravljenimi, postavijo ročne naslove, nato pa zmoti rajo vse članke in jih razvrstijo na določene časopisne strani. Pri tem delu je navadno navzoč tudi sam urednik, ki pomaga, da poteka delo po pripravljenem ogledalu, in da po potrebi skrajša kakšen članek, spremeni naslov in se dokončno odloči za obliko in pravilno razporeditev člankov. Ko je to delo zaključeno, napravijo v tiskarni krtačni odtis. Vse strani časnika odtisnejo. Strani spet pregledajo v tiskarni, popravijo morebitne napake in jih izročc v ponoven pregled uredniku. MOJSTER FRAS IMA BESEDO Tako so nato strani časnika pripravljene za tisk. Preden pa pridejo strani v tiskanje, je potrebno še marsikaj storiti. Ker pa je naš namen, da vam preprosto in razumljivo prikaz žemo vse delo do izida časopisa, smo vam 1© v glavnih obrisih podali nekakšno sliko, kako poteka delo v uredništvu in tiskarni, sicer bi sc članek spre levil v. strokovni članek, kar pa Pozivu za sodelovanje v akciji Jugoslovanskih pionirskih iger so se odzvali skoraj vsi pionirski odredi v naši občini. Akcijski odbori v pionirskih odredih so takoj izdelali svoje programe, po katerih se odvija delo načrtno — sistematično delo. Programi nekaterih osemletk so obširni in obsegajo vrsto dejavnosti, ki omogočajo, da lahko sodeluje v akciji čimveč pionirjev in mladine. Težje pa je na nižje organiziranih šolah, kjer po ena učna moč poučuje tudi do 20 pionirjev ves dan. Stanje na področju ljudske tehnike je bilo ob začetku akcije po naših šolah zelo žalostno, tako glede zasedbe inštruktorskega kadra, kot tudi v Jnuterialni osnovi. Stanje kvalificiranega strokovnega predavateljskega kadra za pouk in vodenje raznih dejavnosti na [todročju ljudske tehnike je ostalo do danes še nespremenjeno. Malo boljše pa je z organizacijo delavnic. Ob začetku akcije smo imeli samo eno delavnico za tehnični pouk. Sedaj pa je stanje precej boljše, saj so Ustanovili delavnice povsod tam, kjer imajo za to potrebne prostore. Delavnice imajo sedaj že na Sedmih šolah. Težje pa je z njihovo opremo; Kolektivna darila ob lanskoletni'novoletni jelki so bila tam, kjer urejajo delavnice, povsod namenjena za izpopolnitev opremč. Tudi za letošnje praznovanje smo priporočali gospodarskim organizacijam, da s svojimi kolektivnimi darili obogatijo skromno materialno osnovo za tehnično Vzgojno dejavnost pionirjev na naših šolah. Pionirska komisija pri Zvezi prijateljeT mladine je novembra obiskala vse pionirsko odrede v naši občini in se zanimala med drugim tudi za dejavnost v okviru programov jugoslovanskih pionirskih iger. Ugotovila je, da hkcija poteka v redu in da v pionirskih odredih delajo več kot pa o tem pišejo ali poročajo. Tiste pa, ki z delom še niso priceH smo vzpodbudili in jim svetovali, kako na} prično z delom. Sc pred novim letom so vsi pionirski odredi in društva prejeli razpis občinskega odbora za jugoslovanske pionirske igre, ki predvideva podelitev nagrad ob zaključku JPI. V zadnjem obdobju pionirskih iger ,,Tehnično kulturo mladim11, pa se pionirski odredi, klubi mladih tehnikov in drugi, skrbno pripravljajo na razstave, kot prikaz dela in uspehov na tem področju udejstvovanja pionirjev in mladine, na zlet mladih tehnikov, ki bo spomladi in na številne prireditve in na akcije ob zaključku JPI. Veliko razumevanje je pokazala tudi občinska skupščina, saj je v letošnjem proračuna predvidela 500.000 dinarjev za jugoslovanske pionirske igre. • Naloga vseh družbenih činitcljev v občini • pa je, da omogočijo pionirskim odredom, • vzgojno-varstvenim ustanovam osnovne, ma- • terialne in kadrovske pogoje, da bi tudi v • to interesno vzgojno področje lahko vključili • še več pionirjev in mladine. Dela je vedno dovolj, če so zraven le prlflnc roke. Tako je Vselej tudi oh urah tehničnega pouka na osnovni šoli v Polhovem Gradcu. Spet smo v novem delovnem krogu. Tokrat v krogu Novega leta. In prav je, da ob taldh priložnostih povemo tudi laj več o naših načrtih. Teh bo tudi letos več kot preveč. Če bomo vsem kos, ae vem, menim pa, da bomo z vami, dragi braki bolje sodelovali kot vsa leta nazaj. V tej želji bo v mnogočem uresničen se zvrhan koš naših načrtov, torej načrtov in obetov, Id govorijo o večkratnem pomenku z bralci, dopisniki in našimi naročniki kot v zadnjem letu. Vzrok temu bo prav v letošnjem letu tudi težnja našega uredništva, da prilagodi list potrebam občanov in s tem postane aktualno informativno sredstvo, Ust, ki bo dobrodošel vsakomur pri njegovem delu in počitku. S to željo torej prvič v tem letu odpiramo rubriko mnenj, predlogov in želja naših bralcev. Prodno pa bomo prepustili besedo vam, dragi bralci, dovolite, da vam povemo, kaj vse boste lahko letos brali v tem našem mesečniku. Kot vidite smo vas presenetili že v prvi letošnji številki. Naše stalne rubrike ■o dobile namreč nove, za oko sila prijetne oblike. Vendar pa je to le en korak naprej. Zaupati vam tudi moramo, du tiskamo „Našo komuno14 v težjih razme-rah kot ostali ljubljanski lokalni časo-pasi in čeprav je naša tiskarna mnogo manjša od ostalih, vas vsak mesec obišče naš list. Pomisliti morate koliko naporov gre prav pri takšnih opravilih in di ^namo ob vsem tem še kopico dela z dopisi, delom v uredništvu, odpremi lista in kolportaži. Dela je potemtakem več kot preveč in če vam povemo še to, da sloni delo le na peščici tovarišev v našem uredniškem odboru, sc lahko zamislite nad tem, ko vsak mesec prejmete „Našo komuno44. Kot smo obljubili vas letos prav gotovo ne bomo pustili na cedilu. Skušali bomo, seveda kolikor bo v naših močeh, ustreči vsakomur med vami. Poleg stalnih rubrik — „Ali že veste, da.. „Naš razgovor44, „Športni mozaik44, Zanimivosti iz naših krajev44, „Zakaj tako?44 in „Mnenja drugih44, bomo skušali zadovoljiti bralce še z novimi, zanimivimi in pestrimi rubrikami. Vse naše delo pa naj bi v dobršni meri slonelo na kritičnosti vseh tistih drobnih, vendar v življenju tako značilnih vprašanj in problemov, ki tarejo naše občane. „Nuša komuna44 naj postane torej najširša tribuna mnenj, predlogov in želja naših občanov. Postane naj torej tribuna mnenj, želja in predlogov, ki bodo ob javnih razpravah v prid občanom pri njihovem vsakdanjem delu in življenju. Prav zato si želimo od vas, dragi bralci, čimveč kritičnih sestavkov, ki naj bi spregovorili o vseh pomanjkljivostih, obljubah, nepravilnem odnosu, skratka o vsem, kar ne more prezreti človekovo oko. Če bo v „Naši komuni44 letos sodelovanje takšno, kot si ga vsi želimo, bo Ust postal v najširšem pomenu besede — informator vsega, o čemer velja spregovoriti z odkrito besedo v korist vseh naših občanov. (Betite in hitite k&mun& Barfe Tur|afc ŽELIJO SI AVTOBUSNO PROCO OD ČRNE VASI DO IŽANSKE CESTE Občani na Barju so na zadnjem zboru volivcev izrazili željo, da bi občinska skupščina posredovala pri avtobusnem podjetju, da bi uvedli avtobusno progo od Črne vasi do Ižanske ceste. Zdaj, v zimskem času pa bo treba misliti tudi na stalno pluženje snega na cesti med Lipami, Črno vasjo in Ižansko cesto. Slej ko prej pa bo treba v Lipah urediti tudi vodovod. Cc žanj ne bo sredstev, Ik> treba misliti na etapno gradnjo. 1 REDITEV CESTNE KANALIZACIJE (testno kanalizacijo, med potjo pri šoli na Turjaku, bo treba čimprej urediti, saj je ostala kanalizacija ob gradnji nove ceste do Kočevja, še neurejena. Na cestnih prehodih bo treba postaviti tudi o|iozorilm prometni znak, ker hodijo otroci čez cesto v šolo in proliodi še vedno niso dovolj zavarovani. Ob novi cesti bo treba slej ko prej postaviti tudi turistično tablo za Turjaški, grad, ob tem pa ne bi kazalo prezreti tudi več usmerjevalnih napisov za dohode h gradu. Rakitno je letošnjo zimo že zgodaj prekrila snežna odeja. Otroške radosti in veselja ni manjkalo tudi na njenih gričih in planjavah. Karlovlca ZA ZDRAVO PITNO VODO K gradnji vodovoda, ki je več kot potreben prav v tem kraju, bo morala prispevati tudi kmetijska zadruga iz Velikih Lašč. Iz zadružnih hlevov sc namreč izteka gnojnica med pitno vodo, ki je zdaj okužena. Vprašanje pitne vode bi tako kazalo urediti z gradnjo več manjših vodovodov, kar bo seveda precej cenejše, kot pa gradnja skupnega vodovoda. Kot kaže, pu letos za gradnjo vodovodov, ne bo na voljo potrebnih sredstev, občinska sanitarna inšpekcija pa bo uredila le vprašanje pitne vode. Tako bo treba to delo ob pomanjkanju sredstev, preložiti še za leto ali pa morda tudi za dve leti. Pijava gorica CESTE IN JAVNA RAZSVETLJAVA Z novo cesto, ki povezuje Škofljico s Kočevjem, se je čez Pijavo gorico močno povečal avtomobilski promet. Ker pa cesta ni urejena, dvigajo avtomobili precej prahu, ki seda na ptrchc, od tu pa v dežeroih dneh po žlebovih v vodnjake. Ker pa je kapnica edina pitna Voda, bo treba cesto v poletnih mesecih preliti z emulzijo in s tem preprečiti okuzenje pitne vode. Ceste in poti so pavsod poglavje zase. Nič drugače ni tudi v Pijavi gorici. Vaščani si želijo, da bi čimprej uredili vse, kar jim je ostalo od obljub na zborih volivcev, od cestne razsvetljave do nekaterih krajevnih poti in cestnih priključkov. V Pijavi gorici pa bo treba misliti tudi na asfaltiranje ceste, ki pelje mimo kraja, nič manjše pa ni tudi vprašanje gradnje novega vodovoda, saj kapnica kot edina pitna voda zares v ničemer več nc odgovarja sedanjemu načinu življenja. Ob teh dveh najbolj gorečih željah domačinov, pa no bo moč prezreti tudi čimprejšnjega urejevanja socialnih problemov starih in onemoglih. Škofljica PODALJŠATI VODOVOD V Škofljici razmišljajo o tem, kako bi načrte predvidenega vodovoda za naselja La-nisče, Reber, del Škofljice in Pleš, razširili še na Glinek, Zalog, Gumiščc in Gornje Blate. Temu vprašanju vz|>orcdno pa se domačinom vsiljuje tudi misel, da bo treba pospešiti izdelalo urbanističnega načrta za to področje. Lesni kombinat predvideva že prihodnje leto v Škofljici gradnjo svojega žagarskega obrata, zanimivo l>a je tudi, dn bo ob končanih novogradnjah usmeril vso svojo dejavnost na to področje in se tudi naselil v Škofljici. Hruševo SKRB ZA CESTO IN MOST Cesta skozi Hruševo in most čez Grada-ščico, sta slabo vzdrževana, zlasti še v zadnjem času, zato bo treba posvetiti več skrbi tudi tema dvema vprašanjema. In kaj neki počne ob vsem tem še cestar, ki slabo opravlja svojo delo? To se lahko upravičeno sprašuje marsikdo v Hruševu. Ceste bodo to leto redno vzdrževali, za ureditev električnega omrežja v Hruševu in delu Gaberja, pa ne bo na voljo razpoložljivih finančnih sredstev in bo treba z urejevanjem bržčas počakati še do prihodnjega leta. IG ZBIRANJE SREDSTEV ZA NOVO ŠOLO Za prepotrebno gradnjo novega šolskega poslopja, bodo na Igu začeli z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, tako, da bi omogočili čimprejšnjo gradnjo tega objekta. Ker predstavljajo ovinki pri Gerbcu, Kraljiču in pri Anzeljcu ter pri Mavcu v Mateni, vedno večjo oviro naraščajočemu prometu, bodo skušali čimprej urediti tudi to vprašanje. Kozarje SAMOPRISPEVEK ZA GRADNIK*« VODOVODA Zadnji zbor volivcev je v Kozarjih) spre-’ jel med drugim tudi sklep, da b<>' za« gradnj**-\ odo voda treba začeti zbirati sredstva »samoprispevkom. Čimprej pa bo treba določiti tudi odškodnino za popravilo ceste in mostu ptw Dolgem mostu ter na tak način zagotoviti tudi/ sredstva. Ob tem [>a bi istočasno določili slehernemu koristniku višino njegovega- prispevka-Če koristniki ne bodo plačevali prispevka, pire bodo cesto zaprli. Črni vrh ZA CESTO DO BI KOVEGA VRHA Cesta od Črnega vrha do Bukovega vrh®-• je v zelo alabem stanju, zato ho treba misliti na njeno čimprejšnjo ureditev. Zanjo pa tudi nihče nc skrbi, zato so vaščani na zadnjem1 zboru volivcev zahtevali, da prevzame cest*"' pod svoje okrilje občinska skupščina in namesti cestarja, ki bo skrbel za njeno vzdrževanje* Male Lašče ČIMPREJ UREDITI AVTOBUSNO POSTAJO V Malih Lase a h bo treba čimprej urediti avtobusno postajo, vsaj pri dveh progah. Ob tem pa bo treba spremeniti tudi jutranji avtobusni vozni rad z odhodom iz Velikih i^asc ob 5* uri in s povratkom iz Ljubljane oh 12. uri. Drugi avtobus naj bi odhajal iz Velikih Lase ob 14. uri, vračal pa bi se ob 21. uri. Ob tem pa se ni rešeno vse. Volivci, ki so se udeležili zadnjega zbora volivcev, so bili tudi mnenja, da bi avtobus, ki vozi na progi Ljubljana—Bob, vozil iz Ljubljane do Rašice, od tu pa preko Kneja, Kar lovile, Male Sle-vice, Dvorske vasi, Velikih I^išč, Rašice in šele po tej krožni progi naprej do Roba. V Velikih Laščah bi kazalo razmisliti tudi o ureditvi trgovskih lokalov, ki spričo vedno * večje obremenjenosti ne zadoščajo več naraščajočim potrebam. NA *kuHuHfct * # spoa*ENIUI Spomenik velikemu rojakn i/. Spodnjih Retlj slovenskemu pisale! ju in literarnemu kritikih ' Franu Levstiku v Velikih Laščah Odločneje kot kdajkoli poprej Ijeto 1%3 jc bilo za našo športnike morda 'too najuspcajiejših, odkar so po nekaj letih posegli v borbo tudi za naj\dsje svetovne na-*lovc. Pričujoča beležka je le del vsega, kar so “asi športniki dosegli doma in na tujem z nekaterimi bleščečimi rezultati, ki opozarjajo ■na marsikaj. Zlasti še na odgovornejšo skrb za naš vrhunski šport, ki smo mu vse doslej kaj preprosto krojili usodo s peščico sredstev, ki niso zadoščala niti za najosnovnejše potreta. -In če bo temu res tako ludi v prihodnje, ho treba enkrat za vselej izreči besedo, ki govori prid široke množičnosti in vrhunskih stvari-tev, dosežkov, za katere vemo, da izvirajo iz •nnožičnih športnih dejavnosti in so torej posledic« dolgoletnih prizadevanj, skratka dela, nb katerem pa jc treba z malce več razume-vsnja nuditi vsaj najosnovnejša sredstva. Naj ko okrog sredstev, o katerih bomo bržčas govorili še leta in leta. dovolj. Poglejmo zdaj na kratko, kaj čaka v letošnji sezoni naše šport-' ®ikc doma in na tujem. Začnimo kar z balinarji. Pred letom dni 'Smo doživeli velik, morda edinstven uspeh, '"kljub temu. da so člani j^ata*1 bili že od Lojze Mikolič — tudi letos v borbo za Titov pokal ?*^sj zia vrhu jugoslovanskega balinarskega Najprej je moštvo „Zabe“ na državnem I**Vti*«tvu četvork v Ljubljani osvojilo najvišji Avgust Petrovčič pa jc v Zagrebu k . Uspehu dodal še enega — prvo mesto v Najboljšimi balinarji v državi. Letos torej * »aše balinarje odgovorna naloga. Braniti treba kar dva naslova državnih prvakov. __ P« je taka odgovornost kaj več kot lahka, ^ lahko edini tudi v tej ugotovitvi. Andrej Boltežar, najboljši jugoslovanski ^•esarv letu 1963, zmagovalec jugoslovanskega in povrh, vsega še najboljši športnik občine, misli že zdaj, ko asfaltne pre-f‘c ** pokriva precejšnja snežna odeja, na jT/**® laponsko. Kako tudi ne, saj je največja ■iHg* Vs*‘k športnikov sodelovati vsaj enkrat ,| ®*lvecji predstavi sveta — na olimpijskih Po štirih letih ta Tokio zamenjalo Rim. I, P**! S® čaka še več težjih mednarodnih Doma, dirki „Po Sloveniji in Hr-,u> „Po Jugoslaviji**, na tujih cestah ^ ',8®Poletna dirka Berlin—Praga—Varšava in ^^otalica srečanj z najtaljšimi kolcsarji-°* svetu. Govorice, da bi Andrej vrste profesionalnih kolesarjev, so bj ®daj brez vsakršne osnove. Morda pa najboljši kolesar čez leto ali dve, če bo _ tftnu res tako, zamenjal svoj klubski ondar p« je odločitev o tem na njegovi ®as vemo le to, da jc Boltežar '*'uje * z®Vrffcl vse govorice, da bi zapustil ta v z domačih cestišč, na katere J° nepozabni spomini. Ob koncu sezone bodo naši najboljši športniki sodelovali na olimpijskih igrah v Tokiju. O udeležbi kolesarjev za zdaj še ni dokončne rešitve. Prav bi bilo, da bi Roltežarja pozdravili tudi v daljni Japonski, na njegovem prvem olimpijskem nastopu. Tokrat le: „Andrei, srečno vožnjo tudi v letu 1964!“. Vrnimo sc za čas še na nogometna igrišča. Na žalost le na enega, saj smo lani izgubili drugega slovenskega Ugaša — Odrcd-Krima, ki je prenehal delovati spričo neurejenih finančnih odnosov, ob katerih je klub slednjič klonil. V slovenski ligi smo torej ostali z lenim samim predstavnikom — viško Svobodo. Po odličnem startu v prvih kolib in nesrečnim ]H>razom s celjskim Kladivarjem, kasnejšim jesenskim prvakom, jc Svoboda zasedla tretje mesto. Upanje na najvišjo stopnico še ni odšlo v pozabo.-Kot kaže ta s|M>inIadi nmogo bolje. V klubu pričakujejo novih moči, ki bi morda odločale tudi o spomladanski razvrstitvi na vrhu. Kljub temu, da pričakuje Svoboda oba resnejša kandidata za prvo mesto v Ljubljani, ta treba z vso resnostjo poseči v borbo tudi z ostalimi partnerji. Med njimi je več nevarnih zasledovalcev, ki utegnejo prekrižati še marsikateri račun vodečim enajstoricam. Napeti ta treba torej vse sile, ki so več kot potrebne pri moštvu, pripravljenem za končni in odločujoč finiš. Partizan-Krim, ki spretno „Krmari“ med najtaljšimi domačimi rokometnimi ekipami, je ob odhodu Domnika in Jankoviča, zaigral brez vsakršne volje in pripravljenosti, da poseže v vrh slovenskega nogometa. Po nepričakovanem uspehu v tekmovanju za jugoslovanski pokal, kjer so se uvrstili celo med osem najboljših moštev v državi, so rokometaši z Bakovnika popustili kot morda nikoli poprej. Ko govorimo o neuspehih, vse premalo mislimo še na drugo stran. Neurejeni odnosi, pomanjkanje sredstev, so torej izhodišče, ob katerem se velja zamisliti. Spomladi ta kot kaže, slo vse na bolje, in prav je tako. Košarkarji Svobode so se vrnili spet v elitno republiško ligo. Pod spretno roko trenerja Lokarja in z nekaterimi odličnimi močmi, ni bilo težko vrniti moštvu ugled, ki ga je uživalo še nekaj let poprej. Letos bo konkurenca v slovenski ligi še toliko močnejša, kljub temu, da se jc Slovan uvrstil v zvezno ligo. Spoprijeti se ta treba s starimi znanci naj-višjega republiškega tekmovanja — kranjskim Triglavom, Ljubljano, Ilirijo, Domžalami, Lesonitom, Branikom, Mariborom, Elcktro in z drugimi. H koncu le še beseda ali dve o strelcih. Ze dvakrat zapored smo bili zadnja leta priče osvojitvi najvišje lovorike v našem strelstvu. Planinc, Dimic, Jež, Mikolič in Vrbinc so se Vrnili z državnega prvenstva v Zagrebu in v Beogradu s pokalom predsednika Tita. Zelja, da bi tudi letos osvojili Titov pokal, je tudi želja vseh naših strelcev. Odgovornost je precejšnja. V tihi želji je tudi naše največje letošnje pričakovanje. Torej še tretjič v boj za najvisje domače strelsko priznanje I Peter Dimic — spet v zmagoviti ekipi Da ob koncu ne prezremo še naše Metke. Mladinske državne prvakinje v orodni telovadbi, Metke Cerkvenikove. Letos se bo pridružila članski vrsti. Morda prav letos ne bo toliko uspehov kot lani, zato pa je na dlani opravičljiv razlog. Metka ta namreč spomladi na zrelostnem izpitu in ta treba orodje zame- Jože Vrbine — pred letošnjimi strelskimi preizkušnjami njati s knjigo, ki ji pa ni bila nikoli tuja, saj je na viški gimnaziji vseskozi dobra dijakinja. Za zrelostnim izpitom pridejo na vrsto še težavnejše preizkušnje na orodjih. In upamo, da nas tudi na njih ne bo razočarala. Vsem, ki bodo v letu 1964 na asfaltnih trakovih, nogometnih igriščih, rokometnih terenih, v telovadnicah, na balinarskih stezah, v borbi pod koši in v partizanskih društvih, morda odločneje kot kdajkoli poprej, ponesli ime viške občine na mednarodna športna prizorišča, naj velja naša iskrena želja — Srečno in obilo uspehov! Zastoj pri gradnji vodovoda Ze pred leti začeta akcija v gradnji oziroma dograditvi vodovoda na območju krajevne skujmosti Škofljica, terja končno rešitev. To je jtotrdil tudi zadnji zbor volivcev. Del Škofljice je dobil zdravo pitno vodo v letu 1960, s podaljškom ljubljanskega vodovoda, preostali del in bližnje vasi pa se »e sedaj oskrbujejo z vodo iz različnih virov. Nekaterim vasem, n. pr. Zalogu, v sušnih obdobjih, celo zmanjka vode za vsakodnevno uporabo in jo nosijo od drugod. Vsa nadaljnja dela, tla se vodovod razširi še na preostali del Škofljice in bližnje vasi, so bila prekinjena, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Dela. ki so še preostala za razširitev vodovoda za celotno območje, naj bi predvidoma veljala okrog 15 milijonov dinarjev. Občani so pripravljeni po svojih močeh prispevati pri gradnji. V ta namen so že organizirali gradbeni odbor, ki je poskrbel za izdelavo potrebnih načrtov, organiziral akcijo med občani in si tako zagotovil uporabnike za sodelovanje pri gradnji. V tekočem letu pa je aktivnost delovnega odbora prenehala iz že znanih razlogov. V predlogu družbenega plana proračuna občine Ljubljana-Vič-Rudnik za leto 1964 in predloga za dograditev vodovoda na Škofljici, so občani mnenja, da je treba delo slej ko prej dokončati. H. L. BELEŽKA Volja ne pozna meja V delovni sobi med številnimi pesmimi in notami, sem našla tovariša Valjavca, ravnatelja osemletke v Velikih Laščah. Rad se ukvarja z glasbo, igra na hapmoniko in vodi mladinski pevski zbor. Ta s svojimi točkami obarva in popestri mnogovrstne proslave celoletnih praznikov. Velikolaški otroci radi pojejo, zato se v lepem številu vključujejo v pevski zbor. Meseca aprila so celo nastopili v Ljubljani. Številno obiskan je tudi košarkarski krožek. Lani so uredili igrišče. V šahovski krožek prihajajo že celo šolarji iz II. razreda, okrajnega tek-movanja pa so se udeležili tudi 13 do 14 letni. Tudi namizni tenis prav radi igrajo, s filmskim krožkom pa učencem prikazujejo dobre filme in jim tudi omogočajo razumevanje filmskega jezika. Tudi učna krožka matematike in slovenščine dobro uspevata. In pouk? Vrši se v dveh izmenah. Sola ima 12 oddelkov. Sem prihajajo učenci iz podružničnih šol, kjer nimajo osemletke: (Turjak, Veliki Osolnik, Mohorje, Karlovica, Rob, Sv. Gregor itd.). Od tujih jezikov so poučevali nemščino, z letošnjim šolskim letom pa so z nastopom tovarišice Je len če v e, ki je do-taa prav iz Velikih Lašč, uvedli tudi angleščino. V tem predmetu beležijo Uspehe. Zanjo so se prav kmalu začeli zanimati tudi odrasla. Prejšnji mesec so že organizirali večerni angleški tečaj, ki ga obiskuje 16 obiskovalcev. Tovarišica Centova, tečajnica — sicer vzgojiteljica v veliko laškem vrtcu, fni ie povedala, da se z veseljem poglablja v posamezne lekcije, ker jim tovarišica Jelenčeva s sodobnimi prijemi nenelino Imdi zanjo vsestransko zanimanje. V načrtu imajo tudi predavanja za kmečko mladino. Kaj pa problemi? Seved«, brez njih ne gre menda prav nikjer. V Velikih Laščah so uredili kanalizacijo, vodovod, čez trg pelje nova cesta, pri šolskem poslopju pa se je zaustavilo. Graditi nameravajo še novo šolo. Prostor so sicer kupili že leta 1962, potem pa je nastal zastoj, ker so se sredstva osredotočila na Karlo-vico in Dvorsko vas. Lani so začeli e zbiralno akcijo in videti je, da v bližnji, (ah bolje rečeno v daljnji prihodnosti), načrti ne bodo zaman. NOVOSTI KNJIŽNICE ..PREŽIHOV VORANC“ Leposlovna dela: Andric L: Poti — obrazi — pokrajine Bevk F.: Otroci samote BuIIock A.: Hitler Cronin A. J.: Citadela Godina F.: Bele tul pike Habe H.: Ge jih tisoč pade Huda les O.: Med dvema svetovoma — 2. del Ingolič A.: Matevž Visočnik Jan L: Skozi zasede Llewellyn R.: Kako zelena je bila moja dolina Ludvig E.: Kleopatra Ortiz A.: Juyungo Mladinska literatura: Andersenove pravljice Bauman H.: Užaljeni krokodil Jurčič J.: Hči mestnega sodnika Pahor B.: Mah samouk Največ povpraševanja je po naslednjih delih: Golon A. & S.: Angelika Druon M.: Sestanek v peklu O’Hara, J.: Hiša North Frederick št. 10 Ellert G.: Atila 37. »Mihev, naprej ne morem, /a tovariši moram. Potrc-hajejo me. Saj veš, vojskujemo sc. Lahko lioš naše! domov, tm pazi na italijanske patrulje, ki se potikajo po dolini, .lili 4^03?“ Z roko mu je pokazal črne sence, ki so sc premikale V okrilju večernega mraka v dolini. 38. .Mihec ga je prijel za roko in ga toplo pogledal z velikimi rjavimi očmi. »Stric Jaka, naj še kaj pride, pa drugi tudi.“ — “Bomo prišli, bomo, k tebi in stari mami. Morda bo tudi tvoj očka z nami.“ Mihcu so se zaiskrile oči. »Da, z očkom,“ je komaj slišno spregovoril. 39. »Sedaj moram pa res pohiteti, Mihec. Le tako pride«'' nam ostani, ti, pogumni naš pionir.“ Stisnil je malo Miličev«1 roko in že ga je vzelo temno in skrivnostno šumeče grmovje1 širnih dolomitskih gozdov. Mihec je ostal sani in srce mu je začelo močno hiti. Sc je pogledal v dolino. 40. Streljanja ni bilo več slišati; V gozdovih je bilo vse »Mio- Daleč na obzorju se je prižgala zvezda, ena sama, medlo In slabotno, kot bi se bala, da ne osvetli padajoči mrak, ki je skrival hrabre partizanske borce, ki so z vseh strani hiteli aa novo zborno mesto. 41. Mi|hec pa je stekel po strmini, da je veter zavijal za njim. »Domov moram. Ves dan me ni bilo. Stara mati bo v skrbeh." mu je rojilo po glavi. Preskočil je potok, ki je šumel ob vznožju in stekel čez travnik na glavno cesto. Pred seboj je zagledal nekaj temnih postav. Lahi! 42. Brez besed so ga vojaki nekaj časa opazovali. Vojake majhen možic, do zob oborožen, je stegnil roko in ga zgrabil za uhelj. »Kje si bil potepuh?“ ga je nahrulil v slabi sloveli' ščini. »Brž povej, sicer. ..“ Mihce je prestopal, sc uščipnil' v nogo in zdrdral: 43. »Stric, ves dan iščem kozo, zgubil sem jo na paši, tam v rebri. Stara mati bo huda. Ne upam sc domov, stric.“ Vojak ga je stisnil za ramo in stresel. »Hm, tako, kje pa so partizani, mali. Le povej, če ne boš presneto tepen in še po staro mater pojdemo!“ -*4. Mihcu so sc zasolzile oči. Hlipajc je zrl v italijaske mračne obraze pred seboj in stiskal vrv. »Ne vem, stric, k nam jih še nikoli ni bilo. S staro materjo sva sama v koči na koncu vasV‘ Z roko je pokazal v drugo smer. »Kozo bi rad, našo kozo, stric 1“ 4.5. Srepo so sc zasvetije oči malega in nadutega vojak*' »Domov, toda brez koze. Gorje, če si' nas nalagal! Že prid<'■,,<, k stari materi. Kje je tista hišaY“ — »Tam, tam,“ je olajša*0 kazal Mipicc z roko v )nrak, skozi katerega ni bilo več uiog° ničesar razločiti. Ne naselja, še manj pa hiše.