PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Localis
Uradno glasilo slovenskih ob čin
Št. 28 Maribor, petek 9.6.2017
OBČINA APAČE
687. SKLEP št. 189 o ukinitvi javnega dobra
29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF; -v nadaljevanju ZLS), 23. člena v povezavi s 212. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 -ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in določb Statuta Občine Apače (Uradno glasilo Občine Apače, lokalni časopis Prepih št. 33/2007, 53/2012), je Občinski svet Občine Apače na 11. izredni seji dne 5.6.2017 sprejel naslednji
SKLEP ŠT. 189 O UKINITVI JAVNEGA DOBRA
1.	Občinski svet Občine Apače ukine status zemljišča javnega dobra na parc. št. 284/5 k.o. 173 Podgorje (ID6712106), parc. št. 284/7 k.o. 173 Podgorje (ID6712108), parc. št. 284/4 k.o. 173 Podgorje (ID6712105), parc. št. 897/36 k.o. 191 Plitvica (ID6291755) in na parc. št. 249/4 k.o. 171 Vratji Vrh (6716264).
2.	Nepremičninam iz prejšnjega člena tega sklepa preneha status dobrine javnega dobra in postaneta last Občine Apače, Apače 42 b, 9253 Apače, matična številka: 2215632000.
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
OBČINA BENEDIKT
688. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi Športne dvorane Benedikt
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/2009 in 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) in je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 19. redni seji dne 7. 6. 2017 sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O UPORABI ŠPORTNE DVORANE BENEDIKT
1.	člen
V	Pravilniku o uporabi Športne dvorane Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2012) se v prvem stavku prvega odstavka 17. člena črta besedilo: »pred pričetkom sezone za vsako sezono posebej«.
2.	člen
V	drugem odstavku 18. člena se doda nova 6. alinea:
»- organizatorjem in izvajalcem s sedežem v občini Benedikt za tradicionalne prireditve neprofitnega značaja (proslave, razstave, ...).«
3.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 67105-5/2017-3 Datum: 7. 6. 2017
3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Apače, Uradno glasilo slovenskih občin - Lex localis.
Številka: 478-0014/2017-2 Datum: 5. 6. 2017
Občina Apače Franc Pižmoht, župan
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
689. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih in socialnih programov in projektov v Občini Benedikt
	
	
Izdajatelj:	
Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Smetanova ulica 30, 2000 Maribor	
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info	
Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik	
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 697
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 27/08-Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-0dl. US in 40/12-ZUJF) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 19. redni seji dne 7. 6. 2017 sprejel
PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU HUMANITARNIH
IN SOCIALNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI BENEDIKT
1.	člen
V Pravilniku o sofinanciranju humanitarnih in socialnih programov in projektov v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2013 in 22/2015-popr.) - v nadaljevanju: pravilnik - se črta tretji odstavek 3. člena pravilnika.
2.	člen
Spremeni se besedilo 5. člena pravilnika tako, da se
glasi:
»5. člen
Občina Benedikt bo v okviru proračuna sofinancirala naslednje humanitarne in socialne programe in projekte društev:
•	zbiranje in delitev pomoči socialno ogroženim posameznikom, družinam in članom društva;
•	obiski in obdarovanja težjih bolnikov, invalidov, oseb z motnjami v duševnem razvoju in ostarelih v občini Benedikt;
•	humanitarne in druge prireditve s področja, ki je predmet razpisa;
•	strokovna in družabna srečanja ter izobraževalna predavanja;
•	ekskurzije, izleti, rekreativne prireditve, večdnevni tabori in letovanja;
•	organiziranje rednih srečanj skupin za pomoč in samopomoč;
•	založniške dejavnosti in promocijske aktivnosti.«
3.	člen
Spremenijo in dopolnijo se merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje humanitarnih in socialnih programov in projektov, ki so priloga in sestavni del pravilnika. Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev so priloga in sestavni del tega pravilnika.
4.	člen
Ostala določila pravilnika ostanejo nespremenjena.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 12201-4/2017-3 Datum: 7. 6. 2017
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
Priloga:
•	Spremembe in dopolnitve Meril in kriterijev za ocenjevanje in vrednotenje humanitarnih in socialnih programov in projektov
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL IN KRITERIJEV ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE HUMANITARNIH IN SOCIALNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV
V Merilih in kriterijih za ocenjevanje in vrednotenje humanitarnih in socialnih programov in projektov, ki so priloga in sestavni del Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih in socialnih programov in projektov v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2013 in 22/2015-popr.) se spremeni točka 2.3 tako, da se glasi:
»2.3 Humanitarne in druge prireditve s področja, ki je predmet razpisa
organizacija samostojne humanitarne prireditve	200 točk
sodelovanje na humanitarni prireditvi drugega organizatorja	50 točk
organizacija samostojne večdnevne prireditve s področja delovanja društva (razstave, sejmi, ...)	200 točk
sodelovanje na večdnevni prireditvi s področja delovanja društva (razstave, sejmi, ...)	50 točk
organizacija druge samostojne prireditve s področja delovanja društva (proslava, kulturna prireditev, ...)	100 točk
sodelovanje na prireditvi drugega organizatorja s področja delovanja društva (proslava, kulturna prireditev, ...)	20 točk«
Spremeni se točka 2.4 tako, da se glasi:
»2.4 Strokovna in družabna srečanja ter izobraževalna predavanja s področja, ki je predmet razpisa
organizacija strokovnega srečanja/družabnega srečanja/izobr. predavanja, ki ga organizira društvo s sedežem v občini Benedikt	100 točk
organizacija strokovnega srečanja/družabnega srečanja/izobr. predavanja, ki ga organizira društvo s sedežem izven občine Benedikt	20 točk
sodelovanje na strokovnem srečanju/družabnem srečanju/izobraževalnem predavanju drugega organizatorja	20 točk«
Spremeni se točka 2.6 tako, da se glasi:
»2.6 Organizacija rednih srečanj skupin za pomoč in samopomoč
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 698
redna srečanja za pomoč in samopomoč vsaj 1-krat mesečno (vsaj 10 mesecev v tekočem letu)	300 točk
redna srečanja za pomoč in samopomoč vsaj 1-krat tedensko (vsaj 30 tednov v tekočem letu)	600 točk«
Točka 2.7 se črta. Točka 2.8 postane nova točka 2.7 in se glasi:	
»2.7 Založniška dejavnost in promocijske aktivnosti	
brošure in letaki z vsebinami preventivno-informativnega značaja	20 točk
glasilo, bilten društva ali spletna stran društva	100 točk
obsežnejše publikacije (obvezna CIP koda) z vsebinami s področja delovanja društva	400 točk«
Ostala določila meril in kriterijev za ocenjevanje in vrednotenje humanitarnih in socialnih programov in projektov ostanejo nespremenjena.	^^^^^^^
•	organiziranje oz. sodelovanje na prireditvah;
•	strokovna in družabna srečanja ter izobraževalna predavanja;
•	strokovne ekskurzije, izleti in letovanja;
•	založniške dejavnosti in promocijske aktivnosti.«
3.	člen
Spremenijo se merila in kriteriji za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov raznih društev, ki so priloga in sestavni del pravilnika. Spremembe in dopolnitve meril in kriterijev so priloga in sestavni del tega pravilnika.
4.	člen
Ostala določila pravilnika ostanejo nesprememnjena. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 09301-1/2017-3 Datum: 7. 6. 2017
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
Priloga:
•	Spremembe in dopolnitve Meril in kriterijev za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov raznih društev
naslednje programe in projekte raznih društev:
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE MERIL IN KRITERIJEV ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV RAZNIH DRUŠTEV
V Merilih in kriterijih za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov raznih društev, ki so priloga in sestavni del Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov raznih društev v občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2013 in 22/2015-popr.) se spremeni točka 2.1 tako, da se glasi:
»2.1 Prireditve lokalnega značaja
organizacija tradicionalne prireditve (tudi tekmovanja, kvizi, razstave ipd.) lokalnega značaja - šteje se, da je prireditev tradicionalna, če so bile izvedene vsaj 3 tovrstne prireditve v preteklih treh zaporednih letih	200 točk
organizacija prireditve (tudi tekmovanja, kvizi, ipd.) lokalnega značaja	100 točk
sodelovanje na prireditvi drugega organizatorja (tudi tekmovanja, kvizi, ipd.)	20 točk
komemoracije, spominska obeležja ipd.	20 točk«
Spremeni se točka 2.2 tako, da se glasi: »2.2 Strokovna in družabna srečanja ter izobraževalna predavanja s področja, ki je predmet razpisa	
organizacija strokovnega ali družabnega srečanja ali izobraževalnega predavanja, ki ga organizira društvo s sedežem v občini Benedikt	100 točk
organizacija strokovnega ali družabnega srečanja ali izobraževalnega predavanja, ki ga organizira	20 točk
690. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov raznih društev v Občini Benedikt
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 27/08, 79/08, 100/08, 79/09, 14/10, 51/10 in 84/10) in 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 19. redni seji dne 7. 6. 2017 sprejel
PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV IN PROJEKTOV RAZNIH DRUŠTEV V OBČINI BENEDIKT
1.	člen
V Pravilniku o sofinanciranju programov in projektov raznih društev v Občini Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2013 in 22/2015-popr.) - v nadaljevanju: pravilnik - se črta tretji odstavek 3. člena pravilnika.
2.	člen
Spremeni se besedilo 5. člena pravilnika tako, da se glasi:
»5. člen
Občina Benedikt bo v okviru proračuna sofinancirala
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 699
društvo s sedežem izven občine Benedikt	
sodelovanje na strokovnem ali družabnem srečanju ali izobraževalnem predavanju drugega organizatorja	20 točk«
Spremeni se točka 2.3 tako, da se glasi: »2.3 Organizacija ekskurzij in izletov
organizacija ekskurzije ali izleta, ki ga organizira društvo s sedežem v občini Benedikt	100 točk
organizacija ekskurzije ali izleta, ki ga organizira društvo s sedežem izven občine Benedikt	20 točk
organizacija letovanja, ki ga organizira društvo s sedežem v občini Benedikt	150 točk
organizacija letovanja, ki ga organizira društvo s sedežem izven občine Benedikt	100 točk«
Spremeni se točka 2.4 tako, da se glasi:
»2.4 Založniška dejavnost in promocijske aktivnosti
brošure in letaki z vsebinami preventivno-informativnega značaja	20 točk
glasilo, bilten društva ali spletna stran društva	100 točk
obsežnejše publikacije (obvezna CIP koda) z vsebinami s področja delovanja društva	400 točk«
Ostala določila meril in kriterijev za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov raznih društev ostanejo nespremenjena.	_
691. Sklep o znižanju plačil staršev in rezervaciji
Na podlagi 14. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 14/2011) ter v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/2003, 77/2005, 120/2005 in 93/2015) je Občinski svet Občine Benedikt na 19. redni seji dne 7.6.2017 sprejel naslednji
SKLEP
o znižanju plačil staršev in rezervaciji
1.	V primeru napovedane odsotnosti otroka je podlaga za plačilo staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, ki ga krije lokalna skupnost zavezanka, cena programa, znižana za stroške neporabljenih živil. V kolikor starši obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti do 8. ure, se cena programa kot osnova za plačilo zniža za stroške neporabljenih živil z naslednjim dnem.
2.	Starši otrok, za katere je Občina Benedikt po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v javnem vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. julija do 31. avgusta, pri čemer velja, da mora biti otrok odsoten najmanj en koledarski mesec (cel mesec julij in/ali avgust). Starši plačajo za čas počitniške odsotnosti 65% od njihovega, z odločbo določenega, dohodkovnega razreda in brez stroškov prehrane.
V nasprotnem primeru za ta čas otroka izpišejo iz vrtca, pri ponovnem vpisu pa je otrok razvrščen v odvisnosti od razpoložljivih kapacitet. Starši so dolžni odsotnost vrtcu pisno napovedati najpozneje 15 dni pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. To določilo velja za otroke, za katere je Občina Benedikt v skladu z zakonom zavezanka za plačilo razlike med ceno programa na otroka in plačilom staršev.
Starši s stalnim prebivališčem v drugih občinah, ki imajo otroke vpisane v vrtec Benedikt, lahko rezervacijo uveljavljajo samo v soglasju z občino plačnico razlike med ceno programa in plačilom staršev.
3.	Za čas nepretrgane daljše bolezenske odsotnosti otroka vrtec s soglasjem občine na osnovi vloge staršev in predložitvi ustreznih zdravniških potrdil, plačilo staršev
za program vrtca za čas odsotnosti otroka zniža tako, da znaša za prvi koledarski mesec odsotnosti 65% njim določenega plačila, za ostali čas pa se starše plačila vrtca oprosti, vendar največ za tri koledarske mesece. Vlogo vloži tisti od staršev, kateremu je z odločbo pristojnega centra za socialno delo določeno znižano plačilo vrtca. Vloga se pošlje ali odda osebno na naslov: Občina Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt. Starši, ki želijo uveljaviti znižanje oz. oprostitev plačila vrtca, morajo oddati vlogo za znižanje oz. oprostitev plačila najkasneje do zadnjega dne v mesecu, ko je otrok odsoten ves koledarski mesec.
V primeru neprekinjene odsotnosti otroka iz vrtca zaradi bolezni, ki je daljša od treh mesecev, morajo starši podati novo vlogo, katere priloga je potrdilo zdravnika o nadaljnji nezmožnosti obiskovanja vrtca.
Določilo iz prvega in drugega odstavka te točke velja samo za otroke, za katere je Občina Benedikt v skladu z zakonom zavezanka za plačilo razlike med ceno programa na otroka in plačilom staršev.
4.	V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršev proporcionalno zmanjša glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa ali izpisa. Kadar so otroci iz druge občine, se občini plačnici razlike med ceno programa in plačilo staršev, za ta mesec zaračuna samo proporcionalni del razlike med ceno programa in plačilom staršev.
5.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati 4., 5., 7. in 8. točka Sklepa o določitvi cen programov v javnem vrtcu na območju Občine Benedikt (Uradi list RS, št. 125/2007) in Sklep o določitvi plačila za program vrtca v času poletnih počitnic (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2011).
6.	Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati s 1.7.2017.
Številka: 60204-001/2017-7 Datum: 7. 6. 2017
Občina Benedikt Milan Gumzar, župan
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 700
OBČINA BLOKE
692. Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Bloke
Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt; Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZV0-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 57/12 ZVO-1E, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 58/12-ZKZ, 109/12, 53/13 Skl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter na podlagi 6. člena Statuta Občine Bloke (Uradni list RS, št.65/07) je župan Občine Bloke dne 8. 6. 2017 sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE BLOKE
1.	člen (splošno)
S tem sklepom se začne priprava Občinskega prostorskega načrta Občine Bloke (v nadaljnjem besedilu: OPN). Določa razloge, način, postopek in roke priprave ter sprejemanja OPN, nosilce urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku ter druge vsebine, pomembne za izvedbo postopka.
2.	člen
(ocena stanja in razlogi za pripravo OPN)
Občina Bloke razvija prostor za zagotavljanje ustreznih pogojev za bivanje občanov, razvoj gospodarstva ter zadovoljevanje družbenih potreb. Za ta namen potrebuje nov celovit prostorski planski dokument. Sedaj veljajo naslednji prostorski planski akti:
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Loška dolina za območje Občine Bloke za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2003 (Ur. l. RS, št. 96/2003),
•	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Loška dolina za območje Občine Bloke za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2003 (Ur. l. RS, št. 114/2003),
•	Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Loška dolina za območje Občine Bloke za obdobje 1986-2000, dopolnjen 2009 (Ur. l. RS, št. 95/2009),
•	Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za občino Cerknica (Ur. l. RS, št. 43/1992),
•	Odlok o razveljavitvi nekaterih določb 5. in 7. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Cerknica (Ur. l. RS, št. 99/2010),
•	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Velike Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/12).
Razlogi za pripravo OPN torej izhajajo iz potreb občine, da preveri in na novo opredeli zasnove svojega prostorskega razvoja za posamezna področja tako, da bodo dolgoročno zagotavljali kakovostno upravljanje s prostorom, v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Veljavni prostorski planski akti na ravni občine so zastareli, saj zaostajajo za razvojnimi potrebami občanov, gospodarskih in družbenih subjektov, predvsem pa ne ustrezajo več strokovnim merilom in razvojnim usmeritvam na lokalni, regionalni in državni ravni - tako na področju razvoja prostora, gospodarstva, družbenih potreb, ohranjanja narave, varstva okolja ter kulturne dediščine. Poleg tega so v zadnjem desetletju, s sprejetjem ZPNačrt in podzakonskih predpisov ter tudi predpisov na drugih področjih, vzpostavljene nove
pravne podlage urejanja prostora in ravnanja s okoljem, s katerimi je potrebno prostorske planske akte uskladiti oziroma jih upoštevati pri njihovi pripravi.
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Za OPN se pripravijo ustrezne strokovne podlage, pri čemer naj strokovne podlage za poselitev vsebujejo:
•	analizo poselitve in opredelitev razvojnih kakovosti, problemov in potencialov,
•	prostorski razvojni predlogi, ki se po potrebi prikažejo v variantah,
•	urbanistični načrt za občinsko središče Nova vas z naseljem Fara, v katerem bodo proučena vprašanja občinskega središča, s poudarkom na razvoju dejavnosti in koncepta razvoja naselja,
•	krajinska zasnova Bloškega jezera, kjer bodo variantno razvite optimalne možnosti ustreznih oblik turizma v danih pogojih, kot ene od osrednje bodoče gospodarske panoge, ki bo odločilno sooblikovala razvojni utrip občine.
Pri opredelitvi strokovnih rešitev naj se upoštevajo prikaz stanja prostora, obstoječe in nove strokovne podlage, splošne smernice državnih nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP), lastne razvojne potrebe občine in lokalnih NUP, druge usmeritve iz državnih in občinskih strateških dokumentov ter izražene razvojne pobude drugih oseb. Zbrane razvojne potrebe se strokovno preveri v skladu z določili 6. točke 47. člena ZPNačrt. V primeru, da se pri analizi razvojnih potreb ugotovi, da je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage ali to zahtevajo NUP na podlagi novih ali spremenjenih predpisov in smernic, se te izdelajo.
4.	člen
(vsebina in območje OPN)
OPN se pripravi kot enovit dokument, ki vsebuje strateški in izvedbeni del za območje celotne občine. Obsega najmanj naslednje vsebinske sklope: 1.0 Strateški del:
•	izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine;
•	usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;
•	območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana;
•	območja razpršene poselitve;
•	koncept opredeljevanja in zasnovo enot urejanja prostora.
2.0 Izvedbeni del, ki po posameznih enotah urejanja prostora določa:
•	območja namenske rabe prostora;
•	prostorske izvedbene pogoje;
•	območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
3.0 Priloge
5.	člen
(nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in
mnenja)
Ob sprejemu tega sklepa s podajanjem smernic in mnenj sodelujejo naslednji NUP po področjih.
Državni nosilci:
1. Za področje razvoja poselitve: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 701
2.	Za področje kmetijstva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana,
3.	Za področje gozdarstva, lovstva in ribištva: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana ter Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana,
4.	Za področje rabe in upravljanja z vodami: Ministrstvo
za okolje in prostor, Direkcija RS za vode,Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana,
5.	Za področje ohranjanja narave: Zavod RS za varstvo
narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana,
6.	Za področje varstva kulturne dediščine: Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,
7.	Za področje cestnega prometa in železniškega prometom in področje avtocest: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana ter DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
8.	Za področje trajnostne mobilnosti: Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
9.	Za področje pomorskega in zračnega prometa: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
10.	Za področje rudarstva: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
11.	Za področje energetike: Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
12.	Za področje zaščite in reševanja: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana,
13.	Za področje obrambe: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana,
14.	Za področje vojnih in prikritih grobišč: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana,
15.	Za področje blagovnih rezerv: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Služba za varnost, obrambne zadeve in blagovne rezerve, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana.
Poleg navedenih, s svojimi mnenji sodelujejo tudi drugi nosilci javnih pooblastil (lokalni NUP) kot jih v tem sklepu določi občina in sicer:
1.	JP Elektro Ljubljana, PE okolica, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana;
2.	ELES Elektro - Slovenija, d.o.o., Prenos električne energije - Služba za nadzor, Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana;
3.	Telekom Slovenije, PE Ljubljana, Regionalna enota TK omrežja Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana
4.	Župan Občine Bloke, Nova vas 4a, 1385 Nova vas,
5.	Občinski svet Občine Bloke, Nova vas 4a, 1385 Nova vas,
6.	JP Komunala Cerknica d.o.o., Notranjska cesta 44, 1380 Cerknica,
7.	Občina Bloke - Režijski obrat, Nova vas 4 a, 1385 Nova vas - kanalizacija, vodovod, ceste,
8.	Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, Cesta Ljubljanske brigade 11, 1000 Ljubljana,
9.	Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v postopku izdaje smernic sporoči tudi ali je za OPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V primeru, da se v postopku priprave OPN ugotovi, da je potrebno pridobiti smernice in mnenja ali drugače sodelovati še kateri NUP, ki v tem sklepu ni naveden, se ga v postopek lahko vključi naknadno.
6. člen
(postopek in roki za pripravo OPN)
OPN se pripravi in sprejme po postopku, določenem v ZPNačrt (46. do 52. člen), v naslednjih rokih:
Zap.št	Aktivnost	Rok
1	Priprava strokovnih podlag za poselitev, predhodne analize razvojnih pobud, urbanističnega načrta občinskega središča, in krajinske zasnove Bloškega jezera ter predhodna predstavitev strokovnih podlag v javnosti, dialog z občani in drugimi javnostmi glede razvoja prostora v občini	30.10.2017
2	Izdelava osnutka OPN	15.12.2017
3	Pridobitev podrobnejših smernic (če se v postopku oceni, da je to potrebno) in prvega mnenja NUP ter odločitve ministrstva pristojnega za okolje, ali je potrebno za OPN izvesti celovito presojo vplivov na okolje	1.3.2018
4	Usklajevanje z NUP po pridobitv podrobnejših smernic oziroma prvega mnenja ter izdelava dopolnjenega osnutka OPN	1.6.2018
5	Priprava okoljskega poročila, v kolikor bo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje	1.7.2018
6	Preveritev kakovosti izdelanega okoljskega poročila	1.9.2018
7	Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila, javna obravnava in 1. obravnava odloka na občinskem svetu	od. 1.10.2018 do 31.10.2018
8	Proučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek OPN in okoljsko poročilo (v primeru CPVO) in izdelava stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve, potrditev stališč ter seznanitev predlagateljev pripomb in predlogov s potrjenimi stališči	30.12.2018
9	Izdelava predloga OPN	30.1.2019
10	Pridobitev drugega mnenja NUP in odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje, v kolikor bo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje	30.4.2019 dni
11	Sprejem OPN na občinskem svetu občine Bloke	30.5.2019
12	Objava sprejetega OPN v Uradnem glasilu slovenskih občin	15.6.2019
7. člen
(začetek veljavnosti sklepa)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani občine www.bloke.si ter začne veljati naslednji dan po objavi. Občina Bloke pošlje sklep Ministrstvu RS za okolje in prostor ter sosednjim občinam Cerknica, Loška dolina, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 702
Številka: 3500-0002/2017 Datum: 8. 6. 2017
Občina Bloke Jože Doles, župan
OBČINA DIVAČA
693. Odlok o dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2017
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, ŠT. 94/07 - UPB2 in spremembe), 29. člena Zakona o javnih financah - UPB4 (Uradni list RS, št. 11/2011 in spremembe) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14 in spremembe) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji, dne 30.05.2017, sprejel
ODLOK
O DOPOLNITVI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DIVAČA ZA LETO 2017
I. Splošna določba
1.	člen
V Odloku o proračunu Občine Divača za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2017) se za 19. členom dodata nova 19. a in 19. b člen. 19. a člen se glasi:
»Občina se lahko zadolži za investiciji »Energetska sanacija zdravstvene postaje Divača« in »Energetska sanacija POŠ Vreme«, do višine, kolikor znašajo odobrena sredstva Ministrstva za infrastrukturo iz sredstev proračuna Evropske unije - Operativni program Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020« iz proračuna Evropske unije in največ za obdobje do prejema teh sredstev.« 19. b člen se glasi:
»Javno podjetje Kraški vodovod Sežana d.o.o., katerega soustanoviteljica je Občina Divača, se v letu 2017 lahko dolgoročno zadolži do višini 200.000 EUR.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2017-04 Datum: 30. 5. 2017
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
694. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje kamnoloma Laže-1, 2. etapa
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 18. seji dne 30.05.2017, sprejel:
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE KAMNOLOMA LAŽE-1, 2. ETAPA
I. Splošne določbe
1.	člen (predmet odloka)
(1)	S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje kamnoloma Laže-1, 2. etapa (v nadaljevanju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa).
(2)	Območje je določeno s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Sežana (za območje Občine Divača) za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1989, 1992, 1995, 1996, 1999, 2003 in 2010 ter prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana (za območje Občine Divača) za obdobje 19861990, dopolnjenega 1989, 1992, 1993, 1995, 1996, 1999, 2003 in 2010.
(3)	OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je izdelalo podjetje EM.GE d.o.o., Pavšičeva ulica 6, 1000 Ljubljana pod številko 1505/2013.
2.	člen
(namen priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Namen izdelave OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je omogočiti širitev kamnoloma in zagotoviti dodatne količine mineralne surovine, ker so na obstoječem območju pridobivalnega prostora rezerve že pri koncu.
3.	člen
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1)	OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa vsebuje tekstualni in kartografski del.
(2)	Tekstualni del obsega odlok z naslednjo vsebino:
•	opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom;
•	umestitev načrtovane ureditve v prostor;
•	zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
•	rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter ohranjanja kulturne dediščine;
•	rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
•	etapnost izvedbe prostorske ureditve;
•	velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
•	druge pogoje in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3)	Kartografski del obsega: 1a Izsek iz plana 1:5000 1b Izsek iz PUP-a 1:5000 2a Geodetski načrt 1:1000 2b Katastrski načrt 1:5000
3a Načrt gradbene parcele na geodetskem načrtu 1:1000
3b Obodna parcelacija na katastrskem načrtu 1:1000
4	Stanje kamnoloma po končani 1. etapi 1:1000
5	Faznost odpiranja 2. etape kamnoloma 1:1000
6	Situacija I. faze 1:1000
6b Prečni in vzdolžni profil I. faza1.1000
7	Situacija II. faze 1.1000
7b Prečni in vzdolžni profil II.faza1:1000
8	Situacija III. faze 1:1000
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 703
8b Prečni in vzdolžni profil lll. faza 1:1000 9 Situacija saniranega kamnoloma 1:1000 (4) Za OPPN kamnolom Laže-1, 2 etapa je bilo izdelano tudi Okoljsko poročilo.
II. Opis prostorske ureditve
4.	člen
(opis obstoječega stanja)
(1)	Razširjeni pridobivalni prostor kamnoloma Laže-1, 2. etapa bo omejen s sledečimi prostorskimi elementi:
•	na vzhodu poteka po meji namenske rabe LN-1 (območje nadzemnega pridobivalnega prostora),
•	na jugu se nahaja plato separacije, drobilnice, deponije, asfaltne baze in betonarne,
•	na zahodu je meja raziskovalnega prostora, ki je hkrati tudi meja namenske rabe LN-1,
•	na severu je meja izbrana s potmi s parcelnimi številkami 1316/80, 1316/82 in 1316/85 k.o. Laže.
(2)	V globino omejuje odkopni prostor nivo osnovnega platoja, ki se nahaja v kamnolomu Laže-1, 2. etapa na koti +650 m. Po zaključenem odkopavanju naj brežine ne presegajo naklona 38°.
(3)	V kamnolomu Laže-1, 2. etapa so razvite osnovne etaže na kotah E +650, E +660, E +670, E +680, E +690 in E +700 z vmesnimi etažnimi ravninami širine preko 10 m.
(4)	Jugovzhodna brežina ob visokonapetostnih daljnovodih se sproti sanira tako, da se na večjem delu tega območja kamnoloma izvede tehnična sanacija, delno pa tudi biološka sanacija.
(5)	Za razvoj kamnoloma pri izkoriščanju nadaljnjih faz se bo uporabljala kamnolomska cesta, ki je zgrajena po jugozahodni brežini in poteka mimo prostora za predelavo sekundarnih in trenutno odpadnih mineralnih surovin. Za odpiranje in začetni razvoj kamnoloma Laže-1, 2. etapa se bo uporabila že zgrajena cesta ob SV robu kamnoloma. Ta cesta se bo podaljšala do kote +730 m.
5.	člen
(opis odpiranja in napredovanja odkopnih polj)
V kamnolomu Laže-1, 2. etapa bo odpiranje odkopnih polj začeto z vrha navzdol od skrajne meje na vzhodni strani kamnoloma. Odkopni prostor je konstruiran tako, da so delovne etažne brežine maksimalne višine 10 m, naklon delovnih brežin pa ne večji od 75°. Dodatno bodo razvite še etaže E +710, E +720 in E +730.
6.	člen
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1)	Območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa obsega zemljišča predvidena za ureditev izkoriščanja mineralne surovine na naslednjih parcelah: 1316/101 (delno), 1316/83, 1316/81, 1316/39, 1316/38, 1316/37, 1316/36, 1316/35, 1316/34, 1316/31 (delno), 1316/30, 1316/29, 1316/28, 1320/14, 1320/13 in 1320/12, vse k.o. Laže.
(2)	Območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa obsega po fazah parcele oz. dele parcel s številkami:
•	Faza I:
1316/101 (delno), 1316/39, 1316/81 (delno pot);
•	Faza II:
1316/37, 1316/38, 1316/28, 1316/29 (delno), 1316/30, 1316/34, 1316/35, 1316/36, 1320/12, 1320/13, 1320/14, 1316/81 (delno pot), 1316/83 (delno pot);
•	Faza III:
1316/31 (delno), 1316/29 (delno), 1316/83 (delno pot).
(3) Skupna površina teh parcel in delov parcel obsega 18,44 ha. (4) V območju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa potekata tudi dve poti na naslednjih parcelah: 1316/81 in 1316/83, obe k.o. Laže. Skupna površina obeh parcel obsega 0,27 ha.
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
7.	člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Del območja kamnoloma Laže-1, 2. etapa, ki je predmet tega OPPN, predstavlja naravno prostorsko nadaljevanje v smeri proti severu od obstoječega kamnoloma Laže, kjer so deli že uspešno sanirani, deloma pa predstavlja zadnji še aktivni del kamnoloma. Zaradi svoje lege, ki se umika stran od naselja Laže, vplivi na sosednja območja niso predvideni.
8.	člen
(višine in širine delovnih etaž in etažnih ravnin)
(1)	Optimalna višina etaže je tista, ki zagotavlja varno delo, ekonomičnost dela, zmogljivost vrtalne in nakladalno-transportne mehanizacije ter minimalna pomožna dela.
(2)	Na osnovi izkušenj pri odkopavanju apnenca v obstoječem kamnolomu Laže dajejo etaže višin med 10 m in 15 m optimalne rezultate pri pridobivanju. To velja za tehnologijo nakladanja z bagrom, kjer ni potrebe po dodatnem prerivanju in narivanju izkopane hribine.
(3)	Višina kupa odstreljenega materiala je (z ozirom na izkušnje iz obstoječega dela kamnoloma) 2/3 višine delovne etaže.
(4)	Glede na predhodne ugotovitve so v kamnolomu Laže-1, 2. etapa privzete višine delovnih in končnih etaž 10 m. Etažne ravnine se formirajo na E +650, E +660, E +670, E +680, E +690, E +700, E +710, E +720 in E +730.
(5)	Širina delovne etažne ravnine znaša minimalno 21 m in je določena glede na rezultate geomehanskih raziskav ob upoštevanju tehničnih karakteristik uporabljene mehanizacije.
(6)	Minimalna širina etaže pri formiranju končne brežine je 10 m.
(7)	Izvajalec rudarskih del (oziroma tehnični vodja) je dolžan v primeru poslabšanja geomehanskih pogojev na območju odkopavanja povečati minimalno širino delovne etažne ravnine ter tako poskrbeti za varnost zaposlenih in strojev.
9.	člen
(nakloni delovnih in končnih brežin)
(1)	Maksimalen še dopusten kot končne brežine kamnoloma je 38°, kar zagotavlja stabilnost posameznih končnih etažnih brežin 60°.
(2)	Končne brežine, kjer poteka glavna transportna pot (stalna kamnolomska pot), se formirajo pod tem naklonskim kotom.
(3)	Delovne brežine etaž se formirajo pod naklonom 70 do 75°. Zmanjševanje naklona brežine bi predstavljajo težave pri pridobivanju, še zlasti pri polnjenju minskih vrtin.
10.	člen
(čiščenje - poseka in odkrivanje območja odkopavanja)
(1) Na območju odkopavanja je treba predhodno posekati in odstraniti drevje in grmičevje na še neodkriti površini približno 18,44 ha. Drevje je treba peljati izven območja odkopavanja, grmičevje pa zbrati na kupe in ob strogi zagotovitvi požarne varnosti tega območja sežgati.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 704
(2) Odstranjeno odkrivko se odvaža na poseben plato za predelavo, kjer se ločita jalovina in humus od uporabne hribine. Tako ločeni jalovina in humus se uporabita za kasnejšo sanacijo in biološko rekultivacijo kamnoloma.
11.	člen (pripravljalna dela)
(1)	Po poseki drevja in odstranjevanju grmičevja ter odkrivanju kamnoloma se izvede geodetsko zakoličenje območja kamnoloma, kjer je predvideno odkopavanje. Vzpostavi se mreža profilov, ki se mora ujemati s projektnimi profili.
(2)	Še pred poseko drevja in odkrivanjem kamnoloma se vidno označijo mejniki na vseh lomnih točkah, tako da se na teren prenesejo meje pridobivalnega prostora.
(3)	Zgradi se dostopna cesta do kote +730m n.v. za dostop mehanizacije.
(4)	Po pridobitvi dovoljenja za izkoriščanje se dokonča še izgradnja dostopne ceste po jugozahodnem robu kamnoloma.
12.	člen
(čas trajanja izkopa v kamnolomu Laže-1, 2. etapa)
Ob upoštevanju načrtovanega letnega odvzema 300.000 m3/leto tehničnega kamna -apnenca v raščenem stanju in izračunane skupne odkopne zaloge znotraj odkopnega prostora kamnoloma Laže-1, 2. etapa dobimo čas izkopa, ki znaša: 10,743.600 m3 /300.000 t/leto = 35,8 let.
13.	člen (brežine)
(1)	Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora tekom izkoriščanja formirati končne, začasne končne in delovne brežine.
(2)	Končne brežine predstavljajo brežine, kjer se odkopavanje tehničnega kamna -apnenca zaključi in se ne bo več izvajalo. To so predvsem brežine ob pasu VN daljnovodov in ob glavni transportni poti ob odkopnem polju kamnoloma, ki poteka po zahodni strani odkopnega prostora. Te brežine je treba sproti sanirati in biološko rekultivirati, tako da zagotavljajo trajno stabilnost in varnost do okolja.
(3)	Začasne končne brežine so tiste brežine etaž, kjer se bo v naslednjih srednjeročnih in dolgoročnih obdobjih nadaljevala širitev in s tem tudi odkopavanje apnenca. Te brežine je treba odkopavati s takimi nakloni, da se zagotovijo stabilnostne razmere pobočja in preprečijo morebitna izklinjenja ter geološki zdrsi plasti. Brežine morajo biti zaključene tako, da omogočajo nadaljevanje odkopavanja s čim manj dodatnimi stroški in pripravljalnimi deli. Na teh brežinah se ne izvaja dokončna biološka rekultivacija, kajti gre za etaže, s katerih se bo v srednjeročnem obdobju nadaljevalo izkoriščanje apnenca.
(4)	Delovne brežine so tiste brežine, ki so formirane v času izvajanja del in morajo zagotavljati učinkovito tehnologijo pridobivanja apnenca, varno delo zaposlenih in varnost do okolja. Sanacija in biološka rekultivacija se bo izvajala predvsem z materiali pridobljenimi iz odkrivke in jalovih vložkov kamnoloma. Kvalitetnejše materiale za sanacijo, kot so humus, lapor in boljša kamnita-zemeljska mešanica, je treba posebej deponirati in jih vgraditi v sanacijsko telo zgornjih plasti kot obdelovalni sloj.
14.	člen (tehnična sanacija)
(1) Iz neuporabnih gradbenih odpadkov ter iz preostanka kamnine po predelavi s postopkom R-5 (največ drobnih mineralnih odpadkov < 10 mm) se pripravi umetna zemljina.
(2)	Umetno pripravljena zemljina se bo vmešala v tla ali na tla z namenom, da se izboljša ekološko stanje zemljine, in sicer v okvir sanacije kamnoloma na območjih in površinah, kjer so končana dela pridobivanja apnenca. Razgrinjanje zemljine se izvaja v slojih debeline največ do 1 m.
(3)	Ko je tehnična sanacija končana delno ali v celoti, se lahko prične z izvajanjem biološke rekultivacije površin in brežin kamnoloma.
(4)	Tehnična sanacija kamnoloma oz. končnih brežin in reliefa terena se izvaja sproti z odkopavanjem etaž od zgoraj navzdol in generalno v smeri od severa proti jugu do osnovnega platoja. Tako je mogoče po vsaki formirani etaži ali delu etaže do končne kote in varnega naklona izvesti tehnično sanacijo in rekultivacijo tega dela.
(5)	S tehnično obnovo degradiranih površin kamnoloma bo izvedeno končno oblikovanje površine terena v reliefno in krajinsko sprejemljivo obliko.
(6)	Končno oblikovanje bo izvedeno v terasasti obliki s sistemom etažnih ravnin in z osnovnim platojem. Tehnična sanacija pri izravnavi površin, zaobljenju in omiljenju štrlečih robov se izvaja v skladu s predvideno namembnostjo območja. Nasipanje se izvede zaradi prilagajanja končne oblike krajinski podobi ter kot osnovo za razprostrtje humusnega sloja in plodne zemlje.
(7)	Pri oblikovanju terena moramo upoštevati tudi odvodnjavanje, zato je treba predvsem pri osnovnem platoju kamnoloma predvideti rahle prečne naklone (1,5%), usmerjene proti zunanjem robu platoja, vzdolž katerega je predviden odvodnjevalni kanal ter na posameznih končnih etažnih ravninah vzdolžne naklone 4% v smeri obstoječega zbiralnika vode izven pridobivalnega prostora.
15. člen (biološka rekultivacija)
(1)	Po končani tehnični sanaciji terena, ki predstavlja formiranje terasaste oblike terena in izravnavo brežin do končnega naklona, se izvede biološka rekultivacijo oz. ozelenitev površin, ki so predvidene za ponovno pogozditev.
(2)	Za biološko rekultivacijo je najprej izvedena fina izravnava terena oz. osnovnega platoja. Sledi razprostiranje kvalitetnejših materialov v plasteh, kar bo omogočalo biološko rast in razvoj vegetacije.
(3)	Na že formirane, rahlo nagnjene površine kamnoloma, se nasipa zemljino in humus v zaporednih plasteh skupne debeline 0,9 m. Brežine kamnoloma z gravitacijskim nasipavanjem z etažnih ravnin se prekrije s plastjo zemljin in humusa. Tako pripravljene površine v začetni fazi vegetacije se zasadi z lokalno travno mešanico z močnejšimi koreninami ali s kakšno drugo avtohtono kulturo nižje rasti zaradi obogatitve rastišča in stabilizacije tal.
(4)	Površino osnovnega platoja kamnoloma na etaži E +650 se prekrije najprej z 0,6 m debelo plastjo zemljin, na začetku z jalovimi vložki in nekaj revnejšo zemljino in na vrhu z bolj kvalitetno zemljino. Čez to plast se razprostre po celotni površini (cca. 59.500 m2) še plast humusa debeline cca. 0,3 m.
(5)	Tako biološko rekultivirana površina oz. zemljišče zagotavlja učinkovito vegetacijo in preprečuje erozijo ter je pripravljena za ozelenitev.
(6)	Rekultivirano površino osnovnega platoja se spremeni v travnik, ki lahko pozneje prevzame tudi neko drugačno - urbano funkcijo.
(7)	Zaradi varstva habitatnih tipov morajo sanacijski posegi predvidevati tudi odstranjevanje morebitnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 705
IV.	Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
16.	člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1)	Območje kamnoloma Laže-1, 2. etapa se navezuje na obstoječo javno cestno omrežje posredno preko obstoječega kamnoloma Laže in posebne priključne ceste na regionalno cesto Postojna-Senožeče-Koper.
(2)	Parkirišča za osebna vozila zaposlenih kot tudi tovornih vozil so zagotovljena v okviru obstoječih ureditev kamnoloma Laže.
(3)	Okoliškim gozdovom, ki mejijo na območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, bo omogočeno normalno gospodarjenje z gozdom. To pomeni, da nosilec rudarske pravice za izkoriščanje eventualne gozdne poti, ki sedaj potekajo preko območja predvidene širitve kamnoloma, nadomesti z novimi potmi, ki potekajo izven območja širitve predvidenega s tem OPPN.
17.	člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1)	Za delovanje kamnoloma Laže-1, 2. etapa ni potrebna izgradnja ali napeljava novega komunalnega voda ali energetske infrastrukture.
(2)	Vsi objekti in infrastruktura v pridobivalnem prostoru kamnoloma Laže-1 so že zgrajeni in obratujejo na podlagi posebnih dovoljenj in potrebne tehnične dokumentacije.
(3)	Pred začetkom izvajanja del po tem OPPN je obvezno izvesti zajem meteornih voda iz povoznih površin znotraj območja kamnoloma. Zajete meteorne vode se pred izpustom v odvodnik vodi preko ustrezno projektiranega in izvedenega usedalnika, v katerem se usedejo suspendirani delci.
(4)	Vsi obstoječi objekti in infrastruktura bodo v celoti pokrivali pridobivanje mineralne surovine v razširjenem delu 2. etape kamnoloma Laže-1. Podaljšata se samo dostopni cesti na etaže razširjenega kamnoloma na vzhodu in zahodu pridobivalnega prostora in bosta v celoti locirani v razširjenem pridobivalnem prostoru.
(5)	Za potrebe zaposlenih so vsi potrebni servisni prostori že zagotovljeni v okviru naprav in objektov obstoječe 1. etape že delujočega kamnoloma Laže-1.
18.	člen (gradbeni odpadki)
Začasna deponija gradbenih odpadkov je organizirana na posebnem zbirnem platoju za predelavo, kjer se ločita jalovina in humus od uporabne hribine. Tako ločeni jalovina in humus se uporabita za kasnejšo sanacijo in biološko rekultivacijo kamnoloma.
V.	Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter ohranjanja kulturne dediščine
19.	člen (varovanje okolja)
(1)	Izkoriščanje tehničnega kamna - apnenca predstavlja »per se« poseg v okolje in naravo. Ker je območje kamnolomov v Lažah določeno z veljavnimi občinskimi planskimi akti kot območje za izkoriščanje tehničnega kamna - apnenca, bo potrebno z načinom eksploatacije in poznejšo sanacijo in biološko rekultivacijo zagotoviti najmanjše možne negativne vplive na okolje.
(2)	Kamnolom Laže-1, 2. etapa je lociran 600 m severozahodno od starega kamnoloma Laže ter 300 m severno od regionalne ceste Postojna-Senožeče-Koper. Z regionalno cesto je kamnolom povezan s posebno
priključno cesto. Lokacija kamnoloma je od najbližjega naselja Laže oddaljena 1000m zračne razdalje. S predvideno širitvijo kamnoloma Laže-1, 2. etapa se bo pridobivalni prostor oddaljeval od naselja Laže.
20.	člen
(ohranjanje narave ter trajnostna raba naravnih
dobrin)
(1)	V območju urejanja ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
(2)	Se pa območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa nahaja na območju pričakovanih naravnih vrednot OPNv karbonati.
(3)	Namen opredelitve območij pričakovanih naravnih vrednot je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja naravnih vrednot, predvsem podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot.
(4)	Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Za zagotavljanje ustreznega varstva podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot med gradnjo (izkopavanjem rudnine) je ob odkritju jame, brezna treba upoštevati veljavno zakonodajo. Ob odkritju jame je treba takoj obvestiti Ministrstvo za okolje in prostor, Agencijo RS za okolje. Lastnik zemljišča, na katerem je bila najdena jama, ali fizična oz. pravna oseba, ki izvaja dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, je dolžan omogočiti raziskavo jame. Hkrati mora zaščititi jamo pred uničenjem ali poškodbo.
21.	člen (ohranjanje gozdov)
V primeru, da bodo zaradi delovanja kamnoloma prekinjene posamezne prometnice (gozdne vlake ali druge poti), ki omogočajo dostop do drugih gozdnih parcel, ki so zunaj območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, mora nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotoviti nadomestne prometnice, da bo z okoliškim gozdom, ki meji na območje OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, omogočeno normalno gospodarjenje.
22.	člen
(ohranjanje biotske raznovrstnosti)
(1)	Del območja predvidenega OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa sega v območje Slavenskega ravnika in v območje sklenjenega gozdnega prostora, ki je osrednji del teritorija tropa volkov, ki se redno zadržuje v tem gozdnem prostoru. Območje je pomembno tudi kot povezovalni koridor južnega dela dinarskega prostora z zahodnim dinarskim (Nanos, Trnovski gozd) in naprej v alpski prostor ne samo za volka, ampak tudi za rjavega medveda in navadnega risa.
(2)	Območje obstoječega kamnoloma se s predvidenim OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa širi preko grebena imenovanega Slemena. Ker gre za širitev preko grebena se ocenjuje, da bo vpliv večji, kot je bil do sedaj, ko je greben preprečeval širjenje hrupa in osvetljevanja proti severu in severovzhodu.
(3)	Kot omilitveni ukrepi se mora v zvezi s tem upoštevati sledeče:
•	Izvedba širitve se v nadaljnjih fazah načrtuje tako, da se čim dlje ohranja zaslon grebena Slemena, ki preprečuje širitev hrupa proti severu in severovzhodu.
•	Širitev od grebena Slemena proti severu in severovzhodu je mogoče izvajati samo v dnevnem času med 9. in 15. uro, območje pa ne sme biti
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 706
osvetljeno. To se nanaša na dela povezana s pridobivanjem surovine pri napredovanju širitve.
•	Pri napredovanju izkoriščanja kamnine na območju prehoda čez greben Slemena, se v času kotitve in zgodnjega obdobja oskrbe mladičev (od marca do začetka junija) pozornost nameni optimizaciji izvajanja hrupnejših dejavnosti (miniranje). V ta namen se prva tri leta izvajanja OPPN vsako leto -in nato (lahko redkeje) po prilagojeni dinamiki v skladu z ugotovitvami in programom - s strani strokovnjaka za velike zveri izvede spremljanje prisotnosti in stanja velikih zveri (zlasti volka) v okolici območja OPPN (radij cca. 3 km). V sodelovanju z njim se nato določi obseg in pogostost izvedbe miniranja. Uporaba pnevmatskih kladiv na robu Slemena (severna stran) je v navedenem obdobju prepovedana.
•	Spremljati je treba stanje sklenjenih površin gozdnega prostora, ki ostaja po izvedbi OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa v smeri proti severu, severovzhodu in vzhodu ter zagotoviti, da se ne izvaja obsežnih krčitev tega gozdnega prostora, ki se ohranja kot sklenjen gozdni koridor.
•	V fazo detajlnega izvajanja širitve in pridobivanja kamnine v kamnolomu se vključi strokovnjaka za velike zveri. Ugotovitve strokovnjaka je treba upoštevati pri organizaciji in operacionalizaciji izvajanja del tekom izvajanja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa.
•	Območje izrabe mineralne surovine se ogradi na način, da bodo preprečeni padci živali v območje, kjer poteka izkop le-te.
•	Posegi se načrtujejo na način, da se na območju ohranja ugodno stanje: habitate varovanih vrst se mora ohranjati v takem stanju, ki bo zagotavljalo dolgoročno ohranitev vrst.
(4) Poleg navedenih ukrepov je treba v zvezi s tem upoštevati:
•	V času delovanja kamnoloma se izvaja monitoring velikih zveri v zvezi z ugotavljanjem vplivov in morebitnih negativnih posledic za velike zveri, zlasti za volka. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je v času delovanja kamnoloma obvezan zagotavljati izvajanje spremljanja prisotnosti in stanja velikih zveri, zlasti volka s strani strokovnjaka za velike zveri, v okolici območja OPPN (radij cca 3 km). Na podlagi tega se delovanje kamnoloma in s tem povezano rudarsko pravico prilagodi ugotovitvam. Za izvedbo spremljanja se v fazi izvedbe izdela program spremljanja, ki ga pripravi strokovnjak za velike zveri. V prvih treh letih se spremljanje s strani strokovnjaka za velike zveri izvaja vsako leto v času izvajanja OPPN. V nadaljevanju pa se dinamika lahko prilagodi in se lahko izvaja tudi bolj poredko v skladu z ugotovitvami in programom.
•	Gozdna in grmiščna vegetacija je habitat ogroženih in zavarovanih ptic (npr. velike sinice), zaradi česar se lesna vegetacija odstranjuje izven spomladanskega časa. Odstranjevanje lesne zarasti se tako lahko izvaja samo od avgusta do januarja.
•	Zaradi varstva habitatnih tipov se morebitne zasaditve lahko izvajajo samo z lokalnimi travnimi mešanicami, sadikami ali semeni.
•	Zaradi varstva habitatnih tipov morajo sanacijski posegi predvidevati tudi odstranjevanje morebitnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
23.	člen (varstvo kulturne dediščine)
(1)	V območju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2)	V bližini se nahaja enota kulturne dediščine Razdrto -arheološko najdišče Goli vrh, EŠD 13047. Gre za ostaline gradišča in avstrijskih obrambnih fortifikacij iz časa napoleonskih vojn. Gradišče je z lego na dominantni vzpetini nadziralo prehod v Vipavsko dolino.
(3)	Ker gre za poseg v neposredno bližino tega registriranega arheološkega najdišča in so na območju posega možne arheološke najdbe, je smiselno izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno arheološkega potenciala.
(4)	Strokovni nadzor nad posegi:
V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočati dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del (oziroma tehnični vodja) mora o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS, OE Nova Gorica vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(5)	Odkritje arheološke ostaline:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalca rudarskih del (oziroma tehničnega vodjo) ob odkritju dediščine obvezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
24.	člen
(varovanje pred onesnaženjem tal)
(1)	V času pridobivanja eksploatacije je treba zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda in izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(2)	Humus s področja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati na območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru ko je mogoče, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je treba deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji.
(3)	Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija.
(4)	V času izkoriščanja je treba izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).
(5)	Za rekultivacijo/sanacijo se lahko uporabi zemeljski izkop, ki je nastal znotraj območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, druge inertne materiale in viške zemeljskih materialov. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke, razen zemeljskih odpadkov s klasifikacijo odpadka 17 05 04.
(6)	Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport in obdelavo kamna (nakladalci, bagri, dvigala, žage ...), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 707
izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je treba takoj obvestiti pristojne organe in pristopiti k sanaciji.
(7)	V času izkoriščanja je treba zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. Potencialno nevarnost onesnaževanja okolja namreč lahko predstavlja morebitno izlitje naftnih derivatov, ker bodo v kamnolomu obratovali stroji z motorji z notranjim izgorevanjem. Delovne stroje, kot so nakladalci, bagri, dvigala, žage ... se oskrbuje z mobilno cisterno na platoju (pralni ploščadi) z oljnim lovilcem. Vsa mobilna vozila, kot so kamioni in ostala vozila, se z gorivom oskrbuje na javnih črpalkah ali na enak način kot ostala mehanizacija.
(8)	Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja in obdelave, je treba zbirati v primernih posodah, ki so namenjene za skladiščenje odpadkov. Prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo.
(9)	To velja tudi za razne odpadke, kot so z oljem prepojene krpe, ki jih je treba sproti odstraniti iz območja kamnoloma na za to predvideno deponijo. Za uničenje in odvoz odpadov, ki nastanejo zaradi del, je odgovoren nosilec rudarske pravice za izkoriščanje.
(10)	V območju, kjer bo potekalo izkoriščanje, večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena. V kamnolomu se lahko na osnovni ploščadi (poleg obstoječih pri asfaltni bazi in na platoju za predelavo gradbenih odpadkov) uredi nova ustrezna lokacija (betonska plošča z usedalnikom in lovilcem olj), kamor je treba odpeljati stroj ali napravo v okvari in tam izvesti popravila.
(11)	Znotraj obstoječega osnovnega platoja za servisiranje, vzdrževanje in parkiranje vozil (ko le-ta niso v uporabi) mora biti utrjena pralna ploščad z lovilcem olj, odporna na tekočine, ki se tam skladiščijo -onemogočeno mora biti iztekanje v okolje. Prostor mora biti opremljen z absorpcijskimi materiali, ki jih je treba uporabiti v primeru morebitnega izlitja.
(12)	Redno je treba kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo.
(13)	Mehanizacija (mobilni stroji) se z gorivi in mazivi oskrbuje na posebej urejenem platoju za pretakanje goriva, ki mora biti narejen v skladu s tovrstnimi predpisi in opremljen z lovilci maščob. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in primerno opremljeno. Izjemoma je dovoljeno na delovnem mestu (etaži) oskrbovati kompresor vrtalne garniture in buldožer. V času oskrbovanja z gorivom mora biti pod rezervoar postavljena lovilna ponjava in polivinilaste folije, da prestrežejo morebitne manjše izlive goriva. Treba je onemogočiti tudi odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu.
(14)	Po končanem pridobivanju je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba sanirati in krajinsko ustrezno urediti.
25. člen (varstvo zraka)
(1) Pripravljalna dela se bodo izvajala sočasno z napredovanjem razširitve kamnoloma. Uporabile se bodo sedanje poti, ki se bodo po potrebi le prilagodile novim etažam. V času pripravljalnih del bodo lahko nastajale lokalno povezane emisije v zrak neposredno z izpušnimi plini gradbene mehanizacije in delovnih naprav (npr. motorna žaga pri podiranju dreves) na lokaciji posega, z izpušnimi plini iz transportnih vozil ter s prašenjem zaradi poseke gozda, odstranjevanja zemeljskega izkopa ter s
tem povezanega transporta po makadamskih površinah. Vpliv prašenja in emisij škodljivih snovi iz delovnih strojev in transportnih vozil v času pripravljalnih del bo začasen in lokalen.
(2)	Daleč največji vpliv na kakovost zraka pri izkoriščanju kamine v kamnolomih so emisije prašnih delcev. Te v največji meri nastajajo pri razstreljevanju, kasneje tudi pri drobljenju in separaciji materiala ter med transportom materiala.
(3)	Prašne usedline so že do sedaj predstavljale največji vir emisij, prav tako pa je na območju kamnoloma prisotnega veliko prahu. Podoben obseg prašenja lahko pričakujemo tudi med obratovanjem kamnoloma v 2. etapi, ker bo obseg dela podoben, kot je bil do sedaj.
(4)	Pri ravnanju z materialom (drobljenje, sejanje, nakladanje, transport ...) bodo nastajale predvsem emisije prahu.
(5)	Predviden obseg del bo enak kot do sedaj, zato se predvideva, da bodo emisije v zrak ostale na podobni oz. enaki ravni kot do sedaj in zunaj meja kamnoloma ne bodo prekomerne, medtem ko bodo lahko na lokaciji kamnoloma ob nadaljevanju dela brez ukrepov mejne vrednosti emisij prahu in prašnih usedlin presežene.
(6)	Tehnologija pridobivanja granulatov in mineralne surovine med širitvijo bo ostala enaka kot v obstoječem stanju. V procesu pridobivanja kamnine (zaradi naravne vlažnosti materiala) ne prihaja do večjih emisij trdih delcev v zrak.
(7)	Miniran kamen se dovaža do obrata separacije, kjer se material drobi v čeljustnem drobilniku. Nato se material preko dozatorja z rešetkami in sejalnicami sortira na različne granulacije in se ga preko transportnih trakov odlaga na deponijo.
(8)	Na območju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa bodo viri emisij onesnaževal v zrak ostali približno enaki kot v obstoječem stanju, in sicer:
•	miniranje - razstreljevanje z namenom pridobivanje kamnine,
•	prerivanje, odrivanje in nakladanje materiala na etažah oz. platoju,
•	drobljenje materiala zaradi priprave frakcij za nadaljnjo uporabo (drobljenje in separacija),
•	transport pridobljenega materiala.
(9)	Emisije trdnih delcev v času miniranja bodo časovno omejene in ne bodo predstavljale pomembnega vira. Pri detonaciji nastanejo plini NOX, CO2 in CO. Vsa gospodarska razstreliva imajo pozitivno bilanco kisika, zato je nastanek teh plinov količinsko relativno majhen. Večji vir emisij predstavljajo vrtalne garniture za pripravo vrtin za namestitev razstreliva v vrtine (priprava na miniranje).
(10)	Drobljenje in sortiranje drobljenih frakcij je prevladujoči vir emisij trdnih delcev. Z izvedbo OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa bo ostalo postrojenje za drobljenje na frakcije nespremenjeno. Glede na to, da se bodo na obstoječem kamnolomu začela dela zapiranja, se je nekoliko spremenila samo lokacija postrojenja za predelavo odkrivke in tamponskih materialov. Po podatkih nosilca rudarske pravice za izkoriščanje se je to postrojenje prestavilo nekoliko višje na lokacijo platoja za zbiranje gradbenih odpadkov.
(11)	Prevozi s težkimi tovornimi vozili bodo po podatkih nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ostali v okviru obstoječega. Tako ni pričakovati dodatnih emisij zaradi premikov tovornih vozil po dovoznih poteh znotraj območja kamnoloma in po transportnih poteh.
(12)	Onesnaževalce zraka v kamnolomu lahko razdelimo na dva dela. Prvo skupino vira onesnaženja predstavlja prašenje in prah iz naslova miniranja in izkoriščanja kamnin. Drugo skupino pa predstavljajo emisije izpušnih plinov in morebitno prašenje pri transportu ali prekladanju
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 708
materiala. Največji delež na končni rezultat prida prvi vir onesnaženja, minimalnega pa drugi.
(13)	Obremenitev kakovosti zraka glede na sedanje stanje se ne bo bistveno spreminjala. Do večjega obsega prašenja prihaja predvsem v času miniranja in manipulacije materiala, in sicer ob neugodnih vremenskih razmer ter ob slabi pripravi materiala oz. ob neustreznem ravnanju.
(14)	Rezultat modelnega izračuna obremenitve okolja z delci PM10 kaže, da izven območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa in območja obstoječega kamnoloma mejne vrednosti za delce PM10 niso presežene. Na podlagi navedenega je razvidno, da tudi v primeru maksimalne možne obremenitve (dejanska produkcija je lahko tudi za več kot polovico manjša) do preseganja mejnih vrednosti izven območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa in območja obstoječih dejavnosti ne bo prihajalo.
(15)	V primerjavi z obstoječim stanjem se emisije delcev zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa ne bodo bistveno povečale. Izkoriščanje se bo izvajalo dosledno od zgoraj navzdol s sprotno sanacijo končnih brežin. S tem se bo sproti saniralo odprte površine, ki so lahko vir emisij. Izvedba OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa ne pomeni povečanje emisij onesnaževal v zrak. Posledično se tudi kakovost zraka v ožji okolici in pri najbližjih stanovanjskih objektih ne bo poslabšala. Zaradi pomaknjenosti proti severovzhodu glede na obstoječi kamnolom, se bo oddaljenost od najbližjega poselitvenega območja povečala, kar bo dodatno vplivalo na zmanjšanje verjetnosti, da bi pri najbližjih stanovanjskih objektih prišlo do povečanja koncentracij prašnih delcev.
(16)	Na podlagi navedenega je razvidno, da se kazalec kakovosti zraka pri najbližjih stanovanjskih objektih glede na izhodiščno stanje ne bo bistveno spremenil. Prav tako se kazalec glede na izhodiščno stanje ne bo bistveno spremenil v bližnji okolici.
(17)	Kot omilitveni ukrep se upošteva dejstvo, da se lokacije za drobljenje in separacijo ohranijo na obstoječem mestu in ne pomikajo višje, ker bi pri tem prihajalo do višjih srednjih letnih koncentracij prašnih delcev PM10.
(18)	Srednje letne koncentracije delcev PM10 pri najbližjih stanovanjskih objektih so globoko pod mejno vrednostjo. Naravno oviro za širjenje delcev v smeri vasi Laže predstavlja reliefna bariera Hrib, ki s svojo gozdnatostjo dodano preprečuje širjenje prašnih delcev v smeri vasi Laže. Drugih naselij oz. stanovanjskih objektov v bližini ni.
(19)	Za dodatno zmanjšanje emisij so podane naslednje usmeritve:
•	Delovni stroji in mehanizacija morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni.
•	V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih strojev za daljši čas je treba ugasniti motor.
•	Vožnja po podlagi, kjer je možnost nastanka prašenja, mora biti počasna. Po potrebi se take poti dodatno utrdi.
•	V sušnih ali vetrovnih obdobjih se material moči, da ne pride do prašenja.
•	Vegetacijo v kamnolomu in okolici se odstranjuje preudarno, prav tako se jo kasneje čim hitreje in čim bolje sanira, saj le-ta veliko pripomore pri zadrževanju in preprečevanju širitve prašnih delcev.
•	Ob izvajanju del je nujno potrebno s koles kamionov pri izhodu iz območja posega odstraniti blato ali prašne delce. Prav tako morajo biti dovozne poti utrjene in redno čiščene.
•	Uporablja se transportne poti znotraj območja kamnoloma. Treba je uporabljati princip krajšanja transportnih poti in se kolikor je mogoče izogibati prevozu skozi poseljena območja.
•	Treba je upoštevati določila veljavne zakonodaje o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter določil o preprečevanju in zmanjševanju emisij celotnega prahu, ki se nanašajo na pretovarjanje in skladiščenje na prostem.
•	Zmanjšanje površin, s katerih je mogoče razpršeno emitiranje prašnih delcev, na najmanjšo možno mero: sprotno zagrinjanje in zasaditev že izkoriščenih površin kamnoloma in drugih površin na območju kamnoloma, ki niso v uporabi, skladno z rudarskim projektom.
•	Na lokaciji kamnoloma se postavi lokalna merilna postaja za spremljanje smeri in hitrosti vetra, rezultati pa se uporabijo v sklopu izdelave PVO. V sklopu PVO se nato izvede tudi modelna napoved sprememb smeri vetra glede znižanja vzpetine Slemena.
(20) Monitoring koncentracije prašnih delcev PM10: nosilec rudarske pravice za izkoriščanje izvede dnevne meritve koncentracij prašnih delcev PM10 enkrat na leto, minimalno vsaj dva tedna (priporočljivo pa en mesec) v času sušnega obdobja.
26. člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Obremenitev okolja s hrupom zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je pričakovati zaradi:
•	delovanja strojev in naprav znotraj območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa,
•	delovanja strojev gradbene mehanizacije pri pridobivanju tehničnega kamna,
•	transporta materiala znotraj območja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa in znotraj območja obstoječega kamnoloma,
•	drobljenja in separacije materiala na območju obstoječega kamnoloma,
•	izvedbe miniranja (kratkotrajni, občasni vpliv),
•	obratovanja obstoječe dejavnosti asfaltne baze, separacije in betonarne.
(2)	Pri varovanju pred hrupom se loči vplive hrupa:
•	na prebivalce in okolico ter
•	na zaposlene delavce v kamnolomu.
(3)	Iz vidika obremenitve okolja s hrupom se ne pričakuje večjih sprememb v obremenjenosti s hrupom v primerjavi z obstoječim stanjem. Dela se že izvajajo na območju obstoječega kamnoloma in se bodo zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa le lokacijsko premaknila proti severovzhodu. Glede na smer premikanja je to v smeri stran od stanovanjskih objektov oz. poselitvenega območja. Hrup bo nastajal med vsemi fazami izvedbe del v kamnolomu. Najhrupnejši vir je vsekakor miniranje, ki pa je zelo kratkotrajne narave (manj kot 1 s). Bolj konstanten vir predstavljajo obdelava kamnine in njena manipulacija, drobilna in sejalna naprava, vrtanje, gozdna ter gradbena mehanizacija in transport.
(4)	Na južnem robu obstoječega dela kamnoloma (proizvodni kompleks Laže-1) bodo še naprej delovale povezane dejavnosti (asfaltna baza, separacija). Ker bo predviden obseg del zaradi izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa enak kot do sedaj, se predvideva, da bo obremenitev s hrupom iz tega vira ostala na podobni oz. enaki ravni kot do sedaj.
(5)	Strojniki mehanizacije in delavci, ki izvajajo dela v bližini, morajo uporabljati osebna zaščitna sredstva za
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 709
varovanje sluha pred učinki hrupa (glušniki, zaščitni čepki). Vse delavce je potrebno redno pošiljati na periodične zdravniške preglede.
(6)	Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Z namenom varovanja prebivalcev in okolice pred hrupom morajo biti strojna mehanizacija in naprave za obdelavo opremljene z dušilci hrupa oz. protihrupno opremo.
(7)	Upoštevati je treba splošne ukrepe in normative za varstvo delavcev pred škodljivim delovanjem ropota na človeški organizem, kot jih določa veljavna zakonodaja.
(8)	Monitoring vrednosti kazalcev hrupa v okolju: v času obratovanja kamnoloma je treba skladno z veljavno zakonodajo izvajati monitoring hrupa. V okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je treba zagotoviti meritve obremenitve s hrupom kot posledico emisije vseh virov hrupa v kamnolomu. Zavezanec za izvedbo obratovalnega monitoringa hrupa je nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, meritve izvaja od ministrstva pooblaščena organizacija in sicer 1 krat na 3 leta v času izvajanja OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa.
27.	člen (spremljanje stanja okolja)
(1)	Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje zagotovi redna poročila o spremljanju stanja okolja v času izvajanja plana za naslednje kazalce:
•	srednja letna koncentracija prašnih delcev PM10,
•	vrednosti kazalcev hrupa v okolju,
•	vrednost seizmičnih meritev hitrosti vibracij pri izvedbi miniranja,
•	prisotnost in stanje velikih zveri, zlasti volka v okolici območja OPPN (radij cca 3 km).
(2)	Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje občini posreduje podatke o izvedenem monitoringu stanja izbranih kazalcev. Občina pripravi periodično poročilo (na 5 let) in s tem poročilom obvesti pristojno ministrstvo.
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
28.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Z OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa so zagotovljeni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi, s katerimi je omogočeno izkoriščanje tehničnega kamna - apnenca, v skladu z določili veljavnih planskih in izvedbenih aktov občine Divača.
(2)	Nevarne snovi v kamnolomu predstavljajo naftni derivati, kot so dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja strojev, razstreliva in razstrelilna sredstva. Kako ravnati s temi snovmi, je določeno z veljavnimi predpisi.
(3)	Po zakonu je treba za zaposlene izdelati ustrezna navodila za ravnanje z različnimi nevarnimi snovmi ter navodila in postopke za ravnanje v primeru nesreče.
29.	člen (varstvo pred požarom)
(1) Na območju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa gradnja objektov sicer ni predvidena, do požara pa lahko pride pri miniranju, odkopavanju zaradi pojava iskrenja, kakor tudi pri obratovanju gradbene mehanizacije in navsezadnje zaradi človeškega faktorja. Požar se lahko razširi na okoliški gozd in objekte. Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Lokacija je lahko dostopna za gasilska vozila,
obstoječi cestni sistem omogoča dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996). Najbližja gasilska enota je v Senožečah, ki je od lokacije kamnoloma oddaljena cca 5 minut vožnje.
(2)	Sežiganje gorljivih delov, kot so grmičevje, kartonska embalaža ..., se opravi, ko je brezvetrje in pod kontrolo delavcev, ogenj pa se mora popolnoma pogasiti. V vetrovnem in suhem obdobju detonacijska vrvica ne sme biti napeljana skozi travo in podrast. Na vrtalnih napravah mora biti nameščen gasilni aparat.
(3)	Kamnolom mora imeti izdelan protipožarni načrt z ukrepi zavarovanja pred požari, ki naj vsebuje načrt požarne preventive in intervencije v primeru nastanka požara na različnih lokacijah.
30. člen
(zaščita pred miniranjem oz. vibracijami)
(1)	Glede na rezultate dosedanjih meritev vibracij in učinkov miniranj ob obratovanju obstoječega kamnoloma, kjer se uporablja ista tehnologija, kot bo uporabljena v novem delu kamnoloma v primeru izvedbe OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa, se ob upoštevanju oddaljenosti objektov od kamnoloma ter omilitvenih ukrepov, ki so predvideni z rudarskim projektom, predvideva, da dovoljene hitrosti vibracij verjetno ne bodo presegle dovoljenih vrednosti za razred zaščite, v katerega se uvrščajo najbližji stanovanjski objekti v naselju Laže.
(2)	Izpostaviti je treba tudi, da se s širitvijo kamnoloma območje izkoriščanja odmika od objektov, ki so sedaj oddaljeni cca 850 m oz. od območja naselja Laže (širitev je predvidena v smeri proti severu stran od območja naselja).
(3)	Na podlagi tega se ocenjuje, da bo sprememba gibanja izbranega kazalca ostala na ravni dosedanjih rezultatov meritev ob predpostavki, da bodo upoštevani ukrepi za izvajanje vrtanja in miniranja, ki so predvideni z rudarskim projektom, in standardi za izvajanje miniranj v kamnolomu.
(4)	Usmeritve, ki se podajajo z namenom preprečevanja pojava prekomernih vplivov:
•	Miniranje je treba izvajati v skladu s projektom. Upoštevati je treba priporočene detonacijske polnitve in uporabljati takšno tehnologijo pridobivanja mineralne surovine, s katero bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v okviru kriterijev, ki so določeni s tujimi standardi (DIN 4150 / nemški standard, ONORM S 9020 / avstrijski standard).
•	Ne glede na eksplozivne polnitve posamezne vrtine je priporočena milisekundna zakasnitev vsake vrtine.
•	Sprotno je treba obveščati okoliške prebivalce o času predvidenega miniranja.
•	Občasno je treba izvajati meritve hitrosti širjenja vibracij v času miniranja pri okoliških objektih v naselju Laže.
•	Delo polnjenja in mašenja minskih vrtin se mora izvajati pod stalnim nadzorom.
•	Ustrezno okoliščinam se vrtine polnijo z manjšo koncentracijo razstreliva (rahljano miniranje).
•	Polnitve minskih polj in minska polja je treba prilagajati glede na rezultate seizmičnih meritev.
•	Zavarovanje pred razmetom, ko se miniranje izvaja na zgornjih etažah, je treba doseči s pokrivanjem s posebnimi varovalnimi mrežami ali pregrinjali iz gumijastih trakov.
•	Za zmanjšanje vplivov zračnega udara pri miniranju je treba ustrezno usmerjati odkopno fronto, da
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 710
ostanejo naravne prepreke (gozd) za širjenje udarnega vala.
(5)	ELES d.o.o. kot izvajalec prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov zahteva od nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, da se dela izvaja tako, da ne pride do poškodb daljnovodov in povzročitve posredne škode. Pri vseh minerskih delih v bližini daljnovodov se morajo upoštevati priporočila s strani Inštituta za rudarstvo, geotehnologijo in okolje v Študiji odpiranja in razvoja kamnoloma Laže-1 (izdelal IRGO, april 1994, Ljubljana) točka 5.5 Tehnologija miniranja z ozirom na visokonapetostne daljnovode.
(6)	Monitoring vrednosti seizmičnih meritev hitrosti vibracij pri izvedbi miniranja: nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora občasno izvesti meritve hitrosti širjenja vibracij v času miniranja pri okoliških objektih v naselju Laže v skladu s standardom za meritve hitrosti vibracij (DIN 4150 / nemški standard, ONORM S 9020 /avstrijski standard). Izvede se vsaj ena meritev vsako leto.
VII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
31.	člen (etapnost/faznost izvedbe)
(1)	Z OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa so predvideni posegi v prostor del enovitega posega, ki je razdeljen na 3 faze.
(2)	Na grafičnih listih je prikazana faznost po kateri se odpira kamnolom od 1. faze na jugovzhodu, preko 2. faze na sredini in se zaključi s 3. fazo na severozahodu. Ob ustrezni argumentaciji (težave z odkupom zemljišč, kotitev mladičev v spomladanskem času...) je možna je tudi drugačna faznost, ki se npr. začenja z 2. fazo namesto s 1. fazo, predčasno se lahko preide v 3. fazo, preden je zaključena 2. faza ...
VIII.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
32.	člen (dopustna odstopanja)
Pri realizaciji OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, prometno, ekonomsko, geološko, hidrološko, geomehansko ali tehnično utemeljene oz. primernejše rešitve. Odstopanja so mogoča pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost ljudi in objektov.
IX.	Drugi pogoji in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti oppn
33.	člen (razmejitve in primopredaja)
V območju OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa ni nobene javne infrastrukture, ki bi jo po končanih posegih moral nosilec rudarske pravice za izkoriščanje predati upravljavcem v upravljanje in vzdrževanje.
34.	člen (prenehanje veljavnosti)
Odlok o OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa bo prenehal veljati, ko bodo z načrtom predvideni posegi izvršeni in sanirani. Po prenehanju veljavnosti se bo območje urejalo s prostorsko izvedbenimi pogoji določenimi v občinskem prostorskem načrtu Občine Divača.
X.	Končne določbe
35.	člen (nadzor)
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor.
36.	člen (vpogled)
OPPN kamnolom Laže-1, 2. etapa je stalno na vpogled na Občini Divača in Upravni enoti Sežana.
37.	člen (pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2017-07 Datum: 30. 5. 2017
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
695. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 -ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji dne 30.05.2017, sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na parcelah št. 1860/14 k.o. 2451-Dolnje Ležeče in 1860/15 k.o. 2451- Dolnje Ležeče. Navedeni nepremičnini postaneta last Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka: 5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008/2017-05 Datum: 30. 5. 2017
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
696. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 -ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 711
24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 18. redni seji dne 30.05.2017, sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
1.
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na parceli št. 1065/10 k.o. 2462-Podgrad. Navedena nepremičnina postane last Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka: 5882974, brez javnopravnih omejitev.
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0008-2017-06 Datum: 30. 5. 2017
Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja
OBČINE GORJE
697. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2017 -rebalans I
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 81/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 15. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/17) je Občinski svet Občine Gorje na 18. redni seji, dne 7.6.2017 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2017 -REBALANS I
1. člen
V Odloku o proračunu Občine Gorje za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/16), se drugi odstavek 2. člena spremeni, tako da se glasi:
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV			v EUR
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			Proračun 2017 - rebalans I
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)			2.921.856
TEKOČI PRIHODKI (70+71)			2.541.477
70	DAVČNI PRIHODKI		2.051.927
	700	Davki na dohodek in dobiček	1.805.218
	703	Davki na premoženje	168.709
	704	Domači davki na blago in storitve	78.000
	706	Drugi davki	0
71	NEDAVČNI PRIHODKI		489.550
	710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	270.624
	711	Takse in pristojbine	2.500
	712	Globe in druge denarne kazni	2.600
	713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	500
	714	Drugi nedavčni prihodki	213.326
72	KAPITALSKI PRIHODKI		146.700
	720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0
	721	Prihodki od prodaje zalog	0
	722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev	146.700
73	PREJETE DONACIJE		0
	730	Prejete donacije iz domačih virov	0
	731	Prejete donacije iz tujine	0
74	TRANSFERNI PRIHODKI		233.679
	740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	233.679
	741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	0
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE		0
	787 | Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij		0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)		2.953.340
40	TEKOČI ODHODKI		989.820
	400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	137.952
	401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	19.640
	402	Izdatki za blago in storitve	815.227
	403	Plačila domačih obresti	0
	409	Rezerve	17.002
41	TEKOČI TRANSFERI		946.706
	410	Subvencije	61.932
	411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	603.912
	412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	78.033
	413	Drugi tekoči domači transferi	202.829
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 712
	414	Tekoči transferí v tujino	0
42	INVESTICIJSKI ODHODKI		869.446
	420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	869.446
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI		147.368
	431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	59.702
	432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	87.666
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)		-31.484
	(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB			
			Proračun 2017
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			- rebalans I
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN		1.850
	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)		
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL		1.850
	750	Prejeta vračila danih posojil	1.850
	751	Prodaja kapitalskih deležev	0
	752	Kupnine iz naslova privatizacije	0
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE		1.500
	KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)		
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		1.500
	440	Dana posojila	0
	441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	1.500
	442	Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	0
	443	Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah	0
		javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti	
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE		350
	KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)		
C. RAČUN FINANCIRANJA			
			Proračun 2017
Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto			- rebalans I
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)		0
50	ZADOLŽEVANJE		0
	500	Domače zadolževanje	0
VIII.	ODPLAČILO DOLGA (550)		0
55	ODPLAČILO DOLGA		0
	550	Odplačilo domačega dolga	0
IX.	POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)		-31.135
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VI I.-VIII.)		0
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.)		31.484
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2016			279.370
	9009	Splošni sklad za drugo	206.884
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje.
2.	člen
Ostala določila Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2017 ostajajo v veljavi.
3.	člen (uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-3/2017-17 Datum: 7. 6. 2017
Občina Bloke Jože Doles, župan
Na podlagi 3., 7. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 -ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 216. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št 17/14 in 81/15), 3., 6. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gorje (Uradni list RS, št.32/2012) in 15. člena Statuta Občine Gorje (UGSO, 13/2017) je Občinski svet Občine Gorje na 18. redni seji dne 7.6.2017 Sprejel
ODLOK
O NAČINU IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OPERATERJA DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA ZEMELJSKEGA PLINA IN O PODELITVI KONCESIJE ZA GEOGRAFSKO OBMOČJE OBČINE GORJE
I. Splošne določbe
698. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in o podelitvi koncesije za geografsko območje Občine Gorje
1. člen (predmet odloka)
(1) Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju Občine Gorje (v nadaljevanju: javna služba).
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 713
(2)	Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3)	Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za izvajanje lokalne gospodarske javne službe dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
2. člen (pomen izrazov)
(1) Poleg pomenov, določenih v energetskem zakonu ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
•	agencija: je Agencija za energijo, kot jo določa energetski zakon;
•	dejavnost operaterja distribucijskega sistema: je gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
•	distribucijsko omrežje: je omrežje - sistem -plinovodov, sestavljeno zlasti iz glavnega plinovoda, priključnih plinovodov, regulacijskih postaj in drugih naprav potrebnih za obratovanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom, ki so funkcionalno zgrajene na območju Občine Gorje in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
•	izvajalec javne službe: je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema;
•	javna služba: je dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina po tem odloku;
•	koncedent: Občina Gorje;
•	koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
•	koncesijsko območje: je območje občine Gorje;
•	koncesionar: je pravna oseba ali konzorcij, ki izvaja javno službo dejavnost operaterja distribucijskega sistema na podlagi koncesije;
•	končni odjemalec: pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
•	objekti in naprave koncesije: so vsi objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijski sistem;
•	odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
•	omrežnina: znesek, ki ga je za uporabo sistema zemeljskega plina dolžan plačati uporabnik sistema in ki se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema;
•	operater distribucijskega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnosti distribucije zemeljskega plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;
•	operater sistema: je operater prenosnega sistema zemeljskega plina ali operater distribucijskega sistema zemeljskega plina;
•	priključek: pomeni plinovod, ki je namenjen povezavi distribucijskega ali prenosnega plinovoda in odjemnega mesta;
•	sistemska obratovalna navodila: urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in distribucijskih sistemov in morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna;
•	uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja v sistem ali ki se ji dobavlja iz sistema.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo energetski zakon in drugi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema in organizacijo trga z zemeljskim plinom.
II. Vsebina in obseg izvajanja javne službe
1.	Opredelitev javne službe
3.	člen
(predmet in vsebina javne službe)
(1)	Predmet izbirne lokalne gospodarske javne službe po tem odloku je dejavnost operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Gorje.
(2)	Javna služba dejavnost operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega vsaj sledeče naloge:
•	izvajanje distribucije;
•	varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema v ekonomsko sprejemljivih pogojih, z obveznim upoštevanjem varovanja okolja in energetske učinkovitosti;
•	obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema ter zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema;
•	ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in dostop do njega;
•	zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;
•	zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom sistema, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do sistema in njegovo uporabo;
•	nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja;
•	izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju občine, v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo;
•	pridobitev projektov, gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje.
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Gorje.
2.	Javna pooblastila
5.	člen (javna pooblastila)
(1) Koncesionar ima za izvajanje gospodarske javne službe naslednja javna pooblastila:
•	v skladu z energetskim zakonom določi omrežnino;
•	v skladu z energetskim zakonom in na podlagi predhodnega soglasja agencije izda sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem zemeljskega plina;
•	v skladu z energetskim zakonom daje smernice in mnenja na prostorske akte, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju;
•	v skladu z energetskim zakonom določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za načrtovane posege v območje varovanih pasov, skladno s predpisi o graditvi objektov;
•	v skladu z energetskim zakonom daje soglasja k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 714
objektov za posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na omrežje, s katerim upravljajo;
•	v skladu z energetskim zakonom na prvi stopnji v upravnem postopku z odločbo odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na distribucijski sistem;
•	v skladu z energetskim zakonom vodi kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav, v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence.
(2) Poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka ima koncesionar za izvajanje gospodarske javne službe tudi druga javna pooblastila, ki jih določa zakon ali na njem temelječ predpis, oziroma jih v času trajanja koncesije določi zakon. V primeru uveljavitve novih predpisov je koncesionar dolžan takoj začeti opravljati storitve oziroma javna pooblastila po novih predpisih.
3.	Financiranje javne službe
6.	člen (omrežnina)
(1)	Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine, ki jo plačujejo uporabniki omrežja in iz drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe.
(2)	Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na podlagi energetskega zakona izda agencija pristojna za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu Rs mora koncesionar pridobiti soglasje agencije za energijo in o višini omrežnine seznaniti koncedenta.
7.	člen (drugi prihodki)
(1) Koncesionar pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz izvajanja gospodarske javne službe.
4.	Distribucijsko omrežje in priključitev uporabnikov na omrežje
8.	člen (distribucijsko omrežje)
(1)	Distribucijsko omrežje je energetsko omrežje od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
(2)	Distribucijsko omrežje med drugim sestavljajo glavni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjeni oskrbi uporabnikov s plinom.
(3)	Distribucijsko omrežje upravlja in vzdržuje koncesionar.
(4)	Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo, tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi, določenimi v koncesijski pogodbi ter pod pogoji, ki jih določa in pri svoji presoji uporablja agencija za energijo.
9.	člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
(1)	Koncesionar mora na primeren način potencialne uporabnike obvestiti o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
(2)	Priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje je izbirna in se izvaja pod pogoji in na način, kot je določeno
v energetskem zakonu, s tem odlokom in sistemskimi obratovalnimi navodili.
(3) Priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje lahko izvede le koncesionar.
10.	člen (vloga za priključitev)
(1)	Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge, izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v sistemskih obratovalnih navodilih.
(2)	O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča agencija pristojna za energijo.
11.	člen (pogodba o priključitvi)
(1)	Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje, je koncesionar dolžan v najkrajšem možnem času priključiti uporabnika na distribucijsko omrežje pod pogojem, da priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili.
(2)	Pred priključitvijo na distribucijsko omrežje skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka, rokom priključitve ter druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
12.	člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
(1)	Priključni plinovod (priključek) postane del distribucijskega omrežja, s katerim upravlja in ga mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili koncesionar, razen če v pogodbi o priključitvi ni določeno drugače.
(2)	Uporabnik nosi samo nesorazmerne stroške priključitve.
13.	člen (pogodba o dostopu)
(1)	Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja, skladno z energetskim zakonom in sistemskimi obratovalnimi navodili, v kateri se dogovorita o uporabi distribucijskega omrežja za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času.
(2)	S pogodbo o dostopu, pridobi upravičenec do dostopa, za določen čas zagotovljen dostop do distribucijskega omrežja za določeno zmogljivost in smer prenosa.
(3)	Uporaba dostopa do distribucijskega omrežja je odvisna od obstoječih zmogljivosti dostopa do distribucijskega omrežja, predvsem glede rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
14.	člen (vsebina pogodbe o dostopu)
(1) Pogodba o dostopu mora vsebovati:
•	splošne podatke o pogodbenih strankah;
•	priključno mesto in priključek z navedbo priključne moči;
•	odjemno skupino odjemalca;
•	predviden letni odjem plina;
•	opis načina zajemanja, prenosa In preverjanja merilnih in obračunskih podatkov;
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 715
•	način obračunavanja odjema plina;
•	obvezo koncesionarja odjemalcem, da bo podatke, neposredno ali posredno pridobljene od odjemalca, uporabljal le za namene, vezane na dobavo plina in dostop do omrežja in jih ne bo posredoval tretjim osebam;
•	vrsto storitev koncesionarja in standarde kakovosti, ki jih zagotavlja;
•	vzdrževalne storitve, ki jih zagotavlja;
•	način, na katerega lahko odjemalec pridobi podatke o tarifi in ceni za uporabo omrežij in vzdrževalnih del;
•	trajanje pogodbe, način njenega podaljšanja ali prenehanja ter pravico odjemalca o odstopu od pogodbe;
•	pravico odjemalca do odškodnine ali nadomestila, če niso doseženi s pogodbo določeni standardi kakovosti;
•	način odločanja o pritožbah odjemalcev, ki mora biti pregleden, enostaven in ne sme povzročati odjemalcem stroškov;
•	način razreševanja sporov;
•	datum sklenitve in rok veljavnosti pogodbe v primeru soglasja za priključitev;
•	druge elemente, ki so določeni s koncesijsko pogodbo.
5. Obveznosti koncesionarja
15.	člen (obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora pri izvajanju gospodarske javne službe upoštevati naslednje:
•	javno službo je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi plani in programi s strani koncedenta;
•	delo mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
•	s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
•	zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet javne službe;
•	pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju gospodarske javne službe;
•	obstoječo in zgrajeno infrastrukturo mora vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
•	izdelati mora napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
•	voditi mora evidenco in katastre v zvezi z javno službo;
•	ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
•	ima tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
16.	člen
(sistemska obratovalna navodila)
(1)	Koncesionar na podlagi javnega pooblastila izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(2)	Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
•	tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežij z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;
•	načine izvajanja dostopa do sistema;
•	načine zagotavljanja sistemskih storitev;
•	postopke za obratovanje sistemov v kriznih stanjih;
•	pogoje za priključitev na sistem in način priključitve na sistem;
•	splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina;
•	tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih operaterjev sistemov.
(2)	Sistemska obratovalna navodila morajo biti skladna s splošnim aktom agencije pristojne z energijo, ki določa obvezno vsebino sistemskih obratovalnih navodil.
(3)	Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje agencije za energijo.
(4)	Sistemska obratovalna navodila koncesionar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
17.	člen
(splošni pogoji izvajanja javne službe)
(1)	Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina (v nadaljevanju: splošni pogoji za dobavo in odjem) sprejme v sklopu sistemskih obratovalnih navodil koncesionar.
(2)	Splošni pogoji za dobavo in odjem morajo obsegati tudi:
•	ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem;
•	zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah;
•	pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov;
•	postopke odločanja o pritožbah odjemalcev;
•	ukrepe, ki jih izvede koncesionar pred ustavitvijo distribucije, če uporabnik ne plača odstopanj ali omrežnine za uporabo sistema v roku, določenem v sistemskih obratovalnih navodilih;
•	postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja;
18.	člen
(kataster omrežij in infrastrukture)
(1)	Koncesionar je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih in o uporabnikih in oboje posredovati koncedentu, kadarkoli to le-ta zahteva.
(2)	V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje ter pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
19.	člen (program ukrepov)
(1) Koncesionar mora vzpostaviti program ukrepov za doseganje ciljev iz energetskega zakona ter spremljati njihovo izvajanje. O programu in izvajanju mora letno poročati agenciji za energijo.
20.	člen (obveščanje uporabnikov)
(1) Koncesionar mora najmanj enkrat letno informirati posameznega odjemalca o gibanju in značilnostih porabe plina značilnih skupin odjemalcev. Pri tem mora koncesionar opozarjati odjemalce na obstoječe in
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 716
načrtovane programe spodbujanja teh odjemalcev k učinkoviti rabi energije, bodisi tiste, ki jih izvaja koncesionar ali tiste, ki jih na njegovem območju izvajanja javne službe izvajajo druge pravne ali fizične osebe.
21.	člen
(obveščanje koncedenta in agencije za energijo)
(1) Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
•	odločitve agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
•	postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
•	stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
•	poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje gospodarske javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile.
6.	Obveznosti koncedenta
22.	člen (pravice koncedenta)
(1) Pravice koncedenta so zlasti:
•	podajati soglasja in potrditve k planom in programom izgradnje ter vzdrževanja distribucijskega omrežja in naprav;
•	nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
•	druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
23.	člen (dolžnosti koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
•	da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne gospodarske službe ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
•	da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
•	da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja te koncesije izvajali storitev gospodarske javne službe na območju občine Gorje;
•	pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
7.	Obveznosti uporabnikov javne službe
24.	člen (pravice uporabnikov)
(1)	Uporabnik, ki odjema plin ali je uporabnik distribucijskega omrežja, mora imeti s koncesionarjem sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.
(2)	Uporabnik ima do koncesionarja zlasti pravico:
do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev;
do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in na način določen v energetskem zakonu, tem odloku, splošnih aktih koncesionarja ter splošnih aktih koncedenta;
do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi. (3) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
25.	člen (dolžnosti uporabnikov)
(1)	Uporabnik ima do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnosti:
•	upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
•	redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
•	omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, vključno do merilnega mesta, ki so del infrastrukture javne službe oziroma so nanjo priključene;
•	prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
•	posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra - zbirk podatkov;
•	spoštovati sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje ter splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina in skleniti vse ustrezne pogodbe, določene v sistemskih obratovalnih navodilih ter v energetskem zakonu.
(2)	Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali ne omogoči neoviran dostop do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3)	Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim soglasjem, se šteje za neupravičen odjem.
(4)	Uporabnik mora koncesionarju plačati vse stroške in povrniti vso škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno priključitvijo in neupravičenim odjemom, skladno z določili energetskega zakona in splošnih aktov koncesionarja.
(5)	Koncesionar uporabniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti in količine zemeljskega plina, odvzete v času trajanja neupravičenega odjema, po cenah, veljavnih na dan obračuna.
III. Koncesija
1. Način izvajanja koncesije
26.	člen
(način izvajanja koncesije)
(1) Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja posamezne javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
27.	člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe:
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 717
•	izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka na območju, določenem v 4. členu tega odloka;
•	pravico dobave, izgradnje, rednega in investicijskega vzdrževanja infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe:
•	dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2)	Koncesionar mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe.
(3)	Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
28.	člen (začetek in trajanje koncesije)
(1)	Koncesija se podeli za obdobje največ 35 let od podpisa koncesijske pogodbe. Trajanje koncesijskega obdobja se opredeli s koncesijsko pogodbo.
(2)	Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem koncesije v roku, določenem v koncesijski pogodbi.
29.	člen (koncesijska dajatev)
(1)	Koncedent v razpisu lahko določi, da mu koncesionar plačuje koncesijsko dajatev. Koncesionar koncesijsko dajatev plačuje v deležu od vrednosti omrežnine za distribuiranje kubičnega metra (m3) zemeljskega plina po distribucijskem sistemu, kot ga je ponudil v svoji ponudbi na javnem razpisu.
(2)	Koncedent lahko koncesionarja oprosti plačila koncesijske dajatve ali njenega dela v obdobju izgradnje objektov in naprav koncesije po tem odloku. Koncedent o tem odloči na podlagi obrazloženega predloga koncesionarja.
(3)	Predlog koncesionarja mora vsebovati ekonomsko analizo vpliva investicij na upravičene stroške koncesionarja in ceno za distribucijo plina.
(4)	Način plačevanja koncesijske dajatve in pogoji za oprostitev plačila koncesijske dajatve se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
30.	člen (prenos koncesije)
(1)	Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije za izvajanje javne službe, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
(2)	Za prenos koncesije ne gre v primerih statusnih preoblikovanj koncesionarja. Koncesionar je dolžan koncedenta predhodno obvestiti o nameravanem statusnem preoblikovanju.
31.	člen
(upravljavski in organizacijski ukrepi)
(1) Koncesionar mora zagotoviti izvajanje upravljavskih in organizacijskih ukrepov iz energetskega zakona, razen v primeru, če ima koncesionar manj kot 100.000 priključenih odjemalcev.
32.	člen (razvoj infrastrukture)
(1)	Koncesionar je dolžan, skladno z energetskim zakonom, načrtovati razvoj distribucijskega omrežja in ga izvrševati v rokih, ki so v njem določeni.
(2)	Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo določita protokol in časovno dinamiko izvajanja aktivnosti
za priključitev distribucijskega omrežja na vir zemeljskega plina.
33.	člen (zavarovanja)
(1) Koncesionar mora kot dober gospodar skleniti z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture in rizikov, ki so povezani z izvajanjem javne službe.
2.	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
34.	člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
(1)	Koncesionar mora ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjevati pogoje, ki mu v skladu z energetskim zakonom dajejo pravico izvajati to gospodarsko javno službo.
(2)	Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(3)	V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, niti likvidacijski postopek).
(4)	Prijavo na razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
35.	člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Način dokazovanja pogojev iz predhodnega člena se določi v razpisni dokumentaciji.
3.	Podelitev koncesije
36.	člen (izbira koncesionarja)
(1)	Izbira koncesionarja se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo.
(2)	Koncedent vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire koncesionarja. Pred odločitvijo o izbiri se lahko izvede tudi pogajanje s kandidati, ki izpolnjujejo pogoje.
37.	člen (javni razpis)
(1)	Koncesionarja za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje najmanj:
•	navedbo, da gre za javno-zasebno partnerstvo,
•	ime oziroma firmo in sedež koncedenta,
•	podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
•	predmet, naravo ter obseg in območje javno-zasebnega partnerstva,
•	začetek in predvideni čas trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva,
•	postopek izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva,
•	kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 718
•	kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev (morebitna zavarovanja .,.),
•	zahteve glede vsebine vlog (prikaz ponujenega načina izvajanja javno-zasebnega partnerstva, ponujeni objekti in naprave, pričakovani dobiček iz izvajanja razmerja ...),
•	pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
•	pogoje za predložitev skupne vloge,
•	merila za izbiro najugodnejšega kandidata in/ali merila za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga,
•	naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
•	rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa.
(2)	Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(3)	Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(4)	Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija se objavi tudi na spletni strani koncedenta.
(5)	V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(6)	Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
38. člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
(1)	Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan.
(2)	Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3)	Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4)	Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri prijavitelju ali so kako drugače delali za prijavitelja, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(5)	Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(6)	Če člani komisije izvejo za navedena dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(7)	Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost
postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
4.	Koncesijsko razmerje
39.	člen (koncesijska pogodba)
(1)	Po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene župan z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.
(2)	Če koncesionar iz razlogov na svoji strani v roku, ki je določen v odločbi o izbiri ne sklene koncesijske pogodbe, jo lahko koncedent sklene z naslednjim na ocenjevalni lestvici, pri čemer mora ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo.
(3)	Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
40.	člen
(vsebina koncesijske pogodbe)
(1) S koncesijsko pogodbo koncendent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe, zlasti pa:
•	medsebojne obveznosti v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem objektov in naprav koncesije;
•	pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe;
•	prenehanje koncesijskega razmerja in njegove posledice;
•	pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja;
•	posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov koncedenta.
5.	Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije
41.	člen (objekti in naprave)
(1)	Objekti in naprave koncesije, ki jih je zgradil koncesionar v času trajanja koncesije, so v času trajanja koncesije lastnina koncesionarja, po prenehanju koncesije, pa postanejo lastnina koncedenta.
(2)	Na zemljiščih v lasti koncedenta, na katerih se nahajajo ali bodo predvideni objekti in naprave koncesije, bo koncedent zagotovil, da bo koncesionar pridobil brezplačno stvarno služnost, stavbno pravico za objekte ali druge potrebne stvarne pravice na tuji stvari, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za izvajanje koncesije, in jih vpisal v zemljiško knjigo.
42.	člen (gradnje)
(1)	Koncesionar mora v skladu z obveznostmi operaterja distribucijskega sistema glede vzdrževanja in zagotavljanja razvoja distribucijskega omrežja izvajati načrtovanje in gradnjo objektov in naprav koncesije v svojem imenu in za svoj račun.
(2)	Pri načrtovanju in izdelavi projektne dokumentacije mora koncesionar ravnati skladno z veljavnimi predpisi ob upoštevanju tehničnega razvoja, pri tem pa mora upoštevati vse tehnične, okoljevarstvene, prostorske, varnostne in druge vidike ter postopke.
(3)	Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije.
(4)	Pri gradnji objektov in naprav koncesije mora koncesionar zagotoviti čim manjše vplive na okolje in
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 719
dela opravljati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
(5) Projekti za načrtovanje gradenj objektov in naprav koncesije, ki jih mora koncesionar zgraditi in ki so do objave javnega razpisa za podelitev koncesije že izdelani, so sestavni del razpisne dokumentacije.
43.	člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
(1) Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga zemeljskega plina v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ati poslovna tajnost.
44.	člen (nadzor in knjigovodstvo)
(1)	Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2)	Način izvajanja nadzora se natančneje določi s koncesijsko pogodbo.
(3)	Koncesionar mora v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe In predpisom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti ali drugim predpisom, ki ureja ta vprašanja, voditi ločeno knjigovodstvo v zvezi z izvajanjem distribucije omrežnega plina po tem odloku.
45.	člen (višja sila)
(1)	Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3)	V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4)	V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
46.	člen (spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena
tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. (2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
IV. Prenehanje koncesijskega razmerja
47.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe;
•	s prenehanjem koncesionarja;
•	z odvzemom koncesije;
•	z odkupom koncesije;
•	v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2)	V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko izvajanje te javne službe prevzame drug koncesionar, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
48.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	s potekom časa za katerega je bila sklenjena;
•	z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe;
•	z odstopom od koncesijske pogodbe;
•	s sporazumno razvezo;
•	v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
(2)	Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
(3)	V primeru predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja preidejo objekti in naprave, ki sestavljajo distribucijsko omrežje, v celoti v last koncedenta. Koncedent je dolžan plačati koncesionarju odškodnino v skladu z določbami koncesijske pogodbe. V primeru prenehanja koncesijskega razmerja zaradi odvzema ali zaradi enostranskega razdrtja, če koncesionar bistveno krši pogodbo, se pri odmeri odškodnine upošteva tudi škoda, ki nastane koncedentu zaradi predčasnega prenehanja.
(4)	Ob prenehanju koncesijskega razmerja prevzame koncedent javno službo v režijo, lahko pa zagotovi njeno izvajanje tudi na drug način.
(5)	S prenehanjem koncesijskega razmerja preidejo koncesionarjeve obveznosti, ki izvirajo iz pogodb z uporabniki, na koncedenta. Koncesionar je dolžan koncedentu izročiti vso dokumentacijo, potrebno za nadaljnje izvajanje javne službe.
49.	člen (prenehanje koncesionarja)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2)	Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje...).
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 720
(3) V primeru prenehanja koncesionarja lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
50.	člen (odvzem koncesije)
(1)	Koncesijsko razmerje preneha tudi, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju odvzame koncesijo. Koncedent lahko z upravno odločbo odvzame koncesijo koncesionarju:
•	če ne začne z opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba;
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
•	če koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
•	če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic In obveznosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina iz energetskega zakona in odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
•	če koncesionar ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje te gospodarske javne službe .
(2)	V primerih iz tretje, četrte, pete in šeste alineje prejšnjega odstavka lahko koncedent odvzame koncesijo le v primeru, če koncesionar po pisnem opozorilu v razumnem roku ne odpravi kršitve.
(3)	Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(4)	Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5)	V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka tega člena je koncesionar upravičen do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb ter koncesijske pogodbe.
51.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje pri čemer, koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe.
(2)	Odkup koncesije je možen samo, če je izrecno predviden v koncesijskem aktu ali v koncesijski pogodbi, s katero se določijo tudi način, obseg in pogoji odkupa.
(3)	Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(4)	S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta ali drugih subjektov s pridobljenim soglasjem koncedenta do odkupa koncesije ter dela ali celotne infrastrukture javne službe, ki je predmet
koncesije in je v lasti koncesionarja, v času trajanja in po prenehanju koncesijskega razmerja. (5) Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor nista način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejena v koncesijski pogodbi.
V.	Uporaba prava in reševanje sporov
52.	člen (uporaba prava)
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
53.	člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1)	S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2)	V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
VI.	Prehodne in končne določbe
54.	člen
(sklenitev oz. uskladitev koncesijskih pogodb)
(1)	V skladu s Sklepom o ureditvi ustanoviteljskih pravic in obveznosti ter kapitalskih pravic do javnih zavodov in javnih podjetij ter pravic in obveznosti iz koncesijskih in drugih pogodbenih razmerij Občine Gorje (Uradni list RS, št. 33-1523/2009 z dne 30.4.2009, stran 4733; v nadaljevanju: Sklep) je Občina Gorje vstopila v koncesijska razmerja, ki jih je sklenila nekdanja Občina Bled, in sicer med drugim tudi v koncesijsko razmerje za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka.
(2)	Koncesionar, ki je pridobil koncesijo za graditev in upravljanje distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Gorje na podlagi Odloka o podelitvi koncesije za graditev, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v Občini Bled (Uradni list RS, št. 61 z dne 6.7.2000), odločbe o podelitvi koncesije št. 35204-2/01 z dne 21.11.2001 ter Pogodbe o koncesiji št. 35 204-2/01 za graditev, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v Občini Bled, nadaljuje z opravljanjem gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka.
(3)	Koncedent v roku 3 mesecev po objavi tega odloka s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka.
(4)	Z dnem uskladitve koncesijske pogodbe z družbo Adriaplin d.o.o. se preneha uporabljati Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina na območju Občine Bled (Uradni list RS, št. 43/2000) in Odlok o podelitvi koncesije za graditev, distribucijo zemeljskega plina, upravljanje in vzdrževanje plinske infrastrukture v Občini Bled (Uradni list RS, št. 61/2000).
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 721
55. člen (začetek veljavnosti)
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-3/2017-18 Datum: 7. 6. 2017
Občina Gorje Peter Torkar, župan
4. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se od 1. 9. 2017.
Številka: 9000-3/2017-19 Datum: 7. 6. 2017
Občina Gorje Peter Torkar, župan
699. Sklep o določitvi cen programov vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje -enota Vrtec Gorje
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 94/10 -ZIU, 62/2010 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A in 40/12 -ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin 13/2017) je Občinski svet Občine Gorje na 18. redni seji dne 7.6.2017 sprejel naslednji
SKLEP
O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA GORJE - ENOTA VRTEC GORJE
1.	člen
Cena dnevnih programov v Vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje od 1.9.2017 dalje znaša na mesec:
I.	starostno obdobje	477,68 EUR Kombiniran oddelek 348,91 EUR
II.	starostno obdobje	348,91 EUR
2.	člen
Dnevni strošek živil za otroke v cenah programov iz 1. člena tega sklepa znaša 2,20 EUR.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov Vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2016).
OBČINA LJUTOMER
700. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2016
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16), je Občinski svet Občine Ljutomer na 15. redni seji 30. 5. 2017 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2016.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2016 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja; v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ljutomer za leto 2016. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz o realizaciji v letu 2016.
Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2016 obsega v evrih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
Skupina/Podskupina kontov	Zaključni račun 2016	
I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)		11.362.498
TEKOČI PRIHODKI (70+71)		8.718.243
70 DAVČNI PRIHODKI		7.380.286
700 Davki na dohodek in dobiček		6.233.796
703 Davki na premoženje		916.379
704 Domači davki na blago in storitve		230.112
71 NEDAVČNI PRIHODKI		1.337.956
710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja		907.501
711 Takse in pristojbine		18.364
712 Globe in druge denarne kazni		28.839
713 Prihodki od prodaje blaga in storitev		129.944
714 Drugi nedavčni prihodki		253.308
72 KAPITALSKI PRIHODKI		166.238
720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev		6.700
722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev		159.538
73 PREJETE DONACIJE		20.562
730 Prejete donacije iz domačih virov		20.562
74 TRANSFERNI PRIHODKI		2.393.102
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 722
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	1.688.900
741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU	704.203
78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE	64.353
787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij	64.353
II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	12.475.561
40 TEKOČI ODHODKI	3.219.512
400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	796.241
401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	117.063
402 Izdatki za blago in storitve	1.777.154
403 Plačila domačih obresti	55.251
409 Rezerve	473.803
41 TEKOČI TRANSFERI	4.147.161
410 Subvencije	92.955
411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	2.456.147
412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	381.777
413 Drugi tekoči domači transferi	1.216.282
42 INVESTICIJSKI ODHODKI	5.013.909
420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	5.013.909
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI	94.979
431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	58.610
432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	36.369
III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)	-1.113.063
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2016	
IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	0
750 Prejeta vračila danih posojil	
751 Prodaja kapitalskih deležev	
752 Kupnine iz naslova privatizacije	0
V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	
44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	
440 Dana posojila	
441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb	
442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije	
VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA	
Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2016	
VII. ZADOLŽEVANJE (500)	2.585.550
50 ZADOLŽEVANJE	2.585.550
500 Domače zadolževanje	2.585.550
VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)	5.854.934
55 ODPLAČILO DOLGA (550)	5.854.934
550 Odplačila domačega dolga	5.854.934
IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-4.382.447
X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-3.269.384
XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	1.113.063
XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 31.12. PRETEKLEGA LETA	4.505.557
9009 Splošni sklad za drugo	4.505.557
3. člen
Splošni in posebni del zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, realizacija načrta razvojnih programov in priloge k zaključnemu računu proračuna se kot sestavni del zaključnega računa objavijo na spletni strani Občine Ljutomer.
4. člen
Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2016 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410/2017-10-218 Datum: 30. 5. 2017
Občina Ljutomer Olga Karba, županja
701. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno proizvodne cone v Ljutomeru (Oppn Krka)
Na podlagi 59. člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) ter 14. in 29. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) je Občinski svet Občine Ljutomer na svoji 15. redni seji dne 30. 5. 2017 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA UREDITEV POSLOVNO PROIZVODNE CONE V LJUTOMERU (OPPN KRKA)
I. Splošne določbe
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 723
1.	člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1)	S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev poslovno proizvodne cone v Ljutomeru (OPPN Krka)«, v nadaljevanju: OPPN.
(2)	OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2015/OPPN-012.
2.	člen (vsebina odloka)
(1)	OPPN vsebuje besedilo odloka, kartografski del in priloge.
(2)	Odlok določa opis prostorske ureditve v območju obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po ureditvi območja OPPN.
II.	Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom
3.	člen
(načrtovane prostorske ureditve)
(1)	Z OPPN se načrtuje gradnja sodobnih poslovno proizvodnih objektov s primerno pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. Del območja je že pozidan in urejen ter v uporabi.
(2)	Predvidene ureditve:
•	izgradnja proizvodno poslovnih prostorov (proizvodne hale s pisarniškimi in ostalimi spremljajočimi prostori),
•	gradnja prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture,
•	ureditev manipulativnih površin in zunanjih ureditev,
•	gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
III.	Območje oppn
4.	člen (območje OPPN)
(1)	Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve ter spremljajoči objekti.
(2)	Območje obdelave predmetnega OPPN obsega zemljišče, ki je že delno pozidano v vzhodnem delu območja. Na območju je več obstoječih objektov. Večina objektov je poslovnih, proizvodnih, skladiščnih in podobnih dejavnosti. V severovzhodnem delu območja je stanovanjski objekt. Zahodno od stanovanjskega objekta ob železnici je zapuščen stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem.
(3)	Območje načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele v k.o. Ljutomer: 1081/9, 1084/1, 1085/1, 1087/1, 1087/2, 1082/3, 1086, 1082/5, 1081/2, 1343/1, 1090/2, 1090/3, 1090/4, 1090/5, 1089, 1081/25, 3002/1-del, 3002/4, 3002/2, 3002/3, 1343/2, 1083/1 in del 1368/1.
(3) Velikost območja OPPN je 66 093 m2.
5.	člen
(obstoječi objekti v območju OPPN)
1.	Na območju predmetnega OPPN se nahajajo obstoječi objekti:
•	na parceli št. 1086/1 k.o. Ljutomer se nahajajo obstoječi obratovalni objekti proizvodno poslovnega kompleksa podjetja Krka;
•	na parceli št. 1082/5 k.o. Ljutomer se nahaja plinska postaja (MRP) družbe Plinovodi d.o.o.;
•	na parcelah št. 1087/1-del, 1087/2 in 1085/1-del se nahaja zapuščen stanovanjski objekt z gospodarskim poslopjem. Stanovanjski objekt se nahaja v registru kulturne dediščine evidentiran kot profana stavbna dediščina, z evidenčno številko 23019.
•	na parcelah št. 1090/4, 1090/2, 1090/3, se nahaja obstoječa stanovanjska stavba z gospodarskim objektom.
2.	Dovoljeni posegi in pogoji na obstoječih objektih:
•	Na obstoječih stanovanjskih objektih z gospodarskim poslopjem (brez spremembe namenske rabe) je dovoljeno redno vzdrževanje in obnova objektov v okviru obstoječih tlorisnih in višinskih gabaritov.
•	Namen objektov se v skladu z OPN Ljutomer lahko spremeni iz stanovanjskih v proizvodno, poslovne objekte. V tem primeru, je dovoljena porušitev obstoječih objektov, razen v primeru zavarovane kulturne dediščine. Možna je rekonstrukcija, dozidava, v skladu z določili tega odloka ter novogradnje pod pogoji in v okviru tega odloka.
•	Obstoječi objekti poslovno proizvodnega kompleksa Krka se urejajo v skladu s členom št. 9 (pogoji glede vrste dopustnih gradenj in objektov na območju OPPN) tega odloka.
IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor
6.	člen
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
(1)	Območje OPPN se nahaja v severozahodnem delu Ljutomera, ob glavni železniški progi št. 41 Ormož-Hodoš in Kolodvorski ulici (1309), na robu območja namenjenem poslovno proizvodni coni Ljutomer, kjer že stojijo poslovno proizvodni prostori naročnika.
(2)	Območje meji na jugu na obstoječo dovozno cesto Ulico Rade Pušenjaka, na vzhodu na kmetijske obdelovalne površine in poslovno proizvodne prostore, na severu na obstoječe stanovanjske objekte in železniško progo, na zahodni strani na njive in gozd.
(3)	Obstoječi poslovno proizvodni objekt leži v jugovzhodnem delu območja OPPN, ob katerem je glavni dovoz in dostop na območje. V tem delu so tudi obstoječa parkirišča. Glavna dovozna cesta se na jugu priključuje na Ulico Rade Pušenjaka.
7.	člen
(opis prostorskih ureditev)
(1)	S predmetnim OPPN se načrtuje gradnja sodobnih poslovno proizvodnih objektov s primerno pripadajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.
(2)	Na območju se razen predmetnih proizvodnih in skladiščnih, načrtujejo tudi upravno poslovni prostori. Na ostalem delu območja se uredijo manipulativne površine za dostavo.
(3)	V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 724
8.	člen
(pogoji glede vrste dopustih dejavnosti)
(1)	Z oPn je območje opredeljeno kot stavbno zemljišče z namensko rabo prostora oznako IP, kar pomeni da so površine namenjene površinam za industrijo. Območje OPPN je del območja enote urejanja prostora EUP LJ8 in del EUP LJ9.
(2)	Vrste dopustnih dejavnosti: industrijske dejavnosti -predelovalne dejavnosti, proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, poslovne dejavnosti.
9.	člen
(pogoji glede vrste dopustnih gradenj in objektov na območju OPPN)
(1)	Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
•	dozidave in nadzidave obstoječih in novih objektov s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti objektov,
•	povezovanje objektov (lahko v eni ali več etažah),
•	gradnja nadstrešnic,
•	rekonstrukcija objektov in naprav,
•	gradnja novih objektov,
•	funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije, energetske sanacije,
•	gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
•	urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
•	gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov,
•	spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
•	rušitve.
(2)	Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka. Nestanovanjske stavbe, v katere se lahko umestijo zgoraj navedene dejavnosti:
•	industrijske stavbe in skladišča,
•	druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,
•	garaže in pokrita parkirišča, kolesarnice.
•	Gradbeno inženirski objekti:
•	ceste,
•	cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
•	industrijski gradbeni kompleksi (elektrarne in drugi energetski objekti)
•	drugi gradbeno inženirski objekti (ograje, oporni zid, škarpe)
•	postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka,
•	postavitev pomožnih objektov v javni rabi, kamor sodi postavitev urbane opreme,
•	postavitev začasnih, montažnih, nadomestnih objektov v času gradnje.
10.	člen
(pogoji za projektiranje in gradnjo)
(1)	V kartografskih prilogah je podano območje pozidave, kamor se lahko umesti objekt ali več objektov. Število objektov, tlorisne dimenzije in oblike objektov so lahko različne in se natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju izbrane tehnologije, potrebe investitorja in območja pozidave.
(2)	Objekti so lahko zidani ali montažni, skeletne konstrukcije (betonske ali kovinske), s togimi vmesnimi ploščami in strehami z minimalnim naklonom. Pri večjih fasadnih površinah naj bodo fasade členjene, bodisi z različnimi materiali ali barvami.
(3)	Z nadstrešnico se lahko pokrije tudi manipulativne površine ali parkirišča v območju.
(4)	Vhodi v objekte se natančneje določijo v projektni dokumentaciji.
(5)	Uvozi na zemljišče se lahko poljubno locirajo glede na potrebe investitorja in pozidave.
(6)	Novo načrtovani objekti morajo biti enotni v izgledu in materiali z obstoječimi objekti oziroma z osnovnim objektom.
(7)	Območja pozidave ni dovoljeno presegati.
(8)	Vse novogradnje morajo biti izvedene nad poplavno varno koto. Poplavno varna kota za celotno območje znaša 176.36 m n.m. (t.j. gladina poplave pri Q100 po izvedbi celovitega omilitvenega ukrepa z 0.53 m varnostnega nadvišanja).
(9)	Zasnova objektov in ureditve okolice naj bo takšna, da omogoča čim večje zadrževanje padavinske vode, kot npr. ravne zelene strehe, mikro zadrževalniki, zadrževanje za robniki, v poglobljenih zelenih pasovih ipd.
11.	člen
(merila in pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)	Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja in ureditev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
•	Nezahtevni objekti:
•	majhna stavba,
•	pomožni objekti v javni rabi,
•	ograje,
•	podporni zidovi,
•	vodnjak, vodomet,
•	samostojna parkirišča,
•	objekt za oglaševanje.
•	Enostavni objekti:
•	majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave,
•	pomožni objekt v javni rabi,
•	ograje,
•	podporni zidovi,
•	rezervoarji,
•	vodnjak, vodomet,
•	priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
•	objekt za oglaševanje,
•	pomožni komunalni objekti,
•	pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi nesrečami ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
(2)	Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
(3)	Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.
12.	člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
(1)	Urejanje odprtih površin se podrobneje obdela v projektni dokumentaciji. Predvidene so parkirne in manipulativne površine.
(2)	V sklopu zunanje ureditve je potrebno lokacije zastav, izveskov, informacijskih tabel predvideti tako, da njihova postavitev ne bo ovirala preglednosti.
V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 725
13.	člen
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1)	Za potrebe predmetne pozidave v območju OPPN je potrebno zagotoviti prometne, parkirne in manipulativne površine.
(2)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko predvidenega priključka ter notranjih prometnih in manipulativnih površin po vsem območju OPPN.
(3)	Vse povozne, parkirne ter manipulativne površine morajo biti izvedene v proti-prašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi vozili.
(4)	Kinematični elementi v priključku morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom in tovornim vozilom.
(5)	Možna je etapna izvedba, vendar mora vsaka etapa predstavljati funkcionalno in prometno-tehnično zaključeno celoto.
14.	člen (prometno omrežje)
Načrtovano območje se naveže na obstoječo ulico Rade Pušenjaka. Zaradi načrtovanih novogradenj se predvidi tudi možnost ureditve novega vhoda/uvoza v podaljšku dovozne ceste oziroma na lokaciji, ki jo pogojujejo tehnološke zahteve.
Dovozi in dostopi do obstoječih objektov se ohranijo. V primeru, da se območje deli na več manjših proizvodnih enot, se dostopi ohranijo oziroma prilagodijo zasnovi.
15.	člen
(parkirne in manipulativne površine)
Parkirni prostori so zagotovljeni in se predvidijo vzhodno od Ulice Rada Pušenjaka. Notranje manipulativne in parkirne površine se natančneje opredelijo v projektni dokumentaciji.
Število parkirnih mest se natančneje opredeli v projektni dokumentaciji za vsak posamezni poseg, v skladu z normativi iz občinskega prostorskega načrta za to vrsto dejavnosti.
16.	člen (železnica)
Načrtovano območje se nahaja v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru območja glavne železniške proge, št 41 Ormož-Hodoš-d.m. Za vsako gradnjo znotraj obravnavanega območja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
17.	člen
(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)
(1)	Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. Pred izvedbo je potrebno na terenu določiti natančno lego posameznih vodov.
(2)	Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in usmeritve tega načrta. Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, zasnove, način priključevanja, etapnost izvedbe), ki so usklajene s posameznimi upravljavci infrastrukture. Dopustna je etapna in začasna izvedba.
(3)	Pri izdelavi tehnične dokumentacije (nadaljnjem načrtovanju pred izvedbo del) je obvezno sodelovanje z upravljavcem z upoštevanjem katastra obstoječih objektov in naprav. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamične posege v prostor, ki so možni tudi v primerni fazni izvedbi, si je pred izdelavo projektne
dokumentacije potrebno pridobiti projektne pogoje in nato še soglasje.
18.	člen (vodovodno omrežje)
Na območju proizvodno poslovne cone je zgrajeno javno vodovodno omrežje. V primeru povečanja kapacitet oziroma odvzema vode iz javnega vodovoda, večjem od 40 000 m3/leto, je potrebno zagotoviti dodaten vodni vir v omrežju.
19.	člen (kanalizacijsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju je zgrajena javna kanalizacija, ki se zaključuje s CČN Ljutomer. Vse odpadne vode iz območja je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo odpadne vode, ki ustrezajo veljavnim predpisom za odvajanje odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2)	V primeru, da na območju v proizvodnem procesu nastajajo odpadne vode, ki ne ustrezajo predpisom za odvod v javno kanalizacijo je potrebno takšne odpadne vode predhodno očistiti na lastni čistilni napravi.
(3)	Meteorna kanalizacija naj se, kjer je to mogoče, vodi izven območja industrijske cone. Preostala odvodnja naj bo speljana proti stari Globetki oz. črpališču.
20.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Za priklop poslovno proizvodne cone Krka s povečano priključno močjo do 3,5 MW bo treba povečati kapacitete v transformaciji 20/0,4 kV na sami lokaciji, ne bo pa potrebno okrepiti obstoječega 20 kV omrežja.
(2)	Pred povečanjem priključne moči poslovno proizvodne cone nad 3,5 MW do 8,5 MW bo treba:
•	zgraditi nova lastna 20 kV kablovoda za normalno in rezervno obratovalno stanje direktno iz 20 kV stikališča RTP 110/20 kV Ljutomer;
•	v 20 kV stikališču RTP Ljutomer opremiti dve vodni 20kV stikalni celici za priključitev 20 kV kablovodov;
•	ustrezno razširiti kapacitete v transformaciji 20/0,4 kV na lokaciji poslovno proizvodne cone;
•	pridobiti potrebno investicijsko tehnično dokumentacijo za 20 kV kablovoda in transformatorske postaje 20/0,4 kV.
(3)	Za 20kV in 0,4 kV elektroenergetske vode na območju poslovno proizvodne cone Krka, ki so v lasti Elektro Maribor d.d., za predvidene novogradnje 20 kV vodov in širitev transformacije 20/04 kV, mora investitor smiselno upoštevati zahteve iz navedenih smernic (1 do 16, razen pogojev pod 4,5 in 6).
21.	člen
(kabelsko in telekomunikacijsko omrežje)
(1)	Na obravnavanem območju poteka obstoječe TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenija d.d. Obstoječe omrežje se po potrebi prestavi oziroma ustrezno zaščiti. Natančne rešitve se prikažejo in obdelajo v projektni dokumentaciji PGD in PZI.
(2)	Za širitev načrtovanega območja se v dostopni cesti predvidi položitev nove TK kanalizacije - PVC cevi DN 110. Priključno mesto za širitev območja se določi v projektni dokumentaciji.
(3)	Na obravnavanem območju ni obstoječega KKS omrežja v upravljanju podjetja Teleing d.o.o. Ob načrtovani širitvi območja se v dostopnih cestah zagotovi prostor za položitev KKS kabelske kanalizacije s cevmi 2xDN 50 in pripadajočimi kabelskimi jaški. Natančne rešitve se prikažejo in obdelajo v projektni dokumentaciji PGD in PZI.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 726
22.	člen
(prenosno plinovodno omrežje)
(1)	Preko zadevnega ureditvenega območja načrtovanega OPPN poteka obstoječi prenosni plinovod P1534, od P153 v km 1-910 - MRP Krka Ljutomer (premer 100 mm, tlak 10 bar), v katerem se nahaja tudi plinska postaja (MRP) Krka Ljutomer. Obstoječi prenosni plinovod in plinska postaja sta v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.
(2)	Pri nadaljnjem načrtovanju uporabe prostora in projektiranju (objekti s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo) je potrebno skladno z zakonodajo upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2x65 m) oz. varnostnem pasu. V tem pasu se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja družbe Plinovodi d.o.o.
(3)	Potrebno je omogočiti stalen dostop in dovoz do obstoječe plinovodne postaje.
VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
23.	člen (kulturna dediščina)
(1)	Na območju OPPN je evidentirana nepremična kulturna dediščina:
•	V severovzhodnem delu območja OPPN, ob Kolodvorski ulici 13, ob cesti Ljutomer - Križevci pri Ljutomeru, južno od železniške proge Ormož -Hodoš, na parceli 1087/2 k.o. Ljutomer, se nahaja obstoječa stavba (št. stavbe 892), ki je v registru kulturne dediščine evidentirana kot profana stavbna dediščina, z evidenčno številko 23019.
•	Stavba je enonadstropna, s konca 19. stoletja s triosno glavno fasado, poudarjeno z enoosnim rizalitom in dvoosnima bočnima fasadama.
Osnovni objekt ob železnici je potrebno ohraniti. Podaljšek objekta se lahko odstrani. Pri umeščanju in načrtovanju objektov se naj iščejo rešitve za povezavo novogradnje z ohranjenim objektom in umestitvijo ustrezne dejavnosti v objekt.
•	Na večjem delu območja OPPN se nahaja registrirano arheološko najdišče Babinci -Arheološko najdišče Babinci, EŠD 30141. Za območje arheološkega najdišča Babinci so bile izdelane predhodne arheološke raziskave, kjer je bilo ugotovljeno, da je potrebno pred začetkom gradbenih aktivnosti izvesti dodatne arheološke raziskave in arheološke ostaline nadzorovano odstraniti (opraviti arheološka izkopavanja).
(2)	V skladu s 34. členom ZVKD-1 stroške raziskave na registriranem arheološkem najdišču, ki je potrebna zaradi graditve ali drugega posega, krije investitor gradnje ali drugega posega.
(3)	Metodologijo arheološke raziskave, s katero bodo arheološke ostaline nadzorovano odstranjene, in natančen obseg raziskave bo Zavod predpisal v skladu z 29. členom ZVKD-1 v obliki kulturnovarstvenih pogojev, v okviru postopka priprave projekta in pridobitve gradbenega dovoljenja za poseg.
(4)	Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno skladno s prvim odstavkom 31. člena ZVKD-1 pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za poseg v registrirano kulturno dediščino je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (28.-30. člen ZVKD-1).
VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
24.	člen (varstvo zraka)
(1)	Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
(2)	Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise.
(3)	Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
•	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
•	preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
•	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;
•	protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
25.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivoje hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo.
(2)	Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.
26.	člen (varstvo voda)
(1)	Območje OPPN leži izven vodovarstvenega območja.
(2)	Zbiranje in odvajanje odpadnih voda mora biti ločeno za padavinske, komunalne in industrijske odpadne vode in usklajeno s predpisi s področja varstva okolja. Kanalizacijski sistemi morajo biti zgrajeni v neprepustni izvedbi. Izvesti je potrebno preizkus tesnosti v skladu z veljavnimi standardi (EN 1610, EN 805...). Vse elemente kanalizacije je treba dimenzionirati na podlagi korektno narejenega hidravličnega izračuna. Sestava industrijske odpadne vode mora ustrezati zahtevam Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3)	Komunalne odpadne vode se morajo po ločeni kanalizaciji odvajati v javno kanalizacijsko omrežje občine Ljutomer, ki se zaključi s komunalno čistilno napravo (KČN Ljutomer).
(4)	Padavinske vode, ki odtekajo s streh, očiščene skladno s predpisi s področja varstva okolja, se lahko zbirajo v zbiralnikih deževnice in ponovno uporabljajo, oziroma jih je treba odvajati posredno v podzemne vode (razpršeno odvajanje - na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih). Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba načrtovati na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda ( čas zadrževanja mora biti daljši od 12 ur) z urbanih površin, potrebno je predvideti ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje...). Kot lokalni omilitveni ukrep zaradi gradnje na poplavnem območju in zagotovitev zmanjšanja hipnega odtoka padavinskih voda, se morajo zgraditi
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 727
zadrževalniki padavinskih odpadnih vod z zadrževalnim časom vsaj 12 ur.
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo iz utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, okolica objektov) se lahko predhodno očiščene v skladu s predpisi odvajajo v vode na enak način kot strešnica. Očiščene padavinske odpadne vode se v podzemne vode lahko odvajajo le posredno in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko ponikovalnic, ki morajo biti zgrajene skladno s predpisi ter tako, da bo plast neomočenih sedimetov ali kamnin, debeline najmanj 1,0 m, pri čemer se za gladino podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji prišteje najmanj 50% kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti manjša od 1,0 m (torej min 2,0 m nad gladino srednje visoke višine podtalnice). Ponikovalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Prav tako morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila. Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi morajo biti izvedene tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija.).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda iz parkirišča in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilca olj (SIST EN 858-2).
(5)	Investitor je dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(6)	V skladu z zakonom si mora investitor po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.
(7)	Za vsako rabo vode za drugo rabo, ki presega splošno rabo mora investitor pridobiti vodno pravico za rabo vode v skladu s 125. členom ZV-1 (vodno dovoljenje) ali 136. členom ZV-1 (koncesijo). Vodno dovoljenje izda MOP, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, na podlagi posebne vloge. Koncesijo se podeli na podlagi javnega razpisa na pobudo investitorja ali druge pravne ali fizične osebe, ki se jo vloži pri vladi RS. Vodno dovoljenje ali odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(8)	Gradnja bo potekala na območju, za katerega na podlagi podatkov o poplavnih dogodkih in strokovne podlage izhaja, da je izpostavljeno poplavam. Na poplavnih območjih ni dopustna gradnja ali kakršnikoli drugi posegi, ki bi lahko povečali poplavno ogroženost območja. Zato je pred oziroma, istočasno z gradnjo kateregakoli objekta na ureditvenem območju OPPN treba izvesti ustrezne lokalne ali celovite omilitvene ukrepe določene v študiji poplavne ogroženosti, ki je sestavni del OPPN.
27.	člen (ohranjanje narave)
(1) Na območju predmetnega OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost (Natura 2000, EPO).
28.	člen (ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu
funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij.
(2)	Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.
(3)	V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.
VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
29.	člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Območje OPPN se nahaja v območju poplavne ogroženosti. Za območje je izdelana karta razredov poplavne nevarnosti (DHD d.o.o., št. 170, november 2016) iz katere izhaja, da je območje OPPN uvrščeno v območje male in srednje poplavne varnosti. Zaradi navedenega je potrebno pred izgradnjo objektov izvesti celovit omilitveni ukrep. Gradnja na navedenem poplavnem območju, ki je v strokovni podlagi označeno z rumeno in oranžno barvo, ni dopustna brez poprejšnje izvedbe celovitih omilitvenih ukrepov in sicer je to izgradnja prečrpališča zalednih in lastnih padavinskih vod na iztoku Stare Globetke v reko Ščavnico, s kapaciteto vsaj 3,5 m3/s. Na celotnem ureditvenem območju OPPN pa, kot lokalni omilitveni ukrep, morajo biti zgrajeni zadrževalniki padavinskih odpadnih vod z zadrževalnim časom vsaj 12 ur.
Dodatni ukrepi na območju so:
•	vse novogradnje morajo biti izvedene nad poplavno varno koto. Poplavno varna kota za celotno območje znaša 176.36 m n.m. (t.j. gladina poplave pri Q100 z 0.2 m varnostnega nadvišanja);
•	zasnova objektov in ureditve okolice naj bo takšna, da omogoča čim večje zadrževanje padavinske vode, kot npr. ravne zelene strehe, mikro zadrževalniki, zadrževanje za robniki, v poglobljenih zelenih pasovih ipd.;
•	meteorna kanalizacija naj se vodi izven območja industrijske cone. Preostala odvodnja naj bo speljana proti stari Globetki oz. črpališču;
•	obstoječi jarki in predvsem ostanki starih strug naj se ohranjajo.
Na območju ne obstaja nevarnost erozije ter plazovitosti terena.
(2)	Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g.
(3)	Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
•	nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
•	nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
•	nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
•	nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4)	V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče skladno z veljavnimi predpisi.
30.	člen (varstvo pred požarom)
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 728
Načrtovana stavba ali stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta Zasnova požarne varnosti, ki na kratek in pregleden način določa potrebne ukrepe, povezane s/z:
•	širjenjem požara na sosednje objekte,
•	nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah,
•	evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje,
•	napravami za gašenje in dostopom gasilcev. Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Povzetek vsebine študije požarne varnosti oziroma zasnove požarne varnosti, mora biti naveden v obrazcu Izkaz požarne varnosti stavbe. Izkaz požarne varnosti stavbe je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta.
(2)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(3)	Za OPPN bodo požarni ukrepi opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(4)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.
VIII.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje oppn
31.	člen (etapnost gradnje)
Možna je izgradnja v več etapah (posameznega, več ali dela objekta), ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno, energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki, zunanjimi ureditvami ter omilitvenimi ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti glede na lokacijo, kjer se poseg nahaja.
IX.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
32.	člen (dopustna odstopanja)
(1)	Prikaz dostopov, uvozov in vhodov je informativne narave. Dopustna so odstopanja pri lokaciji vhodov in dostopov v posamezne objekte in lokacije uvozov na zemljišče.
(2)	Velikost in oblika gradbenih parcel (zemljiških parcel) se določi skladno s potrebami investitorja v projektni dokumentaciji.
(3)	Dopustna so odstopanja glede komunalne in energetske ureditve od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega
OPPN, upoštevanju veljavne zakonodaje ter predpisanih odmikov med posameznimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi zaradi težav pri pridobivanju zemljišč.
X. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev
33.	člen
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1)	Za vzdrževalna in investicijska dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2)	Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
34.	člen
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
(1)	Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2)	Po končanem projektiranju in pred gradnjo posameznega objekta mora investitor pri naslovnem organu s področja varstva vodnih virov pridobiti tudi vodno soglasje.
(3)	Pred začetkom gradnje mora investitor pridobiti geotehnične pogoje gradnje za predviden objekt.
35.	člen (obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
•	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
•	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
•	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
•	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
•	skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
•	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne okoljevarstvene varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka ter varstvo pred hrupom pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
•	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
•	zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
•	sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 729
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. KONČNE DOLOČBE
36.	člen (vpogled v OPPN)
(1)	OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Ljutomer v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2)	V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
37.	člen (pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Celotno gradivo Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno proizvodne cone v Ljutomeru (OPPN Krka), je v tiskani obliki na vpogled na Razvojno - projektnem oddelku Občine Ljutomer.
Številka: 354/2017-10-211 Datum: 30. 5. 2017
Občina Ljutomer Olga Karba, županja
OBČINA MIRNA
702. Pravilnik o sofinanciranju javnih prireditev in drugih dogodkov v Občini Mirna
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16 - odl. US)) ter 6. in 17. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je Občinski svet Občine Mirna na svoji 17. redni seji, dne 6. 6. 2017 sprejel
PRAVILNIK
O SOFINANCIRANJU JAVNIH PRIREDITEV IN DRUGIH DOGODKOV V OBČINI MIRNA
I. Splošne določbe
1. člen (področje urejanja)
(1)	S tem pravilnikom se določajo namen, upravičenci, postopek, pogoji in merila za vrednotenje in razdelitev sredstev ter medsebojne pravice in obveznosti med Občino Mirna (v nadaljevanju: občina) in prejemnikom sredstev, namenjenih za sofinanciranje javnih prireditev in drugih dogodkov (v nadaljevanju se za prireditev ali dogodek uporablja tudi skupno poimenovanje »projekt«) s strani Občine Mirna, ki niso sofinancirane iz drugih javnih razpisov oz. pozivov Občine Mirna.
(2)	Predmet tega pravilnika niso sredstva za vzdrževanje ter investicije v prostor in opremo za dejavnost prijavitelja. Ne financira se redna dejavnost prijavitelja.
(3)	Sredstva, dodeljena na podlagi tega pravilnika, niso namenjena aktivnostim političnih strank ter komercialnim in profitnim dejavnostim.
(4)	Upravičenec lahko sredstva pridobi le na podlagi popolne vloge za prijavo na javni razpis in za največ dva
projekta na leto oziroma izjemoma več, če gre za projekt, ki je v posebnem interesu občine.
II.	Predmet sofinanciranja
2.	člen (predmet sofinanciranja)
(1)	Predmet sofinanciranja po tem pravilniku so prireditve in drugi dogodki, ki se izvajajo kot zaključeni enkratni dogodki, namenjeni javnosti, na katerih sodelujejo različni kulturni, športni, turistični in drugi akterji, ki izvajajo:
•	turistične prireditve in dogodki, ki prispevajo k turističnemu razvoju in obisku občine Mirna,
•	športne prireditve in dogodki, katerih namen je spodbujanje športa in športnih aktivnosti,
•	jubilejne prireditve in dogodki delovanja prijavitelja, oziroma jubilejnih obletnicah področja, na katerem prijavitelj deluje (vsaj 10-letno obdobje oziroma večkratnik le-tega),
•	druge večje prireditve in dogodki, ki jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise in javne pozive ter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti Občine Mirna.
(2)	Občina Mirna bo sofinancirala samo projekte, ki so v interesu občine.
3.	člen
(drugi javni razpisi in pozivi)
(1)	Projekti, ki se financirajo ali sofinancirajo iz drugih javnih razpisov ali pozivov Občine Mirna, ne morejo biti sofinancirane po tem pravilniku.
(2)	V primeru, da prijava vsebinsko bolj ustreza ostalim pozivom ali javnim razpisom, za katere rok za prijavo še ni potekel, se prijavitelja lahko pozove, da se prijavi na drug ustreznejši poziv oz. razpis.
III.	Upravičenci
4.	člen (upravičenci in izjeme)
(1)	Upravičenci, ki lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje projektov po tem pravilniku so:
•	društva, registrirana v skladu z zakonom, ki ureja društva, s sedežem v občini Mirna,
•	zavodi, registrirani v skladu z zakonom, ki ureja zavode, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Mirna,
•	ustanove, registrirane v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, s sedežem v občini Mirna,
•	ki organizirajo prireditve in dogodke na območju občine Mirna.
(2)	Izjemoma so upravičenci do sofinanciranja:
•	društva, zavodi in ustanove s sedežem v občini Mirna, ki organizirajo prireditev ali dogodek izven občine Mirna, če iz objektivnih razlogov teh projektov ni mogoče izvesti na območju občine Mirna,
•	prijavitelji, ki nimajo sedeža v občini Mirna, izvedejo pa prireditev ali dogodek v občini Mirna ali prireditev oziroma dogodek, ki ga iz objektivnih razlogov ni mogoče izvesti v občini Mirna, v kolikor je le-ta večjega in širšega pomena (regijskega, državnega, mednarodnega) in je namenjen tudi občanom občine Mirna,
•	pravne in fizične osebe z registrirano dejavnostjo, ki organizirajo prireditve ali dogodke neprofitne narave v javnem interesu.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 730
5.	člen (pogoji za prijavitelje)
(1)	Prijavitelji morajo pred oddajo vloge:
•	biti registrirani v skladu z zakonodajo in delovati neprekinjeno najmanj eno leto,
•	imeti poravnane vse zapadle obveznosti do Občine Mirna,
•	izpolnjevati druge pogoje določene z vsakoletnim javnim razpisom.
(2)	V razpisni dokumentaciji se lahko določijo še dodatni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji za pridobitev sredstev sofinanciranja.
IV. Način sofinanciranja in postopek za dodelitev sredstev
6.	člen
(višina finančnih sredstev)
(1)	Višina sredstev za sofinanciranje aktivnosti se določi v poračunu občine. Sredstva se dodeljujejo za tekoče leto po sprejetju odloka o proračunu občine za posamezno leto, na podlagi javnega razpisa, ki se izvede praviloma enkrat letno. Sofinancira se lahko tudi projekte, ki so bili izvedeni pred izvedbo javnega razpisa za tekoče proračunsko leto.
(2)	Projekti (prireditve oziroma dogodki) se sofinancirajo do največ 50 % upravičenih stroškov. Prijavitelj mora v prijavi izkazati, da za preostale stroške projekta zagotavlja tudi lastna sredstva oziroma sredstva iz drugih virov.
(3)	Stroški za prehrano lahko predstavljajo največ 30 % vseh stroškov projekta (prireditve oziroma dogodka).
7.	člen
(uvedba in potek postopka)
(1)	Postopek javnega razpisa za sofinanciranje projektov po tem pravilniku, se začne s sklepom o začetku postopka, ki ga sprejme župan.
(2)	Postopek javnega razpisa in dodeljevanje finančnih sredstev poteka v naslednjem zaporedju:
•	priprava in objava javnega razpisa z dokumentacijo,
•	zbiranje vlog za sofinanciranje projektov,
•	komisijsko ocenjevanje prispelih vlog,
•	priprava predloga prejemnikov sredstev s strani komisije,
•	izdaja odločb,
•	sklepanje pogodb.
(3)	V javnem razpisu se lahko določi več prijavnih rokov oziroma obdobij sofinanciranja znotraj katerih se izvede ocenjevanje vlog in dodeljevanje sredstev.
8.	člen (strokovna komisija)
(1)	S sklepom o začetku postopka župan občinski upravi odredi pripravo in objavo javnega razpisa in določi sestavo strokovne komisije, njene naloge in pristojnosti ter način dela.
(2)	Strokovna komisija je sestavljena iz treh članov, od katerih je en član svetnik občinskega sveta, en član je zaposleni javni uslužbenec občinske uprave, enega člana pa se imenuje izmed občanov Občine Mirna.
(3)	Naloge strokovne komisije so:
•	ocenjevanje in vrednotenje vlog skladno s pogoji in merili,
•	priprava predloga razdelitve sredstev,
•	izvedba ostalih nalog, ki jih določi župan.
(4)	Člani strokovne komisije s potencialnimi prejemniki sredstev ne smejo biti povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja oziroma v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. V takšnih primerih, ko je član komisije interesno povezan s potencialnim prejemnikom sredstev, se pri vrednotenju o njegovi vlogi izloči.
V. Merila in kriteriji za sofinanciranje
9. člen (merila in kriteriji)
(1)	Merila za vrednotenje so ovrednotena s točkami in so izhodišče za sofinanciranje. Projekte bo presojala strokovna komisija na podlagi podatkov iz vloge (obrazci in priloge) in za sofinanciranje predlagale le tiste, ki bodo v postopku ocenjevanja v celoti izpolnjevali splošne pogoje razpisa, na podlagi meril pa prejeli vsaj 47 točk.
(2)	Prireditve in dogodki se sofinancirajo največ do 50% upravičenih stroškov. Prireditve in dogodki, ki jih sofinancirajo tudi druge občine, se sofinancirajo največ do deleža, ki odpade na občino Mirna. Višina sofinanciranja se praviloma določi glede na število prebivalcev po občinah, če z ostalimi sofinancerji ni drugače dogovorjeno, pri čemer pa ne sme presegati deleža sofinanciranja, določenega s tem pravilnikom ali letnim programom.
(3)	Projekti se sofinancirajo glede na število prejetih točk, vendar največ do višine zaprošenih sredstev prijavitelja oziroma do najvišjega deleža sofinanciranja (50%). Vrednost točke izračuna komisija vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila ovrednotenih aktivnosti vseh izbranih prijaviteljev po naslednji formuli: vrednost točke = proračunska sredstva/ vsota vseh točk vseh prijavljenih aktivnosti.
(4)	Ostanek nerazdeljenih sredstev se razdeli v enakovrednih deležih vsem prijaviteljem in njihovim prireditvam oziroma dogodkom, vendar največ do višine zaprošenih sredstev prijavitelja oziroma do deleža sofinanciranja, določenega s tem pravilnikom. V primeru, da po takšni razdelitvi sredstev še vedno ostane določen del nerazdeljenih sredstev, se lahko ta sredstva na enak način razdelijo v enakovrednih deležih med prijavitelje, ki tudi po delitvi nerazdeljenih sredstev niso presegli največje dovoljene višine sofinanciranja (zaprošenih sredstev oziroma najvišjega delež sofinanciranja, kar pride prej). Postopek razdelitve sredstev po enakovrednih deležih se lahko ponavlja, dokler niso razdeljena vsa sredstva ali so vsi prijavitelji dosegli najvišjo dovoljeno višino sofinanciranja. Strokovna komisija lahko ostanek nerazdeljenih sredstev na posameznem področju prerazporedi tudi na drugo področje oziroma lahko razdeli manj sredstev od načrtovanih in sredstva ostanejo nerazdeljena
1. TRADICIONALNOST IN OBSEG PRIREDITVE ALI DOGODKA	
Tradicionalnost prireditve ali dogodka:	
- Prireditev oziroma dogodek ni tradicionalen in se izvaja prvič	1 točka
Javna prireditev oziroma dogodek je tradicionalen in se prireja zaporedoma neprekinjeno	
- Od 2 do 4 let	3 točke
- Od 5 let do 9 let	6 točk
- več kot 10 let	10 točk
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 731
Trajanje prireditve oziroma dogodka:	
- enodnevno ali manj	6 točk
- dvo- ali večdnevno	10 točk
Obseg prireditve oziroma dogodka:	
Projekt izvede prijavitelj s sedežem v občini Mirna na območju občine Mirna	25 točk
Projekt izvede prijavitelj, ki nima sedeža v občini Mirna na območju občine Mirna	20 točk
Projekt izvede prijavitelj, ki ima sedež v občini Mirna in izvede prireditev izven občine Mirna (npr. gostovanje)	10 točk
Projekt izvede prijavitelj, ki nima sedeža na območju občine izven občine Mirna, vendar je prireditev večjega in širšega pomena (regijskega, državnega, mednarodnega) in je namenjena tudi občanom občine Mirna	5 točk
2. JUBILEJI OZ. OKROGLE OBLETNICE	
- 10. ali 20. obletnica	5 točk
- 30. ali 40. obletnica	10 točk
- 50. ali 60. obletnica	15 točk
- 70. obletnica ali več	20 točk
3. PREDVIDENO ŠTEVILO UDELEŽENCEV	
- Do 50 udeležencev	5 točk
- Od 51 do 100 udeležencev	10 točk
- Od 101 Do 150 udeležencev	15 točk
- Več kot 150 udeležencev	20 točk
4. RAVEN AKTIVNOSTI	
Občinska raven (organizacija, sodelovanje in izvedba aktivnosti različnih akterjev na občinski ravni)	10 točk
Medobčinska raven (organizacija, sodelovanje in izvedba aktivnosti različnih akterjev na medobčinski ravni)	15 točk
Državna raven (organizacija, sodelovanje in izvedba aktivnosti različnih akterjev na državni ravni)	20 točk
5. PROMOCIJA	
- plačljivo oglaševanje v medijih pred izvedbo aktivnosti	5 točk
- izdaja tiskanega gradiva (npr. zborniki)	15 točk
6. VREDNOST PRIREDITVE	
- do 1.000 EUR z DDV	10 točk
- nad 1.000 do 3.000 EUR z DDV	20 točk
- nad 3.000 EUR z DDV	30 točk
7. DELEŽ ZAGOTOVLJENIH LASTNIH SREDSTEV	
- Od 51% do 60 % glede na celotne stroške izvedbe prireditve	5 točk
- Od 61 % do 70 % glede na celotne stroške izvedbe prireditve	10 točk
- Od 71 % do 80 % glede na celotne stroške izvedbe prireditve	15 točk
- nad 81 % glede na celotne stroške izvedbe prireditve	20 točk
8. DODATNE TOČKE	
- Javna prireditev je dobrodelnega značaja	20 točk
10. člen (javni razpis)
(1)	Javni razpis mora vsebovati:
• navedbo naročnika (naziv in sedež), predmet javnega razpisa,
opredelitev upravičencev, ki se lahko prijavijo na javni razpis,
pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci, časovno obdobje izvedbe aktivnosti, sredstva, ki so na razpolago, navedbo pogojev in meril za vrednotenje vlog, kraj, čas, osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije ter dvignejo razpisno dokumentacijo,
rok, do katerega morajo biti vloge predložene, način dostave vlog.
(2)	V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo omogočili prijavitelju izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev. Prav tako morajo biti v razpisni dokumentaciji navedeni vsi pogoji, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj, da se uvrsti v izbor za dodelitev sredstev.
(3) Javni razpis se objavi na spletni strani občine.
11.	člen (obravnava vlog)
(1)	Vloga prijavitelja, ki se prijavlja na javni razpis, mora biti predložena, kot je določeno v javnem razpisu.
(2)	V primeru, da je katera od pravočasnih vlog nepopolna, javni uslužbenec občinske uprave, član strokovne komisije, prijavitelja pozove k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev vloge je najmanj pet delovnih dni od prejema poziva za dopolnitev vloge. Če vloga v navedenem roku ni dopolnjena, se kot nepopolna s sklepom zavrže. Sklep o zavrženju vloge izda direktor občinske uprave. Zoper sklep o zavrženju je dopustna pritožba, o kateri odloča župan občine.
12.	člen
(ocenjevanje vlog in odločanje)
(1)	Na podlagi ocen vlog strokovna komisija pripravi predlog razdelitve sredstev, ki ga predloži direktorju občinske uprave.
(2)	Direktor občinske uprave prijaviteljem izda odločbo o sofinanciranju in višini odobrenih finančnih sredstev oziroma o zavrnitvi sofinanciranja, če niso izpolnjeni
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 732
pogoji za sofinanciranje. Zoper odločbo je dopustno vložiti pritožbo, o kateri odloča župan Občine Mirna. Predmet pritožbe ne morejo biti vnaprej določena merila za vrednotenje vlog.
(3) Na podlagi pravnomočnih odločb o dodeljenih sredstvih župan Občine Mirna z upravičenci sklene pogodbo o sofinanciranju, s katero se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja dodeljenih sredstev.
13.	člen (pogodba)
(1)	Obvezne sestavine pogodbe:
•	navedba pogodbenih strank,
•	predmet, namen in cilj pogodbe,
•	višina dodeljenih sredstev,
•	obdobje porabe sredstev,
•	določilo o sankcijah v primeru nenamenske porabe sredstev,
•	druga določila, pomembna za izvedbo sofinancirane aktivnosti.
(2)	Upravičencu, ki so mu bila odobrena finančna sredstva, se pošlje pogodbo v podpis. Izvajalcu se določi rok, ki ne sme biti krajši od petih delovnih dni, v katerem je dolžan vrniti podpisano pogodbo. V primeru, da izvajalec v danem roku ne vrne podpisane pogodbe, se šteje, da je odstopil od sofinanciranja prireditve oziroma dogodka. Občina Mirna je v tem primeru prosta vseh obveznosti, ki zanjo izhajajo iz odločbe.
(3)	Izvajalci morajo poskrbeti za ustrezno promocijo občine in sicer na način, da izobesijo občinske simbole oziroma na vabilu ali publikacijah objavijo grb občine, ob vseh predstavitvah v javnosti pa morajo omeniti, da je dogodek sofinancirala Občina Mirna.
14.	člen (izplačilo odobrenih sredstev)
(1)	Upravičenec mora predložiti verodostojne listine, s katerimi dokazuje upravičenost stroškov.
(2)	Prejemnik sredstev mora po izvedeni prireditvi ali dogodku predložiti:
•	vsebinsko poročilo o izvedbi sofinanciranega projekta,
•	finančno poročilo o porabi sredstev za izvedeni projekt,
•	dokazila (vabilo na prireditev, fotografije, članek v medijih, računi, bančni izpiski ...),
•	drugo dokumentacijo na poziv občinske uprave.
(3)	Odobrena sredstva se upravičencu nakažejo v roku 30 dni na podlagi popolnega zahtevka, ki so mu priložena ustrezna dokazila.
VI. Nadzor nad porabo sredstev
15.	člen (poročanje in nadzor)
(1)	Upravičenci so s pridobljenimi sredstvi dolžni izvesti prireditve ali dogodke, s katerimi so se prijavili na razpis v letu, za katerega je bil objavljen.
(2)	Prejemniki sredstev so dolžni izvajati prireditve ali dogodke v skladu s tem pravilnikom in določili pogodbe.
(3)	Sofinanciranje se praviloma izvede po izvedbi prireditve ali dogodka, če izvajalec z ustreznimi dokazili dokaže nastanek stroškov in izvedbo prireditve ali dogodka. V primeru izvedbe projekta v decembru tekočega leta lahko upravičenec vloži zahtevek pred izvedbo projekta, vendar mora pred izplačilom predložiti vsa potrebna dokazila. Izplačilo se izvede v višini določeni s pogodbo, če se ta višina dokaže z ustreznimi dokazili (računi, potrdila o plačilih.). V primeru, da upravičenec z dokazili izkazuje manj stroškov, kot je
določeno v pogodbi, se izplača le sorazmerni del sredstev določenih s pogodbo.
(4)	Če prejemnik dobljenih sredstev delno ali v celoti ne porabi namensko, ali če pri prijavi prireditve ali dogodke navaja neresnične podatke, občina prekine pogodbo in zahteva vrnitev namensko dodeljenih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
(5)	Prejemniki sredstev, ki kršijo pogodbena določila, ne morejo kandidirati na naslednjem javnem razpisu občine.
(6)	Nadzor nad porabo dodeljenih sredstev izvaja občinska uprava.
VII. Prehodna in končna določba
16. člen (veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0002/2017-1 Datum: 7. 6. 2017
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
703. Sklep o dopolnitvi Sklepa o pripravi sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje na območju Občine Mirna
Na podlagi 42. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 - popr. in 57/12), predhodnega soglasja Ministrstva za infrastrukturo, sklenjenega Dogovora o pripravi, sprejemu in financiranju priprave sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta za prostorsko ureditev skupnega pomena ter strokovnih podlag za plinovod za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje na območju Občine Mirna ter na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 31. člena Statuta Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2011) je župan Občine Mirna dne 09. 06. 2017 sprejel
SKLEP
O DOPOLNITVI SKLEPA O PRIPRAVI SPREMEMB IN DOPOLNITEV LOKACIJSKEGA NAČRTA PLINOVODA ZA POSAVJE IN DOLENJSKO SKOZI OBČINO TREBNJE NA OBMOČJU OBČINE MIRNA
1.
V Sklepu o pripravi sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Trebnje na območju občine Mirna (UGSO, št. 10/2017) se na koncu točke 1. doda naslednje besedilo:
»Predmet sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je skrajšanje trase plinovoda v dolžini okoli 450 m in prestavitev merilno regulacijske postaje (MRP) na območje izven podjetniško industrijske cone Mirna. Prostorska ureditev se na podlagi soglasja Ministrstva za infrastrukturo, Direktorata za energijo (št. 360-54/2017/200911292 z dne 4. 5. 2017) in Dogovora o pripravi, sprejemu in financiranju priprave sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta za prostorsko ureditev skupnega pomena ter strokovnih podlag za plinovod za
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 733
Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje na območju Občine Mirna z dne 23. 05. 2017 načrtuje kot prostorska ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena. S spremembami in dopolnitvami lokacijskega načrta plinovoda bo možna izvedba načrtovanih razvojnih interesov občine, s čimer pa ne bo onemogočena predvidena izvedba plinovodnega omrežja in spremljajočih ureditev.«
2.
Dopolnitev sklepa se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin (UGSO) in v svetovnem spletu ter začne veljati takoj po sprejetju.
Številka: 3501-0032/2017-5 Datum: 8. 6. 2017
Občina Mirna Dušan Skerbiš, župan
OBČINA VOJNIK
704. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Vojnik
Na podlagi določil 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US:Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/2015-ZUUJFO, 76/2016 - odl. US), 6. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010-ZUKN, 57/2011-ORGZGS40) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 17. redni seji, dne 18. 5. 2017 sprejel
ODLOK
O LOKALNIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH V OBČINI VOJNIK
1	Splošne določbe
1.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2.	člen (vsebina odloka)
Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Vojnik, način njihovega izvajanja, strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo uporabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini Vojnik (v nadaljevanju: občina).
3.	člen
(lokalne gospodarske javne službe)
Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodarske javne službe določene s tem odlokom.
2	Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb
4.	člen
(način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb)
(1)	Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpišejo vlada in pristojna ministrstva.
(2)	Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi:
•	organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravljanja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na podlagi koncesije),
•	vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
•	pravice in obveznosti uporabnikov,
•	vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja,
•	vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
•	druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokalne gospodarske javne službe.
3 Lokalne gospodarske javne službe
5.	člen
(obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe)
(1)	Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne.
(2)	Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z zakonom in s tem odlokom.
(3)	Izbirne lokalne gospodarske javne službe so določene s tem odlokom.
6.	člen
(obvezne lokalne gospodarske javne službe)
(1)	Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3.	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
4.	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
5.	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
6.	urejanje in čiščenje javnih površin,
7.	vzdrževanje občinskih javnih cest,
8.	pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču,
9.	24-urna dežurna pogrebna dejavnost.
(2)	Kot obvezne lokalne gospodarske javne službe se opravljajo tudi dejavnosti, ki niso določene v prejšnjem odstavku, če tako določa zakon.
7.	člen
(izbirne lokalne gospodarske javne službe)
Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja;
2.	dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina.
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 734
8.	člen
(območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb
Lokalne gospodarske javne službe iz 6. in 7. člena tega odloka se opravljajo na celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz 4. člena tega odloka za posamezno lokalno gospodarsko javno službo ni drugače določeno.
9.	člen (javne dobrine)
(1)	Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z zakonom ali odlokom občine dostopne vsakomur.
(2)	Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače.
(3)	Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami, za uporabnike ni obvezna, če zakon ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače.
4 Oblike zagotavljanja javnih služb
10.	člen
(oblike zagotavljanja javnih služb)
Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe skladno s 3. členom tega odloka v naslednjih oblikah:
•	v režijskem obratu,
•	v javnem gospodarskem zavodu,
•	v javnem podjetju,
•	z dajanjem koncesij.
4.1	Režijski obrat
11.	člen (režijski obrat)
(1)	Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo.
(2)	Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska enota občinske uprave oziroma službe občine.
(3)	Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamostojen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režijskega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in delovnega področja občinske uprave na predlog župana.
(4)	Režijski obrat ni pravna oseba.
(5)	Občina opravlja v režijskem obratu lokalne gospodarske javne službe
1.	vzdrževanje občinskih javnih cest: javnih poti;
2.	urejanje in čiščenje javnih površin;
3.	vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob ali nad vozišči državnih cest, ki so namenjene urejanju prometne ureditve oziroma varnemu odvijanju prometa skozi naselja,
4.2	Javni gospodarski zavod
12.	člen
(javni gospodarski zavod)
(1) Javni gospodarski zavod se ustanovi kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj.
(2)	Ustanovitev javnega gospodarskega zavoda, razmerja v javnem gospodarskem zavodu in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim gospodarskim zavodom se opredelijo s posebnim odlokom.
(3)	Ustanoviteljske pravice v javnem gospodarskem zavodu izvršuje občinski svet. V V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega gospodarskega zavoda tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega gospodarskega zavoda.
(4)	V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega gospodarskega zavoda.
(5)	Občina ne opravlja v javnem gospodarskem zavodu lokalnih gospodarskih javnih služb.
4.3	Javno podjetje
13.	člen (javno podjetje)
(1)	Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokalnih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno.
(2)	Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podjetjem se opredelijo s posebnim odlokom.
(3)	Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustanoviteljice javnega podjetja tudi druge občine, se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ustanovijo ustanoviteljice javnega podjetja.
(4)	V soglasju z ustanoviteljem lahko javno podjetje pogodbeno izvaja gospodarske javne službe ali druge dejavnosti tudi za druge občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja.
(5)	Občina opravlja v javnem podjetju lokalne gospodarske javne službe:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3.	zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
4.	obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
5.	odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
4.4	Koncesija
14.	člen (koncesija)
(1)	Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije.
(2)	Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta.
(3)	Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine.
(4)	Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, prenehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije,
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 735
obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
(5) Občina podeli koncesijo za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb:
1.	dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina;
2.	vzdrževanje občinskih javnih cest: lokalnih cest;
3.	pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču;
4.	24 urna dežurna pogrebna dejavnost.
15.	člen (javni razpis)
(1)	Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2)	Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente:
•	predmet koncesije,
•	območje, za katero se podeljuje koncesija,
•	pogoje za koncesijo,
•	pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	pričetek in trajanje koncesije,
•	merila za izbiro koncesionarja,
•	druge elemente določene s predpisi in koncesijskim aktom.
(3)	Rok za prijavo na javni razpis ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni.
16.	člen (izbira koncesionarja)
(1)	O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo.
(2)	O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča župan.
(3)	Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v imenu občine župan.
5 Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge
17.	člen
(strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge)
(1)	Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
(2)	Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih javnih služb,
•	postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov,
•	postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev,
•	strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe,
•	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb,
•	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb.
(3) Naloge iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka se lahko poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju.
6	Varstvo uporabnikov javnih dobrin
18.	člen
(varstvo uporabnikov javnih dobrin)
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom.
19.	člen
(komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin)
Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku:
•	zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne predloge občinskemu svetu občine in županu občine,
•	zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcioniranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine.
20.	člen (dolžnost sklenitve pogodbe)
V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani izvajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje.
21.	člen
(pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin)
(1)	Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in predloge Komisije varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku.
(2)	Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za vloge, pritožbe in varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel njegovo pripombo ali predlog.
7	Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb
22.	člen
(financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb)
Lokalne gospodarske javne službe se financirajo:
•	s ceno javnih dobrin,
•	iz proračunskih sredstev,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
Št. 26/26.5.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 736
23.	člen
(cena proizvoda ali storitve)
(1)	Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega uporabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmerljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila.
(2)	Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom.
(3)	Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin.
(4)	Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin.
24.	člen (proračunsko financiranje)
Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne službe, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva.
8 Prehodne in končne določbe
25.	člen (prehodni določbi)
Koncesijske in druge veljavne pogodbe, sklenjene v skladu s prejšnjimi predpisi, veljajo do njihovega izteka, razen če pogodbene stranke sporazumno ne dogovorijo drugače.
Novi akti o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb se sprejmejo oziroma doslej veljavni akti se uskladijo s tem odlokom v roku dvanajstih mesecev od veljavnosti tega odloka.
26.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o gospodarskih javnih službah Občine Vojnik (Uradni list RS št. 59/2006).
27.	člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0007/2017/4 Datum: 18. 5. 2017
Občina Vojnik Branko Petre, župan
Št. 26/26.5.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 737
OBČINA APAČE
687.	Sklep št. 189 o ukinitvi javnega dobra
OBČINA BENEDIKT
688.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o uporabi Športne dvorane Benedikt
689.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih in socialnih programov in projektov v Občini Benedikt
690.	Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov raznih društev v Občini Benedikt
691.	Sklep o znižanju plačil staršev in rezervaciji
OBČINA BLOKE
692.	Sklep o začetku priprave Občinskega prostorskega načrta Občine Bloke
OBČINA DIVAČA
693.	Odlok o dopolnitvi Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2017
694.	Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje kamnoloma Laže-1, 2. etapa
695.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
696.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
OBČINA GORJE
697.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2017 - rebalans I
698.	Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina in o podelitvi koncesije za geografsko območje Občine Gorje
699.	Sklep o določitvi cen programov vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Gorje - enota Vrtec Gorje
OBČINA LJUTOMER
700.	Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2016
701.	Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za ureditev poslovno proizvodne cone v Ljutomeru (Oppn Krka)
OBČINA MIRNA
702.	Pravilnik o sofinanciranju javnih prireditev in drugih dogodkov v Občini Mirna
703.	Sklep o dopolnitvi Sklepa o pripravi 732 Stran sprememb in dopolnitev lokacijskega
696	načrta plinovoda za Posavje in
Dolenjsko skozi Občino Trebnje na območju Občine Mirna
Stran	OBČINA VOJNIK
696	Stran
704.	Odlok o lokalnih gospodarskih javnih 733 službah v Občini Vojnik
696
698
699
Stran 700
Stran 702
702
710 710
Stran
711
712
721
Stran
721
722
Stran 729