Str. -6 ,S LOVE N K-A" Št. 18 Višje dekliške šole.*) Spisala Danica. Die Cultar der Intelligenz nach allen Richtungen ist nicht zu. ta- deln, aber sie darf nicht das höchste, nicht das letzte Ziel sein. Auf Tüchtigkeit im Berufe, Charakter im Leben, darauf — und darauf allein kommt zuletzt alles an. Friedrich Wilhelm III. Še pred nedavnim časom je bilo obče razširjeno mnenje, da ženski popolnem zadostuje, če zna le neko- liko citati, pisati in računati. Na daljno izobrazbo njene inteligence še nihče mislil ni. No, to se je hvala Bogu v novejšem času izpremenilo. Vsaj merodajui faktorji so dandanes prepričani, da treba tudi ženski vsestranske duševne izobrazbe, če prav se nahajajo v kompaktni masi ljudstva — da celo ženstva samega dostikrat še prav srednjeveški nazori. — Spoznalo se je, da more le inte- ligentna, omikana mati vzgojiti inteligentne otroke, da je le od žene, in le od žene same odvisen značaj obitelji. Mož fin in naobražen, vezan na prosto in nevedno žensko bode imel tudi prosto obitelj. Nasprotno pa bode vedela fina, inteligentna žena dati svoji obitelji vedno tudi fino izobrazbo, naj si bode njen mož tudi neomikanec, suV rovež. Zato je pa v povzdigo splošne omike tudi neob- hodno potrebno, da se probudi ženstvo iz nevednosti, iz apatije, v koji je dremalo stoletja in stoletja. V to svrho so se dekliške šole že zdatno zboljšale. Snovale so se in snujejo se še vedno tako zvane višje dekliške šole. Saj že skoraj ni večjega mesta, ki se ne bi ponašalo s takim zavodom. Na videz je to res prav lepo in mora vsakega prijatelja napredka tudi srčno veseliti Trezni in kritični opazovalec pa bode kmalo spoznal, da je na zunanje lepo rudeče jabolko v sredini piskavo. Navadno se trdi, da višja dekliška šola nima na- mena vzgajati za kak poklic; ona hoče podati deklicam le splošne omike. Prosim le malo pozornosti in spoznati mora vsakdo, da je to zmota, in baš ta zmota je kriva, da zgrešijo vse te šole svoj pravi namen. Matere, ki po- *) S tem spisom se sicer ne vjemamo povsem, vender pri- znavamo, da je v njem mnogo zdravih misli. (Op. ur.) ¦ , st. 18 „S L O VE N K A" $tr. 7 žiljaje svoje hčerke v višjo dekliško šolo, pač ne mislijo, da si bodo morale s kakim praktičnim poklicom služiti vsakdanjega kruha, pač pa upa vsaka mati, videti svojo hčer nekdaj kot gospodinjo in — mater. Ali pa ni to tudi poklic in sicer poklic, za kojega je ženska že od narave same izbrana in določena ? In k temu poklicu bi morale baš vzgajati višje dekliške šole. A vendar ne misli nihče pri vzgoji na ta važni faktor ; da, skoraj bi rekla, da se bojijo deklicam govoriti o gospodinjskih in mate- rinih dolžnostih, ker bi bilo to — nemoralno. Oglejmo si tedaj delovanje teh šol nekoliko natanj- čneje. Učni načrt je pač jako mnogostransk. Učijo se tukaj vsi možni in nemožni predmeti : besedici se v vseh modernih jezikih, toda vse se dogaja nekako površno, brez vse resnobe, no, saj so same deklice, kojim ni treba vglobiti se v resne študije. Samo da imajo površni pojem o vedah, da jim ni treba do cela molčati, če se sproži v društvu kedaj kako znanstveno vprašanje. Da se pa pospešuje s to površnostjo plitvost značaja, da se pospe- šuje lahkomiselnost in vihravost, h koji je ženski spol itak le preveč nagnjen, tega ne pomisli nobeden naših slavnih pedagogov. Da, še celo disciplina se dostikrat po- polnem zanemarja, meneč, da je pri deklicah prav odveč. Saj lahko opazujemo učitelje srednjih šol, pred kojimi v gimnaziji ali na realki vse trepeče ; ko stopijo v de- kliško šolo, pa še svoje lastne besede ne slišijo, tak nemir je v razredu. A oni to hladnokrvno poslušajo — saj so tu le pri deklicah ! ,Šola brez discipline mi je mlin brez vode", pravi Komenski. Prav taki mlini so v obče naše dekliške šole. A kaj je posledica tega ? Deklice zapuščajo šolo, z raznovrstnim znanjem brez vsega reda, brez vse si- steme, kojega ne vedo nikjer in nikdar porabiti, in ko- jega navadno tudi pozabijo, kakor hitro so se zaprle šolska vrata za njimi. Njihov duh je ostal plitev in ne- dostopen višjemu duševnemu užitku, a značaj, ki se jim ni mogel izvežbati v tej neredni šoli, se jim tudi pozneje v življenji ne vtrdi. Pred seboj vidimo pravo moderno damo, ki išče ves svoj blagor le v lepih oblekah, v na- kitih in zabavah. Koliko bolje bi pač bilo, da se tudi v dekliških šolah resno in temeljito podučuje, da se i red strogo vzdržuje ! Kaj nam pa hasne tolika obilica predmetov," a obdelanih tako površno ! Poslušajmo rajši kaj pravi slavni pedagog Diesterweg : Es fruchtet mehr, einen und den- selben Gegenstand von zehn Seiten anzusehen, als zehn verschiedene Gegenstände von einer Seite. Nicht in der Summe des Wissens liegt die Bildung, sondern in der vollständigen Durchschauung und fertigen Handhabung alles dessen, was man weiss. Te besede naj bi se uva- ževale tudi v dekliških šolah. Povdarjala sem uže, da deklice, obiskujoče višje dekliške šole, navadno ne mislijo na poklic, s kojim bi se prehranjevale. Dovršivšim svoje „studije" jim je jedina zadaća čakati — moža. K večjemu, da.se uči ta ali ona, ki še ni preveč »vzvišena" za to, kuhati in zdaj misli, da je popolnem pripravljena za spolnjevanje vseh težavnih dolžnosti gospodinje in matere. — Kako pravi Stritar ? „Lepa, imenitna, a tudi težavna je naloga zakonske,žene. Blagor možu, kateremu je sreča nakloiiila. dobro ženo, katera izpolnjuje svoje dolžnosti, kakor on svoje, lajša in slajša mu življenje, gladi mu življenja pota, če n^ii jih tudi s cveticami ne nasiplje". A kako malo sposollne so naše zakonske kandidatinje za ta posel ! Večina deklet stopi v zakonski stan, a nima ne pojma o svetosti 1h važnosti materinstva, o reji in vzgoji otrok. Seveda, saj se smatra že imenovanje takih stvari vpričo mladih deklet za nemoralno. In vendar hočejo postati vse soprog« ma- tere. Nikomur ne bode pač prišlo na um rediti žiViho, če nima nobenega pojma o živinski reji, vsakdo se "boji materijalne škode ter poizveduje, še predno prične s tru- dapolnim delom. Ali deco odrejati in vzgajati se upa vsakdo, brez vsake priprave. Ali res ne veste, matere, koliko dolžnosti vam naklada rojstvo nežnega bitja, da se lotite s tako naivno nevednostjo svoje žadače? Pač res, za vsak stan se zahtevajo izurjene podučene moči, le matere tavajo po temi ter se priuče še le polagoma v praksi na škodo svoje lastne dece. Komu pa naj bi šlo, poučevati deklice o dolžnostih svojega prihodnjega poklica ? Gotovo le višjim dekliškim šolam. Zakaj bi se pa ne določile v višjih razredih - - seveda le v višjih — ure, v kojih bi se razpravljalo o teh velevažnih stvareh ? Naj bi se vendar enkrat spoznalo, da vednost sama ob sebi še ni nemoralna. Sicer pa tudi ne umejem, kaj bi bilo tako nedostojnega, govoriti z mladim dekletom o postrežbi malega deteta, ki je vendar še zgolj nedolžnost in čistost. Sploh se mi pa vidi vsakako bolj moralno, če govori zrela, resna učite- ljica s svojimi učenkami v dostojni obliki o tajnostih človeškega rojstva, nego pa če proizvedujejo same med seboj na način, ki ne zadostuje vedno potrebni dostoj- nosti, a proizvedujejo gotovo ! Posledice takega skrivnega proizvedovanja od malo kompetentne strani bodo umevne vsakemu psihologu. Kako lahko si izbriše na ta način nežni metuljček prašek s kril ! A kedo je temu kriv ? Nihče drugi nego ta nesramna premod ost, ki gleda le na zunanjo obliko, a za to, kar se dogaja na skritem, se dalje ne briga. Dovoljeno je vse, samo da ni očito! In to imenujejo dandanes moralnost ! Moj nasvet je tedaj ta. Določile naj bi se ure, v kojih bi se predavalo tudi o psihologiji, zlasti otroški, o pedagogiki in specijelno o domači vzgoji. Združil naj bi se z dekliško šolo tudi otroški vrt, da bi imele deklice priliko tudi praktično občevati z otročiči. Razpravljalo naj bi se pa tudi nekoliko več kakor je obično o ženski anatomiji, o higijeni, o otroški reji i. t. d. Da bi morala take predmete poučevati le ženska, je samo ob sebi umevno, »amo na ta način bi nam višje dekliške šole vzgajale deklice, vsestransko omikane, a tudi v vsem sposobne za njihov prihodnji poklic kot skrbne matere in soproge. Če bode nadalje skrbela šola z resnobno vsestransko obravnavo raznih šolskih predmetov za trdno znanstveho podlago, na koji si učenke lahko same popolnjujejo svojo izobrazbo, če bode vzbujala v teh učenkah ljubezen do duševnega delovanja, če jih bode vedela prepričati, da Str. ,S L O V E N K A* Št. 18 smoter človeškega življenja ne tiči v svilnatih krilih in zlatem nakitu, marveč v marljivem delovanju sploh, naj si bode že kot mati v svoji obitelji ali pa v kakem drugem poklicu, potem se izgubi tudi tista bezbrižnost in vihravost iz ženskega značaja, kojo — žal — danes še tolikokrat opazujemo. Pa tudi stan starih devic, dan- danes toli zaničevan, ne bode več strašilo našemu žen- stvu, če bodo spoznale, da ženska, ki se ni omožila, še ni zgrešila smoter svojega življenja. — Žena bode po- stala vredna vrstnica in tovarišica značajnemu in omika- nemu možu. (Opozarjam tukaj cenjene svoje čitateljice in čita- telje, da s tem spisom nikakor ne nameravam kreniti ljubljanske v. d. šole, koje delovanja še nisem imela prav nobene prilike opazovati. Govorila sem tu-le po vsem splošno.)