235. šte#n*a Trst, v sredo 24 avgusta 1SG4. i^Zč v W Izhaja U-suj (adi ob eedeljah is prazaiicihV'^ A."uri, ob ponedeljktii oo 9. uri zjutraj. >; liiMZDC itevttfc« se prodajajo po 3 aov6. (6 Btotink; asc^fh tobakarnah v Ti^tu ifc liti ta „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca Stv. iv Poštno-hranilničn i račun št. 841.652. a« (Brzojavne vesti.) Bo> pred Port Arturjem. ČIFU 23. Iz kitajskega vira pcroSajo : Japonci so .od (i. ure zjutraj do 1 ure popo-ludne intenij'vco cbstreljavali Purt Artur. Pred streljanjem ruskepa topništva so utihnili japonski tcpavi. Japotsio br^dovjeje odplulo na cdprto mcr,p. PARIZ 23. Glaspm neke brzojavke »Matina« iz C:fu so Japonci baje vzel Liau-dsiaD. Rasse la iije s) baje siaoč zapustile portart irsko pristanišča. ČIFU 23. Gla ona kitajskih poročil eo bili dn9 21. t. m. med Rasi in Japanci ljuti boji pred Poit Arturjem in ticrr ob železni ški progi in bi zo zlate gore. Tuka" ži%eči Japonci, njim na Selu konzul, zb rajo dinar za proslavo | adi Poit Ar tur; a. Povišanje v častnika. V ruakem tabarju pričakujejo, da se v bodučih tednih zboljla Btratcgičai polcžsj ruske ara a le na kopnem. Učinek ruskih min pred Port Arturjem. — Velike zgabe Japoncev. BEROLIN 23. »Btrlmer Lo^aianzeiger« je prejel včeraj iz Petrograia alede5o brzojavko : Kakor pororaj_> očividci si bila pu enem zidnjih naskok-jv na Poit Artur tla daleč na okolo pokrita z mrliči. Strcš-n učinek ao provzrjč le takozvane okrogle m ne, ki so jih položili Rusi in ca katerih je b'la uaičeaa cela japonska kooua, obst.jtča is 6 bataljonov pthote. Zvečer in vso col to plazili ranjeni J^panei z bi j šča k ruskim utrdbam ter eo pros.li jedi in vode. Vsem 83 Rusi postregli z jedjo :'n pijačo, jim obvezali rane ter jih pjslali ntzij. Brzojavne vesti. Cfsar na vojaških vajah. DUNAJ 23. »Corresponi eiz W.lhelm« poroča, da 83 caear dne 1. septembra poda premagljiv?. Japonska se 1 o. mcrela umaknili Krst ruskega prestolonaslednika. | PETROGRAD 23. Pruski princ Hen-rik^in princ Ludvik Batt9uberg sta dospela v Peterhof. Na kolodvoru ju je vsprejel car in vdi veliki knezi. Dar društvu rudeeega križa. DUNAJ 23. Minister za deželno brambo j je s;avil avstrijskemu društvu rudečaga križa! na razpolago 10.U00 kron. Bolgarska in trgovinske pogodbe. SOFIA 23. Ker s> priprave za obn:>- j skih pravic in \saki premagani ali priklop-Viterv obstoječih trgovinskih pogodb ža dovr- | ljeni narod je tako] izjednačen z rojenimi žene, je bolgarska vlada vsem inozemskim ia |RU3i. Tako ao privezali na-se razne narode, siopnikom izročila podgodbene načrte a pre- | S koliko jednodušnostjo so se -— tako zadelano carinsko tarifo. ključuje račeni arabaki list — podaniki Rusije Sekvestracija škofijskih dohodkor. ■ dvignili na obrambo ruske država, ki jim je BUDIMPEŠTA 23. Uradni liat je pri- ; postala toli draga! Dobrovoljci iz raznih občil Najviši ukaz od 8. julije, s katerem se plemen velike Rusje, odklonjeni, ker jih pred močjo Rusije, a potem 03tsna vsa Aziju v rokah zmagovalca. Angleži vedo lo, za to so porabili priliko, da bi zaprli Rusiji vta vrata v Indijr. V ta nr.men so tudi ubrsli pot v T bet. Ali prej sli s'ej prebijejo pot v to bogato deželo. Rudija je in bo zrafg>vala v Aziji ne le se svojo eiio, ampak tudi se svojo modro politiko, s> svojo spretnostjo o 1 postopanju s premaganimi ali priklopljen.mi 'narodi. Rusi ne vzkračajo nikomur državljan- iz Išla k velikim vo'aaeim vajam ta Češko, PETROGRAD 23. Z dnsvnm poveljem ki bodo trajale od 2. do 6. septembra. Dne eirjev m je biio 2039 mlad h plem Čev pjvi- i 7. septembra dcBpe cesar ta Duaai, ter se žan h v Častnike. j^d tod peda v ScLoabruno. Uprašanje glede vojne kontrebande. Dve irancozki podmorski ladfji. LONDON 23. Trgovinski zbornica v J PARIZ 23. »Petit JcurcaU, piši, da je L!verpoo'u je v neki vlog', ki jo ;'e poslala ! pomorski minister Pelletan uiazai odpoalati vladi, izrtk a nado, da ee Kmslj priobči pj- dve novi podmorski ladjici v Icdo-kila ako. godba med Kipijo in J-iponsKO o vp-tšanju Lad ji cdpluje e korcam tega meseca, glede v; jae kontrčbacdi, z otiroaa na obvess Strajk mlinarjev končan, ki jih imijo angležki podaniki caspzcti obtma BUDIMPEŠTA 23. Mlinarski delavci bojujoči m a se državaira. i sQ [e trumcma £0pet prijavili na delo ne ozi- Pazsodba v stvari angležkega par- :rdje £e na £kcijo voditelje/ atr.jka. Oi dc-cika »Hipsanga«. Le3 opo'udne ee dela po vseh mlinih glav- SANGAJ 23. (Reuterjev biro). Pome riko nrga mesta, sodišče je danea v stveri parnika »Hipsanga« t Preklicana Test. »ncdilo: Ruska uničevalka tcrptdov, ktkcrj DUXAJ 23. Gjvcr.ca, ki Ee je ra^air-je sedaj zaano, »Rastcšng«, se je Fr.bliiala j q ^^ tiroUkega name3tnika SJhw,r- sngležkemu parniku »H pEanfiU«, ki je imel . 6 1 tzem.ua, je nef snovaDa. prižgane svetilke ter razvito aigkžko zastavo. ; r- -x il . j • • ♦ i- i Morilec ministra Ple»eja zir. I ničevalsa torpedov je izatreljaia vec granat, j " ki so ubile oz roma ranile ne kol ko potnikov,1 PETROGRAD 23. Vladni vili hjav-Lakar sa je »Hipsang< takoj ustav i, toda Uaj°» da Je SJV?or cki 86 J0 v nedeljo o vojta ladija je iitreljala aa en torpedo, vsi.d Baarti morilca ministra Pleveja razširila, oe-česar se je parnik pogrezal. Na »H piangu« resnična. Sasonav je izven nevarnosti ter ae ni bilo niti kontrebande niti Japoncev. So- njegovo zdravje baljsa. odrejuje sekveatracija dohodkov rožna vske škofije. Kukor je zvedel ogrski koresp. biro, je bil ta ukaz izden radi slabih finan-cijelnih razmer škofi e in ker niso tozadevno vse odredbe min ateratva za bogočastje imele n kakega vepeha. ^usko-japonska vojna. Trat 23. avgus.a 1904 V času, ko rumeno novinstvo -sipije žolč ne treba, organizirajo svoje čete, in pro-aijo kakor milost za dovoljenje, da bi se ameli epDpas.i s sovr£gom avo e nove domovine — velikodušne Rusije. Je-li bilo takih primerov v Iid ji za ča-a angležko-burske vojne? Ni jih bilo.« Na fia način zbija »Agramer Tagblatt« šale iz evropskega novinstva, ki ne more skrivsti svoje tevoljr, ker Japonci ne zmagujejo veaki dan in s tako naglico, kakor bi hoteli japonefiu v Evropi. Vsaki knvonoji na Ruaijo, v času, ko omalovažuje vsiki!uredaik Suti v sabi velikega etrat?ga, kije kore k njen, deč m vsaki korak Japonski1 pokliean, da zmerja generala Kuropatkina in Oai 'iišče je opozorilo trgovinski i a tudi zunanji urad ca dejstvo, da je bila ladija pegreznjena čeravno Pogreb apostolskega delegata. CARIGRAD 23. Včeraj js bil pogreb dviga v nebesa; v hipu, ko to japonofilako da daJa nasvete g*neraIu Kurokiju. novinstvo uprav geri ol nizke mržnje proti < vado V9e' kar 8e do^a v obeh taborih. Kako vs*m", kar je rusko, v tem času, ko je sleherni dclflj° ~ to ved,> seveda' liU3i Ta zavihani nos poklican, da asdi Rusijo, da si | stojimo pred toliko obilico stratsgičnega ža- nija, b'strjvidnosti in nadarjenosti za kombinacijo, ki bi bili ne le te] vojni — seveda Jap >n3ki v prilog — že davno stDrili konec, ampak bi preostalo o teb lastnoiti ša tjliko, da bi zmagali v vseh vojnah, ki še keiaj prihrume nad človeštvo. S pomočjo teb strategov ne b trebalo n. pr naši monarhiji ni bilo zatj nobenega pravnega | apofitol8kega delegata, titularnega nadškofa vzroka oz roma povoda Ur je ladija vozila z Bjoett^ Pogrebu ao prisostvovali avstro- ogrski, nngležii in italijanski poslaniki, na- v-o potrebno previdnostjo. Iz Liaojanga. dalje odposlanca Španije in Bslgije, vsi v BEROLIN 23. »Lokal Anzelgerc je un;forxi, druge d plomatičae mlšija ter za-prejei Liaojanga eledečj brzojavno : Na že 'etopniki su.tana in tušie vlade. Volitelj in iezniški progi od Haičenga v Port Artur'vsi členi francoskega poslaništva Bipet eo laen ajo Japotci dosedanjo sirjavo kolotečine, k slučaj prehod ruskim vosom. PODLISTEK. Ženski Neron. Spi-al Sacher-lKasoch. — Prevel J. S. — Tvoje misli iznenadjajo Evropo — je nadaljevala Daškova : — Francozka in Av-6Tija vidite, da si ju nadmodrila, ker si skle« n la zvezo a Friderikom velikim. Katoliške o- lasti 89 divijo tvoji srčnosti, da braniš ne-katolike v Poljaki, kako jim „avno daješ kral a, ki ni nič druzsga, nego-li tvoj okronani suženj. — Hrabrosti in volje treba, to ti je vae. Imam hrabrost', ki goni veliko politiko aama e seboj. H.tim naprej brezobzirno, brez usmiljenja. Kanjo moram napraviti veliko. Z ce svoje diplomacije seno razprostrla povaodi. Moje vojske pretijo Švedski, Poljaki, Turški n Az ji. Turke zap.dim iz Evropa, a Poljsko razkosam. Svoj nared pa povzdignem z. bar Uratva. Velika dela mi stojijo naproti; dr živa mi največ trpi radi verskih razdorov, trgjvina in obrtnija ae nekoliko vziigujeta. Znam za vzrok, zakej nam poljedelatvo vedno bili tudi prisotni v un.fjrm-, tod* na po-aebnem mesui, a čemur ao hoteli markirati protektorat Francije. bolj slab', in edatranim ga : nadlogi storim konec, pozovem v prestolnico ljudi iz vseh krt-jev, da napravijo nov zakon, a to bo podlaga narodni akupač ni. — Zirea ni bilo še vladarja, ki b! delal take reforme kar sam od s^be. — Ali jaz hjčctn tako delat:, a to mi daje prav cj, da vladam; nisem aama kriva, ker moram t3 pravico drago plačevati. Marijo Terezijo sovražim, ker je prav lahko postala velika in alavna. No, ni arca, ki bi ne b.lo alavoljubno ter sem tako tudi jaz morala zrušiti a prestola svojega možs. Kneginja jo je pogledala važno. — In zopet — je nadaljevala carica — in zopet se atrašim vsaki dan novih osodnih znakov. M9 je-li pozdravil jeden sam glas, ko sem prišla v carskem plajšču v Moakvo? Nema je atalo ljudstvo po ulicah, čude ae sijaju in ra'kcšju. Zarotniki ae keaajo za svoja dela, ali duhovščina še vedno hoče vzdigniti tega eareviča proti meni. On, airo mak, ima ša krvi v ži'ah, a to kri moram preliti. — Ali kako ? — je vprašala Drškova v dražestni na'vnogti. nima ni pojma o njeni aettiVi m njenem ž vljenju — v tem ča=u je res zanimivo čuti, k£.ko sodijo o Rusi i i azi jatak; narodi sam:. Arabski časopis »Murnat al Garb« j*e prl-obč.l nedavno članek, bi je izredno interesantan. Ves avet — pravi — se interesira za vojno med Ru>ijo in Japonsko, nr, največe važnosti je ta vojna za države Azije. Ta vojna se v nedolgem čjsu završi z velikimi dogodki, ki premene karto Azje. Nepripravljena za to vojno, ker j9 ni pričakovala, se Rusija za atd-j omejuje na obrambo. — Samo navednež , ki ne paznejo zgodovine, morejo misliti, da je Ruaijo mežno premagati. Tekom zadnjih 200 let ni nikdo pramagal Rusije. Lata 1812. je skoro V3a E?ropa vstala pr^t Rusiji, a vcdil jo je genijalni vojBkovoja Napoleon. Nj, veo to silo so Rusi zmrvili. V to svrho niso žrtvovali morda kake neznatne pozicije ob doslej nepoznani reki Jilu, ampak avojo starodavno presio'nico — M >skvo same. U^ode Napoleona ni cdlcčil Watt3rloo, ampak Bjrodin! Tu je Rusija osvobodila sebe in vao E.ropo od Napoleo-novegi jarma. Omenivši drugih vojen, v katerih je bila Rusija Bjajna zmagovalka, nadaljuje: »Še enkrat pravimo. Rusija je ne — Kaka ? — Carica se je zamislila. — i Kako ? To vprašanje treba reš t. Na carakem i plejšču se vidi jaano vsaka krvava pega. Ne mislim prelivati krvi. — Tudi ni treba ! — se je nasmejala mala kneginja, prebirajoča a prstki čipke ne obleki Bvoje gospodarice. — Ti ga pogub š mirno, dobrotljivo. Carica je etopila k oknu, ne apregovo-rivša ničesar. — Prihajajo mi trenutki — je rekla naposled — ko mi se studi vladanje, ka bi vse odvrgla. Daškova jej ni odgovorila. — A kar je najhuje, Katinka, Orlov mi je postal dolgočasen. Mala Katarina je začudeno pogledala veliko Katarino. Okolo usten zibal sa jej je ljubeznjiv posmeh. — S?daj ae začnevi oblačiti — je nadaljevala carica, smešeča 8e, — a potem saBedevi konja ter ee pokažavi našemu zve-stemu narodu. m. Carica je vsprejemala avdijenče v poletni palači. V njenem predaobju zbralo ae je bilo druzaga, nego kar poa»či po gospadstvu na i VSo zemljo. Le škoda, da ee Če3ta pozneje dogaja ravno nasprotno od tegj, kar sa prorokovali ti vojskovodje po japonefi skih redakcijah. Kohkokrati bo že uničili rusko brodovje, a vsikdar je dfcjalo zopet energične zuake življenja od Bebe! Kolikokrati že je bil Pcrt Artur v zadnjih vzdihljejih, često so mu ža šteli življenje le po urah — a o tem to minevali tedni, a ca zidini h Port Arturja veje ša v^dno ruska zastava ! Kolikokrsti so že napovedali Kuropstkinu bližnjo neizogibno katf8trofo, ter so prorokovali, da je luska glavna sila biizu svojega Sedana, ali ta ruski trdogkvec cd enega Kuropstkina Dcče in no?e kapitulirati — ti Japonci, ti veliki, ti brez-primerni Japonci le nočfjo li i tiste odločilne bitke ! To je res nezasl.šsno od tistega Kuro-patkina, da ravno tega noče ste riti, kar mu mnogo ljudi. Z aven okroglega novgorod-skega trgovca z dolgo brado in debelimi ustnicami atal je tanki Tatar bakrenega obraza, dolg.h črnih brk. Preko g^le, rudeČkaste glavo Kalmukove je gledalo odprtD koraško cfco. Delavc:, kmeti, velikaši, vojaki, duhovniki, Židje, L pDvanci in jezuiti. Zares čudno pred so bje. Med njimi v sredi je stal mlad častnik, vitke lepe poatave, bledega sanjarjkega obraza, velikih mirnih oči. — Mirovič, poročnik polkovnije Smo-lensk — je zaklical vratar. Čez nekoliko tre-notkov je stal mladi čaatnik pred avojo carico. Preko črne avilene obleke je imela plavo naramnico, a v viaokih laaeh malo državno jabolko, iz jednega jed nega dragega kamena z grškim križem ; znaki gospodstva. No, mladi Čaatnik je uprl avoj pogled le v njene bele prsi in v razkošna lase, ki ao padali z okronane glave; prvikrat je ogledoval najlepšo ženo v drŽavi, a ona ga gledala miloatno. — Ustanite! — mu je zapovedala ona. predpifcu eo dunajski in budimpeštanski strategi. Pa tudi Japonci niEO brez krivde, ker nočejo io nočejo tako temeljito zmagati, kakor jim diktirajo is redakcij na Dunaja in Budimpest ! Ali ni nečuveno to, da genaral Sies^lj noče kapitulirati, kakor mu je svetoval M kado ?! To je cd Steselja res grdo barbarstvo ! Na to pa meni »Agramer Tagblatt« resno: General Se-elj naj si ne jemlje k srcu, ako se na Dunaju in v Budimpešti zdi, di je njegovo postopanje barbarsko. Ako bi bili Japonci na mestu Rusov, in ako bi et rili istotako, kakor je stor.l general Steselj, potem bi na Dunaju in v Budimpešti nj h postopen,e slavili kakor heroično in ne bi našli besed, da bi do»o'j slavili vcjaske čednosti Japoncev, ki te kažejo v tsm postopanju. >"u, Japonci taj sa pcm rijo. Ćim bolo tepeai in se vojna završi na njih ekodo — bodo že pri kra u navdušenja njihovih občudovalcev. Blamažo prepuste Japoncem in več li zdravnikov, ki so, kakor umevno, imeli najboljšo priliko za opasovanje omenjene telesne škode, privela so logičnim potem do učinka, da so se šolska viata na atežaj odprla higijeni in ž^jo nje upravitelju : naznEČenim novim pojm3vanjem šolskega zdravnika. Vse to, Ijubeznjivi čitate\j, pa ne misli morda, da se je zgodil j pri nas v Avstriji, marveč na Francozkem, Angležkem in Nemškem. Pri nas v Avstriji, dasi imamo tudi mi nekaj šol in v njih ists ekodljivesti za zdravje razvijajočs se mladine, rešilo se je dosedaj to vprašanje, kakor običajno, s polovičnimi ministerskimi naredbami. Kadar bo v Nemčiji na vsaki šoli skrbel za telesno pro3pevanje in izobrazbo šolski ziravais, smemo upati, da pr pihlja tudi k nam zdrava sapica. Ia kdo je upeljal higijeno v ntšj, v slovensko šolo ? E, ne vprtsrjte raje ! Narod, ki prejema leto za letom in v vsakem t pogledu od državne vlade mačehovski kruh Vamagata in družba naj b jd j le pripravljeni, i jD geeto cel<5 kamen mesto kruha da jih bodo isti Sicaaj slav telji zmerja i kakor nesposobne eušmarje, kolikor jih pozaa zgodovina vojen ! Sedaj pa n jj mi še povemo svoje mnenje. Japon.fi i se kar tjpe v usmiljanju do — tfck narod nai ei ne dovoljuje zahtevati niti narodne šole sploh, kaj še, da bi si drznil zahtevati h gijeco v svojo neradno šolo ? ! ! Da, slovensko šolstvo se nahaja v stanju, d i je skoro prava iicnija, ako se piše o >b'gi-nsvojakov v P« rt Arturju. Žs radi teb, iz jen; v slovenski šoli«, kajti, kako je m&žno Človekoljubja, menijo, bi moral Steselj kap - uvesti higijeno v slovensko šolo, ako je titulirati. Na, če Japonci res hočejo rešiti te tako bore malo in je na najvažne š h postojaniju I i iz neprijetnega položaja, potem bi ve- kah sploh ni? In vendar! Cd hočemo živeti, deli oni veliko bi ž a pot, po kateri mcre;o ge si hoćsmo osigurati boljšo bodočn-s% ne doseči sto' človekoljubni cilj. Masto, da ss gmemo odnehati ni za las ne od jedne ne od še le trudijo in hodijo iz človekoljuVa pozivat druge zehr^ve, ter si priboriti tudi jedoo in Ruse, da bi kapitulirali, naj kar Japonci iz drugo. Oglejmo si na kratko, kako stojimo človekoljubja — odnehajo od B slovensko šolo spkh ! Srbski in bolgarski železničarji. Iz Sofije poročajo, da so tekom banketa, ki so ga minolo soboto priredili tamkaj srbski in bolgsrski Železničarji, odposlali brzojavn m potom kralju Petru in knezu Ferdinandu udanostni iziavi. Bo'garski že'ezničarji s-> v Bvoji brzojavki izrazi li ž 1 o, nej bi Srbija pod kraljem Petrom prepevala. Kralj se je železničarjem zahvali!, izrazivši nado, naj b shod srbskih in bolgarskih železničarjev prispeval za gospodarsko razvijanje obeh brat3kih narodov. Novo bolgarsko posojilo. Iz Sofi e poročajo, da 83 v onJotaih vladnih krogih zatrjuje, da je mini3ter3ti Bvet ssle-nil, najeti pogojilo 100 milijonov levov. Finančni minialer Pajakov j9 odpotDval v Piiriz r«di pogajanj b tairka aaj mi bankam-'. Iz Južne Amerike. — Iz L me javljajo, da je na meji med Eivator jem in Paru d š'o do Bpopada med četami obc-h držav. Ekcatorijanc ao hota.i prrgatti Peruance iz Agvance. Vnel ee je radi tega boj, ki je trajal tri in pol ur®. Ekvatorijausi so bili odbiti, njihov poveljnik je bil vjet. Vzl c veliki vzburjenosti na ob.h straneh, je upati, da sa apr-r poravna mirnim potom. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odrašeene. Venci od porcelana in biserov vezanih z me-i deno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. SliKe na porcelanastih ploščah za sjomenifce. Najnižje konkurenčne cene. obleganja trdnjave. Pa bodo eni ljud e hitro rešeni iz vsake nevarnost; ! Ali ja: ontfi i so menda ljudje, ki le drug m propovedujejo vodo človekoljubja, sami pa pijejo — vino ! (Pride še.) Deželni zbor istrski. Govorilo se je, da bo ta deželni zb r sklican koncem me-eca avgusta. Od ital jan-ske strani pa se priporoča, naj bi sklicali ta deželni zbor koncem septembra. Zi to aava jajo dva raz oga. Prvi bi bil ta, da se bo Higijena v slovenski šoli. Pri >bčujs dr. Ž i v k o L a p a j n e. Z Jrava samica piipihlja'a je tekom zad- letos trgatev vršila z*orlneje, nego navadao ; nj h des tletj na olš raa poljane vzgojesovja. drugo pa li bile občinske volitve v Puli, Začetkoma skromno gibanje, ki je je prov- radi katerih je deže n: glavar dr. R zzi, ki zreč la aar^5ak> j 3 čim dalje bolj in b lj je tudi župan pulj3k', zadržan v Puli. O J ter konečao prodrlo na vsej Črti : dandanes it-tlijanske Btrani se izraža želja, da bi de sto a higijena, boginja čistosti in zdravja, želni zbir zboroval ves oktober, pogodi zmagujoče na rodovitne gredice m a ■ ■ ■ dinske vz?o,e. Doc.m eo ee doslej vzgoje- u 1 „ ,«»;„,«!, /z]\utan le z Stare zahteve mesta Dubrovnika. tlovci vseh nared-tv zanimali zaupno ie z vrrašaojem. kako bi dosegli čim sijajne š h Ko je b !a leta 1814. nekdaija dubro-nspth.v v :z ,br zbi duba razvijajočega 83 vaška republ ka po večletni francozki oku-človeka, natopili so v poslednjih des.tietjih paciji pridružena Avstriji, *e mesto Pubrov-pr s-etljeni zdravtiki n odgojiul/, živahno nik, ki je bilo skozi «00 let samostojca opozarjaj o 5i na okolnost, da se ima poleg rapubl.k«, prosilo, naj Avstrija zahteva od dušrvne' izobrazbe paziti tuli na teliaio Francoske na korist me?ta odškodnino za zdravje in pr^p-vanje v cd^ojo izroč.ne razno škodo, ki jo jo f.ancozka okupacija mladine. Zapahi so na slednji jtsno, da je izašli z i easa angkžio-fVancozke voja« prov jfel v-jled velikih z,Lt)v, ki jih stavlja nanjo zrcčiia na Adrijanf'.em morju. Leta 1815. je m )derna šola, nje telesni razvoj zaostajati v v resnici Avstrija zahtevala od Fra ctj« sjmljivi c.er:. In kaj si pom gčl otroku, ee odšicdoino, toda mesto Dubrovnik ni moglo si mu d_l ša tako blesteČo duievno izotrozbo, dokazati je-li Avstrija prejela oie milijone če pi e sli o t: m zapravil svoje zdravje odškodnine ali n-. Na temelju ned.vno ter nosi kd prezgodnje Bmrti v sebi v tre- najdenih spisov se zdi, da je Francozka z-notku, ko Bi je priboril čattno in ug.dco plača'a odškodnino; zato se je pa sedaj sjcijalno položerje in bi lahko — užival ead dubrovačka občina odloč la, ter zahteva cd svojih prizadevanj ? Podobca r»zmotrivanja, avstrijske viade odšktdaino, ki jo je plačbla izltsti se strani s spccijakimi strokami se ha- Franc ja. Ako ne c^o eže to mirnim potom, _____________nastopiti hoče eodno pot. Domače vesti. Odprt grob. Predvčera ša,im je umrl v Bcrkuvljah g Ivan Skabar cerkovnik, mož zvest in udan svojemu rodu in vsikdar zveet naročnik našega lista, od kar je začel ta poslednji izhajati. Pozor! »Tržaška posojilnica in hranilnica« posluje od danes naprej v svojih lastnih prostorih. Boj z divjo m cko. Iz Zumberka pišejo : — Diie 17. t. m. je v Gorjancih nadirgar Danilo Gasparovie ustreM od daleč na divjega mačira. ki je tako raojea skočil v gozd pod neko bukovo deblo ter tam obležal. A ko se je nadljgar priol ž^l na 20 korako7 s puš^o ga je maček opazil ter je nj»krat plsn l proti Djemu ia mu hotel skočiti v obraz. Na erečo je nadlogar še o pravem času pograbil za puško ter mačka ubil. Ma^ek e tehtal 8 in pol kilogramov. Iz Podsrrad.i nam p sejo dae 21. avgusta t. 1. : »E iaost« je priobčila po »Slov. Narodu«, da j" nnš narodai dom že dovršen J in da stane 38.000 kron. Ta vest ne odgo-! varja povsem resnici. Naš narodni dom bo dovršen ie le pr hodnjega meseca in troškov bo — več. Postoj i n«ke požarne brambe slavnost 25-letnega društvenega obstanka, s katero je bilo sp > a io zborovanje kranjskih gasilu h i društev, višla seje po vsporedu, dne 14. F"^ K CI O* O t i \/0 1.—, 3 steklenice K 12.—, 6 steklenic K 20.—. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu po evropejaki zalogi 31. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 4f>. V dobiva se tudi v mirodilnicab, parfumerijah in lekarnah. Nekaj prostovoljnih priznanj: Ead Vam potrdim iz/rsten vspeh „Lovacrina". Isti je do sedaj gotovo najboljša voda za lasi, ki je jako prijetna in mila. Moji klijenti g* priporočajo, v svojih krogih. 3Ied. dr. L. Margulies. „Lovacrin4'-ovo vodo za raščo lasij sem v primernem slučaju priporočil ter potrjujem, da se je pokazal vspeh že po nekaterih tedoih. Antiseptično tlel j vanje na koži glave je bilo v tem slučaju gotovo 3Ied, tij§. Szentes JJelu. poslanim mi „Lovagjeinom" sem v -i slučajih zadržal predčasno oplešenje odnosno izpada nje lasij ter ga bodem v moji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip Karos. Sem sovražnik zahvalnih pisem iu spričeval, toda sedaj delam izjemo ter Vam potrjam, da ..Lovacrin" resnično dobro deluje in ga bodem rad priporočal. 3Ied. dr. Edvard Piekarski. je spre vladar ee — K anjam se lepi g-spaj — govoril mladenič mirjo, — a od iščem svojo pra\ ico. — Sedaj je ostil in po gledal carici svobodno v oči, nad ktti-rima so se obrvi malo nabrale. — Kako vam je ime ? — M rovič. — Poročnik ? — V Smoleneki polkovniji. — Vi prosite mikati ? — Pravice. Njene obrvi eo Be gosteje ntb-ale. — Kaj torej želite ? — Hotel bi najprej nekaj vprašati Vaše Veličanstvo. — To je čuina avd.jenca. Vprašjte trrei, go?pcd — kako ime ? — M.roviČ. — Poročnik Mirovič, vi me zanimate. Mirovič je it enil zobe in pordečil kakor kri. — Vprašajte torej. Bom poslušala. — Trpi-li resnico Vaše Veičanstvo? Neronske obrvi močne vladar.ee sd za- dihtele, no, z:pet jej je lepo oko počivalo na mladem poročniku. — Da vas jez poprej nekaj vprašam, gospod — kako ime? (Pride še.) Drobne politične vesti. Tirolski namestnik baron Sch \v a r z e d a u odstopi baje 1 malu. Na-BledniK da rtu bo predsednik višega tod šča, baron Cul', ali pa sedanji ti azijski pr^csac1-nik gref Tbu~. Turško odposlanstvo pri italijanskemu k r a 1 i u. Iz Turina poro čajo : Kralj V.ktor Emanuel je v ce ieijo popoludne na gradu Racconigi vapr*jf 1 v a>dijenco turško odposlanstvo, ki mu je pr-neBlo sultanova darove. Po noči ee je odposlanstvo povrnilo zopet v Pariz. Anglija in Francija v Maroku. Parižki lisi, »Matin« je izvedel od verodostojne strani, da so razmere med Francijo in Anglijo povsem prijateljske, odkar se je sklenila zaaca peg dba glede Maroka. ADglije noče nikakor nasprotovati Franciji, ki ima v S7oji miroljubni misiji po polcoma fivcbodne roke. Od druge strani so pa priobčili londonski listi neko pismo Earla of Rosebtnv, v katerem hj imenuje ista sngiežko-frauoozka pogodba glede Maroka »nesreča«. P godba je bolj pripravna, da provzroči nove spore, nego-li da eluži v mirovne svrhe. n t:>, da eo se slovenski gasilci otresli neke švtl:>3*e zveze. Posebna vlhka pripeljala sta iz Ljubljane nad 2000 gasilcev in njih prijateljev, kateri so odkarhkali z godbo na Čelu v praznično nadeti trg, ustivivši se pred slavolokom, kjer je gespica Pavla Jurca izreči a načelniku zvtza kranjskih požarn h bramb z nagovorom kito svežih rt ž. Slavijenec g. Frence Doberlet zahval.I ss je t >pl > za to ovacijo; postojiiske pc ž irce brambj n.čelnik je tudi se čestital, pozdravil došla bra-ska diuštva, potam pa B3 je vršilo dtfinranje vfcb došlih gasilcev, kak:h H">00 pr*d c. kr. glavarstva voditeljem, g. Štefanom Lipbjne, P r i kroni«, kateri je vspel istotako izborno, kakor aploh vsa Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. Svoji k svojim ! Se priporoča U GOSTILNA „SECCESSiON ulica Kossetti št. G. T O Ć I: istrsko in dalmatinsko vino .... po 40 štajersko belo..........» 44 Flzensko pivo........» 24 - Krasen vrt. - Tedno pripravljene dobre gorke In mrzle jeli motsnji. Zi pretil ter ga hotel udarit1. Pavel FurlaniS je dovoljni p slovili eo se mili nagi gostje in bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora. olšl vsak na svoj dom * prepričanjem, da j »srečna pomorska TCŽIlja. ItaU acBki le t*:m je prstno ve=eljF, kjer so azcji med »Gluseppe« je pod poveljstvom kape- svojira — Na pomoč ! ' tana Vincencija Cuccovella, odplul dne 4. Slovenskim umetnikom in členom marca t. 1. iz Montevideo, polno nakrcan z prcsojevalnili odsekov! Podpsani odbor ]0jenK pQ dolgih 5 mesecih in pol, je dospel še le predvčerajšnjim v vodovje takozvanih »Isole grosse« v Dalmac ji. Tu ga je pa zalotil grozen vihar, ki mu je potrg 1 vsa jadra, vršil dn« 24. t. rn, v Ljubljaa:, hotel »Ili-, etan je bil primoren posekati jarbolo, rija« ob Ck uri zvečer. 'označeno z imenom »maistra« ter sneti jar op zirja vse slovenske umetnike na sledeče : S.s'anfk slovenskih nmetnikev se bo po-j Prrs jevalni odsek za »Vesno* bo s'o-sl 25. cvgusta (se-tinek ob 9. uri pred-poludie v »Mestnem domu«). bolo ol kon-rerande. K sre5i je plul tam mimo Lkydov parnik »Urano«, prihajajoč iz Aleksandrije. 15 paraika Urano so vrgli v Preeo cvflni odsrk za umetnike, ki ne LevaraCsti se uthajajočemu barku vrv ter ga pripadajo n benemu društva, bo posloval 2t>. avpn«+a. (Sestanek jurorjev cb 9. uri zjutraj). Odbor pr si vse sodelujoče, na) se prev gotovo udeleže vseh sestankov, da bo možno v kratkem Času zgotoviti vse potrebno. Oibcr dii. uro. društva »Vesne« A. Š « n 11 t č. pred". Pevsko in bralno društvo »Dam« priredi dne 4. pept. veselico na R-pentabru pri Štefanu. XitanČnejši vspored bo sledil, vea- dzr nf-j ss že .e laj omeni. da pribite na to j 4Q ^ Hynrjk H j33j Ljubljane, dijašfcvo z s'avr-ost tudi d jaki tfmburaš iz na ker se opozarja posebao naše ^eljo, naj bi isto v kolikor nužno vflikcm štev 1 a pr hitel) na veselico, da v družbi gotovo dra^ib tivarišev prebije lep dan. Na ta k' r&k rasa mladine ss opozarja turli si. občinstvo, posebno se, ker je čisti dobiček ra-iuen en družb*, sv. Cirila ia Metodiis. Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah. Dražba sv. Ciri a in M todja v Ljubljani je oklenila v odbor^vi Feji dne 10. avgusta t. J., da še 1 t s pričae grad ti svoj lastni šalski dom za otro^k vrttc na S i vi pri Jeseaicah. Skrb za potem remoik'rali v naše pristanišče, kamor sta parnik in bark dospela včeraj. Velika nesreča v Sežani. V Sežani se je včeraj pripet ia velika nesreča. Na gradnji železnice so prižgali nekoliko m;n. Prej pa so v vsili ozirih preskrbeli, da bi se ne pripetila kaka ne?reča. Ivo je b lo vse pri pravl eno, sa dali navadno znamen e in vsi delavci s j s j umaknili v daijavo, da so bili izven vsake nevarnosti. L* dva n ih, in s e r in 54 letni Jakob Oerne. so nista ut guila d volj oddaljiti. Mine s . peč le in kamenje je z k tel o v zrak, a pidši nazaj 83 nekateri debeli kamni zadeli nesena delavca ter ju porJrli. Drugi delavci so takoj priekoč.li k n^imi ter so ju našli brezzvestDa in vaa v krvi. Brez cbjtav-ljanja so ju naložili na kjlčB lj tar ju prepe Jljaii v Tr*t v bolnišn ca, kjer so ju vsprejeli , v IV. kirurgieni oddelek. li r.. . —-: ■^^Es^riis;.-.-, r-.j-i. »'»»ifnfftTiHriTTfc Razne vesti. Vse zna — nemree nemški c.sar Vi- Budimpe ita Pšenica za oktober 10.63 »^o 10.84; 7a april 11.04 do 1105 Rž m oktober H 32 dt 8 33; za april 8.5« do 8X3 Ouea za okt. K 7 32 do 7.34; zi* : pril 7.5*» do 7.57 Koruza za avguat-—.— do —.—, za aept- 7.58 do 7.60. Pšenica : ponudbe srednje; povprsSevan e omejeno, mrtvo. — Prodaia 3f>.0 sept. 15.75, za september-d* cember 16.15, z^ nov. februver 16.65 (miruo.) — PSenica za tekoči mesec 22.^5 za sept. 2k'.90, za aeptember-december 23*30 ia no?embsr-febr. mlačno). Moka za te- koči mesec 30. tO za sept. 3 t.—, za aept.-december 31.20, za november f.bruvar 31 65 ^mlačno)Repičao olje za tekoči meaec «8.25, za septetn 43.50, za fept.- december 49.— zi januvar-aprii oO.— (mirno Špirit za tekoč« mesec 4i.25, za sept. 42.- -z k sept. -december 39 — za januvar - april 3S.— ^mlačno) Sladkor surov S8° uao nov 26— — 2->l/4 imirno;, be za teKOČi me^ec 2^— za sept. 29\.'4, za okt. -jan. 30'^, za januvar - april 31 — (mlačno) r*-finirai bi1,* — 62 Vreme: obiač o. F I L J1ALKA c. kr. privat. AVSil KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trsfu sprejema: IZPLAČILA T KRONAH 30 » > 3°/o na naslovljena izplačilna pisma proti 4 dae7ai odpovedi 27,7» > 8 > > 27*7. » 30 » > 37« Pekarna in sladčičarna FRAN MILLANICH Trst. — uiicii Couiuicrciale 7 — Trst. Trikrst na oaa nvtž aru;i »s ke vrste. K^z-naŠ2nie nadom. Sprejema naročba na eladčicc itd. o j>rili^i in>»o in krstov. Najugodnejše cene. ljem. O njem ee zna, da je pesnik, glaBhenik, izFje lev fg. ekle pa je drnibsn, odbor pove-, moraar, BtIat govornik itd. Di je ril odborniku prof. dr. In.» Sve.m,, b.,.-.^^ iudj ^ ^ ^ se ^^ ^ ^ ječemu tedaj na p-5]tn cah v Žirovnici na ijroreai-kem. — Važicst Jesene v narodnem * . . ni- u J j-gk ia razstavljena v fcJirjlmu neka ozira ie enaes. Po!eg t« ga pa bo ot oški • . J , . - j srebrna $asa, ki jo hooe ce?ar darovati zaa vrtr *• ca S i vi pr] Jđstn:cab, kt bD imel dva govalcu bodočih amer ek b regat. V Ijelm je sam oddelka, Ti.ko dobrodelna naprava za mnogo- ^ „ . ° ' J r napravil nacrt za to časo ter eo jo zlili pod =teviln« otroke tamtšaj.h večinoma revnih: .1 sie 1 J njegovtm nadzoibtvfm. tovarn ških deWvC2V. 0b|ak sg ytrgaj y greio p() nQf. y Ž3 ;e prejela druž sv. Cirila :n Me- Cayalese na južaec3 Tirolskem. Pavodenj je todija lepih darov pcaebe za »JiB?niSki vr- toredn, h vaeij ra£ruaivM b Še in tec, za kar ee blagim darovateljem i.kreno ^ y valjv h je na§io sair, dtget ,judi^ — hvalju e. — A ker ba nova zgradba zahte- v da je oJce;ll tu ti macgJ živine> ' I ulica S. (jiovanni št. Telofon št. 1632. — Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. v z atih napoljouili na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°l0 » 3 mes. n 2V47o ti 6 n n ^'/»"/o Na blagajaiške nakazs in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Bancogriro v kronah z 2V/o takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoPonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, l">ji se stavijo od Časa do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja liakazniee za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb Ara'1, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Ino most Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solno grad prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijskc listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d'Italia-1 v italijanskih lirah ali v kronah : no dnevnem kurzu. BE. O Ali Bl3 Trst, Gorso 4 vala precejiajo svoto, kako; š ie bi chužba|je ogrowa, s svojimi rednimi dehodki ne vzmegla, in za ^^ katero dosedanji dar »vi še n kakor ne zado- S ioda Se ubrani Črnilo pred izaueenjem u: u je pr i ti nekoliko čistega i i dobrega g. ceri na. Črnilo ee s takim pr.pomo5-kom Le p slabša, n glice ia tudi na pi- Pisarna LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice ia modrci, ortopedičai aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. ■■■■ Naročbe se izvrše po meri. =a= s PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. TOVARNA POHIŠTVA crnila. Borzna poročila dne 23. avgusta. Tržaška borza. Orača te družbeni odbjr ob tem Bvojem za vee fcloven ki knsrod ve'evtža.m pcd.etju — brez sile sicer vendar pa z za- n,tjJ eae (,obre lastnoati upao pTCinjo dj vseh zavednih S.ovencev, naj izvrs ti to podjetje tako, == da jej ne bj trtba v to svrba deliti dolgov, ki bi jo cv.rali na njenem rednem delovanju | Darovi, na-se^jeai po=ebe za »Jeseniški i vitec«. Dai ee toiliaio v počitniški dobi (poj vnet , J r ^ j Napoleoni K 19.02—19.05, angiežke lire K — pratnh nakazn cab) ia nae:ov : Protesor dr. do __ Lond-,n tratek termia K 239.50 240.— Ivan Svetina v Žirovnici na Gorenj- Francija K 94.90—95.05, Italija K 94 90 — 95.— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K đkem. 117.15—117.35, nemfiki bankovci K---—.— A.ko pregledujemo imenik pokroviteljev avstrijska ednotna renta K 99.1u - 99.4o, cgrska ' & , . r ,. J vi kronska renta K 97.— 97.v;», italijanaka rentu K » ruž e sv. C rila n Metodika« v druzbere-n ioa1kreditne akcije K S41--643.— koledaru čitimj tU maog) imen slovenskih država* železuice — 633— Lombardi K KO J ' S [tl _ Llovdove akci1e K --693 — rodoljubov, ti nikakor cišo boj :moviti nfgo greeke: Tisa h 324.-6>o—, .redit K 460.— mi, tri druei. ki se deslej aa ne nahajajo v do 472.-, Bodenkredit 1880 K 302 — 310.—. Bv * * 'T . . , , .. , . . denkredit 1889 K 292.- 3.3 —, Turšse K 127.50 tem imeniku. Naj b p slednji [o:abli to pri- do 129 50 Srbske--ao —.—. Dr gregorina m Dr Slavika se preseli 24. t m. , . , .. M pohištva so tapetanj ,Narodni dom —== trst ==— uhod ulica Malcanton štv. i. ulica Gior^io Galatti štv. 18, po zelo nizkih cenah II. liadstr. - Velikansko skladišče in razstava Dunajska oorza od 2. url dodoI včera; danes Državni dolg v papirju luU.10 1C0.15 v srebru 100.10 100 15 Avstrijska renta v zlatu uy.2s 119 20 „ v kronan 4°/„ 3[) 99.;-io Avat. investicijska renta 31/,"/, 90.95 90 90 Ogrska renta v zlatu 4°/, H895 11.1.95 n » * kronah 97 10 renta 31;, ^8.60 0 Akcije nacijonalne banke 16C5 — 1607 — Kreditne akcije 639.5(i «41.25 London, 10 Lstr. 239 70 239.65 1C0 državnih mark 117.20 117 17 20 mart 23.43 23 46 20 frankov 19.05 19.G6 10 ital. lir 95.- 94.95 Cesarski cekini 1132 11 32 liko v to, da z ; vele dušnim darem (200 K) za >Jesen šii vrte, katera svota te lahko plačuje tudi polagoma — v več obroiib, po stanejo pokrovitelji družbe sv. C.rila in Ms- žjici tsj jila p i štejemo kakt.r j,oiri\i elje ali ustanovu Dobrodcšli pa so tudi man ši darovi ter >zrno do zrna pogtca kamen do kamena pislaSa«, ali — 6e ne j a'aSa, pa vsaj lic o in primerno zavetišče za našo slovensko deco. Vodstvo družbe sv. C rila in Met 0, avstrijska zlata ren . 102.70 ogrska 4°/0 zlata renta 100 <0, Lžiiderbani juli a t. 1. u*trelil z revolver jam svojega brt ta __ tur§ke srečke 123.75 panžka banka 11.75, Josipa F ur lan ča, kateri g i je pa izsval ter akclje 721 -> akaje Bo mu pretil in ga hoUl udariti. To se je godilo London, (ciklep) Konsolidiran dolg 8Jv/. v krčmi Pavla Far anida. Da se obrani, je Lcmbardi 3\4 srebro 261,4t španska renta d63/. it*. n . i • ji _____ _ liiansfca rento 102'., tržm diskont, 2l3(1G menjice nt Pavel vzel iz m znega predhla revolver ter z 1junmju dohod^ banke 25.loo izpiaćiu bana. istim u trelil na braia, ki se je tjkoj zgrudil —.—. Neodločoa. na tla ter mhlo pozneje umrl. Priče, ki so Tržna poročila 23. avgusta. ... . ... Ha vre. (Sklep.; Kava damo« «ootl »v* bila zashaane na razpravi, so vse potrdi.e, da rage ^ megec po 5Q kg 44 frk ia dec je pokojni Josip Furlunič izzival Pavla, mu 45.75. Vzdržano. Tvoarna pohištva Aleksander Levi Minzi izzzz ulica Tesa št, 52. A.-- (v lastni hlSi.) ZALOGA: Užgani znak na zauiašku t varstvo prati ponarejanja MATTONIJA Giessffllei Sanerlrmin. Piazia R©sari© (eolsko poslopje) Cene da se kS bati vtzmke konkureass* Sure^emajo se vsakovrstna dela to» i po posebnih načrtih. £autro7&s oanlk brespladao ia Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98 lf Anton Skerl mehanik Piazza de ie Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri m godbo v velikem izboru. Internacionalna g^odba In pelje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: W Priprave za točenje piva. "VI NB. V olajšanje nakupovanja se proda vajo si predmeti tudi na me3efine obroka. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadsr v lastni hili. -i* „Marjeta"........„ 3.80 0 „ „Kabinet46........„ 5.80 Fotosmalto: 1 slika na kodino.......K 1.20 1 „ „ srebro.......„ 3.20 1 „ „ zlato (G karat.) . . . . „ 5.20 Spoštovanjem Karlo Pittoni. iVSoic-farapŠ') slovenska zaloga in tovarna lldjolui OsOd pohi5t?a Andreja Jug v Trstu, ulica S. Lucia 13. (zadej tribunala) priporoča vaake vrste solidno izdelanega, Bvetlo ali temno po-tiranega poišhtva. Zarocenci! Kupujte vaše pohištvo v dobrcziani DoMštva, manifaktur in tapstarij tvrdke Vomasoni Ulisse Trst IVAN JANČAR | UV^nk^ DOfCCflUlU slikar-dekoratćr. I tehnični koncesij onlrani zobozdravnik j Sprejema delo na deželi. — Dekoracije sob s pa- , y Jrstu. ul. Torrente 32 II. n. pir jem. Slikan, e sob in napisov v vsel vse načine. Ponarejen les in marmor. _ bistva podov itd. _ Vse po zmernia cenah, točno bovje iž kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. ulica Madonnina štev 8 — —--- . - . .. . - i v Trstu, ul. piriem. Slikan .'e »ob ta .afn.ov v«eh »logta m ^^ ^ ^^ ^ popolno z0. \ Jamdl so za solidnost in trpežnost blaga. in hitro _ Delavnica : nI. Ugo Foscolo 19. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. Sprejema od 8 —ti. pop. Absolutno konkurenčne cene. r„ljubljanska kreditna banka« v Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja T i mte rent, zastavnih pieem, prijoritet, komunalnih otii^tUj, «rečk, delnic, valut, novcev in d£7i*. k Titkema izebanjn. lit Zamenjava In eakomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale _--kupone. ----------- Dajo pradi^ma na vrei papirja. Zavaruje srečka proti kurznt . IZgUbl --: Vlnkuluje ln divinkuJuje vojaške ženStnlneke kavcijo. Bakompt im imkamao mtaio. *Wm £or*na suuoćIZm, ljubljani PodružsiiGa v Spije tu Denarne vloge vsprejema f tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim ! obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do - dne vzdiga. P?cmet s Čeki in nakaznioami.