LETO XXXVI, ŠT. 33 Ptuj, 25. avgusta 1983 CENA 9 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE: Za mobilizacijo članstva (stran 3) Darilo za mariborsko bolnišnico (stran 4) Danes začetek ptujskih kulturnih srečanj (stran 5) Za več traf o postaj (stran 6) Srečanje Polančevega rodu (stran 8) Zadnje slovo od Mihe Marinka Enako kot po vsej Sloveniji in Jugoslaviji Je med delovnjmi ljudmi in oBčani tudi na našem območju v petek boleče odjekni- la vest, da je umrl Miha Marin- ko, narodni heroj in junak socia- lističnega dela, predvojni revolu- cionar, prvi komisar slovenske partizanske vojske, dolgoletni sekretar CK ZKS, predsednik slovenske skupščine in vlade, predsednik GO SZDL Slovenije, član sveta federacije in nosilec številnih drugih odgovornih funkcij. V Ptuju je bila v soboto zvečer žalna seja vodstev družbenopoli- tičnih organizacij in skupščine občine Ptuj. O življenju in delu komunista-delavca, revolucio- narja in voditelja Mihe Marinka je spregovoril Feliks Bagar, izvrš- ni sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj. Z žalne slovesnosti so poslali tudi brzojavko CK ŽKS, njeno vsebino objavljamo. Od Mihe Marinka se je poslo- vila vsa Slovenija in Jugoslavija, posebno slovesno pa še njegovi rojstni Revirji in Ljubljana. Po internem slovesu od pokojnika v soboto zvečer na Žalah v Ljublja- ni, so v nedeljo žaro s posmrtni- mi ostanki Mihe Marinka prepe- ljali v Trbovlje, kjer so se v Delavskem domu ob žari izme- njavale častne straže. Tako so se rudarji, delavci in delovni ljudje Revirjev (občin Trbovlje, Hra- stnik in Zagorje) poslovili od svojega velikega rojaka in revo- lucionarja. V ponedeljek popoldne so se delovni ljudje in občani posloviU od Mihe Marinka v dvorani izvršnega sveta skupščine SRS. Dopoldne pa je bil v sejni dvora- ni ljubljanske mestne skupščine skupni žalni zbor mesta Ljublja- ne, posvečen spominu pokojnika, ki je bil tudi častni občan mesta Ljubljane. Ob 12. uri v ponedeljek je bila žalna seja vseh zborov skupščine SRS, predsedstva SRS, predsed- stva CK ZKS in delegacij druž- benopolitičnih organizacij. Na seji je govoril Vinko Hafner, predsednik skupščine SR Slove- nije. V Beogradu je bila v ponede- ljek dopoldne prav tako žalna seja vsen organov in organizacij federacije. O liku revolucionaria in heroja Mihe Marinka je govoril Dragoslav Markovič, predsednik predsedstva CK ZKJ. Začetek glavnih žalnih sloves- nosti so v ponedeljek tako v Revirjih kot v Ljubljani naznani- le sirene. Žaro s posmrtnimi ostanki so izpred poslopja slo- venskega izvršnega sveta prenesli h grobnici narodnih herojev. Tu se je najprej od Mihe Marinka poslovil Jože Smole, predsednik mestnega komiteja ZKS Ljublja- na, v imenu organizacij in orga- nov federacije se je poslovil Dušan Dragosavac, član pred- sedstva ZKJ. Zadnji .se je od velikega pokojnika poslovil An- drej Marine, predsednik CK ZK Slovenije. Za tem so žaro s posmrtnimi ostanki Mihe Marin- ca položili v grobnico narodnih herojev. Življenjska pot Mihe Marinka seje začela 8. septembra 1900, bil je nezakonski otrok dninarice, ki mu je bila nadvse skrbna mati. Ko mu je bilo devet let. seje mati omožila z rudarjem v Zagorju. Očim je bil trd in surov človek. Mati je zaradi tega veliko trpela, toda ko je bilo Mihi 14 let, je ob porodu umrla. Miha je ostal sirota, živel je pri očimu, skrbel za sestrico, ki mu je tudi kmalu umrla in kuhal za vso družino. Odra.ščal je v času prve sveto- vne vojne in se navduševal nad oktobrsko revolucijo. Tedaj je bil zaposlen v hrastniškem rudniku. Tam seje vključil v levi sindikat, bilje pobudnik skojevskega giba- nja in tako se je začel kaliti bodoči revolucionar. Leta 1924 je sodeloval v Trbovljah v spopadu z orjuno. sodeloval je v stavkah in izgubil delo. Moral je oditi v Francijo, kjer je delal v rudniku v težkih pogojih, obenem pa nada- ljeval politično delo. Ker seje ves posvetil revolucionarnemu de- lavskemu gibanju, so ga avgusta 1931 poslali na komunistično univerzo v Moskvo. Po dveh letih se je čez Berlin in Dunaj vrnil v domovino in spoznal »mlade in revolucionarne fante<(. (Tako je ob obujanju spominov leta 1967 povedal v Ptuju) Kardelja, Kidri- ča in druge. Leta 1935 je postal sekretar PK KPJ za Slovenijo, leta 1937 pa je bil med organiza- torji ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. Se prej, leta 1936 je bil v Zagrebu aretiran in zaprt tudi skupaj z našim rojakom dr. Jožetom Potrčem. V zaporih so ga zverinsko mučili, vendar ni ničesar priznal, zato gaje moralo sodišče za zaščito države v Beo- gradu oprostiti. S tovarišem Titom se je prvič srečal poleti 1939. V tem letu je bil tudi med organizatorji držav- nega posvetovanja v Tacnu pod Šmarno goro, v Vrheh nad Trbovljami in IL konference KPS v Joštovem mUnu pri Celju. Nagli zlom jugoslovanske voj- ske,« aprila 1941 je Marinka zatekel v Kostanjevici. Potem je prevzel skrb za kadrovsko poli- tična vprašanja. Skupaj s Fran- cem Leskoškom-Luko se je leta 1941 udeležil sestanka Vrhovne- ga štaba NOVJ v Stolicah v Bosni. Po vrnitvi v Slovenijo je postal komisar glavnega štaba slovenske partizanske vojske. Ko e ilegalno bival v Ljubljani, je 'jil zaradi izdaje aretiran. "Policija ga je izročila Nemcem, ki so ga imeli zaprtega v Begunjah, zasli- ševali pa so ga tudi v Mariboru. Pozneje so ga izročih Italijanom, ki so ga obsodili na dosmrtno ječo. V italijanskih zaporih je bil povezan z italijai)skimi komuni- sti. Po kapitulaciji Italije seje prek Trsta vrnil v Slovenijo, kjer je takoj prevzel odgovorne in po- membne naloge. Osvoboditev Jugoslavije je dočakal v Makedo- niji, kjer je bil inštruktor, potem je delal v CK ZKJ. Sredi junija 1946. ko je Boris Kidrič odšel v Beograd, je postal predsednik vlade LRS, sekretar CK KPS in sekretar izvršnega odbora OF. Potem je dobri dve desetletji opravljal vodilne funkcije v Slo- veniji in odgovorne funkcije v Jugoslaviji, nazadnje je bil član sveta federacije. Po upokojitvi ni povsem odlo- žil bremena aktivnega politične- ga dela. Pogosto je obiskoval razne kraje v Sloveniji, govoril aktivistom in se Dogovarjal z ljudmi. Tudi v Ptuju in v Kidri- čevem je bil večkrat, pred nekaj leti si je ogledal tudi Ptujske to- pUce. Največ svojega časa pa je posvetil pisanju spominov. Z Mihom Marinkom smo izgubili še zadnjega moža iz tiste generacije revolucionarnih bor- cev, ki je ustvarila pogoje za revolucijo in jo tudi zmagovito izvedla in začela konkretno ures- ničevati vizijo socializma. FF Centralnemu komiteju zveze komunistov Sloveniie Vest. da je prenehalo hiiiplemenilu srce revolucionarja MIHA MARINKA, je boleče odjeknila med delovnimi ljudmi in občani ptujske občine. Komunist, kakršen je bil tovariš Miha. nam je danes še kako potreben vzornik, da se z vsem žarom usmerimo v uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki ga na mar- sikaterem področju ze uresničujemo. Obljubljamo, da bomo z vso zavzetostjo nadaljevali pot soci- alističnega samoupravnega razvoja, katerega temelje so postavili veliki sinovi slovenskega naroda: Edvard KARDELJ. Boris KI- DRIČ. Franc LESKOSEK-Luka. Miha MARINKO in drugi. Izrekamo vam izraze globokega sožalja. V Ptuju. 20. avgusta 1983 Udeleženci žalnega zbora občine Ptuj Temelji za družbeni sistem informiranja Ustava iz leta 1974 je med drugim tudi postavila temelje za družbeni sistem informiranja. Ta sistem naj zagotavlja usklajeno evidentiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in dejstev, pomembnih za rilaniranie in usmerjanje družbenega razvoja in tudi dostopnost informacij o teh podatkih in dejstvih. V tem smislu so dane usmeritve tudi v resolucijah 12. kongresa ZKJ in 9. kongresa ZKS, že leta 1979 pa je zvezna skupščina sprejela tudi posebno Resolucijo o temeljih družbenega si- stema informiranja. Kljub temu imamo še danes opraviti z razmišljanji o pomanjkanju temeljnih usmeritev za razvoj družbenega sistema informiranja, v bistvu pa se za takimi »razmišljanji« skrivajo naspro- tovanja spreminjanju stanja na tem področju. Letos. 16. marca je Skupščina SRS sprejela repubhški zakon o družbenem informiranju, ki naj bi pomembno prispeval h krepitvi prizadevanj za uresničevanje ustavno začrtanih odnosov na področju družbenega sistema informiranja. Pri tem velja opozoriti zlasti na dvoje: 1) izhodišče zakona ni oblikovanje nikakršnega novega sistema, kot se ponekod napačno razlaga, temveč preoblikovanje, dograjevanje in nadaljnji razvoj obstoječega družbenega sistema informiranja in to na kakovostno višjih temeljih, pomeni zagotavljanje učinkovitejšega, hi- trejšega in doslednejšega uresničevanja z ustavo opredeljenih nalog na tem področju; 2) skupni imenovalec zakonskih rešitev je vzpostavljanje in utrje- vanje načel, izhodišč in mehanizmov za odpravo obstoječih pomanj- kljivosti, daje pravno-sistemsko podlago za razvoj racionalno organizi- ranega, na sodobno in skladno se ujemajočo domačo in tujo sodobno računalniško opremo oprtega in v vseh pogledih usklajenega sistema odnosov od temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in občine do republike in federacije. G re torej za razvijanje sistema odnosov, ki bo pod najširšim in stalno navzočim družbenim vplivom izhajal iz resničnih, samoupravno in družbeno preizkušenih potreb pri evidentiranju, zbiranju in obdelavi podatkov in informacij. Ta sistem naj bi onemogočel sistem evidenc »o človeku« in uveljavljal sistem »za človeka«. Iz zakona izhajajo tudi obveznosti in naloge, kijih bo treba opraviti v času od 6 mesecev Ho enega leta po sprejetju zakona. To bo zahtevalo povečano aktivnost poslovodnih in samoupravnih organov od TOZD, KS in SIS do občinske skupščine, njenega izvršnega sveta, upravnih in informacijskih služb v občini, če se omejimo le na uresničevanje določil zakona na ravni občine. Ob tem pa je pomembna in tudi nujno potrebna usklajena in okrepljena aktivnost družbenopolitičnih organizacij. K uresničevanju teh nalog se delno že pristopa, več sicer v okviru republike, manj pa še v občinah. Podrobnosti o tem lahko preberete v sestavku na 4. strani. FF Ormoški komunisti o stabilizaciji V torek popoldne so se na redni seji sestali člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Ormož. Osrednjo razpravo so namenili na- logam zveze komunistov pri uresničevanju dolgoročnega programa stabilizacije gospodarstva. Sestanek je bil v okviru priprav na sej j Centralnega komiteja ZK Slovenije o teh vprašanjih. Povedati je treba, da so ormoški komunisti že v začetku drugega polletja zastavili nekaj akcij, s katerimi bi naj prispevali svoj delež k uresničevanju ekonomske stabilizacije. Posebno pozornost namenjajo organizacijam združenega dela, ki že dalj časa poslujejo z izgubo ali na robu rentabilnosti. Tako so imenovali posebne delovne skupine, ki spremljajo poslovanje v takih organizacijah in pomagajo komunistom, zaposlenim v teh okoljih, pri pripravljanju in izvajanju predsanacijskih in sanacijskih programov. Na omenjeni seji pa so se člani predsedstva pogovorili še o nekaterih drugih aktualnih nalogah komunistov v tem času. N. D. Pol stoletja nogometnega kluba Drava Ptuj Na stadionu nogometnega kluba Drava Ptuj je bilo v petek, 19. avgusta nadvse slovesno in živah- no. Nogometaši Drave so proslavi- li 50-letnico svojega delovanja. Poleg številnih ljubiteljev nogometa in uglednih gostov, so se na stadionu zbrali veterani NK Drava in Branika iz Maribora, sta- ri nad 40 let. Točno ob 15,45 so jim žogo prinesli padalci Aeroklu- ba Ptuj in začela se je nogometna tekma. V odmoru po prvem polčasu so počastili spomin na borce NOV iz vrst NK Drava, ki so padli za svobodo. Padlim borcem so se oddolžili s spominsko ploščo, ki jo je odkril Marjan Berlič, prvi povojni kapetan NK Drava, ki so padh za svobodo. V krajšem nagovoru je izrekel zahva- lo in čast za svobodo padlim nogometašem: Adoltu Arnejčiču, Štefanu Cvetku, Niku Drveniku, Mirku Langusu, Adolfu Murku in Janezu Velkaverhu. Spominsko ploščo, ki je ob vhodu v klubske prostore, so predali v varstvo krajevni skupnosti Tone Znidarič. Podrobnosti o tekmi in o sloves- nosti preberite na 9. strani. Spominsko ploščo članom NK Drava, ki so padli v NOB je odkril Marjao Folo: M. Ozmec PREDSEDSTVO OK SZDL 0RM02 Priprave na volilne seje Prihodnji četrtek. 1. septembra se bo sestalo predsedstvo občinske konference SZDL Ormož. Skupaj s predsedniki svetov pri OK SZDL bodo razpravljali o pri- pravah na volilne seie organizacij SZDL v občini Ormož. Za sejo so pripravili obširno gradivo, ki so ga objavih v biltenu št. 1. - u 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. avgust 1983 - TEDNIK Pomen drobnega gospodarstva kot sestav- nega dela samoupravnega združenega dela in trajne potrebe celotnega gospodarskega in družbenega razvoja poudarjajo vse naše programske opredelitve. Na dvanajstem kongresu ZKJ in v Temeljih dolgoročnega programa gospodarske stabilifacije so drobno gospodarstvo obravnavali predvsem kot struk- turni problem našega celotnega bodočega razvoja, in ne le kot trenutno potrebo po od- pravi nakopičenih težav m zaostrenih pro- blemov zaposlovanja. Iz tega izvira objektivna pogojenost razvoja celotnega in drobnega gospodarstva. Drobno gospodarstvo in dejavnost v njegovem okviru so organsko povezane s celotnim gospodarskim in družbenim razvojem. Prav kakor ni mogoč pomembnejši razvoj drobnega gospodarstva brez ustreznega razvoja industrije in drugih gospodarskih panog, prav tako ni mogoče zagotoviti nadaljnje industrializacije brez nadaljnje delitve dela, specializacije in kooperacije znotraj same industrije in v sodelo- vanju z drobnim gospodarstvom. SKLADNA DOPOLNITEV VELIKIM Dosežena stopnja našega materialnega raz- voja objektivno narekuje: zagotovitev, raz- novrstnejše, popolnejše in bolj komplementarne gospodarske strukture; razvoj bolj specializirane proizvodnje, ki naj bi potekala v manjših objektih; ustanovitev takšnih obratov in proizvodnih serij, ki bodo skladna dopolnitev velikih in srednjih industrijskih in drugih zmogljivosti in njihove proizvodnje v velikih serijah; celovitejšo izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, večjo zaposlenost, delovno storil- nost in smotrno uporabo družbenih sredstev; vzpostavitev široke mreže manjših organizacij, ki bodo bolj občutljive za delovanje trga in se bodo hitreje prilagajale njegovim zahtevam. Vse to terja hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Njegovo načrtno povezovanje in združevanje z velikim gospodarstvom in njegov vsestranski razvoj sta ena naših največjih rezerv in pogoj za nadaljnji kakovosten in kvantita- tiven razvoj industrije in gospodarstva v celoti. DOHODEK TEMEUNI VZGIB Tako kot v gospodarstvu naj bi bil tudi v drobnem gospodarstvu eden bistvenih ciljev zagotoviti razmere, v katerih bo dohodek temeljni vzgib gospodarjenja. Tudi na tem pod- ročju je treba torej poskrbeti za kakovostne rezultate gospodarjenja z družbenimi sredstvi in uR^oštevati ekonomske in tržne zakonitosti ter nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. RAZVOJ MANJŠIH PROIZVODNIH ENOT Težnje sodobnega tehnološkega in gospodar- skega razvoja v tujini ne gredo le v smer zgodo- vinsko znane koncentracije proizvodnje v veli- kih proizvodnih enotah, temveč tudi v smer di- sperzije, t. j. razvoja številnih majhnih pro- izvodnih organizacij in spremnih enot (ser- visov itd.), ki zagotavljajo čedalje več novih vrst izdelkov in storitev in omogočajo večje zaposlovanje. Takšen razvoj zagotavlja precej prihranka pri naložbah, ker ni več treba za vsako velikoserij- sko proizvodnjo zidati velikih hal in velike infrastrukture zaradi fizične koncentracije proizvodnje. Izkušnje industrijsko razvitih držav kažejo, da obstajajo domala neomejene možnosti za razvoj manjših proizvodnih enot, ki so se izkazale kot nadvse smotrna oblika organizairanja proizvod- nje na podlagi nove tehnologije v manjših proizvodnih enotah, delavec pa lahko dela tudi doma, pa je vendarle s svojim strojem in delom vključen v velik in zapleten proizvodni mehani- zem. PREMAJHEN DELEŽ DROBNEGA GO- SPODARSTVA Drobno gospodarstvo ima velik pomen za go- spodarski razvoj. In vendar zaradi vsestransko razumljene industrializacije v razvojni politiki, še zlasti pa zaradi favoriziranja razvoja velikih industrijskih objektov, v jugoslovanski go- spodarski strukturi prevladujejo velike proizvodne enote. Delež drobnega gospodarstva je veliko manjši kot v srednje razvitih in visoko razvitih državah. Zaradi takšnega izrazito majhnega deleža drobnega gospodarstva v jugoslovanski gospodarski strukturi je spo- sobnost prilagajanja majhna, Priča pa smo tudi številnim ozkim grlom, zaradi katerih neustrez- no izkoriščamo razpoložljive zmogljivosti in ne moremo zadovoljiti številnih proizvodnih po- treb* ter potreb osebnega in družbenega stan- darda. Razvoj drobnega gospodarstva je v minulem obdobju precej zaostajal, kar je pripeljalo do strukturnih nesorazmerij v celotnem razvoju našega gospodarstva. To precej zmanjšuje njegovo celotno učinkovitost in konkurenčno sposobnost ter povzroča, da je v čedalje raz- vitejšem gospodarstvu čutiti stalno pomanjka- nje nekaterih vrst blaga in storitev, ki jih prj ustrezni delitvi dela, povezanosti in odvisnosti od proizvodnje do izvoza, lahko zagotovi drobno gospodarstvo. NERAZVITOST STORITVENIH DEJAV- NOSTI Nerazvitost drobnega gospodarstva ima velike posledice za splošen družbeni razvoj. Spričo nerazvitosti številnih storitvenih dejav- nosti in neustrezne ponudbe blaga ni mogoče zadovoljiti številnih potreb prebivalstva. Brez optimalno razvitega drobnega gospodarstva v družbenem sektorju in sektorju zasebnega dela ni mogoče povečati možnosti za zaposlovanje, bolje, izkoristiti (dinarskih in deviznih) sredstev občanov, še zlasti delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini, pospešiti razvoja nerazvitih hribovskih in obmejnih območij in še naprej krepiti obrambne sposobnosti države. NE SAMO NAČELNE OPREDELITVE Očitno je navzkrižje med deklariranim družbenim interesom za hitrejši razvoj drobne- ga gospodarstva in pomenjkanjem ukrepov raz- vojne in ekonomske politike, ki bi pripeljali do uresničitve načelnih opredelitev o drobnem go- spo(^arstvu. To narekuje, da tako pri oblikova- nju kot pri izvajanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije drobnemu gospodar- stvu v vseh njegovih organizacijskih oblikah zagotovimo takšne temelje za razvoj, ki mu bodo omogočili čedalje trajno in čedalje večjo perspektivo razvoja kot sestavini nove gospodarske strukture, nove zaposlenosti in nove raznovrstne uporabe družbenih in zaseb- nih sredstev za njegov razvoj, kot bistveni sestavini krepitve celotne storilnosti, tehnolo- škega napredka in izvoza oziroma vključevanje v mednarodno menjavo dela. Tako bi lahko celotnemu gospodarstvu zago- tovili potrebno prožnost in prilagodljivost tr?nim razmeram, še zlasti pri izvozu. Simon Pešec POUČANE V delovni organizaciji Emi za izvoz Med delovne kolektive občine Slovenska Bistrica, ki so v zadnjem obdobju dosegli največje razvojne korake sodi prav gotovo delovna organizacija EMI Poljčane. Kolektiv z okoli 300 zaposlenimi je usmerjen predvsem v proizvodnjo svetlobnih teles, lestencev. Pri proizvodnji uporabljajo skoraj v celoti materiale iz domače proizvodnje in so se že pred leti usmerili tudi v izvoz. Izvažali so predvsem v vzhodne države, pri čemer so se srečevali z določenimi težavami. Po krajšem obdobju zmanjšanega izvoza pa so sedaj tej dejavnosti dali prednost. Z uresničevanjem planov za sedaj nimajo težav. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta so ustvarili.za 26 milijonov dinarjev Iz zastarelih delavnic je v nekaj letih zrasla sodobna tovarna raz- svet^avnih teles v Poljčanah. ostanka dohodka. Z izvozom so ustvarili promet za 245 tisoč dolarjev, kar je še posebno spodbudno, saj so ga dosegli z izvozom na kon- vertibilno področje. S tem pa spodbudnih rezultatov še ni konec. Prav zdaj uresničujejo naročilo v vrednosti 765 tisoč dolarjev izdelave svetlobnih teles. Za kolektiv, kakršen je EMI Poljčane, je to prav gotovo doslej največja naloga. Ker se zavedajo, da je od uresničitve tega naročila odvisno njihovo nadaljnje poslovanje s tujino, so se dela lotili zelo odgovorno. Naročilo je potrebno uresničiti do letošnjega 1. novembra, zato sedaj de'aio ob sobotah in nedeliah. Prepričani so, da jim bo tudi nalogo, ki so jo sprejeli uspelo uresničiti in tako prispevati pomeben delež pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj gospodarstva v občini pa tudi republiki. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat MERCATOR IZBIRA PANONIJA Prenavljajo Market vCMD v ptujskem Mipu so po dolgem oklevanju le pričeli obnavljati samopostrežno trgovino /V Ciril — Metodovem drevoredu v Ptuju. Oklevali so zalo, ker so čakali na otvoritev novega marketa Rimska peč, kjer bodo sedaj lahko kupovali tudi tisti kupci, ki se sicer oskrbujejo v marketu CM D. Franc Sedič, pomočnik direktorja TOZD Maloprodaja je ob tem povedal: »Obnovitvena dela bodo trajala mesec dni, v tem času pa bomo obnovili talno oblogo v prodajalni, nekoliko povečali bife in uredili sanitarne prostore. Seveda želimo ob tem izboljšati delovne pogoje zaposlenih in zagotoviti kupcem solidno postrežbo. Ob tem pa moram reči. da bo promet v marketu v CMD sedaj nekoliko manjši kot prejšnja leta. predvsem zaradi nove trgovine na Ziherlovi ploščadi. Da bi naši kupci kar najmanj občutili prenavljanje trgovine smo se odločili, da bo v času, ko je market zaprt, prodajalna Hrana ponovno odprta non-stop, sicer pa predvidevamo, da bo jjrecej kupcev kupovalo v tem času tudi v prodajalnah Rimska peč in Živila. Upamo, da bodo potrošniki z razumevanjem sprejeli našo odločitev o prenovitvi trgovine v CMD.« V Mipu.so se tudi odločili, da bo bife ob marketu v Ciril — Metodovem drevoredu odprt še dobrih deset dni, tako da se bo v tej prodajalni v zadnjih dneh etošnjega vročega poletja moč odžejati in popiti kavico. Poleg tega nameravajo obnoviti tudi prvo samopostrežno proda- jalno v Ptuju — Namo. Ta prodajalna je precej zastarela, odpovedujejo tudi hladilne naprave, brez njih pa si sodobne prodajalne ni moč zamisliti. Z obnovo bodo pričeli takoj, ko bodo končali dela v marketu CMD. N. Dobljekar OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA ORMOŽ POMOČ LJUDEM PO PRESTANI KAZNI Iz evidence pri občinski skupnosti socialnega varstva Ormož ugo- tavljajo, da zadnja leta narašča število obsojencev zaradi storjenih kaznivih dejanj. Tako so v lanskem letu obravnavali skupno 18 primerov zapornikov, letu 1981 pa le 6 primerov. Podatki za letošnje leto kažejo, da jih ne bo manj kot lani. v največ primerih gre za obsojence do 6 mesecev zaporene kazni. V okviru referata za varstvo socialno ogroženih družin obravnavajo tudi primere obsojencev tako med prestajanjem kazni kot po preteku kazni. S tem v okviru stvarnih možnosti izvršujejo postpenalno ali pokazensko pomoč, kije v tem. da po prestani kazni pomagajo ljudem pri vključitvi v okolje, pri ureditvi zaposlitve, reševanju stanovanjskih problemov, cesto pa pomagajo tudi celotni družini, bodisi materialno ali samo svetovalno. . u TOZD MIZARSTVO IN ŽAGA USPEŠNO V IZVOZ v DO Emona KK Ptuj se uspešno vključujejo v izvoz. Polletni rezultati so več kot spodbudni — vrednostno so ga namreč ob polletju letos presegli za trikrat v primerjavi z enakim obdobjem leta 1982. Temeljn-a organizacija Mizarstvo in žaga je ob polletju dosegla 47 odstotno realizacijo plana izvoza. Izvažajo v glavnem sedežne garniture za italijanskega kupca. Že v mesecu mam so začeli izdelovati tudi jedilne deske za nemškega kupca; izdelali jih bodo pet tisoč. V teh dneh so uvedli tudi drugo izmeno, k temu jih je obvezal obseg dela in pa prizadevanje, da se plani izpolnijo. MG IZ DO ELKOM HIKO »OLGA MEGLIC" PTUJ DOSEŽKI POD NAČRTOVANIMI-USPEŠNA i SANACIJA V TOZD HIDO ,,Poslovanje v delovni organizaciji še vedno spremlja težka finančna situacija, pomanjkanje nekaterih materialov, visoka rast cen reproma- teriala in storitvam na eni strani in omejene ce- ne na drugi strani. Zaostrene razmere v celoti, izguba v TOZD Hido iz leta 1982 in oteženo poslovanje TOZD .A.spo, narekujejo večjo zavzetost in doslednost pri izvajanju vseh nalog. Voditi pa je potrebno takšno poslovno politiko, ki bo v danih razme- rah uresničila sprejete ključne cilje v gospodar- skih načrtih ter sanacijskem programu," je uvodoma povedal direktor DO Simon Pešec. Značilno za polletne rezultate te organizacije je, da so njeni dosežki pod načrtovanimi. Pod planom je tudi izvoz, ki je v polletju dosežen z .36 odstotki. Kljub vsemu bo DO uresničila planirani izvoz, saj računajo, da bodo zamuje- no nadoknadili v drugem polletju. Za letos so planirali, da bodo izvozili za 100.500 dolarjev. V celoti izvažajo na konvertibilno področje in sicer v Zahodno Nemčijo. V glavnem so to deli za avtomobilsko industrijo. Izvažajo pa tudi proizvode Lz novega programa, gre predvsem za dvižne naprave Kobra. Letos bodo izvozili 20 teh naprav v skupni vrednosti 280 tisoč DM. TEMEUNA ORGANIZACIJA ASPO V polletju se je TOZD glede na svoj proiz- vodni program srečevala z več problemi. Naj- prej so tu zmanjšana naročila in problemi pri nabavi materialov ter njihova visoka cena: Se večjo težavo pa predstavljajo cene proizvodov, kjer se ponovno izraža togost pri oblikovanju cen proizvodov. Nižjo rast dohodka pa skuša TOZD nadomestiti z uvajanjem novih proizvo- dov. Za prvo polletje je TOZD načrtovala realizacijo 106 milijonov, dosegla pa je 101 milijon 500 tisoč dinarjev. S tem je plan realizirala s 96 odstotki. Letni plan pa je dose- žen s 45 odstotki. V tej temeljni organizaciji beležijo v obravnavanem obdobju tudi večje število odho- dov strokovnega kadra, kar gre pripisati slabim osebnim dohodkom. TEMEUNA ORGANIZACIJA HIDO Temeljna organizacija posluje pod posebnimi pogoji. S sanacijskim programom je začrtana poslovna politika in določene naloge za izvaja- nje tega programa. Na podlagi tega so z dol- goročnimi krediti SOZD Elkom — iz soli- darnostnega sklada in sklada skupnih rezerv občine Ptuj pokrili izgubo v letu 1982 ter s tem zagotovili normalno poslovanje te temeljne or- ganizacije. Se vedno pa primanjkuje obratnih sredstev, zato ima tudi probleme pri likvidnosti. Že v marcu z.ahtevano povečanje cen serijskim proizvodom, v prvem polletju ni dalo rezulta- tov. Dovoljenje je prišlo šele s prvim julijem. Predvideno je bilo, da temeljna organizacija v prvem polletju doseže realizacijo v višini 64 milijonov, dosegla je 51 milijonov ali 80 od- stotkov. Ob koncu obravnavnavanega obdobja je temeljna organizacija izkazala minimalno izgu- bo 730 tisoč djnarjev. Za prvo polletje je delovna organizacija načrtovala realizacijo v^ višini 170 milijonov, uresničila pa jo je 90 odstotno. MG NOVA PRODAJALNA RAZNEGA KOVINSKEGA MATERIALA i^lujčani smo bogatejši .še za eno prodajalno. V petek. 19. avgusta .so namreč na Zadružnem trgu na desnem bregu Dra\ e odprli novo .Agisovo prodajalno raznega ko- vinskega materiala. Na slovesno- sti ob pričetku obratovanja je zbranim govoril Martin Učakar. gla\ ni direktor DO Agis. Povedal je. da so prodajalno adaptirali in odprli z namenom, da bi v njej prodajali najrazlič- nejše vrste še uporabnega repro- dukcijskega materiala, ki je za redno proizvodnjo ali desortiran, ali nekoliko neustrezne kvalitete, pa tudi zaradi že ukinjenih pro- izvodnih programov, kjer dolo- čenega materiala ne potrebujejo več. Vsekakor pa gre za vrsto sicer zelo uporabnih in iskanih mate- rialov. Od raznih cevi do paliča- stih izdelkov, pločevin in odpa- dnih kost)v kovin, ki bodo še kako prišli prav raznim obrtnikom ali zasebnikom za razne hobv dela- vnice. Razen tega bodo v tej proda- jalni kupcem na voljo tudi razna rabljena orodja, kot so svedri, povrtala. rczkarji. ipd; razni me- rilni instrumenti, pomočna merila in mikrometri. Prav gotovo vas zanima kakšne bodo oziroma so že cene določe- nih artiklov. V kratkem lahko povemo, da so bistveno nižje od cen podobnih sicer popolnoma novih materialov v ostalih pro- dajalnah, zato bo to še kako pri- \ lačno za sedanjo situacijo. Sicer pa lahko dodamo še kak- šno pohvaU) na račun Agisa. ki bo s to prodajalno koristno zmanjšal svojo zalogo in zaloge temeljnih organizacij, predvsem raznega — za njih neuporabnega kovinskega materiala in orodja. \] Ozmec Predstavniki Agisa so si po svečani otvoritvi ogledali proda- jalno in prodajno blago. Mož, ki prodaja srečo Največkrat je tako. da več gle- dalcev kot pa pravih kupcev ob- kroža Janka Lrbusa. ki v Lackovi ulici prodaja srečke eksprcsne lo- terije. Začne najkasneje ob deveti uri kmalu se začneta kupa rume- nih in modrih srečk vidno tanjšati. V sebi skrivata mnogo dobitkov in Janko se spomni lanskega prvega maja. ko sla brata iz Celja zadela pet milijonov starih dinarjev. Vsi pa takšne sreče seveda nimajo in bes se ob praznih srečkah samo še stopnjuje. Janko hoče dati takim ljudem samo nasvet naj prekinejo z vleko srečk, a je navadno vse zaman. To je loterijska strast. Sain srečke nikoli ne kupi. edi- no če pri obračunu katera ostane, jo vzame in odpre. Sicer pa vse to dela le honorarn(\ Rosvila P- Vloga drobnega gospodarstva v gospodar- skem in družbenem razvoju Jugoslavije TEDNIK — 25. avgust 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ ZA MOBILIZACIJO ČLANSTVA Družbena funkcija sindikata se danes potrju- je v prizadevanjih, da bi množice delavcev spoznale in dojele probleme družbene repro- dukcije, ki se v vsakdanjem življenju kažejo kot problemi gospodarjenja z družbenimi proiz- vajalnimi sredstvi in z dohodkom, dalje kot problem združevanja dela in sredstev, kot prob- lem storilnosti, planiranja, režije, kot problem ijstreznih pogojev za življenje delavca v krajevni skupnosti, kot problem svobodne menjave dela in podobno. V teh stavkih se združuje tudi razprava, ki jo je v obdobju oživljanja družbeno-političnega življenja in s tem tudi sindikalne aktivnosti, vo- dilo predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj, ki se je na informativnem sestanku sestalo 18. avgusta. Zavzelo se je za poglobljeno in mobilizacijsko delo v vseh oblikah sindikalne organiziranosti. Tako je potrebno ,,prevetri- ti" aktivnosti izvršnih odborov osnovnih or-i ganizacij, prav tako pa tudi članov plenuma. Sprejelo pa je tudi nalogo, da se v septembru sestane fdenum občinskega sveta-ZSS in raz- pravlja o gospodarskih rezultatih, s poudarkom na možnosti poslovanja v drugem polletju leta ter izgubah. Le-te so večje za 80 odstotkov v primerjavi s pKKlatki prvega polletja leta 1982. Po predhodni informaciji o gospodarskih rezultatih ptujskega gospodarstva v prvem pol- letju letos je sklepati, daje le-to dobro poslova- lo. Zadovoljivi so finančni in fizični kazalci. Uspešni trendi rasti se nadaljujejo tudi v ipesec julij. Nekateri so celo boljši od polletnih. Ptuj- ski izvozniki so ob polletju izvozili za 753 milijonov dinarjev, kar je za 30 odstotkov več, kot v enakem obdobju leia 1982. Največja izvoznika sta še vedno Perutnina in TGA Boris Kidrič Kidričevo. Največji porast izvoza beleži- jo v DO Kmetijski kombinat, kjer so ob pollet- ju izvozili za 30 milijonov dinarjev. V primerja- vi z letom 1982 pa so izvoz povečali za trikrat. MG Ustanavljanje svetov zveze komunistov v KS v občinski organizaciji zveze komunistov ob- čine Ptuj so zastavljene aktivnosti za učinkovi- tejše delovanje zveze komunistov v krajevnih skupnostih. V ta namen je Občinski komite ZKS Ptuj, 27. decembra 1982 sprejel ustrezne sklepe, med drugim tudi sklep, da se v vseh ti- stih krajevnih skupnostih, v katerih deluje več osnovnih organizacij ZKS ustanovijo sveti zveze komunistov. Med prvimi so bili ustanovljeni v krajevnih skupnostih: Majšperk, Kidričevo Ivan Spolenjak Ptuj, lumišče, Domava in Gorišni- ca. V krajevnih skupnostih: Bratje Reš Ptuj, Budina Brstje, Dušan Kveder Ptuj, Franc Osoj- nik Ptuj, Hajdina, Heroja Lacka Rogoznica, Jože Potrč Ptuj, Podlehnik in Tone Znidarič Ptuj, pa bodo pričdi z ddom koncem septemb- ra 1983. Prve izkušnje potrjujejo upravičenost ustanovitev svetov zveze komunistov kot stalne oblike delovanja zveze komunistov, da se v krajevnih skupnostih dose- že večjo idejno in akcijsko povezanost ter usklajeno delovanie vseh komunistov in osnovnih organizacij ZKiJ združenega dela in krajevnih skupnosti. V svet zveze komunistov se povezujejo vse osnovne organizacije ZKS, ki delujejo na območju krajevne skupnosti. S tem želimo zagotoviti tudi boljšo povezanost med združenim delom in krajevno skupnostjo, saj je v posameznih okoljih prisotna zaprtost in nepo- vezanost. Komunisti, ki delajo in živijo na ob- močju krajevne skupnosti pa so odgovorni, da razvijajo in utrjujejo povezanost združenega dela in krajevne skupnosti. Sveti zveze komunistov bodo delovali prav v tej smeri, zato bodo organizirali posvetovanja, konference in druge oblike akcijskega po- vezovanja osnovnih organizacij in članov ZKS, ki živijo in delujejo na območju krajevne skupnosti. V praksi se tudi dogaja, da je določeno število članov ZK, ki so organizacij- sko povezani v združenem delu, v krajevni skupnosti družbenopolitično in samoupravno neaktivnih. Statut ZK obvezuje člane ZK, ki živijo na območju krajevne skupnosti, da morajo or- ganizirano delovati v aktivnostih, ki jih organi- zira in spodbuja svet zveze komunistov v kra- jevni skupnosti. Prav tako je statutarna pravica in dolžnost vsakega člana ZK delovati v akcijah organiziranih socialističnih sil, krepiti njihovo vlogo in učinkovitost ter se zavzemati za demokratičnost odnosov in delovanja Sociali- stične zveze in drugih družbenopolitičnih or- ganizacij. To pa zgovorno pove, da mora vsak član ZK, orez izjeme, aktivno družbenopoli- tično in samoupravno delovati v krajevni skup- nosti, v kateri živi. Že na prvih sejah so novoustanovljeni sveti zveze komunistov oblikovali jasne programe aktivnosti, v katerih so kot prednostne naloge izpostavili: oceniti družbenopolitično in samou- pravno aktivnost vseh članov ZK, ki živijo na območju krajevne skupnosti; uskladiti naloge na področju razvijanja učinkovite družbene samozaščite, obrambne sposobnosti krajevne skupnosti ter izvajanja nalog na področju krepitve koncepta splošne ljudske obrambe; uveljavljati delegatski sistem in delegatske odnose; krepiti Vlogo in položaj Socialistične zveze in Zveze socialisdčne mladine v krajevni skupnosti; oceniti aktivnost članov ZK v družbenih organizaciiah ter v društvih: obravna- vati aktualna vprašanja s področja vzgoje, izobraževanja in vloge šole v krajevni skupnosti itd. Skratka, za pričetek poenotenega dela do- volj aktualnih vprašanj, ki zahtevajo polno angažiranost vseh danov ZK in osnovnih or- ganizacij ZKS v sleherni krajevni skupnosti. Sveti zveze komunistov pa bodo naloge uspešno izvajali pod pogojem, da bodo tako delegati osnovnih organizacij ZKS kot vsi člani zveze komunistov dosledno izvajali naloge, ki jih pred vse nas postavlja zlasti sedanji čas, ko vodimo odločilno bitko za uresničevanje prog- rama dolgoročne gospodarske stabilizacije. FB DELOVNA 0R6ANIZACUA AGIS IlUHilViiAVA I^ULLtllNlIH Uli^ULIMIUII v prejšnji številki smo pisali o poslovnih rezultatih Agisa v prvem polletju. Kako pa so izvedli razprave med delavci in kaj so ugotovili? Na to nam je odgovoril Franc Mertelj, predsednik izvršnega od- bora konference OO ZSS: „V delovni organizaciji, ki jo sestavlja devet temeljnih organizacij in delovna skupnost skupnih služb, imamo ustaljen postopek razprav in sprejemanja vseh tekočih zadev kot so samoupravni sporazumi, rezultati dela in gospodarjenja in drugo. Glede na veliko organizacijsko razdrobljenost je takšna organiziranost neobhodno tx)trebna. Postopek s posameznimi termini in vsebino za razpravo običajno pripravi splošni sektor kar je tudi zelena luč za razprave v informativnih skupinah. Po večini so te razprave med delovnim časom, zavlečejo pa se tudi v poznejši. Sindikat se v razprave vključi s konkretnim predlogom, ki je ponavadi predlog vseh družbenopolitičnih organizacij in predhodno obravnavan. Po takšnem ustaljenem postopku smo izpeljali tudi razpravo o polletnih rezultatih. Nekaj posebnega ni bilo, ponuja pa se občutek nekakšnega čudnega stanja, katerega vzroki so gotovo v slabem gospodarskem stanju posameznih delovnih organizacij, pa tudi naše. Kljub temu, da rezultati niso negativni, smo o nekaterih stvareh kritično le spregovorili. V drugem polletju namreč pričakujemo večje pomanjkanje raznih materialov, kar bomo gotovo občutili. K oceni poslovanja moram reči, da Še dobro gospodarimo, če seveda upoštevamo število ,,pravih" delavcev, splošne pogoje gospodarjenja in našo, vse prej kot ekonomično organiziranost." ________^...........______________..J,.jMitor. Franc Merlelj Z združenimi sredstvi lahko storimo več Osnovne šole so tudi letos iz združene amortizacije uredile v počitnicah tisto, kar je bilo najnujnejše, saj so imeli v ta namen nekaj prek osem milijonov dinarjev. Natanko čez sedem dni se bodo namreč odprla šolska vrata za nekaj več kot enajst tisoč šolarjev, ki so si le- tos lahko resnično užili lepega in toplega polet- ja. V urejanje šolskih zgradb smo že doslej vložili veliko družbenih sredstev, saj smo razen redkih izjem, takorekoč usposobili vse šole za normalno in tudi kvsditetno šolsko delo. Tistih, ki pa kljub prizadevanjem nismo uspeli povsem adaptirati, pa se lotevamo vsake počitnice. In tako je bilo tudi letos. O tem smo se pogovarjali s predsednikom komisije za uporabo sredstev iz združene amortizacije pri skupnosti osnovnih Šol občine Ptuj Francem PREDIKAKO: „Vsa sredstva amortizacije nepremičnim smo včasih združevali pri izobraževalni skupnosti. sedaj pa smo to prenesli na novo ustanovljeno skupnost osnovnih šol, medtem ko sredstva amortizacije nepremičnin združujemo 75- odstolno, ostanek pa uporabljajo šole po lastni presoji. V letošnjem letu smo kljub minimalni amortizaciji združili pri nepremičninah 11,899 tisoč dinarjev, pri premičninah pa 4.608 tisoč dinarjev. Prednosti takega združevanj sov tem, da denar zberemo skupaj in da lahko združeni opravimo večja vzdrževalna in investicijska de- la, ki jih šola sama gotovo ne bi zmogla. Res pa je, da je povsod kjer se deli denar včasih tudi malce ,,vroče", vendar se na koncu vedno pa- metno in trezno dogovorimo tako, da večjih te- žav ni. Komisija pri skupnosti osnovnih šol je letos dobila 19 vlog, od katerih smo jih petnajst ugodno rešili, štiri pa smo zavrnili. Pri teh je šlo v glavnem za urejanje fasad in projektno, dokumentacije, za kar smo menili, da ni tako nujno oziroma predlagali drugačni vir financi- ranja. Šolam smo razdelili 8.149 tisoč dinarjev, nekaj denarja pa smo pustili še za rezervo oziroma najnujnejša opravila, ki se pojavijo med šolskim letom ali pa dodatno pri investici-. jah, ki jih že izvajamo. Želje posameznih šol so bile tudi tokrat zelo različne. Tako smo v počitnicah urejevali kuhi- nje, zamenjevali dotrajane okenske in druge lesene dele, elektroinstalacije, popravljali strehe in dimnike. Tudi za tiste, ki smo jih zavrnili ne rečemo, da na primer fasade niso potrebne, le preložili smo jih na kasnejše obdobje. Pri sredstvih iz premičnin pa upoštevamo predvsem dejstvo, da morajo šole posodobiti svojo učno tehnologijo, ker jo z denarjem, ki je na voljo tako ali tako komaj dohajamo." mS, POGODBA ZA TRDNEJŠE ZADRUŽNIŠTVO Precej je bilo v zadnjem času slišali o pripravi pogodbe, ki bo postavila na nove temelje scv- delovanje kmetijskih zadrug in njenih članov — združenih kmetov. Kljub temu pa je ta nova pogodba še precejšnja neznanka in precej vode bo še moralo preteči, preden bomo lahko govo- rili o njeni uveljavitvi. Čeprav je stvar navidez- no prav preprosta in obetajoča, gotovo tudi v tej novosti ne bo šlo brez odpora, kot smo ga pri nas pač navajeni pri uvajanju vsake novosti. Kmetijska zadruga in kmetovalec bosta taKO enkrat letno sklenila pogodbo, s katero bo kme- tovalec obvezal oddati tržne viške vseh svojih kmetijskih kultur ali živinoreje kmetijski zadru- gi, zadruga pa bo jamčila pravočasno dobavo vsega potrebnega reprodukcijskega materiala. Leto 1984 bi naj bilo preizkusno za učmkovi- tost trdnejšega sodelovanja kmeta in zadruge ter za uveljavitev kompleksne pogodbe. V Kme- čkem glasu, ki je izšel 17. avgusta so v pogovo- ru s predsednikom zadružne zveze Slovenije objavljene številne zanimive podrobnosti s tega področja, pa tudi osnutek nove pogodbe. Ne bi bilo odveč, če bi eno in drugo podrobneje preči- tali kmetovalci, ki se bodo slej ko prej morali seznaniti s to novostjo. In če bodo z novostjo že v naprej seznanjeni jo bodo tudi lažje sprejeb. JB GNEČA V KNJIGARNAH v knjigarnah na Ptuju se te dni najbolj po- zna, da se bliža novo šolsko leto. Obiskuje jih polno kupcev, največ seveda otrok; šolarjev, med katerimi so tudi takšni, ki bodo letos prvič prestopili šolski prag. Kaj je na pobcah m kaj ni in kakšni so dogovori s šolami glede nabave učbenikov in Delovnih zvezkov je povedala prodajalka v Mladinski knjigi Danica Cigler »MK sodeluje s 34 šolami na ptujskem ob- ^nočju in izven njega, ter s srednješolskim centrom. Na nekatere šole pošljemo za vsakega učenca posamezno celoten komplet, npr. Or- mož, na druge le delovne zvezke, ali pa pridejo tovarišice same in kupijo za učence. Pri tak- šnem sodelovanju je popust po vsej Sloveniji enak za 2,5 odstotka m to pn nakupu učbeni- kov ne pa pri papirniški galanteriji. Tako je tudi srednj«oKki center vzeT vse učbenike in delo- vne zvezke za prvi letnik usmerjenega izobra- ževanja. Za drugi in tretji letnik bodo manj- kajoče učbenike se kupili, četrti letnik pa ima se itak star program. , Cene so precej visoKe, posebno za učbenike. Zvezke imamo vseh vrst, od štirideset do sto- listnih, tudi s trdimi platnicami. Stanejo pa od sedemintrideset do stošliri din. Knjige, ki so že natisnjene se več ne bodo podražile, kar pa ne velja za ostale, ki gredo v ponatis. Pogosto kupci sprašujejo koaj bomo manjkajoče uč- benike dobili, vendar jim natančnih datumov ne moremo povedati, ker založniki sami še nimajo vseh rokopisov. Tudi zemljevida Ju- goslavije ni. ker je se v tisku.« Rosvita Zeleno zlato je letos kvalitetno z obiranjem hmelja so pričeli letos nekohko prej kot običajno, predvsem zaradi vročega vremena, kije pospešilo njegovo zorenje. Tako je sedaj to opravilo že v zaključni fazi. Pred dnevi smo obiskali TOZD Ptujsko polje v Domavi. ki ima v kmetijskem kombinatu Ptuj največ nasadov hmelja in se pogovarjali z direktorjem Francem Soršakom. Povedal je, da imajo v temeljni organizaciji 80 hektarov hmeljišč, od tega 8 hektarov enoletnih nasadov kar pomeni, da bodo ta hmeljišča pri- merna /ii obiranje prihodnje leto. Sicer doseže hmelj svojo polno rodnost v četrtem letu, pridelek pa daje \ 5 do 18 let. Kvahteta letošnjega pridelka hmelja je dobra, količinsko pa bo pridelek precej slabši od lanskega. Pri sorti Golding pričakujejo pridelek okoli 1500 kilogramov pri ostalih sortah, kot so Aurora, Apolon in Atlas pa bo pridelek okoli 2 tisoč kilogramov na hektar. Anton JuriČ — tehnolog zalimeljarstvo v tozd Ptujsko polje je povedal, da ie pridelovanje hmelja zelo zahtevno. Vse delo mora biti Obiranje ,,zelenega zlata" opravljeno pravočasno in strokovno. Z delom je potrebno pričeti že zgodaj spomladi, potrebna so razna popravila žičnic, potem pride na vrsto gnojenje, brananje, podoravanje, rez, ter ostala opravila. Za ugo- den razvoj hmelja je potrebno mnogo lepega vremena, seveda tudi dovolj vlage. Še pred desetletjem je sodelovalo pri obiranju hmelja veliko ljudi, obiranje je potekalo ročno, bilo je bolj kvalitetno in seveda tudi precej dražje. Danes opravljajo večino dela stroji, kljub temu pa potrebujejo v Domavi še okoli 120 delavcev, ki delajo v dveh izmenah 24 ur dnevno. Obiranje hmelja je zadnje veliko opravilo v hmeljarstvu, kljub ^emu pa delo s tem rji končano, saj je potrebno takoj jeseni že pričeti z obnovo hmeljišč, daje lahko tudi delo spomladi pravočasno opravljeno. JB TUDI LETOS TEŽAVE S KROMPIRJEM? Kot se pridelovalci in kupci krompirja gotovo še spomnijo, je bil lani pridelek krompirja slab ali vsaj precej slabši kot smo pričakovali. Tako tudi z realizacijo planov odkupa v kmetijskih zadrugah ni bilo nič. Kot so zatrjevali pridelovalci, je bila cena krompirja lani prenizka, kakšna bo letos še ni mogoče reči, saj se o tem šele dogovarjajo. Trenutno je na dlani le to, da tudi letos pridelek krompirja ne bo obilen. Pa še pridelek, kolikor ga pač je, je prizadela toča, neurja so na mnogih krompirjevih" površinah odkrila precej gomoljev in tako bo kvalitetnega krompirja še toliko manj. Letos so bili razočarani pridelovalci tudi zaradi tega, ker sicer dragi semenski krompir ni enakomerno ali pa sploh ni kalil. JB aMDA SLOVENSKE GORICE V SOBOTO SLOVO BRIGADIRJEV Mineva zadnji teden letošnje Zvezne mladinske delovne akcije Slovenske gorice in brigadirji tretje izmene hitijo z delom, da bi zaključili vsa začeta deiovišča. V soboto, 20. avgusta popoldne so vse tri brigade odšle v KS Vitomarci, kjer so skupaj z domačini na udarniški akciji urejali cesto Vi- tomarci—Gibina. Čistili in poglabljali so obcestne jarke, saj si domačini želijo, da bi to cesto končno le usposobili za avtobusni promet. V nedeljo je bil v naselju akcije obrambni dan po že ustaljenem programu z orientacijskim pohodom in zgodovinsko uro. V ponedeljek so brigadirji odšli na trasi v Destrniku in v Ptuj, kjer so opravljali zaključna dela. Včeraj so tako uspešno zaključili s trasami v Levanjcih, Desencih, Velovlaku in danes zaključujejo še z delom na trasi pri izkopu jarka za drugo tlačno cono v Ptuju. Jutri bodo po vsej verjetnosti zaključili še z delom v Juršincih in Destrniku, popoldne pa se bodo že sestali na zaključni skupščini izmene. Brigadirji se bodo od letošnje akcije poslovili to soboto, 27. avgusta na zaključni slovesnosti, ki se bo pred brigadirskim domom v Dornavi pričela ob petnajstih. M. Ozmec Domsičini iz KS Vitomarci so na zadnjem udarniškem popoldnevu priprav- ljali traso za brigadirje vso dopoldne. 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 25. avgust 1983 - TSINVIK SLOVENSKA BISTRICA GRADIŠČU KONČNO NOVA PODOBA Za najstarejši del Slovenska Bistrica. Gradišče je vsa leta veljalo, da je tudi med najmanj urejenimi predeli mesta. Njegovo ureditev so prelagali iz leta v leto, saj ni bilo jasno kakšen namen bi Gradišču dali v sedanjem času. da bi mu vrnili celovitost urbanistične ureditve mesta. Največkrat je bila pnsotna misel, da bi ta del preuredili v mestno iraiicOTKi jO ODCinslco središče z vsakim dnem močneje pouebuje. Zal je to še danes ostalo samo pri zamisli in željah številnih gospodinj, ki morajo sedaj kupovali kmetijske pridelke mnogo dražje kot bi to lahko ponudili okoliški Kmetje. GradiSče »včeraj«. Dolga pričakovanja o ureditvi najstarejšega dela mesta Slovenska Bistrica. Gradišča .so letos postala resničnost. To velja predvsem za ureditev cestišča, ki gaje še do pred dnevi prekrival gramoz, prav tako pa so končno odstranili navlako. Gradišče sedaj dobiva lepši videz. Potrebno se bo še dogovoriti za njegovo funkcionalnost. Prav gotovo bi bilo najprimerneje izbirati med gradnjo tržnice ali razvojem drobne obrti. Mestno središče nujno potrebuje tako prvo kot drugo dejavnost. Zelo uspešno pa bi obe združeno zaživeli prav v Gradišču. Besedilo in slika: Viktor Horvat Kupci in prodajalci o znižanju Plakati, ki v teh dneh vabijo iz izložb, niso nič drugega kot vaba za kupce, da si ogledajo tekstilne izdelke po znižani ceni, 30 do 40 odstotno znižanje je precejšnja olajšava za tiste, ki bi radi bili okusno oblečeni in iz- dali za to čim manj denarja. Mnenja prodajalcev bi lahko strnili takole: ,,Znižane cene so predvsem letnim oblačilom in tu je ponudba res veli- ka. To se kaže tudi ori obisku kuncev, ki iih te že doDoldan orecej, popol- dan pa je gneča še večja. Proti konec meseca bo obisk seveda znatno upa- del. Prav je, da smo z znižanjem začeli s 15. avgustom, ker imajo kupci takrat še denar, tako da lahko vsak Se kaj malega kupi. Kakovost je popol- noma enaka kot je bila prej po redni ceni, saj gre za sezonsko blago. ' Upamo, da bomo prodali vse kar je ostalo od poletja še na policah, saj je sezonsko znižanje enkratna priložnost. Med kupci je precej kmečkega prebivalstva in tistega z nižjimi osebnimi dohodki. Tudi modelov za starej- še ljudi imamo pri nas več, kot pa za študente. Že pred 15. avgustom je pre- cej ljudi spraševalo, kdaj se bo začela prodaja po znižanih cenah, vendar bi bilo potrebno Se več reklame, tako da bi bili res vsi obveščeni." Kupci večkrat mislijo drugače kot prodajalci. Mnenja so zelo različna. Enotni so si kupci v tem, da kupujejo te dni v trgovinah le zato, ker je se- zonsko znižanje in da se tekstilnim izdelkom prav nič ne pozna, kdaj so bili kupljeni in za kakšno ceno. Ko pa je potrebno spregovoriti o kakovosti izdelkov in o ponudbi, so nekateri kupci zadovoljni, drugi spet ne. Tisti, ki so obiskali trgovine že prvi dan sezonskega znižanja, so se vračali domov s polnimi vrečkami, seveda pa bo izbira vedno manjša. .Mnogo jih je iz pre- cej oddaljenih krajev, ki so že prve dni prihiteli v mesto. Misliti je potrebno na vse, tudi na to, da se bodo šolska vrata odprla že čez dober teden in da bo p)Otrebno še večkrat stopiti v to ali ono trgovino in kupiti vsaj najnujnej- še. RosvitaP. O delu kluba zdravljenih alkoholikov v Ormožu v Ormožu že nekaj let uspešno deluje klub zdravljenih alkoholikov, ki ima svoj sedež pri zdravstveni postaji Ormož. Klub obiskuje 30 članov, to so zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci. Člani kluba se redno sestajajo vsako sredo po 2 uri. Udeležba ni vedno popolna, vendar so izostanki veči- noma opravičeni (zadržanost pri delu na delovnem mestu, kmečka opravi- la, bolezen, varstvo otrok). Klub deluje dokaj uspešno, dokaz temu je tudi, da so ob koncu lanske- ga leta podelili 10 priznanj za eno, dve in tri leta abstinence. Bilo je tudi ne- kaj recidivov (povrnitev bolezni), saj je pri zdravljencih nastopila abstinen- čna kriza, ki je niso mogli premagati, ali pa v kritičnem trenutku niso imeli ob sebi osebe, ki bi jim pomagala. Člani kluba se tudi trudijo, da pomagajo vsakemu zdravljencu vključiti se v okolje, pomagajo pri zaposlitvi in ob te- žavah v družinskem življenju. Podobno kot drugje tudi v Ormožu opažajo, da širša družba posveča premalo skrbi preprečevanju alkoholizma, saj iz leta v leto narašča število alkoholikov, s tem pa narašča tudi število neurejenih družinskih razmer. Posledice so vidne tudi pri vzgoji otrok, predvsem pa pri alkoholikih pada produktivnost pri delu, narašča bolniški stalež in podobno. V klubu delajo timsko, ki ga sestavljajo psiholog, višja medicinska se- stra in socialna delavka. Delo teče po začrtanem programu, ki si ga člani skupno s terapevti zadajo na začetku leta. Program zajema zlasti vsestran- sko aktivnost in samoprevzgojo, katere namen je, da pri zdravljencih dose- žejo spremembo v obnašanju, jih spodbujajo k večji delavnosti pri uresni- čevanju življenskih ciljev in podobno. Klub deluje tudi navzven v širšem območju. Člani se udeležujejo letnih konferenc klubov v sosednjih občinah, pa tudi v Cakovcu in Varaždinu. Prirejajo izlete in proslave ob praznikih, dnevu žena in ob koncu leta. Kar najtesneje pa sodelujejo z občinsko skupnostjo socialnega varstva, ki po- maga problem alkoholizma reševati širše. Tako je služba socialnega varstva občine Ormož samo v lanskem letu obravnavala nad 60 družin glede alkoholizma enega ali obeh roditeljev. V večini primerov se na službo obračajo zakonci že pozno, ko je stanje v dru- žini že nevzdržno, ko so odnosi že skrhani, prihaja do telesnega obračuna- vanja ter so vidne slabe posledice vzgoje in razvoja otrok. Služba jim nudi pomoč v obliki priprav na zdravljenje, svetovanje, uvid v posledice, ki jih prinaša pitje alkoholnih pijač, da bi tako preprečili nadaljnje širjenje po- sledic in rešili družino kot cdoto. Ugotavljajo, da število neurejenih družin kot posledica alkoholizma v zadnjem času narašča. URESNIČEVANJE ZAKONA O DRUŽBENEM SISTEMU INFORMIRANJA Z uresničevanjeni določil republiškega zakona gre za nadaljnji razvoj sistema, ki bo ustvarjal celovito in učinkovito podatkovno-informacij- sko podlago ddavcon v TOZD, ki ne bo omogo- čala le pn^leda nad poslovanjem lastne orga- nizacije združenega dela, temvd^ tudi panoge, ki bo dajala pregled nad stanjem na področju go- spodarjenja in družbene reprodukcije od občine naprejj ter usmorjanje družbenega ra/voja na vseh ravneh naSe samoupravne in družbene organiziranosti. Gre torej za uveljavljanje načela enkratnega zajemanja podatkov, s tem se preprečuje dosedanjo prakso večkratnega zbiranja istih podatkov o istih pojavih in dej- stvih, kar pomeni oc^ravljanje podvajanj in ne- racionalnosti. Zakon daje tudi podlago za pripravo in dodedno uveljavljanje skupnih osnov družbene- ga sistema informiranja, od {saniranja potreb do konkretnega izvajanja dejavnosti v skladu s skupnimi in sploSnimi dru^eno in samoupravno potrjenimi potrebami. Določa vlogo in odgovor- nost posameznih informacijskih služb za razvoj javnega omrežja za prenos podatkov, do skup- nih registiov tehnične in tehn(4c^ke enotnosti, ustvarja možnosti za smotrno in racionalno ot- ganiziran je itd. Eno od temeljnih vodil zakona je, da moramo delovanje obstojeah informativnih služb ustrez- no organizirati in ga uskladiti z družbeno potrje- nimi potrebami od TOZD oz. delovne organiza- cije, KS, obone, do repuUike in federacije. Vse te službe morajo, tako vertikalno kot horizontal- no, medsebojno najtesneje sodek>vati, še več, za- kon jasno in koArctno opredeljuje njihove obveznosti in odgovornosti. V okviru republike ere za Zavod za statistiko. Službo družbenega knjigovodstva. Geodetsko ujm\o in upravo in- formacijske službe. Id na tepa področju opravlja- jo dejavnost skupn^ pomena za celotno repu- bliko. Zakon torej zelo kc^ikretno nalaga tem, za po- trebe združenj dela, občin in republike kot ce- lote, pomembnih informacijskih služb, konkretne naloge in hkrati opredeljuje tudi roke za izvedbo nd^erih nalog. Z zakonom naj bi nstvarjaB 5e dodatne tandje, utrjevali, zagota- vljali in krepili celovit fhužbeni vpliv na nada- ljnji razvoj družben^ sistema informiranja. Med drugim gre tudi za imenovanje svetov za družbeni sistem informiranja tako v republiki kot v občinah. PROGRAM AKTIVNOSTI ZA IZVAJANJE Z-AKONA Del^ali zborov repubhške skupščine so sku- paj z zakonom s|Hejčfi tudi program aktivnosd za izvajanje zakona. Skupna značilnost v pro- gramu (^redelienih aktivnosti je naravnanost v temeljito analizo stanja, v pripravo in sprejem ter uresničevanje ukrepov in aktivnosti, ki bi naj zagotovile smotrno razdelitev dela pri zbiranju, obdelavi in izkazovanju podatkov, usklajeno in skupno nabavo, uporabo in združevanje sodob- ne informacijske tehnike in tehnologije, boljšo Izrabo tehnične opremljenosti in kadrovskih zmogljivosti, uvedbo enotnih standardov in me- todologij, enotne programske rešitve itd. Gre to- rej za preureditev, uskladitev in povezavo dejav- nosti velikih informacijskih služb v republiki. Prav te vdike infmmadjske službe v doseda- nji praksi najbolj obremenjujejo OZD in druge dejavnike z zahtevami po različnih podatkih, najve&rat sicer izhajajočih iz predpisov. V teh službah je tudi združeno tako v tehničnem kot kadrovskem in strtAovnem smislu praktično največ, s čimer v Sloveniji na tem področju raz- polagamo. Pri tem ne gre zanemariti tudi zmo- gljivosti, s katerkni razptdagajo v nekaterih veli- kih drugih sistemih, tu(fi v gospodarstvu. Posa- "mezne naloge s tega področja smo v okviru repu- blike že začeli uresnioevati. naj jih na kratko na- vedemo. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Predlagati so spmncmbo bilančnih shem pe- riodičnih obračunov in zaključnih računov, s či- mer naj bi se število tdi podatkov zmanjšalo za 10 do IS odstotkov in hkrati odpravljalo večtir- nost zUranja nekaterih podatkov. Predlagali so tudi, da se naj popolneje zagotovi zajemanje podatkov o investicijah, predvsem z vzpostavlja- njem enotne evidence in o investicijskih objek- tih. S tem bi odpravili sedanje dvakrat letno izvajanje ankete o investicijskih objektih, hkrati pa 1^ s tem zmanjšati tudi obseg adrninistrativnih lJt Začeli so z notranjo reorganizacijo in ustano- vili posebno delovno skupnost za avtomatsko obdelavo podatkov. Pripravili so načrt razvoja informacijskega podsistema narodnih bank na področju deviznega režima in razširili nekatere informacijske aktivnosti v sami NB. Med drugim so začeli izdajati in širši krog uporabnikov oskrbovati tudi z rednimi dnevnimi obvestili o gibanju na področju deviznega in plačilnega pro- meta. ZAVOD ZA STATISTIKO Prizadevajo si za racionalizacijo zbiranja po- datkov in za doseganje ažurnosti, predvsem gre za ažuriranje registrov, ki jih vodi, in ki niso po- membni le za republiko, temveč tudi za o.bčine, OZD in občane. To je ena izmed pomembnih na- log, ki dobiva vse večjo veljavo tudi v jugoslo- vanskem prostoru, saj bo dosežena stopnja razvitosti skupnih registrov pomemben prispe- vek k razvoju teh registrov v celotnem jugoslo- vanskem prostoru. ZA RAZVOJ ENOTNE EVIDENCE V Sloveniji je bila okrepljena tuui aktivnost za vzpostavljanje izhodišč za razvoj enotne evidence nepremičnin, okrepljene so tudi aktiv- nosti na področju informacijskega sistema za ekonomske odnose s tujino. Tako je NB Slove- nije, kot operativni nosilec informacijskega sistema za ekonomske odnose s tujino, zagoto- vila uspešno in racionalno funkcioniranje tega sistema, prevzema pa tudi še dodatne obvez- nosti v zvezi z zagotavljanjem podatkov o ekonomskih odnosih s tujino, tako za delovne organizacije kot vse tiste, ki se na njo glede teh podatkov obračajo. To je prav tako eden od pomembnih temeljev, da se stvari začnejo razvi- jati enotno tudi za vso .Jugoslavijo. Po enoletnih pripravah in razpravah v vseh občinah je pripravljen dogovor o delovanju informacijskega sistema organov za notranje zadeve. Republiški izvršni svet je tudi že sprejel skupne usmeritve razvoja informacijskih siste- mov organov in organizacij ter služb v repub- liki, kar je ena od podlag za usklajeno, organi- zirano in načrtno delovanje republiških orga- nov, organizacij in skupnosti pri razvoju družbenega sistema informiranja na ravni republike. STANDARDIZACUA, VARNOST IN ZA- ŠČITA PODATKOV Izvedenih ali vsaj začetih je že več aktivnosti na področju standardizacije, varnosti in zaščite podatkov, skupnih izhodišč za uskladitev samo- upravnih splošnih aktov v OZD, pa tudi statu- tov občin z zakonom o družbenem sistemu informiranja. V tem smislu so bili sprejeti delovni dogovori, na podlagi katerih naj bi se OZD in občinam pomagalo s pripravo določe- nih strokovnih predlogov in usmeritev. V sode- lovanju z ustreznimi službami v okviru Zveze sindikatov Slovenije in s Skupnostjo slovenskih občin prav tako pripravljajo usmeritve in opore. V letošnjem letu so bili opravljeni tudi strokovni posveti o standardizaciji mikrofilmov in o arhivih, ki so se jih udeležili številni strokovnjaki in drugi delavci iz OZD in občin. AKTIVNOSTI NA REPUBLIŠKI IN ZVEZNI RAVNI Republiški izvršni svet je že sprejel in skup- ščini SRS predložil osnutek odloka o sestavi sveta za družbeni sistem informiranja SRS. V okviru Zveze sindikatov Slovenije je bilo dogovorjeno, da bo še to jesen predsedstvo razpravljalo o vlogi in nalogah sindikalnih organizacij pri uresničevanju zakona. Prav tako je bilo dogovorjeno, da bo letošnjo jesen več regijskih posvetov v sodelovanju s skupnostjo slovenskih občin. Namen teh posvetov je dogo- vor, da zagotovimo čimbolj usklajeno in skup- no dogovorjeno aktivnost pri izvajanju zakona o družbenem sistemu informiranja tudi v občinah in tako dejavnikom v občinah tudi nuditi vso možno strokovno pomoč in oporo. Okrepljene so bile tudi aktivnosti na ravni federacije, kjer se je končno konstituiral svet za družbeni sistem informiranja. Stekle so tudi priprave za usklajevanje zakonodaje, ki ureja posamezne dele družbenega sistema informira- nja. Gre za predlog za izdajo novega zakona o službi družbenega knjigovodstva, za priprave sprememb in dopolnitev zakona o Narodni banki Jugoslavije in za posebni zakon o ureditvi vseh skupnih osnov družbenega sistema in- formiranja, pomonbnih za federacijo. KAJ MORAMO OPRAVITI v OBČINI Pregledati moramo stanje glede zbiranja, obdelave in izkazovanja podatkov, ki jilj zbirajo, obdelujejo ali izkazujejo za svoje po. trebe, potrebe združenega dela in širše družbene skupnosti informacijske službe v občini. Pred- lagati in sprejeti bi morali ukrepe za racionali. zacijo in odpravo podvajanj evidenc, baz podatkov, registrov, ki se vodijo v občinah. Prj tem bi morali bili posebno kritični do tega kar zbiramo, zajemamo, obdelujemo, vodimo le za lastne F>otrebe, kaj ob tem ni racionalno itd. Zlasti kritični pa bi morali biti do tistega, kar v občinah, zlasti pa v združenem delu, na podlagi izkušenj ocenjujemo kot neracionalno, po- dajanje in podobno, do česar prihaja zaradi zahtev drugih informacijskih služb, organov, organizacij in skupnosti zunai občfhe. Hkrati s tem bi morali zagotavljati tudi dosledno in učinkovito spoštovanje ter izvajanje usmeritev, predpisov o registrih in drugih skupnih temeljih družben^a sistema informira- nja, ki prispevajo k racionalnemu in učinko- vitemu nadaljnjemu razvoju celotnega družbe- nega sistema informiranja. V občinah moramo tudi preveriti oprem- ljenost, uporabo, f>ovezljivost in povezovanje na področju tehnično-tehnološke računalniške opreme. Preveriti moramo, kako sta zago- tovljeni javnost in dpstopnt^st podatkov in informacij, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazu- jejo v občinah za potrebe združenega dela, upra'^ih organov, samoupravnih skupnosti in organizacij itd. Opredeliti in jasno razmejiti je treba delitev dela in odgovornost posameznih infonnacijskih služb v občinah. V čim krajšem času bi se morali lotiti vzpo- stavljanja oblik zagotavljanja širšega družbe- nega vpliva in širše družbene koordinacije na področju družbenega sistema informiranja. Gre za ustanavljanje svetov za družbeni sistem informiranja, pri izvedbi te naloge je lahko do- bra opora osnutek republiškega odloka. VLOGA IN ODGOVORNOST DRUŽBE- NOPOLITIČNIH ORGANIZACU Družbenopolitične organizacije morajo zago- toviti, da se bodo določbe zakona o združenem delu in tudi zakona o družbenem sistemu in- formiranja v polni meri izvajale ob razpravah o periodičnih obračunih, ob vsakodnevnih obravnavah rezultatov gospodarjenja, bodisi da gre za polletne ali za zaključne račune. Zakon o združenem delu konkretno zavezuje in oprede- ljuje odgovornost poslovodnih organov in strokovnih služb za zagotavljanje podatkov in informacij delavcem, cesto pa ugotavljamo, da ^ se ta določila zakona ne izvajajo, prav tako n^ vrsta drugih določb zakona o združenem delu. Iz napisanega izhaja, da bitka za uresni- čevanje ustavne zasnove družbenega sistema informiranja ne bo lahka ne v občinah in ne v širši družbi. To bistvo je treba razumeti kot se- stavni del boja za gospodarsko stabilizacijo, utrjevanje in nadaljnji razvoj političnega si- stema socialističnega samoupravljanja. Pri uresničevanju bomo uspešni, če bomo znali pritegniti vse sile k sodelovanju in bomo znali zagotoviti usklajeno delovanje od organizacij združenega dela, upravnih, strokov- nih, razvojno-raziskovainih in drugih dejav- nikov, predvsem pa družbenopolitičnih organizacij v občinah, OZD in krajevnih skup- nostih. KAKO KONKRETNO V PTUJSKI OBČINI Komisija za agitacijo, propagando in in- formiranje pri občinskem komiteju ZKS Ptuj je v obširnem gradivu namenila posebno poglavje tudi uresničevanju zakona o družbenem sistemu informiranja. O tem gradivu je na razširjeni seji razpravljalo predsedstvo občinskega komiteja ZKS, ga v celoti sprejelo in iz tega povzelo tudi naloge za komuniste v družbenopolitičnih organizacijah, v občinskem izvršnem svetu, v upravnih organih in na drugih področjih v ob- čini. ' Ker pn izvršnem svetu bO Ptuj že obstaja komisija za koordiniranje razvoja računalništva v občini, ki jo vodi jK>dpredsednik izvršnega sveta Franc Kranjc, so komunisti v tej komisiji že pripravili operativni program uresničevanja zakona o družbenem sistemu informiranja in v njem določili nosilce posameznih nalog. O tem bo v naslednjih mesedh razpravljal OK ZKS in druge DPO, ki bodo prav gotovo sprejele kon- kretne akcijske usmeritve in naloge. Pripravil: FF Darilo za mariborsko bolnišnico VALENTIN ZAMUDA ,.Pri meni se je o^asib sestra tir- na iz mariborske bolnSnice. S seboj je prinesla stari „vzorec" — to je stezalcc za kosti švicarske izdelave; bil je ncuporabcm. Pri tem je povedala, da stezalnice nuj- no potrebujejo, dohiti pa jih je mo- goče le iz uvoza. Tako se je zače- lo je na vprašanje, kako ie prišlo dO sodelovanja z maribor- sko bolnišnico, povedal znani ptuj- ski obrtnik Valentin Zamuda iz Peršonove uBce 50 v Ptuju. Niso redki primeri sodelovanja zdravst\^ in obrti — v zadnjem ča- su jih je vedno več. Prav je, da o njih sprt^ovorimo tudi širše. Obi- čajno se obrtnikov spomnimo le ob raznih razstavah oziroma, ko jih ,,dolžimo" prekomernega bogate- nja. Nadomeščanje \i\oa postaja iz dneva v dan aktualnejše — poleg tega pa omogoča, da potrebne devi- ze obdržimo in jih uporabimo za uresničitev strateških ciljev našega razvoja. Zdravstvo pa je sploh defi- citarno na devizah. Kako ste se lotili izdelave tega aparata? ,,iNajprej sem ugotovil vrsto ma- teriala. Ob tem moram povedati, da sem že delal neke dele za potrebe instrumentarije v Zagrebu. Takoj pa sem tudi ugotovil, da problemov z izdelavo aparata ne bo. Izdelal sem štiri kose — vzorec je bil nemudoma potrjen." Koliko časa ste potrebovali za izdelavo aparata? ,,Ne gre zd zapieicu izdelek, zato nismo potrebovali veliko časa za njegovo izdelavo. V naši delavnici delamo še bolj ,.zapletene" apara- te. Pri sami izdelavi smo prišli do spoznanja, da določene stvari lah- ko še izboljšamo." Kako so uspeli v izdelavi? O tem ,.govorita" dve pismi iz maribor- ske bolnišnice. ,.Spoštovani tovariš Zamuda. Pred nekaj dnevi smo prejeli vaše lično izdelane nateznike, izdelane po švicarski predlogi. Povedati mo- ram, da nas je zelo presenetila tako zunanja izdelava, kot tudi preciz- nost izdelave, ki originalni izdelek močno prekaša. Za ljubeznivost, posebej še, ker ste izdelke podarili, se vam lepo zahvaljujemo," je v prvem pismu zapisal primarij dr. Stojan Skodnik iz traumatološkega oddelka mari- borske bolnišnice. Predsednik odbora za zbiranje prostovoljnih prispevkov pri mari- borski bolnišnici doc. dr. sci. prim. dr. Edvard Glaser pa je zapisal: ,,Ne gre samo za to, da ste s tem dokazali vašo visoko sposobnost v izdelovanju tako preciznih poma- ga!, ampak ste s tem tudi omogočili delo na traumatološkem oddelku na eni strani, na drugi strani pa sie nam prihranili dragocene devize, ki bi jih sicer morali pcK^abiti za uvoz teh aparatov ..." Več k temu ni potrebno zapisati. Spet smo dokazali, da tudi domače znanje in spretnost nekaj veljata' MO TEDNIK ~ av9"st 1983 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Danes začetek ptujskih kulturnih srečanj Drevi ob 19. uri se bo v mestnem kinu v Ptuju začela priložnostna slovesnost ob začetku le- tošnjih XI. ptujskih kulturnih srečanj o katerih smo obširneje poročali v prejšnjih številkah Tednika. To pot pa bi vas radi opozorili na prireditve oziroma predstave, ki so jih delavci Icina pripravih od danes pa do vključno 1. septembra. Med devetimi slovenskimi kinematografije ptujski prvK ki začenja s tako imenovano Pulo po Puli 83"za katero so letos izbrali filme, ki bi naj bili všeč najširšemu krogu obiskovalcev. Ob lem pa so se zavzemali za tak in tisti domači film, ki bi ga gledale polne dvorane, za film, ki bo imel kaj povedati našemu človeku. Nocoj bo v Mestnem kinu v Ptuju na ogled film IGMANSKI POHOD, ki prihaja iz Be- ograda in se s svojim dogajanjem vrača v leto 1941. ko ie Tito na Rudnem polju formiral I. proletarsko brigado. Ena njenih prvih izkušenj je bil slavni igmanski pohod v globokem snegu m mrazu. Koncem januarja so brigado obkolili Nemci. Edina možna rešitev: nad Sarajevom čez Igman proti osvobojeni Foči. Pohod čez Igman v noči od 27. na 28. januarja je postal legenda. Prva proleterska brigada postane kolektivni junak. S ponosom smemo dodati, da so bili med udeleženci igman.skega pohoda tudi Slovenci.Režiser tega na srečo prezrl. Jutri ob 19. in 21. un bomo videli HALO, TAKSI. Tudi ta film prihaja iz Beograda in je ena redkih domačih žanrskih stvaritev s pod- ročja jogo-kriminalke. Taksisti dobijo novega kolega — lepo Ano. Šuger, bivši boksar, zaloti svojo ženo v družbi tipa iz podzemlja, Biz- marka. Rajka zapusti Sugerja in se pridruži skupini narkomanov. Policija ve, da na skri- vnosten način izginjajo narkomanke. Vse kaže, da gre za zločin. Suger na svojo roko zasleduje Bizmarka, ki ga da ugrabiti. Toda nova ta- ksistka Ana to vidi ter po radiu obvesti kolega in policijo. Začne se pregon .. . V soboto bo na ogled film CIFRA—MOŽ. lo saraievsko delo predstavlja glavnega juna- ka Pajo. ki se mora po prihodu od vojakov odločiti kako bo živel zato tehta med mo- žnostmi: hercegovski kamnar kot simbol kmečkega rodu. voznik kamiona-mešalca kot simbol dela ter kafeterija in udobno stanovanje kot simbol dvomljivega dela in bližine raz- uzdanega življenja. In tako se naš Paja kar živahno premika po teh diagonalah med ka- mnarjem. voznikom in lahkimi ženskami, do- kler vsem ne reče adijo in se opredeli za garaško delo na cesti, kjer se še najbolj počuti doma. Živahna »proletarska moralka«, v kateri kot pri nogometu navijamo, da se Paja ne bi spridil. Četrti film so naredili v Zagrebu in ima naslov MEDENI MESEC. Življenje Marka Bilogore, 28-letnega blagajnika zadružne tr- govine v slavonski vasi Grabik bi mirno teklo, ko .se vanj ne bi vmešal Mile Razjap zagrebški kriminalec, ki zapeljuje Grozdano, Markovo ljubezen. Marko razočaran zapusti vas. V no- vem okolju sreča Vando, ki ga, očarana od njegove preproščine, priveze na.se. Toda Van- da je Markova zla u.soda. Ves seji prepusti in sprejme pravila igre v svetu, ki mu je tuj. Ko zve, da se za Vandino svilo in uglednimi pri- jatelji skriva kriminal, se mu njegov predstavni .svet poruši. Vrne se v Grabik, med zadrave in iskrene ljudi, k Bari, dekletu pozabljene če- dnosti. Tudi peti, šesti, sedmi in osmi filmi prihajajo iz Beograda. V pooedeljek ob 19. in 21. uri bo na sporedu film KAKO SEM BIL SISTE- MATIČNO UNIČEN OD IDIOTA. Zgodba je na meji realnega in irealnega. ker nam predstavi izjemno nenavadnega človeka. Babi Popuška je beograjski klošar, brezdomec, ki ga, je smrt Che Guevare močno pretresla. Babi je idealist, zvest ideji napredka in nekega boljšega sveta, zato ostane Chejev dvojnik, toda ne z orožjem v roki. Njegova usoda se tragično zaplete v burne študentske dogodke 1968 leta, ki so za Babija »edina« revolucija. Tako je zaokrožena zgodba »o človeku, ki ni imel nikoli fHipolne revolucije«. Kratka vsebina filma BALKAN EKSPRES, ki ga bomo videli v torek. Čas: tik pred drugo svetovno vojno, zadnji dnevi miru pred apnl- skim zlomom 1941. Zgodba nam predstavi skupino potepuških lopovov in njihov » Balkan Ekspres Bend«. Edina skrb teh podgansko in- toniranih žeparjev je. kako naj si v prvih dneh vojnih grozot ohranijo glavo. Liki in njihova -svojstva, dogodki, komične situacije, prizori kaosa, poraza, terorja in strahu se v tragiko- mediji prepletajo med seboj. Toda njeni junaki ljudje z dna, v tem groznem in neusmiljenem času prerastejo svoje, dotlej nepomembne usode in postanejo junaki neke epohe. V sredo bo na sporedu letošnji najuspešnejši film VONJ TELESA. Junak filma je človek našega vsakdana, železničar Bora Markovič, ki si je ustvaril .svoj drugi dom v Ljubljani. Živi .svoje monotono življenje, razpeto med Ljub- ljano in Beogradom. Odnosi z ženo se za- ostrujejo, družina začne razpadati in žena si najde ljubimca. To je znamenje: Bora odide v Beograd in se tam zaposli. Spet je v svojem »ozračju«, poišče si drugo ženo, ki mu kmalu obljubi otroka. Toda .. . Nekakšen Jago med prijatelji zasadi glede otroka dvom v njegovo srce. Bora se znajde na robu obupa in šele uboj prijatelja ga vrne na pot trpljenja. Letošnja predstavitev filmov s skupnim na- slovom Pula po Puh bo končana v četrtek, ko bosta ob 19. in 21. uri predstavi filma NEKAJ VMESNEGA. To je sodobna zgodba o mladi Američanki in njenih sentimentalnih odnosih z dvema Jugoslovanoma. Skozi šest tednov trije junaki, v svetu, polnem protislovij med Vzho- dom in Zahodom išče lastni smisel življenja. Zgodba je postavljena v okolje New Yorka, Beograda. Dubrovnika in Carigrada. Izpoveda je toplo, duhovito in predvsem spontano, želeč razumevati to tudi kot družbeni komentar. Vstopnice lahko rezervirate na telefonsko številko: 773-326. mš NA FESTIVALU BODO VIŽALI Predstavljanje ansamblov, ki bodo letos viža- li na XIV. festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju, gre h koncu. Žal vsi ansambli niso poslali fotografij, debitantov pa tudi v našem arhivu nimamo upodobljenih. Morda bo za njih še prostor v naslednji, festivalski številki Tednika. Tokrat se s fotografij predstavljajo: MEDIJSKI ODMEV iz Zagorja ob Savi so mladi muzikantje, ki se bodo prvič predstavili ptujskemu občinstvu. S svojim igranjem so ugodno presenetili strokovno komisijo na avdi- ciji, upajmo, da jim bo nastop uspel tudi na fe- stivalu. Na festival so se po uspešni avdiciji uvrstili tudi fantje in dekle ansambla TINETA STA- RETA iz Domžal. Vzornik teh fantov je ver- jetno ansambel Franca Miheliča, saj slika tega ansambla visi v prostoru, kjer so se naši debi- tanti fotografirali. Naslednji je ansambel MARJANA OGRINA iz Kranja, ki so nam pred dnevi poslali novo zanimivo ime ansambla. Na festivalu bodo nastopili kot ansambel RŽ. Upamo, da bodo po nastopu otepena žitna stebla z bogato žetvijo. Ansambel GORENJCI iz Radovljice so priznani slovenski ansambel narodnozabavne glasbe. Za Ptuj so posebej zanimivi, saj je to ansambel, ki je kot prvi nastopil na prvem ptuj- skem festivalu in je torej začetnik priljubljenega festivala slovenske domače zabavne glasbe. L Medijski odmev Ansambel Tineta Stareta Ansambel RŽ Gorenjci v narodni noši ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE RAZPISUJE v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami v občinah, kjer bodo organizirana območna srečanja, in v Gradišču v Slovenskih goricah. RS ZSS. RK ZSMS. tednikom Mladina, revijo Antena, časopi.som Kmečki glas in Društvom slovenskih pisateljev: 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Območna srečanja bodo potekala v djvetih krajih v Sloveniji: v Sežani jeseni 1983 v Radovljici jeseni 1983 v Ravnah na Koroškem jeseni 1983 za Dolenjsko jeseni 1983 za Obalo Jeseni 1983 za Štajersko. Prekmurje jeseni 1983 za SV Slovenijo jeseni 1983 za Zasavje jeseni 1983 za Ljubljansko področje jeseni 1983 Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela ,še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih zaključnih republiških sreča- njih pesnikov in pisateljev začetnikov. Posamezni kandidati lahko sodelujejo z literarnimi prispevki v slovenskem jeziku, ki morajo biti napisani s pisalnim strogem. Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezije in dramatike: — črtice, novele, satire, humoreske, romane: — pesmi, epigrame, basni, aforizme; — dramska besedila, dramske prizore, skeče. enodejanke. tragedije, groteske. TV igre. TV nadaljevanke, filmske scenarije, scenarije za proslavo; — kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kultur- nega in družabnega življenja: kritike, eseje, družbeno angažirana razmišljanja. Svoje prispevke pošljite v treh izvodih, označite jih s šifro, ne z vašim pravim imenom. Poslanim tekstom s šifro priložite zapečate- no ovojnico z vašimi podatki, ki naj vsebujejo ime in priimek, točen naslov, izobrazbo. p(.)klic. starost in šifro. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev (območnih srečanj oziroma republiškega srečanja) na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Tri članske žirije (imenoval jih bo organizator območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem sreča- nju. V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje prese- galo organizacijske zmogljivosti gostitelja, si odbor za literarno dejavnost pri ZKOS. upoštevajoč izključno kvaliteto, pridržuje pravice zadnjega izbora. Republiško srečanje za avtorje, ki jih bodo predlagali člani žirij območnih srečanj, bo februarja 1984 v Gradišču v Slovenskih goricah. Prispevke pošljite najkasneje do 18. septembra 1983 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije! Ljubljana. Kidričeva 5. za 12. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Morebitne dodatne informacije dobite na naslovu: ZKO Slovenije. Ljubljana. Kidričeva 5. (tel.: 061—211-828. interna 18). Odbor za literarno dejavnost pn ZKOS IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Jupitru, vrhovnemu rimskemu bogu, so v antiki pogosto posta- vljali zaobljubne in posvetilne kamne na javnih mestih. Dva takšna spomenika sta vzidana tudi v vzhodni steni stolpa proštij- ske cerkve. Prvega, ki ima stopničasto profiliran podstavek, m med _ dvema polstebroma nrav tako s profilacijo obdano napisno polje, je postavil Jupitru 'Depulsorju (tistemu, ki odvrača, odstranjuje — npr. nesrečo) neki Petronij z grškim priimkom Chrvseros. in sicer zaradi nekih sanj (ex visu). Inicialke v zadnji vrstici pa .se čitajo: l(ocus) d(atus) d(ecurionum) d(ccrelo). kar v prostem prevodu pove, daje bil prostor za spomenik odobren / odlokom mestnih mož. Drugi, volivni kamen posvečen Jupitru, najboljšemu in največje- mu, pa je. da bi izpolnil zaobljubo, postavil neki Sex(tus) Val(erius) Nvmphodotus za svoje in za svojega sina zdravje. B. Lamut Rimska kaipna posvečena Jupitru, vzhodna stena stolpa proštijske cerkve. Foto: Vernik 1979. JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (115) Moška in ženska teleta ,,Ze dalj časa me jezi, da naš območni radio tu na vzhodu Slovenije (morebiti je tudi drugod tako) ne ve več, kako se prav reče teletu glede na spol. Ce je bilo tele moškega spola, smo ga na deželi zmeraj imenovali — in še danes ni drugače — junček, v nasprotnem primeru pa telička. Sedaj pa to, kar me je spravilo k Vam: moško tele, žensko tele. Ali bomo podobno rekli tudi moški piščanec — ženski piščanec, moško žrebe — žensko žrebe, moški pujs — ženski pujs, ne nazadnje tudi moško dete — žensko dete. Vam povem, da mi je to prav malo všeč. Kot vidite, tudi nisem prepričana, da delajo prav, ko delajo, kakor delajo, namreč s starimi imeni za to in ono. — Kmetica z M. pri B. ob Savi." Kot navadni uporabniki jezika smo bili tudi mi doslej prepričani, da je moški dojenček deček (manj uradno tudi fantek), ženski pa deklica (manj visoko tudi punčka), kakor nam — upamo — časopisi še zmeraj javljajo iz porodnišnice. Menimo tudi; da pišče pričivka na svet bodisi kot petelinček bodisi kot jarčica; da imajo kobile ali žrebčke ali žrebičke; svinje prašičke ali prašičke, itd. vse do junčkov in teličk, ki jih spravljajo na ta svet krave. To se pravi: Mladiči večjih živali imajo glede na spol samosvoja imena. Enako vidimo tudi pri ustreznih odraslih parih: mož — žena, fant — dekle, teta — stric, tast — tašča, ženin — nevesta, brat — sestra itd. pri človeku; pri živalih pa jelen — košuta, srna — srnjak, mačka — maček, pes — psi- ca, petelin — kura, gosak — gos, racman — raca. Upajmo, da nam tu ,,je- zikovni birokrati" ne bodo začeli polniti ušes z moškim ali ženskim člove- kom, z moškim ali ženskim v zakon stopajočim človekom, z moškim ali ženskim neposrednim potomcem itd. oz. streči z moško ali žensko raco, moškim ali ženskim fazanom ipd., ampak bodo ostali še naprej kar pri mo- ških in ženskah, ženinih in nevestah, sinovih in hčerah, racah in racmanih, fazanih in fazankah itd. Takole bi rekli: Tam, kjer imamo parna poimenovanja po spolu, jih ohranjamo, in sicer tudi pri mladičih. Ce jih za katere živali, kjer je tako razlikovanje potrebno, ni, si ustrezno poimenovanje še zmeraj lahko napravimo po vzorcu tistih, ki jih že imamo v jeziku, nemara: račka — ra- ček, purica — puranček, golobček — golobička .ipd. S tem seveda ni reče- no, da nikoli ne bi smeli govoriti tudi po vzorcu moški ali ženski X; npr. ko gre za govedo, nevtralno poimenovanje za krave, bike, vole, teleta, telice, junice, junce itd. Moško govedo so potem bik, vol, junec, junček; žensko krava, telica, telička, junica itd. Ne iz nevednosti ne iz tehnicistične preproščine jeziku ne jemljimo po- imenovanj ne za posebno ne za splošno. Eno in drugo mu je potrebno in prav ne le zaradi gospodarnega razločevanja, ampak tudi zaradi svojstvene lepote in demokratizma, ki se skrivata v teh dvojnostih za moško in žen- sko, splošno in posebno tudi že pri majhnim bitjih, mladičkih. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. SLIKARSKA KOLONIJA POETOVlO PTUJ , PRIPRAVE NA SLIKARSKO RAZSTAVO Upravni odbor slikarske kolonije ,,Poetovio" Ptuj, ki ga vodi dr. Vladimir Bračič pripravlja slikarsko razstavo XIV. slikarske kolonije. Razstavo bodo odprli v torek, 30. avgusta ob 18. uri v umetniškem pa- viljonu Dušana Kvedra ob Dravi, odprta pa bo do 10. septembra. letos bo svoja dela raz.slavljalo 7 udeležencev lanske XIV. slikarske kolonije in to: Ivan Coba! iz Maribora in njegova hčerka Larisa Čobal. nadalje Štefan Potočnik iz LiuDliane. 1 oso Primožič iz Maribora, Sonja Vončina-Segula iz Sromlje pri Brežicah, Mladen Vukelič-Moro iz Zagreba in Hugo Hogner iz Landshuta na Ba\arskem (ZRN). Kot gosta pa bosta s svojimi deli sodelovala na razstavi domačina akademski slikar Albin Lugarič in akademski kipar Viktor Gojkovič. FF 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 25. avgust 1983 - TEDNIK Dober den! Gnes man jaz malo plača, piše nan Franca izpod klanca. Pa mu prisluhnimo: Zdravo Lujz! Veš, malo moren dlake z jezika strositi. Senjalo se mi je, da mo meli letos milijardo no še več turističnega deviznega priliva. To je dobro, da se bomo malo ufof rešli. Pred por dnevi mi je en dojčland turist, ki je pri nas na morji bija jomra, kak je pri nas vse dorogo. Komer sen mu dopoveda, da man jaz porkrot manjšo pločo od njega no me še neje čista vrag vzeja, če glih me že »cenorastitis« no drugi betegi za želodec no druge dele telesa grobijo, geldtašni pa tak več nibena operacija ne pomaga. Pa za urlaub ga je zanimalo. Kumer sen mu razlolmača, da jaz ven samo to, ke mi na leto pripada 22 dni odsotnosti iz fabrike no moren tiste dneve duma delati. — Was, je reka, jaz pa nazaj — ne vas, hišo delam, da bodo mi lehko tisti, ki koristi/o cele mesce no še več dopusta, po tli na kočico dovek zato nabili, ker že več let nečem na morje iti. Se to mi je reka, da mamo pri nas dobre matema- tičere. Poveda sen mu, da to sploh neje resen, ker pri nas vse računalniki delajo no so v.yegfl namesto ljudi stroji krivi. Tudi cene nam računalniki gor tirajo, iz dneva v den, statistiki pa računajo na drugi stroni minimalno povečanje življenjskih stroškov. Hteja me je prepričati, da je to najbrž tak resen, saj un vsako leto, ko pride na naš plovi Jadran, vidi na cestah iz leta v leto več merdesesov, drekavejov, bermzavejov no drugih luksuznih avtov, no daje pri nas pač tak, da je manjšina državlonov boj bogatih od držove, večina pa si skoro niti peciklov več nede mogla kupiti. Da bi jaz brona načo čast in ponos, sen mu reka: Pje to pa nede držalo. Jaz sen si glih pred por dnevi od sosida sposoda dnarno sipeciklz rezervnim kolom vred kupa. Peneze bon mugvera v jesen, če bom kaj za grozdje no mošt doba. Pozdrovla vas Franca izpod klanca. Zdravo Franca. Pismo sen malo skrajša saj blo predugo. Dobro si prepriča Hanza iz Dojčlanda. Kaj bi se le hršli. Med vojno smo jih pregnali, zdaj pa tudi tak plešejo, kak mi igromo. Mislin na igro A vsenikov no ne na našo gospodarstvo. Srečno, piši kaj. LUJZ , ^ Nova šiviljska delavnica Prve stranke so že našle pot v Potrčevo ulico 1, kjer je Pranja Zivko odprla nov šiviljski salon. Lastnica salona nam je povedala nekaj o svojem delu in kako se je odločila za šiviljstvo. ,,Ko sem pred letom dni prišla na Ptuj, so me stranke že doma iskale, da bi jim kaj zašila, vendar je takrat bilo to zraven službe in otrok precej težko. Tako sem v aprilu začela z urejanjem salona. Dela je bilo precej, potrebno je bilo napeljati elektriko, prebeliti strop, skratka urediti ta prostor. Pretežno smo delali vse sami. Ljudje, ki so hodili mimo, so videli da se renovira, vprašali so, kaj urejamo in tako so prve stranke že prišle. Zaenkrat so večinoma iz Ptuja, ker še nikjer nisem objavila, da odpiram šiviljstvo. Trenutno bom šivala kar sama, če pa vsega le ne bi zmogla, si bom poiskala pomoč. Tudi kroje delam sama, imam pa tudi revije, ki jih s težavo dobim, sploh pa Burdo in Neue Mode. Večkrat pride stranka še brez blaga, takrat ji svetujem kakšna barva bi ji najbolj pristajala in kakšen naj bo kroj za določeno blago. Seveda .se zgodi, da se iz trgovin razočarane vrnejo nazaj, ker blaga, ki ga je iskala ni dobila. Največ težav je s čipkami, s sukancem pa nimam problema, ker ga imam v zalogi. Največ delam kratke hlače, bluze, krila, obleke pa tudi v popravilo vzamem. Trenutno lahko zašijem v dveh dneh, upam pa, da se bodo stranke tako razdelile, čakalna doba ne bo predolga. V šiviljstvu delam že deset let, tako da mi prakse ne manjka in upam, da bodo stranke z mojim delom zadovoljne." Rosvita P. Pričeli z obiranjem hrušk V ponedeljek, 15. avgu.sta so začeli v Emona KK TOZD Sadjarstvo Osojnik z. obiranjem hrušk. Ker imajo nasade različnih sort hrušk, bo trajalo obiranje več kot en mesec. Poleg domačih stalnih delavcev pomagajo pri obiranju tudi učenci in študenti iz Ptuja in okolice. Tako si bodo z delom prislužili nekaj denarja za nakup šolskih potrebščin, saj je šolsko leto pred vrati. Med obiskom v TOZD Sadjarstvo Osojnik sem zvedel, da njihovi nasadi obsegajo 45 ha hrušk, 35 ha jablan, 7 ha visenj, 7 h^ breskev, 16 ha lešnikov in 30 ha vinogradov. V juliju so iz svojih nasadov obrali in v celoti izvozili 85 ton visenj. Toča, ki je klestila 24. in 28. julija je močno prizadela njihove nasade, uničenega ali poškodovanega je več kot 70 odstotkov sadnega pridelka. Po toči so bili prizadeti najboljši nasadi jabolk, breskev in hrušk. Komisija je ocenila škodo v vseh nasadih, vendar pa bo dokončna cena škode znana, ko bo obrano vse sadje in ko bodo lahko videli, koliko je zaradi poškodb od toče odpadlo sadja, predvidenega za izvoz. Nasade so v glavnem imeli zavarovane. Zlatko Novak Gradnja trgovine v KS »Bratje Reš" Ptuj Na 2. seji skupščine KS Bratje Reš Ptuj. ki je bila v četrtek, 11. avgusta smo delegati obravnavali m sprejeli samoupravni sporazum o ureditvi medsebojnih odnosov pri gradnji trgovine v na.selju »Bratje Reš« Ptuj. Krajani KS Bratje Reš smo si v svoj srednjeročni program med drugim zapisali tudi nalogo zgraditi trgovino in za .sovlaganje pri gradnji namenili del zbranega samoprispevka. DO Emona-Merkur Ptuj je pri- pravljena sodelovati kot investitor. Tako bomo skupno zgradili trgovino z živili in raznimi drugimi potrebščinami v velikosti okoli 270 m^ skupne površine. Trgovina bo montažnega tipa in bo stala v neposredni bližini doma krajanov. KS bo za gradnjo zagotovila sredstva v višini 30 % od predračunske vrednosti, ki znaša okoli 8 milijonov din. Zagotovljena bo tudi pomoč investitorju pri zagotavljanju obratnih sredstev za zaloge v trgovini, seveda v skladu z možnostmi. Krajani bomo s prostovoljnim delom uredili okolje, parkirni pro- stor in opravili razna manjša gradbena dela. Z gradnjo trgovine bodo pričeli predvidoma konec avgusta ali v začetku septembra letos in končali konec maja 1984. Akcijski in orga- nizacijski štab v KS poziva vse krajane, da se raznih akcij, ki lx-»do organizirane ob gradnji trgovine, udeležijo v čimvečjem številu, saj bomo na ta način lahko prihranili marsikateri dinar. Sodelovanje KS Bratje Reš v Ptuju in UO Emona-Merkur Ptuj v smislu skupne gradnje in financiranja je menda edini primer v občini Ptuj in celo v Sloveniji. Irena Kovačič Mednarodna folklorna revija v Markovcih v Markovcih na Ptujskem polju slavijo letos 45-letnico delovanja folklorn dejavnosti ter 10 let obstoja pionirske folklorne skupi- ne. Osrednja proslava bo v soboto 27. in nedeljo 28. avgusta 1983 v Markovcih. V soboto bodo ob 19. uri odprli spominsko razstavo o delovanju skupine v tem obdobju, ki je bilo zelo bogato in uspešno. Ob 20. uri pa se bodo v domači kino dvorani predstavili ljudski pevci, godci in plesalci s kmečkimi opravili iz vseh vasi krajevne skupnosti. Nastopili bodo pevci iz Borovec, Prvenc, Sobetincev, Stojnc, Bukove, Nove vasi, Markovec in Zabovec. V nedeljo pa bo ob 14. uri na igrišču TVD Partizana v Markov- cih velika mednarodna folklorna revija. Predstavili se bodo plesalci iz Beltince, Obreza, Dolenc, Ma- ribora, Nedelišča, Kaludre iz SR Srbije, Korene, Cirkovc, Glo- basnice in Železne Kaple. Markov- čani gojijo s področja folklore bratske stike s FS z Kaludre v Srbiji ter pionirsko folklorno skupino iz Železne Kaple iz avstrij. ske Koroške. Zato bo nastop in srečanje teh skupin še toliko bolj prisrčen in vesel. Folklorna dejavnost v Markov- cih in okoliških vaseh je izredno pestra in bogata. Vse to so marljivi delavci s teh področjih znali v teh 45 letih pravilno usmerjati in razgibati. Skupina je opravila v tem obdobju prek 500 nastopov in je poznana ne samo doma, temveč tudi izven naših mejah. Za njeno uspešno delo in poslanstvo pri razvijanju bratskih in tovariških vezi s sosednimi področji se ji bo- mo obdolžili s tem, da se bomo v čimvečjem številu udeležili njiho- vih prireditev ob tem jubileju. OP Člani folklorne skupine iz Markovec na enem od svojih nastopov Foto: Kosi Prizadevanja za izboljšanje poslovanja, več traf o postaj V prvem polletju so v TOZD Elektro Ptuj poslovali z izeubo. To ie že običajno in v skladu z ocenami v slovenskem elektrogospodarstvu. Rdeče StevilKe so zapisale Dlizu v milijonov dinarjev. Vzrokov je več. Med pomembnejšimi je gotovo dejstvo, da je elektrika v Sloveniji redka dobrina in ie pridobivanje draeo. Zato smo zeradili nuklearko v Krškem, katere elektrika pa je zaradi znanih razlogov (vrednost dolarja in obrestne mere) precejdraga, krepko prek prodajne cene. Po di;ugi strani pa je to področje kapitalno zelo visoko intenzivno, saj kar tri četrtine porabljenih sredstev gre za amortizacijo. To sta osnovna zunanja vzroka ob prenizki ceni, ki bi te stroške pokrila in na katera zaposleni praktično nimajo vpliva. Na manjši del stroškov pa lahko vplivajo. Gre predvsem za varčevanje pri materialu. Zato že uporablje- no obnovijo in znova uporabijo. Temu posvečajo vedno več pozorno- sti. Izgube med letom ne pokrivajo, to uredijo, če lahko, ob zaključ- nem računu. Tako je bilo lani in talco bo letos. Lani so izgubo pokrili s sredstvi amortizacije. In ker so med letom znova v izgubi, morajo pokriti tudi tretjino lanske. Vendar poslovanje z izgubo ne sme in ne vpliva na izvedbo programa, na izpolnitev delovnih obveznosti — zagotoviti porabni- kom električno energijo. Zato so več pozornosti namenili vzdrževanju kot Da iskanju večteaa dohodka iz stranskih dejavnosti. Delo na investicijskem področju (izgradnji elektroenergetskih objektov) gre tako kot so planirali, celo bolje. Zato smo v naslovu zapisah več trans- formatorskih postaj. Kaže pa še na bolje, če bodo uspeli zagotoviti še dodatna sredstva in sodelovanje krajevnih skupnosti, lako bi .še letos ali pa takoj v začetku prihodnjega leta zgradili transformatorske postaje in priključne daljnovode v Doliču, Kukavi, Novi vasi pri Markovcih, Jurovcih in Kočicah, morda pa še v Pacinju in Žabjaku. Zaostrene gospodarske, razmere Jim povzročajo težave pri nabavi materiala, vendar ob uporabi demontiranega to premoščajo. Družbeni standard zaposlenih ni boljši kot v drugih organizacijah združenega dela, delavci menijo, da so glede na delovne pogoje (moč- no so izpostavljeni vremenskim razmeram) preslabo nagrajeni. Popre- čni OD je sedaj 14 tisoč dinarjev. Poseben problem je prehrana med delom, saj .se kar tri četrtine delavcev hrani v lastni režiji, s skromnim nadomestilom za fizično delo. Območie dela Je namreč zelo široko (ptujska in ormoška občina ter del SR Hrvatske). K temu Je potrebno dodati tudi prevoze na delo, kar pa rešujejo z organizacijo dela. Leto- vanje urejujejo enotno v okviru elektrogospodarstva, omejitev so le počitniške zmogljivosti. 1. kotar Odkritje spomenika v Novi vasi Na sam praznik občine Ptuj, smo poštah krajani KS Markovci bogatejši za spominsko obeležje padlim kurirjem v NOB, ki so na tem kraju vzdrževali zvezo med levim in desnim bregom reke Drave, kar prav gotovo ni bilo lahko. Spomenik so postavili na pobiido KS in KO ZB, dela pri urejanju in postavitvi pa so zvečina opravili mladi iz Markovec in Nove vasi. Ponedeljkove svečanosti so se udeležili tudi gostje Ljubljane, ki so zastopali združenje slovenskili kurirjev. Predsednik KO ZB je orisal pot in pomen takratnih kurirjev, za potek dogodkov na tem območju med okupacijo. Kot zanimivost naj povem, da so tudi prisostvovali vsi trije še živeči kurirji. Spomenik je v varstvo sprejela KS, za urejenost okolice pa bo skrbela tukajšnja mladina. Besediloin posnetki: Jože Voglar Mladi pri urejanju okolja, kjer so postavili spominsko obeležje. DRAVINJI »POSTRIGLI PERUTI" MAKOLE Kmetijstvo je še vedno osnovni vir preživljanja večine prebivalcev nerazvite krajevne skupnosti Makole. S tega vidika je mogoče oceniti pravi pomen prisotnosti Dravinje v življenju ljudi v tem delu Haloz. Preteklost je z izkušnjami Dravinje neprijetna, saj skorajda ni bilo leta, ko Dravinja ne bi pre- plavila njiv in polja, s težavo obdelanih. Težko je bilo v takih pogojih pričakovati gospodarski napredek in željo ljudi, da bi še naprej obdelovali zemljo. . Tako je bilo vse do pred ne- davnim, ko je vodna skupnost Drava-Mura pričela z regulacijo te reke. Danes so že vidni rezultati, saj je Dravinja v neposredni bliži- ni Makol že regulirana. Prav tako pa so že regulirani posamezni odseki med kraji Poljčane, Makole in Majšperk. Ta korak je bil nujno potreben, saj dolgoročni razvoj KS Makole sloni na kmetijski in živinorejski proizvodnji, za kar pa so potrebne dobre obdelovalne in pašne površine. Brez regulacije Dravinje takšna usmeritev ne bi bila upravičena, sedaj pa je to že resničnost. _ Z ustanovitvijo TOZD releji Makole je v ta kraj posijal tudi žarek težko pričakovane industrije, ki je pomenil tudi zajezitev odhoda mladine v druga industrijska središča. To je še kako pomem- bno, saj so v preteklih letih ugotavljali, da na kmetijah ostajajo samo še ostareli in one- mogli ljudje. S takšnim kadrom pa prav gotovo ne bi bilo mogoče graditi gospodarstva krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti Makole sedaj že ugotavljajo, da se je šte- vilo prebivalstva, predvsem pa mladih ustalilo in da je v prihod- njih letih pričakovati porast števila prebivalcev, ki je bilo precej let doslej v upadanju, s tem pa je upadala tudi gospodarska moč. Današnja podoba središča KS Makole že kaže mlajšo podobo. Pričelo je rasti število novih stano- vanjskih hiš, kar pomeni, da se mladi odločajo ostati v domačem kraju, kjer končno vidijo svojo prihodnost in gospodarsko trd- nosti Opaziti pa je tudi vračanje obrtnne storitve. Sedaj morajo prebivalci te krajevne skupnosti nemalokrat iskati pomoč za obrtne ali druge storitve v drugih krajih od Slovenske Bistrice do Ptuja, za kar porabijo veliko dragocenega časa. Kljub temu, da se KS Makole še ne bo kmalu dvignila iz neraz- vitosti, pa dosežki zadnjih nekaj let potrjujejo, da se tudi krajem ob Dravinji bližajo svetlejši trenutki. Ti se kažejo v prisotnosti indu- strije, regulaciji reke Dravinje in tudi stalni skrbi skupščine občine Slovenska Bistrica, da nerazvitim območjem v svoji občini nudi kar najhitrejši razvoj. Spoznanje, na katerem je mogoče graditi trdnejšo prihodnost pa je, da se vse več mladih odloča svoj življenjski pro- stor poiskati v domačem okolju. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat Regulirana Dravinja, veliki upi v razvoju kmetijstva TOZD Releji Makole. kljub težavam v proizvodnji, veliko pričakovanje industrijskega razvoja za KS Makole. Bogata polja dravinjske doline, v ozadju Makole TEDNIK ~ av^us^ '■983 NAŠI DOPISNIKI - 7 Najdražoj djevojci Kovao sam je u zvije zde . . . A bila je gora od onih kojih sam se klonio. Ljubav prema njoj nije bila >>volim te«. Nama su riječi bile suvišne. Bila je to žena mog života . . . Koja je u sebi nosila moju smrt. Bila je I j epa kao . . . ma bila je I j epa o čovječe. Bio sam zaljubljen i ona me je voljela. Volio sam je više od svega. Volio sam je toliko koliko sam je i mrzio. Bila je . . . Bila je kao rasevjetali vočnjak u punom cvatu Fun snjega, kisa, leda i oluja. Fričala mi je o andjelima, a ja sam zamišljao nju. pričala mi je o demonima, vragu, paklu. crnoj magiji, a opisivala sebe . . . Govorila mi je, da sam lud što je volim, a ja sam .se smijao . . . Fored nje človjek mora da poludi. Govorila je, da sam blesav, da nišam normalan, a ja sam se opet smijao . . . Fa ni jedan normalan čovjek ne bi je ni gledao. Vodio sam je na usamljene hridi da uz gitaru slušamo more, da maštamo uz zalazak sunca in gledamo ptice. A ona je ponjela volkmena, riblju čorbu i dvije slušalice . . . Rekla mi je, da sam šonja jednog jutra na plaži. Kad je nišam htio ljubiti (a nudila je mnogo više). Noč je bila topla, puna mirisa mora i njezinog tijela . . . Tad sam je htio ubiti. . . Htjela me napraviti ljubomornim sa nekim strancem na nudističkoj plaži. . . A ja sum se nasmijao, okrenu se i otišao s nekom crnom u šator Nakom tri dana došla je da me traži.. . Za sastanke s njom ja sam se spremao dugo satima . . . Za šankom u hirtiji preko puta, da bih se posije Iječio danima, cesto sam bio u ohlacima mastao o beskrajnoj ljubavi Ijepoti i nježnosti i peskrajnoj sreči, cd sam se onda sjetio nje . . . i pivo je počelo teči. Bila je kao tamno pivo, črna, mutna, pjenušava, pitka i jako opojna . . . i prokleto privlačna samo je trežnjenje svaki put bilo sve gore i gore. Zbog nje sam mnoge zore dočekao budan i mnoge prodbio sam noči. I sve to zbog nočnih mora i straha da če možda doči, zbog nje sam počeo i piti. . . Ah sam zbog nje i prestao, I to od odna kada mi se umjesto bijelih miševa pojavila ona. Bilo je Ijeto kada mi je donijela narande u bolnicu, po iznenadnoj hladnoči in teškoj opipljivoj tišini, znao sam da je došla. Sreča što sam bio u košulji i da se nišam mogao mrdnuti, jer bi vjerovatno skočio kroz prozor. . . ludnice. Sječam se bilo je veselo ... Cak i moj stari dobri doktor pokušao je da nas smiri Jadnik . . . odnesoše ga i proglasiše neizlječivim. Govorila je, da su svi muškarci pokvarene zvijeri, A mjenjala ih je kao čarape dok se nije zaljubila, da, zaljubila nakom svega ponovo u mene. HONEY, ORB »Izvidač« Zagreb-Trnje Neka mame i tato Fostoje izvjesne mlade dame kojima odlazak na radnu akciju tata i mame brane. i da i m kčerke idu na izlet čak do Ljubljane ne brane! Da se zabavaju na sve strane ne brane.' Da idu u kafane i kradu bogu dane ne brane! Da piju vodku, viski od nane ne brane! Od radnih akcija njihove mame prave melodrame. Čuvaju svoje kčerke za inžinjere, Ijekare i ostale zvijerke. MDB»VEUKO VLAH O VIČ« Himna ORB „Marko Soljič" Ko je s nama pošao taj mora da radi. Zabušante nečemo u našoj brigadi. Ide nastupa ne hoji se rada Marko Soljič udarna brigada. Sretna majka rodila narodnog heroja, čije ime nosi i brigada moja. Ide nastupa Mi smo našoj opčini ohečanje dali da čemo se vratiti pet puta udarni. Ide nastupa . . . Mi smo Hercegovci majka nas je dala. Gradičemo ^aditi za Tita Maršala. Ide nastupa . . . Mi smo Hercegovci koračamo smjelo, čuvačemo Tita i njegovo djelo Ide nastupa . . . ORB ».Marko Soljič« Lističa Narekujte mi Narekujte mi, kje naj hodim in ubogal bom. Narekujte, kaj naj delam in ubogal bom. Narekujete mi, naj ljubim in ljubil bom. Frepustite pa mi, prosim, način, tudi če narekujete ne bom ubogal, toda jaz ljubim, tudi hojo in delo . . . U. F. MDB »Jože Lacko«, Ptuj mi BRIGPDIRJI Izvidač u prirodi Izvidači održavaju svoje aktivnosti u gradovima, ili je najlepše kada cijela četa izade u prirodu na logor ili bivak. Tu se Širi drugarstvo, suječu se nove vještine i upoznaje priroda. Zami- slite mnoštvo mladih lica ozarenih osmjehom . . . spremnih za smijeh, ša- lu, igru ... Baš tako igra. Medutim izvidačka organizacija nije samo igra. Ima mnogo dublji značaj, ili o tome drugi put. Sada izvidački smijeh. Prva dobra stvar je što se u šatorima smjesti najviše po dva izvidača. To se može isplatiti iz dva i više razloga. Glavni razlog, što je noču mnogo zanimljivije spavati u dvoje i da ... hm ... što sam ono htjela reči? Nekam ,,ugodno" provedene nocl po običaju ustajanje, proKieta gimnasdka i stampedo ka obližnjem potoku. Kapljive prskaju uokolo, umjesto umivanja nastaje opče tuširanje. Ja se perem s tvojom četkom za zube, ti uzimaš moj sapun, a ručnika — normalno nema. O doručku uopče nevrijedi pisati. Dovoljne su četiri riječi: ,,Pašteta svuda oko nas?!" Slijedi ono što je karakteristično za izvidače; rasporedivanja zaduženja po vodovi- ma krumpiri, krumpiri i ostale stvarčice. Ipak divno je otiči u šumu (bez pokvarenih misli, molim vas) i družiti se kroz rad. U krugu se sve praši, izvidači ,,rade". U slobodno vrijeme bacaju se ludosti što mislite gdje? Na papir naravno. Nastaju zidne novine. a osim toga slobodno vrijeme ispu- njavaju i izvidačke ljubavi. Slade od najsladeg. Rumeni obrazi kraj vatre, oči svetlucaju, a mlada srca ubrzano kucaju . . . Toliko uzvišenog i div- nog u jednom dahu, na jednom bivku — druženje u prirodi . . . ORB ,.IZVIDAC" Zagreb-Trnje Nekaj zanimivosti v občini Laško in njeni brigadi Občina iz katere prihaja brigada Ilija Badovinac, leži južno od mesta Celja, v dolini reke Savinje. Samo mesto Laško je znano kot turistično zdraviliški kraj. Znano paje tudi po prvovrstnem pivu. ki ga tu varijo že vrsto let. Brigada je bila ustanovljena na pobudo OO ZSMS že leta 1977. ko je prvič sodelovala na republiški delovni akciji Goričko. Ime je dobila po narodnem heroju Iliji Badovincu, komisarju Sercerjeve brigade, ki je padel v naši občini februarja 1944. Brigada seje srečevala s problemom nepopolnosti na akcijah Go- ričko 77. Kobansko 78 in Brkini 79. To je bil edini vzrok, da smo ostali brez najvišjega priznanja akcije, traka akcije. To priznanje nam je uspelo osvojiti šele na RMD Goričko 80. S tem smo si odprh pot na ZMDA Posočje 81, kjer smo prav tako osvojili najvišje priznanje in se celo potegovali za priznanje Veljka Vlahoviča. Lanjsko leto smo sodelovali na RMDA Kobansko, kjer smo dosegli najboljše rezultate akcije. S tem smo si pridobili trak akcije. Na letošnjo akcijo smo se začeli pripravljat že v mesecu maju. Kljub temu. da .smo imeli prijavljenih že okoli 60 brigadirjev, smo na akcijo prišli nepopolni. To pa zaradi nerazumevanja DO za delovne akcije. Čeprav smo nepopolni, zaradi tega naše delo ne bo nič slabše. Z vsemi močmi bomo prispevali k razvitosti teh krajev! Danilo MDB »Ilija Badovinac<( Nekega brigadirskega dne 4.30 Zasliši se: ,,Ura je pol petih. Vstanite." Groza, že spet to prekleto vstajanje. Le kdo sije izmislil, da vstajamo tako zgodaj. Ranokar sem sanjal o dolgem spanju, pa so se sanje predčasno razbile v nič. 4.35 Prekleto. Komaj sem vstal, že moram na fizkulturo. Ze tako mi vse kosti škripljejo, v gla- vi mi bobni kompresor pa moram še migati. Ci- sto polomljen sem prišel nazaj. 5.00 ,,Mirno, Pozdrav zastavi." Poskušam peti, pa se mi izvije iz grla nekakšen sračjemu podoben glas. Pojemo okoH 130 glasno, kar je čudovito slišad. Dobro da ni blizu kakšnih glas- benikov, ker bi jih od tega zadela kap. 6.00 Pripravlja se nevihta. Pa ne deževna, am- pak delovna. Odhajamo na ,,hudičeva polja" garat, nabirat žulje . . . 6.30 Delo, delo, delo . . . Kdo si je izmislil de- lo? Stojim v jarku in gledam, kdaj bo prišel tra- sko, da bom začel krampat. Ze tako imam mili- inn žuljev, pa še naprej delam. 10.00 Balzam. Malica. Jem, čeprav drugače tega ne bi jedel, pa sem tako utrujen, da je vsaka stvar brez okusa. 10.30 Ojoj, ojoj, ojoj. Spet gremo delat. Sicer nekoliko boljše volje, toda samo za trenutek, kmalu se pojavi utrujenost. 13.30 Hura, Konec dela. Tu se mi zazdi, da mi je padla s srca tonska skala. Grebem se, da si pri- dobim sedež v avtobusu, da bom lahko vsaj za nekaj minut zadremal. 14.00 Lakota je naredila svoje. Hitro pojem, da lahko grem spat ali pa v gostilno. 16.00 Krožki se pričenjajo. Grem, bom lahko vsaj malo dremal. 19.30 Spet zbor. Glas je boljši, ker je podma- zan s pivom. Komaj čakam večerje. 20.00 Ležim. Komaj čakam, da ugasnejo luč. 22.30 Na smrt sem utrujen. Ze spim. LEON MDB „Ilija Badovinac" Moja razmišljanja Pričali su mi, da je akcijska ljubav nešto, ne- što divno. Nišam mnogo razmišljala o tome. Prepustila sam sve vremenu, i mislila Sta bude br- ce. Došla sem na akciju. Ponjela me atmosfera koja je vladala medu mladim ljudima. Svi su bili sretni, i svjesni šta ih čeka. Neki od njih možda su mogli biti sada na moru. On je rekao, da je i- pak odlučio posvetiti svojih mjesec dana uz rad, društvo, kramp, lopatu, gitaru. Slušala sam ga i gledala u njegove oči u kojima sam se divila kao u gorskim jezerima . . , ustvari više sam pažnje posvetila gledajuči njega nego . . Kasnije ležeči u krevetu sklopljenih kapaka, njegove oči stalno su bile predamnom. Razmi- šljala sam da lise mogu opirati njegovim čarima, no to je došlo tako polako, nečujno, tako da sam samu sebe pitala da li je moguče da ja koja uvi- jek razmišljam o osječajima, postupcima tako brzo uletim u to što se naziva brigadirska ljubav. Vjerovala sam, da on mene neče niti pogledati, prvi put sam na akciji, i osječam se još uvjek po- malo izgubljeno, no desilo se suprotno. Jedno veče dok sam sjedila sama u travi, i gledala u zvjezdano nebo, prišao je i sjeo pored mene, re- kao je da bi volio da mi može pomoči, da se što brže uklopim u ambijent brigadirskog života. Pričali smo dugo. U jutro me probudio njegov poljubac. To je bio početak. Od tada sve je div- no, pjesma koja nas budi govori mi da je pred nama ješ jedan dan rada, ljubavi, zanosa, sreče. Zajedno jurimo za kubicima zemlje, i nista nije težko. Poslije podne odmorni i zadovoljni za za- jedno provodimo trenutke uživajuči. Želim, da i do kraja akcije, pa i f>oslije nje ostane tako. ORB „IZV1DAC" Zagreb-Trnje „Vječno huči Sutjeska" Ove je godine u organizaciji SI Bosne i Herce- govine održana VII smotra SIJ-a pod nazivom »VJEČNO HUČI SUTJESKA«. Kažemo Sutjeska. a mislimo i znamo: Sutjeska to je i Vučevo. to su i Gornje i Donje Bare, to je Ljubin grob. Borovno, Milin-Klade. Košur. to su deseci drugih rnjesta o koiima Sutjeska vječno huči. Su- tjeska. to je jedna od presudnih bitaka koje je Tito vodio, to je plamen borbe za novu samoupravna socialističku Jugoslaviju. 16.508 palih boraca koji su ugradili svoje živote za naše danas. I za našu Sedmu smotru. Toj. našoj Sutjesci uvjek se iznova vračamo. Da s njom dolgujemo.da nanjenim visovima.gudurama. preplancima in vrletima tražimo i nalazimo izvorišta naše budučnosti. Da joj podarimo dah i odlučnost naše mladosti. 1. sada kada smo se vratih sa Smotre možemo reči Doči čemo opet. i opet. ORB »Izvidač«, Zagreb-Tmje MDA SUHA KRAJINA 83 KRAMPI SE LOMIJO, KAMNI TOPIJO, NAM ODSTOTKI RASTEJO Tako nekako bi lahko opisali in ocenili delo zadnje dni prve dckade na ZMDA Suha krajina. Po manjših porodnih krčih, ki smo jih imeli v prvih dneh akcije, smo se naposled popolnoma ujeli in dosega- mo tudi v drugi dekadi dobre rezultate. Uspe.šni smo tako na trasi, kot popoldne v interesnih dejavnostih. Postali smo udarniki prve dekade. saj smo za nekaj procentov presegli postavljeno normo (126%). Od vseh brigad pa smo se najbolj izkazali na udarniškem dnevu, kjer smo dosegli hvalevrednih 226,9 odstotka. Sicer pa vsak teden delamo na drugem delovišču. Dela so dokaj naporna, posebej težko ie s kopanjem ali zasipavanjem kanalov, saj je teren zelo kamnit in slcalnat. Včasih smo imeli tudi pripombe na vrednotenje del. No, mnenja smo, da seje to le malo popravilo. Vzdušje v brigadi je na zavidljivi ravni. Tudi z ongadirji drugih brigad dobro sodelujemo na srečanjih, kulturnih večerih, ročk koncer- tih, jiredvajajo nam filme, predavanja vseh vrst, neredko se zberemo zvečer ob tabornih ognjih. Tako da nam popoldan res ni nikoli dolg- čas. Končuje se že druga dekada. Brigadirji upamo, da bomo dosegh čim več nagrad, pa četudi nam katere od njih ne bi uspelo dobiti, ni tragedija. Siriisel te oblike prostovoljnega udejstvovanja ni v nagradah in odličnih rezultatih, ampak je mnogo širši. Kljub temu pa smo prepričani, da uspehi ne bodo izostali! Milan Zver Brigadirji MDB Jože Lacko zasipavajo primarni vod na Malih Rebercih Foto: F. Prelog Deževnico iz vodnjaka bo kmalu zamenjala voda iz vodovo- da. Foto: F. Prelog Brigadirji MDB Jože Lacko nesejo razvito cev za primarni vodovod do jaška. Foto: F. Prelog Mislim da Mislim da bi bil za začetek odličen in toplo priporočen začetek, ki .• nima konca \ toda \ vsaka stvar, ki \ ima začetek '\ ima tudi \ konec ali kraj, 1 ugotavljam \ pa i da ima tudi \ začetek \ začetek in j tako tudi \ konec ali kraj. Mislim da i bi bd ' začetek ^ odličen in toplo priporočam '■ konec ali kraj. ' U. F. MDB i Jože Lacko, Ptuj i 8 - NAŠI DOPISNIKI 25, avgust 1983 - TEDNIK 6. KOŠNJA ŽENSK v nedeljo 14. avgusta seje pomerilo 8 domačink, s dov- preCno starostjo nad 50 let. v ko.šnji olave. Po starih ljud- skih običajih so prikazale, kako je potekalo to delo nekoč na kmetih. Po odkosi- tvi je strokovna komisija prisodila prvo mesto Neži Bombek, drugo pa Kristini Toplak, namreč niso ocenje- vah samo hitrosti, ampak tudi kvaUteto odkositve. Spo- red pa so popestrile s petjem pesmi, in kar hitro je minilo nedeljsko popoldne. Tekmo- vanje je letos že <5estič organi- ziralo UD Spuhlja. Besedilo in posnetek: Jože Voglar Tudi v ženski roki kosa ostro in čisto zareže. Moji taborniki Skoraj leto bo minilo, ko .sem snoznala svoje tabornike medvedke in j čebelice (MC), imam namreč ' iz tretiega c 0§ Franc Osojnik. j iNa vsakem vodovem sestavku odknjem v njih nekaj novega, zani- i mivega. Nekateri so bolj živi, klepetavi, drugi spet tihi in zadržani. Spoznavam njihove slabosti in prednosti ter dobre lastnosti, slednje skušam razvijati in krepiti. Včasih me kar prijetno presenetijo s kakšno pripombo ali vprašanjem, MČ so v teh letih 7plr> riadoveHni V nekaterih otrokih bi že lahko zasledil sledove egoizma in hudobije ter drugih grdih lastnosti, a z veseljem ugotavljam, da so moji MC pridni, čeprav včasih malo preveč živi; pošteni in da radi pomagajo. Če bi bili vsi ljudje na svetu takšni, ne bi bilo vojn in raznih drugih nasprotij in razlik kot npr. rasne. Spomnim se nekega vodovega sestanka. S sestro sva se s kolesi odpravili v šolo, v CSUI, kjer hodiva v 2. letnik zdravstvene. Do šole nimava več kot 9 km. Po pouku, ko sva s sestro prišli do koles, sva ugotovili, da so sestri kolo sDustili. Na srečo sva imeli na poniju tlačilko. A ta tlačilka je zanič, tako sva kolo komaj napolnili. Fotem sva se odpeljali na Osojnikovo šolo, kjer sva imeli taborniški sestanek. Ura se je približevala 18., zato smo se postavili v vrsto, se pozdravili in tako končali z vodovirp sestankom. MC so naju pospremili do koles. A groza! Ugotovili sva, da nama je medtem nekdo pobral ventilčke. Tako sva ta dan doživeli že drugo diverzijo na isti objekt. A MC niso <:tau križem rok. Prvi je tekel domov po ventilčke, drugi po tlačilko, tretji nama je ventilčke vstavil, četrti pomagal napolniti kolesa in ponija sta bila pripravljena za ponovno vožnjo. Če ne bi bilo najinih tabornikov, ne vem, kako bi tega dne prišli domov. fonosna sem na svoje MC, saj vem, aa so dobri, da radi pomagajo in niso oblastni, častihlepni in zahtbtni. Takšni mali dogodki ti še dolgo ostanejo v spominu in te navdajajo z lepim občutkom, da si tudi ti prispeval k vzgoji te naše male, mlade bodočnosti. Dani, Mini — taborniški vodnici na OS Franc Osojnik Kvedrov odredi „Prleška bratva '83" Osrednji turistično-kulturni dogodek v ljutomerski občini je vsako le- to tradicionalna jubilejna ,,PRLESKA BRATVA '83". Društvo kmetij- skih inženirjev in tehnikov že 10. (desetič) organizira praznik grozdja in vi- na. Pestra in privlačna turistična prireditev bo v nedelo, 4. septembra 1983 s svečano otvoritvijo in programom ob 15. uri pri vinski kleti „Ljuto- merčan" Ljutomer. Pokrovitelj prireditve je SOZD Slovin Ljubljana. Prireditev bo vodil znani rekreativec Mito Trefalt. V kulturnem programu sodeluje prieški pe- snik Manko Golar, liutomerski oktet, pihalni orkester KUD Ivan Kaučič iz Ljutomera, tokrat prvič tudi pihalni orkester iz bad Radgersburga iz sose- dnje Avstrije, tamburaški orkester iz Ljutomera, ob tem pa seveda veliko humorja. Vnt „»r^r,r^ hn sikozl mcsto Liutomer organizirana povorka s prikazom vinogradniških običajev. Ne bo manjkalo tudi tekmovanj, ineo katere sodi HUSKANJE. Vse obiskovalce bo zabaval narodno-zabavni ansambel Loj- zeta Slaka. Kot vedno bo na razpolago grozdje, mošt, sortna vina, poku- šnja vin, prieške specialitete — krapci in kvasenice ter specialitete na žaru. Za vse obiskovalce bo organiziran tudi ogled vinske kleti s strokovnim vodstvom. SOVRAŽIMO, DA BOMO LAHKO LJUBILI Ko se človek znajde v začaranem krogu, mu besede kar same uhajajo iz ust. Pa na) bodo te besede takšne ah drugačne, se iih oprime, kot odrešilne bilke z vso svojo močjo. Mi. ki smo privekali na svet po II. svet. vojni, ne poznamo strahot in zahrbtnosti vojne. Lahko smo srečni. Srečni zato, ker ne vemo za grenka dejanja, čeprav se človek prav v takšnih ča.sih preoblikuje v pravega, poštenega, skromnega človeka, ki zna ceniti svobodo. Svobodo, za katero je moral marsikaj potrpeti in velikokrat žrtvovati tisto, kar je imel najraje. T;vesnosti Je govoril sedanji predsednik NK Drava Janei Lah. i:LA11 MMJtJ iiiOijiliVil: ifutijA KLUBA DRAVA PTUJ Ptujski ljubitelji nogometa so v petek, 19. avgusta doživeli pravcati nogometni praznik. Nekdanji in sedanji člani nogometna kluba Drava Ptuj so namreč proslavili SOrlediKO svojega delovanja. Stadion je bil p>Ž« Tumišče. četrto mesto je osvojila ekipa OO ZSMS Tumišče. Prve tri ekipe so prejele lepe pokale in diplome; ekipa OO ZSMS Tumišče pa je prejela pokal za fair-play igro in diplomo. Od četrtega mesta so se uvrstile ekipe v naslednjem vrstnem redu: ŠD. Želale; Leskovec; NK Turnišče; Studio — 54; Slovenja vas — 2; Sodnica; Pobrežje—mladi in Tumišče—mladi. Vse to ekipe so prejele tudi priznanja za sodelovanje na turnirju. Najboljši strelec turnirja je bil Branko Zeč iz ekipe Dinamit z 8 goh; kije za ta naslov prejel kurenta in diplomo. Diplomo za najboljše- ga golmana je prejel Alojz Pandur iz ekif>e Slovenja vas — 1. Vsi člani ekip. ki so se uvrstili v nadaljnje drugo kolo, so prejeli značko Trimček. Lepa nedelja in nogomet sta na novo igrišče v KS Tumišče pnvabila vehko obiskovdcev in ljubiteljev malega nogometa. Z. B. Nočni turnir uspel v tem letu praznuje TVD Partizan Markovci 50-letnico svojega obstoja, tako so ob tem jubileju pripravih člani domačega NK veliki turnir v malem nogometu, potekal paje v nočeh 12. in 13. avgusta. Turnirja se je udeležilo 32 ekip iz ptujskega in mariborskega območja. Tako je v petek, odigrala vsaka ekipa po eno igro. kar pa seje zaradi velike udeležbe, zavleko tja do 3. ure zjutraj. V soboto je sledil drugi krog tekmovanja od 18. ure dalje. Po obračunih najmočnejših ekip, so se v zaključni del uvrstile ekipe NK Budina in Struških biserov ter ekipi JLA in NK Markovci. kjer se je pravzaprav pokazalo, kdo je imel največ športne sreče, ter kdo je najboljši. Prvo mesto sije priborila ekipa NK Markovci in tako najbolje proslavila zlati jubilej društva. Drugo mesto so si priborili vojaki iz ptujske vojašnice, tretjo pa ekipa Struških biserov pred eldpo NK Budina. V bodoče naj bi podobne turnirje prirejali vsako leto, saj se je pokazala velika zainteresiranost pa tudi udeležba gledalcev, od tistih najmlajših do starejših, je bila odlična. Torej tumir je nadvse dobro uspel in upajmo, da bodo prihodnji prav tako. Jože Voglar Nočni tumir v malem nogometu Na rokometnem stadionu Drava v Ptuju bo v petek. 26. 8. 1983 s .pričetkom ob 17. uri nočni tumir v malem nogometu. Prijave se sprejemajo na sedežu ZTKO Ptuj (tov. Klarič) vse do pričetka tumirja. Podeljene bodo nagrade v vrednosti 15.000. 10.000 in 5.000 din. Tumir je v okviru 50 letnice NK Drava Ptuj. anc Taborniški izlet Taborniki imamo raziiCne izlete, ki so lahko športnega, informativne- ga ali kulturnega značaja. Moj vod tabornikov oz. medvedkov in čebelk (mc) se imenuje ,,Zvez- da", sestra oa ime ,,Skratec". iNa vodovem sestanku smo se zmenili da bomo v soboto šli na izlet in da se dobimo pri šoli. Povedala sem jim tudi, kako naj se oblečejo in kaj naj še vzamejo s seboj. Sestra pa se je s svojimi dogovorila, da bodo šli pol ure pozneje kot mi. Doma sva pripravili škatle, v katere sva dali liste z vprašanji npr. na- štej vsaj 5 gozdnih živali, ali pa: napiši drugo kitico taborniške himne, ali kaj vse vzamemo s seboj na enodnevni izlet. Prišla je sobota. Ob dogovorjenem času smo se dobili pred šolo, se po taborniško pozdravih, zapeli himno in krenili na pot. Med potjo smo ,.škratom" naslavljali rdeče trakove in škatle z vprašanji, da bi našli cilj (škrati namreč). Ko so tudi Skrad prišli na cilj smo najprej jedli. Potem sva priredili medvedovo tekmovanje. mc so se potrudili, saj so vedeli, da jih čaka na- grada. Tekmovali smo v: skakanje v vrečah, zadevanje v koš, zadevanje v tarčo, pantomima, vlek \t\\ ter fostavljanje snežaka, saj je bila zima in je bilo snega na pretek. Potem so se na pot odpravili naprej ,,Škrati" in nam postavljali trakove in škatle. Ko smo prispeli do šole, smo skupaj pojedli nagrado, se zmenili še za vodov sestanek in veseli odšli domov. Dani, Mini — taborniški vodnici, na 0§ Franc Osojnik Kvedrov odred 10 - ZA RAZVECr^iLO 25. avgust 1983 - TEDNIK TEDNIK — 25. avgust 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 Lepo »ocirana« povorka kmečtdh voz je krenila na pot proti Ojstrovcu. Mladi kmečki par, Nevesta Kristina Fras in ženin Ivan Hauptman sta svojo vlogo odigrala prepričljivo. Nadvse uspel tretji kmečki praznik na Destrniku Tretji kmečki prazr)ik, kije bil minulo nedeljo, 21. avgusta na Destrniku, je potekal v znamenju lepega sončnega dne, vzradošče- ne množice obiskovalcev (okoli 2(XX)), novoustanovljene kmečke todbe na pihala, kmečke poroke, i ni bila ta »zaresna« itd. Tretji kmečki praznik se je začel pravzaprav že v zgodnjih jutranjih uran čudovite nedelje, ko je z udarnimi koračnicami krenila na pot po naseljih in zaselkih desterniške krajevne skupnosti kmečka godba na pihala, budila domačine in jih vabila na popoldansko priredi- tev. In treba je reči, da ne zaman. Kmečka godba, kije bila ustano- vljena letošnjo pomlad na pobu- do predsednika Turističnega društva Desternik Otmarja Si- moniča, je prvi javni nastop imenitno izvedla. Čeprav je bil uradni začetek prireditve naja- vljen za štirinajsto uro, se je že pred tem, kljub pripekajočemu soncu nabralo na prizorišču pre- cejšnje število obiskovalcev od tu in tam. Že nekaj po drugi uri, je konferansje — duhoviti Feliks Majerič, najavil začetek progra- ma. Presenetljivo! Presenetljivo namreč zato, ker se na vseh ostalih tovrstnih prireditvah si- rom ptujske občine, programi redno začno z nekaj urno zamu- do, kar pri tistih, ki še poznajo na uro, vzbuja upravičeno nejevo- ljo. Desternik je torej častna izjema! Popoldanski del je s pozdrav- nim govorom — bolj v šaljivem tonu kot resnem — začel pred- sednik Turističnega društva Ot- mar Simonič, nadaljevala pa kmečka godba na pihala, ki se tega dne — tako se je vsaj zdelo — nikakor ni mogla ločiti od svojih instrumentov. Toda Turi- stično društvo Desternik je po- skrbelo še za druga presenečenja. Poleg že tradicionalno nastopajo- čih terilj in predic. so tokrat radovednim obiskovalcem poka- zali umetnost svojega dela moj- stri nekaterih, v preteklosti zelo čislanih vaških obrti: sodar, ko- lar, čevljar in korpopletar. Nek- daj vsakdanja, prepotrebna obrt- na dejavnost v skoraj sleherni vasi, danes.....turistična atrak- cija. Višek programa naj bi predsta- vljal prikaz kmečke poroke s prihodom po nevesto. Toda tre- ba je povedati, da zaradi preveh- ke vneme nekaterih preveč rado- vednih gledalcev,nagnetenih pred vrata nevestine hiše, sicer dobro zastavljena igra gostuvanjcev, nikakor ni mogla priti do izraza in prave veljave. Gledalci so oko i gostuvanjcev kratkomalo sklenili tako tesen obroč, da se le ti še gibati niso mogli prav, kaj še le igrati vsak svojo vlogo. Vsi napori organizatorja, da bi ura- zumil preveč vnete, so bili docela zaman. Lepo je. da se ljudje, zlasti mlajši, zanimajo za običaje, za našo preteklost, vendar bi pri tem ne smeli pozabiti na obzir- nost do nastopajočih in tistih »od zadaj«. Končno se je mlademu paru, nevesti Kristini Fras iz Gočove, ženinu Ivanu Hauptmanu iz Vintarovec ter gostuvanjcem z nepogrešljivima muzikantoma na čelu, le posrečilo izzviti se iz gruče radovednežev in priti do lepo »ociranih« kmečkih vozov s pravo konjsko vprego. Ob vese- lem vriskanju gostuvanjcev in poskočnih vižah. ki sta jih ubira- la muzikanta, je povorka krenila k »zdavanju« (pa ne pravemu) in sicer kar na" Ojstrovec. Na ravnimi pod njim se je povorka lepo okrašenih kmečkih voz obrnila in krenila nazaj proti prizorišču, toda le do vrha Oi- strovca. kjer sta jih pričakala Mirko in Marta Simonič. S polnimi litri dobrega vina v rokah, sta tako kot se to na kmetih >>šika«, prišleke pogostila, jima zaželela dobrega počutja, mladima pa veliko sreče. Čeprav igra, vendar lepa, človeško topla in prisrčna. Ob koncu programa je tajnik Občinske turistične zveze Ptuj Tone Purg, podelil priznanja za lepo urejeno okolje devetim gospodinjstvom in osnovni šoli ter dvema usmerjenima kmetija- ma za vzorno urejeno dvorišče. Z organizacijo tretjega kme- čkega praznika se je Turistično društvo Desternik — najmlajše v občini — ponovno potrdilo. Besedilo in foto: I. C. V Ptujskih toplicah izbrali miss toplesa Minulo nedeljo, 21. avgusta je v Ptujskih toplicah ob lepem sončnem vremenu končno le uspela zabavna prireditev, na" kateri so med drugim izvolili miss toplesa. Prek 3.000 kopalcev in slučajnih obiskovalcev se je zbralo pred odrom, na katerem je staro in mlado najprej zabaval humorist Jaka Sraufciger. Za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli tudi člani vokalno instrumentalne skupine Karamela iz Kopra, pevka Tatjana Dremelj in Aerobična dekleta iz Maribora. Vrhunec je prireditev dosegla, ko se je na odru predstavilo sedem deklet ,,zgoraj brez" iz raznih krajev Jugoslavije. Šestčlanska ekipa ,,prekaljenih" Ptujčanov, ki je sestavljala ,,strokovno" komisijo, je imela precej dela, preden se je dogovorila za prve tri najboljše, oziroma najlepše. Prvo mesto in s tem naziv miss toplesa so prisodili 18-letni dijakinji iz Portoroža, Nadi del Conti. Druga je bila Biserka Dimič iz Osjcka, tretja pa Lizika §ket iz Poljčan. Mikavne so bile tudi nagrade za obiskovalce, ki so jih izžrebali med prireditvijo. Izlet v Benetke in Trst — brez depozita seveda, je najbolj razveselil srečneža. Sicer pa je prireditev v celoti vzeto dobro uspela. M. Ozmec Prva tri najlepša dekleta z Jakom Šraufcigerjem med razglasitvijo, (foto: M. Ozmec) POTROŠNIKI IN MIP v soboto. 27. avgusta, bo pred Mipovo Blagov-; nico v Ptuju spet veselo. Na drugem srečanju se, bodo zbrah vsi Mipovi delavci in potrošniki, da bi; se še bolje spoznali in se skupaj poveseliU. V' Mercator Izbiri Panoniji so se za takšna srečanja odločih, ko so nehali prirejati tradicionalne trgov- ske plese. Ugotovili so namreč, daje njihov kolek-; tiv tako velik, da za vse zaposlene in za potrošnike, ] ki so želeli na ples, nikjer v Ptuju in bližnji okolici.; ni na voljo dovolj velike dvorane. Zato so se lani i prvič odločili za srečanje na prostem in sklenili, da DO postalo tradicionalno. Letos ne nameravajo prirediti modne revije, saj jesenske kolekcije še ni v trgovinah, poletje paje že za nami. Tudi kakšnega drugega programa ne bodo imeli, le jedačo in pijačo bo moč dobiti po zmernih cenah, pa tudi za ples bodo poskrbeli. Seveda vabijo vse potrošnike, da se udeležijo sobotnega srečanja in želijo, da bi se vsi dobro zabavali. N.D. Šesti turnir bratskih občin Podravki Člani rokometnega kluba Drava so v soboto v počastitev praznika občine Ptuj in v okviru prireditev letošnjih srečanj Bratstva in prija- teljstva izvedli tradicionalni turnir ženskih ekip. Pokroviteljstvo je prevzel občmski svet ZSS Ptuj, turnir pa so omogočili izvršni svet skupščme občine, garnizija Dušana Kvedra-Tomaža, ZTKO, KS Du- šan Kveder Emona-Merkur in kolektiv Ivana (Jomilška. Svečana otvoritev je bila v vojašnici Dušana Kvedra, kjer je nato igrala prva skupina, druga pa na stadionu Drava. V vojašnici so bili doseženi naslednji izidi: Pola- na — Podravka 10:21, Zagorac — Polana 6:18 in Podravka — Zago- rac 28:8. Rezultati druge skupine: Zrinski — VIS 17:7, VIS — Drava 22:9 in Zrinski — Drava 28:10. Popoldan so bila na rokomet- nem stadionu finalna srečanja za posamezna mesta. V srečanju za peto mesto je mlada ptujska ekipa s 17:12 premagala Zagorac iz Krapine, za tem pa je bila ekipa VIS iz Varaždina le za zadetek boljša od Polane iz lendavske ob- čine, rezultat je bil 20:19. Najbolj- .še srečanje je bila odločitev o zmagovalcu šestega turnirja. Pomerili sta se ekipi iz 1. B zvezne lige Zrinski iz Cakovca in Podrav- ka iz Koprivnice. Bolj izkušene igralke iz Koprivnice so šele v zaključku zlomile čvrsti odpor no- vink v prvi B ligi, rezultat je bil 21:17 (10:6). Srečanja so vodili zvezni sodniki iz Maribora Štoger, Grame, Vogme in Ogner. V začetku srečanja Drava — Za- gorac se je od osemletnega aktiv- nega in zelo uspešnega igranja za RK Drava poslovila vratarka Dar- ja Sitsenfraj, ki je izredno veliko prispevala k razvoju in uspehom ptujskega ženskega rokometa. Turnir je bil odlično pripravljen in izpeljan. 1. kotar S srečanja Zagorac — Podravka v vojašnici, kjer so se izkazali z odlično organizacijo (foto M. Ozmec) ORNA KRONIKA v tednu od 15. do vključno 22. avgusta so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali le v treh lažjih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili dve lažji telesni poškodbi, na vozilih pa so ocenili materialno škodo le za okoli 9.500 dinarjev. Vzroki nesreč so bili neorimerna hitrost in nenadno zavijanje. — OM HUDO RANJEN SOPOTNIK V petek, 19. avgusta nekaj po 16. uri je voznik osebnega av- tomobila Srečko Kokot iz Go- renjskega vrha 24 pri Zavrču na magistralni cesti v Hajdošah trčil v zadnji del osebnega avtomobila, ki ga je vozil Janez Kmetec iz Haj- doš. Pri trčenju je bil sopotnik v osebnem avtomobilu, soimenjak voznika Srečko Kokot iz Zavrča 25 težje ranjen. OGENJ NA GOSPODARSKEM POSLOPJU V soboto zvečer, 20. avgusta okoli 20. ure je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Alojza Sagadina v Prepoljah 81. Zgorelo je ostrešje, slama, koruza, nekaj rezanega lesa, uničenih je tudi 25 vreč cementa in nekaj drugega ma- teriala. Škodo cenijo na okoli pol milijona novih dinarjev. TALINA GA JE OPEKLA V TGA Boris Kidrič se je v sre- do, 17. avgusta zgodila težja de- lovna nezgoda. Delavec iz TOZD Proizvodnja aluminija Franc Arnuš iz Obreza pri Središču je v elektrocelici zategoval sponke anodnih prevodnikov. Pri delu mu je spodrsnilo in je z levo nogo stopil na skorjo taline, ki se je vdrla. Pod skorjo je bila še žareča talina do 950 stopinj C, zato je razumljivo, da se je Franc Arnuš hudo opekel. — u ^Kemični čistilci imamo velike probleme..." v Ptuju se s kemičnim čišče- njem ukvarjajo trije zasebniki. Imamo pa tuai eno zbiralnico, ki pošilja zorano obleko v maribor- sko čistilnico. Letos 5. septembra bo 16 let od odpiitja kemične čistilnice Vikto- cije Segula. Po letih je tovarišica Segulova najstarejša »čistilka«. Vse do lani kemično čistilstvo ni imelo problemov, vsaj ne večjih. Danes pa je problemov iz dneva v dan več.. Daleč največji so kemikalije. Cisti se z uvoženimi čistilnimi sredstvi, domačih ni, zato si je potrebno pridobiti devize. Te pa se običajno plačajo po višji ceni od uradne. Tudi stroji, s katerimi čistijo, so uvože- ni. Za enega je potrebno odšteti milijon dinarjev. »Prihodnje leto grem v pokoj in skrbi me, kako bo z obrtjo naprej; prevzel jo bo sin. Kemič- no čiStUstvo je dejavnost, pri kateri se v resnici malo zasluži. Delamo s čistili, ki so draga in z energijo, ki tudi ni poceni. Na porabo ne moreš vplivati. Poseben problem so cene, ki so pri nas za 40 odstotkov nižje od ljubljanskih, čeprav mi mnogo težje pridemo do repromateria- lov, kot Ljubljančani, ki jih je več in so tudi boljše organizirani. Predlog za spremembo cene smo že dali. Pričakujemo tudi določeno pomoč od sekcije čistil- cev pri zvezi obrtnih združenj Slovenije; ustrezno pomoč pa imamo tudi od obrtnega združe- nja Ptuj. Letos je stanje zelo zaskrblju- joče. Moram povedati, da zadnje akontacije nisem mogla v celoti plačati.« je sklenila svoje razmišl- janje Viktorija Segula. MG osebna kronika RODILE SO: Marija Petrovič. Ptuj. Ul. Bori- sa Kraigherja 26 — Klavdijo, Marija Vrečar, Hardek 40/c — dečka, Marta Kukovec. Lasigov- ci 10 — deklico. Cvetka Habja- nič. Hermanci 19 — Uroša, Silva Majar. Loperšice 45 — deklico. Jerica Golob. Prvenci 1/b — deklico. Jožica Klep. Zg. Pristava 34/a — dečka. Angela Zupanič, Ptuj. Zgečeva 4 — Majo. Zora Stočko, Gradišča 51 — dečka. Renata Horvat. Ptuj. Tomšičeva 42 — dečka. Marija Šegula, Vitomarci 29 — dekhco, Marija Lubšina Tušek — Ivana, Silva Lešnik. Gorca 46 — Vanja. Marija Hronek. Placar 14 — deklico. Matilda Gajšt, Podlože 43 — dečka. Ivana Erhatič, Borovci 55/b — dve deklici, Dominika Sodeč. Formin 38 — Janjo. Silva Podgorelec. Ptuj. Kvedrova 3 — deklico, Franči- ška Primožič. Prerad 52/a — Danijela. Ivanka Žgeč. Strelci 8 — dečka. Jožefa Jurgec. Pristava 30 — Bogdana, Ivanka Kram- bei^er. Biš 44 — deklico. POROKE: Davorin Zorič. Rečica 5/a in Darinka Haklin. Zlatar Bistri- ca. Franc Holc. Zagorci 81 in Katarina Zemljič. Zagorci 81, Milan Žumbra, Pohorje 13 in Antonija Stojnšek, Nadole 12. Ivan Lovrenčič. Drbetinci 23 in Rozina Rojs. Drbetinci 10, Du- šan L>»ucman. Pragersko 160 in Metka Kovačič. Cirkovce 43, Darko Lozinšek. Sedlašek 37 in Danica Hrnec, Sp. Gruškovje 21, Franc Niderl, Juršinci 50 in Marija Švarc, Moravci v Slov. goricah 61, Mladen Kumek, Lovrečan, Ive Andriča 20 in Nada Belšak, Pestike 9, Milan Kurež. Gorca 1 in Ana Vidovič, Dravinjski vrh 55, Milan Kozel, Gradi.šča 132 in Marija Orlač. Gradišča 132, Aleksander Solov- jev, Ptuj, Potrčeva 48 in Silva Pi.šek. Ptuj. Potrčeva 48. Drago Šumah. Leše 13 in Alenka Pla- ninšič. Podvelka 42. Anton Pa- uko. Vintarovci 12 in Jožica Potočnik. Jiršovci 47. Branko Anželj. Ptuj. Hrvatski trg 5 in Mira Sužnik. Ptuj. Bezjakova 14, Jožef Žmauc. Gradišča 80 in Nada Žuna, Ptuj. Lackova 8. UMRLI SO: Amalija Prigl, Budina 18, roj. 1904. umrla 18. 8. 1983. Jožef Balažek. Trnovci 35, roj. 1919. umrl 18. 8. 1983. Katarina Hren, Kungota pri Ptuju 60, roj. 1913. umrla 20. 8. 1983, Martin Skle- dar. Apače 52. roj. 1922. umrl 20. 8. 1983. Antonija Kmet. Podvinci 31. roj. 1901. umrla 20. 8. 1983. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični ure- dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji; Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Ure- dništvo m uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 m 771-226. Celoletna oaročnioa zaaša 45Q di- narjev, za tujino 1.125 dinar- jev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.