SEZONA 1921/22 ŠTEVILKA 14 IVAvPOTlf - IZDAIA UPRAVA NA' RODNEBA ELEDALIUA VIJUBIIANIUREIA MllAN PUGEIJ' CENA 2 D. ' . Spored za 14. teden. Drama Sreda, 4. januarja — Peterčkove poslednje sanje. C Četrtek, 5. januarja — Roza Berndova. D Petek, 6. januarja, ob treh popoldne. — Peterčkove poslednje sanje. Izven. Petek, 6. januarja, ob osmih zvečer. — Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven. Sobota, 7. januarja — Borba. E Nedelja, 8. januarja, ob treh popoldne. — Peterčkove poslednje sanje. Izven. Nedelja, 8. januarja, ob osmih zvečer. — Roza Berndova. Izven. Poned., 9. januarja — Pampeliška. B Torek, 10. januarja — Zaprto. Opera Sreda, 4. januarja — Werther. A Četrtek, 5. januarja — Faust. V prid Udruženju gledaliških igralcev. Izven, etek, 6. januarja — Rigoletto. Izven. _ °bota, 7. januarja — Evangeljnik. B edelja, 8. januarja — Faust. Izven. p0ned., 9. januarja — Zaprto. 10. januarja — Boris Godunov. C T°rek, Začetek ob 8. Konec ob 11. Peterčkove poslednje sanje Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. Režiser: O. ŠEST. I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka. Peterček..........................................gna Vera Danilova. Babica.............................................ga Juvanova. Berač l n » i Čarodej Grča I....................................‘S- ece • Mamica..................................... ... ga Wintrova. Mesec, princ lazurnih dalj.........................g. Lipah. Jezušček, Marija, sv. Jožef. II. Pri kralju Matjažu, Peterček.................. Čarodej Grča .... Mesec, princ lazurnih dalj Mamica.................... Kralj Matjaž.............. Kraljica Alenka . . . Kraljična Alenčica . . Poveljnik telesne straže Prvi vojščak . Drugi vojščak Tretji vojščak Vratar . . . Glasnik . . Matjaževi vojščaki in vitezi, III. Sveta noč v gozdu Peterček............................................ Čarodej Grča........................................ Mesec............................................... Mamica.............................................. Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih .... Čarodejka Bukva..................................... Meglica-Krasotica................................... Palček-Strahopetček................................. Jezušček ........................................... Marija........................... Sv. Jožef . . ................................ Gašper, 1 J..................... Miha; / Sv. trije kralji <................. Baltazar, j |..................... Angeli, Palčki, Palčice, gozdno prebivalstvo IV. Jezušček odpelje Peterčka k mamici. Peterček............................................gna Vera Danilova. Mamica..............................................ga Wintrova. Berač...............................................g. Peček. Babica..............................................ga Juvanova. Bog Oče, Jezušček, Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavž« svetniki, angeli. gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Wintrova. g. Danilo. ga Avgusta Danilova, gna Mira Danilova, g. Železnik, g. Kralj, g. Subelj. g. Strniša, g. Drenovec, g. Bitenc, paži. gna Vera Danilova, g. Peček, g. Lipah, ga Wintrova. g. Gregorin, gna ,Rakarjeva. ga Saričeva. gna Gorupova. * * * * * * * * v. Daneš. g. Šest. g. Gaberščik. drevesa, živali itd. — 2 — Začetek ob 8. Konec po 11. ROZA BERNDOVA Igrokaz v petih dejanjih. Spisal G. Hauptmann. Poslovenil Jos. Wester. Bemd, oskrbnik v p. . . Roza, ) ( Martiča J nleSova otroka j Krištof Flamm, graščak . Gospa Flammova .... Artur Streckmann, strojnik Avgust Keil, knjigovez . . Hahn, Heinzel, Goliš, Stara Goliševka, Kleinert Velika dekla, \ Mala dekla, v Hišna \ Orožnik . . . delavci na polju pri Flammovih Režiser: O. ŠEST. g. Daneš. ga Danilova, gna Gorjupova. g. Peček, ga Borštnikova, g. Gaberščik. g. Železnik, g. Strniša, g. Šest. g. Medven. gna Rakarjeva. g. Lipah, gna Rovanova. gna Zimčeva. gna Šturmova. g. Smerkolj. - 3 — Začetek ob 8. Konec ob 10. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Krištof Kobar, imenovan Peter ... g. Kralj. Jacinta . . . ga Saričeva. vŽupan . . . g. Gregorin. Županja . . . ga Juvanova. Dacar ... g. Plut. Dacarka . . . ga Wintrova. Ekspeditorica . . . gna Rakarjeva. Učitelj Sviligoj ... g. Gaberščik. Notar . . . g. Daneš. Stacunar . . . g. Ločnik. Stacunarka .... . . . gna Rovanova. Cerkovnik ... g. Rogoz. Debeli človek . . . g. Cesar. Popotnik ... g. Železnik. Zlodej . . . g. Peček. I. gost . . . g. Medven. 11. gost . . . g. Lipah. I. sluga ... g. Subelj. II. sluga . . . g. Smerkolj. Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih. Začetek ob 8. Konec krog 11. BORBA (Strife.) Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Gals-worthy. Prevel O. Župančič. Režiser: O. ŠEST. John Anthony, predsednik upravnega sveta trenarthske kositrarne........................ kdgar Anthony, njegov sin, } upravni Frederic Wilder, | svetniki William Scantlebury, I trenarthske Oliver Wanklin, I kositrarne Henry Tench, tajnik.......................... £j"ancis Underwood, ravnatelj tovarne . ^mon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts, James Green, John Bulgin, Henry Thomas, George Rous, j"ienry Rous, *-ewis, E*Wans, D avies, delavski odbor delavci v tovarni Rdečelas fant rost, sluga pri Johnu Anthonyju njd, žena Undervvoodova, hči Johna Anthonyja........................... fy*a, žena Robertsova................. ^*adge, hči Thomasova................. Ki °usovka, mati Georgea in Henryja Rousa ^ulginka, žena Bulginova T r- evovka, žena nekega Jan> Madgein brat . . delavca Več štrajkujočih delavcev g. Sest. g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik. g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Medven. g. Danilo, g. Gregorin, g. Šubelj. g. Gabrič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Bitenc, g. Kudrič. g. Smerkolj. gna Wintrova. ga Danilova, ga Juvanova, gna Rovanova. gna Gorjupova. gna Rakarjeva. Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do šestih; štrajk je trajal že vso zimo. Začetek ob 8. Konec ob 11. PRINCESA PAMPELIŠKA. Pravljica v osmih slikah z godbo in plesom. Češki spisal Jaroslav Kvapil. Poslovenil Anton Funtek. Pesmi vglasbil Fr. Herzog. Režiser: DANILO. Ubogi kralj . . g. Daneš. Princesa Pampeliška . . gna V. Danilova. Njena dojka . . gna Rakarjeva Obrednik . g. Smerkolj Kuhar g. Strniša Mogočni princ španski .... g. Gaberščik Vojvoda g. Medven Vojak . . g. Bitenc Honza . . g. Drenovec Mama ga ^Danilova I. pastir . . g. Subelj II. pastir . . gna S. Danilova. III. pastir . . gna Gorjupova Sosedova hči Dorka gna M. Danilova Primator krepostnega mesta . . g. Ločnik Odbornik . . g. Lipah Primatorjev sin . . . g. Peček Njegov prijatelj . . g. Kralj Stražnik g. Gregorin Potepuh . . g. Terčič. Sedem zamorčkov, vile, španski vojaki, stražniki. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Prvo dejanje: Kako je princesa Pampeliška utekla ubogem11 kralju, in kako jo je Honza našel. Drugo dejanje: Kako so princeso Pampeliško in Honza zaprl' v ječo in kako sta ušla. Tretje dejanje: Kako je princesa Pampeliška Honzi odcve-tala in kako mu je odcvela. Četrto dejanje: Kako je odnesel princeso Pampeliško sneženi metež v zrak. (Pampeliška pomeni slovensko regrat.) Začetek ob 8. Konec okrog 11. WERTHER Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po Goetheju E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: F. BUČAR. Werther (tenor) ... .............g. Kovač. Lota (mezzosopran) .....................ga Kavčnik- Thierry-jeva. Albert (bariton), Lotin ženin ..........g. Romanowski. oailli, Lotin oče (bas) ................g. Zupan. ~°fija, Lotina sestra (sopran)..........gna Thalerjeva. Schmidt (tenor) \ ■■ , ... Q ..... • / g. Bratuž. Ivan (bas) J Pr,»atelJ' Ba,,hleV' 1 g. Zorman. °ruhlmann (bas).........................g. Erklavec. tatica (sopran) ........................ga Erklavčeva. Otroci Baillijevi, meščani in meščanke, sluge. Godi se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julija decembra leta 1788. — Dekoracije izdelala gg. Fajtingcr in Magolič. Prva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni operi ,la Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893 v „Opera-Comique“. *• Baillijev dom. Bailli, oče Lotin, stanuje v gradiču nekega kneza blizu malega mesteca na Nemškem. Na terasi sta* n°vanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelji 'n znanci po Loto, ki je ž njimi vred povabljena na ples. \Verther, 1 Je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček pri* Proste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse po* ebtl° in da otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potem de z VVertherjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz poto* Vanja, obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri. Werther n Lota se vrneta s plesa, on ji razodene svojo ljubav, ona pa mu e> da je nevesta Albertova. \Verther odide nesrečen. Pod lipami. Albert in Lota sta poročena. V cerkvi je a božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. Werther vidi zakonsko dvojico in da duška svoji nesreči v otož» nem spevu. Ko gie Albert mimo, nagovori Wertherja rekoč, da mu je znano, da ljubi Loto, toda on to rad odpusti. NVerther se mu srč.io zahvali za prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tej sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi župniku, ki slavi danes 50 letnico svoje potoke. Zofija nagovarja Wertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi plesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu ni povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč.*V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojemu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Od* hajajoča reče Wertherju, naj jo poseti božični dan. III. Lota in W e r t h e r. Lotina soba. Lota se spominja Wertherja, čita njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen iz srca. Nenadno vstopi \Verther. V daljšem razgovoru ji zatrjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj bo njegova. Lota se bori, se obvladuje ali konečno zmaga ljubezen, ne brani se več njegovega objema. Ko se zave, kaj je storila, zbeži v sosedno sobo. Werther v obupu sklene usmrtiti se. — Albert se vrne domov, vidi odprte duri in' prazno sobo, pokliče Loto, zapazi njeno zadrego ter vpraša, kdo da je bil baškar tu. Sluga prinese pismo Wertherja, v katerem prosi Werther Alberta* naj mu posodi svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli Loti, naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje, s kojim se Werther usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k Wertherju, da prepreči nesrečo. IV. Wertherjeva smrt. \Vertherjeva soba. Božični večer. Werther leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prihiti vsa preplašen* ali kmalu spozna, da mora \Verther umreti. Lota razodene umira' jočemu Werthcrju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to izdihne Werther svojo blago dušo. - 8 Začetek ob V2 8. Konec okrog 12. FAUST Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Paust (tenor)............................ Mefisto (bas)............................ "Margareta (sopran)...................... Valentin, njen brat (bariton) .... ^*arta, njena soseda (mezzo-sopran) . Siebel, študent (sopran)................. Wagner, študent (bas).................... g. Sovilski. g. Zathey. gna Zikova. g. Levar, gna Rewiczeva. ga Levandovska. g. Zorman. Rojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. — 'Jodi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. — Prva vprizoritev 1. 1859. v Parizu. 1- l;aust obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal re» *'tve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapojo veliko* n°cni zvonovi in ga iztrgajo mračnim misLm. Sedaj pokliče hudiča na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu Faust *apiše. Faust privoli po težkem boju še*le, ko mu je Mefisto pri* ^ar“l Margaretino podobo pred oči. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se od* Povija na vojno, obljubita Wagner in Siebel, da bosta čuvala Njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se spre * Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, da j® tepejo z vragom samim in se umaknejo. Mefisto pokaže Faustu ar6areto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavrne. III. Mefisto položi Margareti na prag dragocen nakit. Deklica najde, si ga nadene in je vsa očarana. Faust pride in med erna vzplamti ljubezen. IV- Valentin se je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavljivo ^oknico. Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju Per Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na umira* sj. e^a’ Prekolne. — Premena. Margareta išče uteho v cerkvi, 1 *li duh jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi. V. Mefisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe grešnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest. Spomni se Margarete. Prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga pelje k Margareti. — Premena. Margareta je v ječi, ker je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a jo ne more pre* govoriti, da bi šla ž njim. Ko se prikaže še Mefisto, kliče prestra* šena devica v skrajni sili nebesa na pomoč; Bog sc je usmili in jo sprejme k sebi. Fausta odvede Mefisto. Začetek ob 8. Konec krog 11. RIGOLETTO Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s'amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: GJ. TRBUHOV1Č. Vojvoda mantovanski (tenor).....g. Drvota. Rigoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton) g. Levar. Gilda, hči Rigolettova (sopran) ... ga Lovšetova. Giovanna, njena varuhinja.....ga Smolenskaja. Sparafucile, bandit (bas)........g. Zupan. Maddalena, njegova sestra (alt) . . • . gna Kalouskova. Monterone (bas).................g. Terčič. Borsa, | | (tenor) ... g. Mohorič. Marullo, dvorniki (bariton) . . g. Zorman. Ceprano, ' ' (bas) . . g. Perko. grofica Ceprano (sopran).....gna Pretnarjeva. £až (sopran).................gna Ponikvarjeva. Stražnik (bariton) . . •..........g. Pip. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah. I- Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor« r‘iku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je udi grofica Ceprano. Stari Montcrone, čigar hčer je bil vojvoda speljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, *asinehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte« j^na odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. »da presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje fioletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne o.°Zl vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo ^ l0vanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, k Sa ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. PriseZeta si zvesto Iju* ezen> vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo gabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo. Rečejo • da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, bivajočo nasproti, fioletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi varT*r^' °^vet'ej° Gildo, spozna Rigoletto, kako kruto so ga pre* - 11 - II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda . že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. Rigoletto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji bra» nijo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa> rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe plesalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o name* ravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato pred« laga bratu, naj umori kogarkoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to pa čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka in komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega voj' vodo, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi nanjo. Začetek ob 8. Konec ob 10. EVANGELJNIK Opera v 3 dejanjih. Pesnitev in glasbo zložil Viljem KienzI. Za slovenski oder priredil Friderik Juvančič. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIČ. Friderik Engel, justicijar v samostanu sv. Otmara (bas)........................g. Zupan. Marta, njegova nečakinja (sopran) . . ga Levandovska. Magdalena, njena prijateljica (alt) . . . gna Šterkova. Janez Freudhofer, učitelj (bariton) • • • g. Romanovvski. Matija Freudhofer, aktuar v samostanu, njegov mlajši brat (tenor)..............g. Sovilski. Kozobrad, krojač (tenor-buffo) . ... g. Trbuhovid. Basar, puškar (bas-buffo)..................g. Zorman. Aibler, star meščan (bas) .................g. Perko. Njegova žena (mezzosopran).................ga Smolenskaja. Hubrovka (sopran)..........................ga Trbuhovičeva. Janko, mladenič (tenor) ...................g. Mohorič. Deček (sopran).............................gna Koreninova. Nočni čuvaj (bas)..........................g. Ižanc. Cunjarica (mezzosopran)....................ga Lumbarjeva. Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. in 3. dejanje se vršita 30 let pozneje na Dunaju. — Prva vprizoritev 1. 1895 v Berlinu. 1- dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, Prv> aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrbnika, ki je pa vdana le Matiji. Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v SVoi* jezi odpusti Matij o iz službe. Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez Pr>sluškuje in sk’ene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen °genj v samostanu, in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, )e on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe. — 13 — 2. dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču danajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile darove. Magdalena, prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je zvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje. Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine. 3. dejanje. Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest. Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna. Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil življenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže. — 14 Začetek ob V28. Konec po 11. BORIS GODUNOV Muzikalna ljudska drama v 7 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA. g. Levar, gna Kalouskova. gna Kalinova, ga Smolenskaja. g. Sovilski. g. Zathey. g. Kovač, gna Revviczeva. g. Zupan, g. Mohorič, gna Sterkova. g. Trbuhovid. g. Bratuž, g. Zorman, g. Perko, g. Zorman. Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, roniarji, narod. Godi se 15L-8—1605. — Prva vprizoritev 1. 1874 v Petrogradu. Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po astnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po na-^rbJ g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobr^. Boris Godunov, ruski car (bariton) . . Feodor, | njegova J (mezzosopran) . . Ksenija, j otroka | (sopran).............. Dojilja................................... Knez Vasilij Ivanovič Šujski, (tenor) Pirnen, kronist, menih, (bas).............. Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira Varlaam ( 11/ (bas) ... Misajil ( vagabunda , (tenQr) . ^rčmarica (mezzosopran) ................. Blaznik, (tenor) . ...................... lelesni bojar, (tenor).................... Novički, i . H (bas) .... Cernjakovski ) jezuita ^ (bariton) . . Stotnik, (bas)........................• . . 1’ r v a slika: Boris Godunov, ki se je polastil prestol« Ko> da je umoril malega carjeviča Dimitrija, je kronan in stopa nied slavnostno procesijo v cerkev, kjer se pokloni senci svojih tednikov. Narod ga navdušeno slavi. — 15 - Druga slika: Starček Plmcn piše ruski letopis in kon* čava z umorom Dimitrija. Navzoč je Grigorij Otrepjev, katerega muči tudi v sanjah častiljubna misel, kako bi izrabil v svojo korist dogodek o ubitem carjeviču Dimitriju, za katerega se pozneje izda. Tretja slika sc vrši v krčmi na litvanski meji. Dva va* gabunda, Varlaam in Misajil, tipična za rusko življenje, sta pri« peljala sem Otrepjeva, ki je pobegnil iz samostana. Pride policija, ki išče Otrepjeva, kajti samostan ga je bil žo naznanil oblasti. Toda zvitost in smelost Otrepjeva rešita. Četrta slika se godi v sobi carja Borisa. V njegovi družini vlada prijateljstvo, toda nad glavami vseh visi težka usoda. Borisa muči zavest, da je kriv nesreče svoje rodbine in svojega naroda. Knez Sujski mu prinese zdajci vest o groznem poj-.ivu: ubit carjcvič je tu v osebi lažnega Dimitrija. Ubogi car zapade strašni oblasti svoje težke vesti. Peta slika. Deklice slave lepoto svoje gospodarice M a' rine, hčerke vojvode Sandomirskega. Lažni Dimitrij je vanjo za« ljubljen. Marina ni zaljubljena, temveč častihlepna. Laska ji, po« stati ruska carica. Zato ga podpihuje na boj in mu obljubi ljubezen, bt postane car. Šesta slika se dogaja pod mestom Kroini. Otrepjevi pri' .taši so jiaščuvali sodrgo zoper Borisa in njegovo oblast. Ravnokar zasmehuje drhal Borisovega bojarja Hruščova. V to pride od roj« stva blazni Ivanič, simbol uboge Rusije, ki jo potepta vsak, komur je ljubo. Vagabunda Varlaam in Misajil agitirata uspešno za Dimi' trija. Nastopita dva jezuita, ki sta simbol nesreče Dimitrija, zakaj za časa svojega vladanja je dovolil propagirati papizem. Sodrga hoče oba obesiti, prihod Dimitrija ju reši. Narod vse pozabi in gre navdušeno za Dimitrijem. Sedma slika. Bojarji se posvetujejo v granoviti palači v Moskvi. Knez Šujski, sovražnik Borisov, jim pripoveduje o bolezni carja, ki prihaja ves v njeni oblasti. Starček Pimen — naročil g® je nalašč Šujski — pripoveduje o čudežih, ki se prikazujejo na grobu ubitega carjeviča. To pripovedovanje stre Borisu zadnje sile-Car čuti bližino smrti, poslovi se od svojega sina in hoče v samo* stan, da najde tam odpuščenje za svoj strašni greh. Toda umira tik svojega prestola, katerega je osvojil za tako grozno ceno. - 16 — FERDO KOZAK: Hamlet. (O priliki gostovanja moskovskega umetniškega gledališča v Pragi leta 1921.) Govoriti o „ruskein“ pojmovanju „Hamletau se zdi iz površnega predsodka izvirajoča sodba, ki je marsikateri oceni omogočila, da se je izognila bistvu vprizoritve. Brez dokazovanja hočem zbrati niz najsilnejših in najznačilnejših momentov in karakterizacij, da se v njih zazrcali predvsem, kako so moskovski igralci podali „Hainleta“; uverjen sem, da bo v tem mozaiku mogoče razbrati, kaj so podali, kaj njihova vprizoritev pomeni. Predno govorimo o „Hamletu“ samem, treba orisati v glavnem osebe njegove okolice. Ne vseh in tudi nobenih karakternih študij. Samo ona žarišča, kjer samolastno ustvar-janje poedinih značajev izživi v najpopolnejši izraz, kjer se zakrešejo osnovnosti duše, torej samo one žgoče ulrinke, ki pravzaprav vse osvetljujejo, celega človeka, pred njimi in za njimi. Kralj, ki ovit v zlato govori z visokega prestola samo kot veličanstvo, čigar besede zvene vse neposredno v svoj lastni slavospev, ki prihaja k svoji ženi neokretno, brez žara Plemenite notranjosti in ki motri Hamleta v skriti skrbi za "grabljeno krono in samo s tega vidika, ki v molitvi, pred bogom, razgalja le podel strah in se strahopetno tolaži i. »mogoče bo še vse dobro", ta kralj se v drugem delu ujame v •»mišnico41, v prizoru, ki je bil režijsko blesteče izpeljan. Komaj pričenja kralj vstajati, zamaje neviden veter gnečo 'ivorjanikov. Sporedno s kraljevim ponašanjem jo premeša in Poganja za njim, ki se sprva umika proti sredi, trči ob Hamleta in se okrene, zadene zdaj ob kraljico, zdaj ob Polonija, zdaj se zagozdi v gneči, le k izhodu ne more. Korak je vedno nestrpnejši, kraljevska impozantnost ugasne. V splošni ''•medi se ne premaguje več, z rokami išče pred seboj, v polkrogu bega, usta odpre kakor bebec in za svojim vodnikom „blesteči “ dvor. Zdaj je kralj ves samo on, splašena ži-V®K s strahom v živčevju. Na vse je pozabil, nobene opore nikjer več; le hropeč krik: „Luči“ Vpitje narašča, vse se •nota in vzklika, dokler kralj ne zdrvi neokreten, polblazen — 17 preko odra, se obrne še enkrat, da potegne za roko kraljico za seboj, za njima pa tropa zmešanih dvorjanikov. V par hipih je završel vihar preko odra, iz ozadja se čujejo le še kriki na hodnikih in po dvoranah: „Luči! Lučil“ Konec drugega in začetek tretjega dela veže petje za zaveso. Ko se zagrinjalo dvigne, sedi kraljica sama sredi svetle sobane z odprto teraso v ozadju na desni. Pred njo poje zbor belo oblečenih devic z lilijami v rokah „Ave Maria". V ozadju buče orgije. Luč je bela, svetla, z rahlim tonom modrine neba in umirjene svete pesmi. Kraljica v svileno modri obleki z belim šalom si podpira glavo in strmi pred se; drobna zarezica med očmi izdaja njeno skrb ali bolje nevoljo nad vsem tistim, kar jo je spravilo iz ravnotežja. V tem je najtočnejše izraženo njeno duševno stanje. Saj je v razgovoru s sinom podobna človeku, na katerega se nenadoma usuje nadležno mrzel dež. Groza jo je sinovih besed, njegovih oči, njegovega obraza, bolj groza, kakor „črnih peg“ v lastni duši. Vroča sugestija Hamletovih besed jo je oropala le ravnotežja, zbrisala na ustnicah se zibajoči nasmešek in jo vrgla med dva sveta. „Kaj naj storim?" vprašuje sina. Vprašuje človeka, ki nima nobenega lastnega, res iz vesti porojenega merila za svoje delo. Zato je njena bolečina le polnočni strah, trenotna zbeganost. Preslaba je, veliko prepovršna, da bi priznala svoj greh. In tako se v začetku tretjega dela naslaja ob sveti pesmi in noče nikogar videti krog sebe, niti Ofelije ne. Rana v spominu še skeli, toda ona uhaja bolečini in razmišljanju; pozabljenja išče v molitvi, v nekakem verskem zamaknjenju, pol mističnem uživanju. Vera ni potreba njenega srca. Svetosti razpoloženja ne išče vsled notranjega življenja, pač pa se je čisto poslužuje kot uspavalnega sredstva slučajno vzbujenega nesoglasja in strahu. Izčrpno je bilo podano bistvo Polonijevega značaja. Je človek, ki ga s celim zunanjim svetom veže le njegova osebna korist. Služi tistemu, od kogar je odvisen, toda ne služi slepo. Le računa ž njim, je starec golega razuma, golega računa. Vsa njegova dobiodušnost, njegova šala, vse to je maska. Zase si je vedno na jasnem, kaj hoče. In med to svojo osebno koristjo in koristjo svoje družine in pa med svojo okolico previdno suče čolnič svojega ponašanja, govorjenja in dela. .le pravzaprav brez srca, brez čuta, brez razumevanja. V občevanju s svojimi otroci se razlikuje Brezčutne stroje bi hotel napraviti iz njih; ima jih rad, toda čisto na svoj način-Laertes in Ofelija mu ne pomenita nič toplega, živega, čutečega ; nanje gre kakor advokat na zadevo, ki je njegov osebni interes in jo vsled tega hoče dobro izpeljati. Kaj naklonjenost, kaj ljubezen — neumnost! In brez ugovora. Proti svojim - 18 uveljavlja svoje mnenje absolutno. Vrh tega pa je gibčen, vedno na preži, povsod poleg — človek, ki se zna napraviti nenadomestljivega. Skratka: človek, ki za vse, kar dela, ve, zakaj dela, in predvsem zase dela; človek, ki so mu vsi ljudje krog njega le številke, suhi problemi, ki je treba biti ž njimi na čistem. Kristal družabne organizacije. Impozantno je ustvarjena Horacijeva osebnost. Koliko življenja so obudili Rusi v tej vlogi, kako živo osvetili z njo marsikatera temna mesta. V ruski vprizoritvi pomenja Horacijo baš obratni Hamletov značaj. To v prvi vrsti, poleg drugih, z globokim umevanjem podanih fines. Horacijo je neizmerna, železna sila, ki pa vsled svojega stališča v celoti ne deluje iz lastne inicijative. Gleda in se ima popolnoma v oblasti. Nezrušljivo je ravnovesje njegove notranjosti. Včasih se zdi, daje to poosebljeno dejanje rojeno za hlapca; blagor rokam, ki bi predramile orjaško moč. Toda Horacijo ne služi. Je mož, ki gre samo s tistim, ki ga ljubi, a ne zaradi tradicij, zaradi odvisnosti ali navade. Njegova ljubezen do Hamleta temelji v njegovem samostojnem presojanju ljudi, v njegovem notranjem merilu poštenja in nepoštenja. S Hamletom ga sPaja čisti, nezmotljivi čut srca, ki mu obenem veže roke. Kajti prisegel je, da bo molčal o vsem in v vseh slučajih. Tako stoji vedno v ozadju s svojim mečem v roki, tih, resen, Pozoren in trd, potisnjen v strašno samoto, ki mora z živo Utripajočim srcem zreti na propast svojega najdražjega. On edini ve vse, a njegov čut mu obenem razkriva prepad med njegovo in Hamletovo potjo. Zato nikdar ne vprašuje o vzrokih Prijateljevega trpljenja — ves je marmornato ozadje, kamor reže dejanje svoj grenki sled. Samo enkrat stopi iz ozadja, 'n sicer v drugem delu, po nastopu igralcev, ko oznanita Rosenkranz in Giildenstern Hamletu, da želi kraljica govoriti z njirn. Tedaj prosi Hamlet vse, da ga puste samega. K Horaciju 8e sklone in ga objame — v rokah mu pa ostane Horacijev ,neč. Začuden pogled na meč in na prijatelja — oba sta se v nemem trenotku do dna razumela. Tihi prijatelj je pojmil zločin in poveril Hamletu svoj meč na pot. Ne zaradi matere, a,npak sploh — kot znamenje, kot simbol. V tem, le v glavnem zarisanem okvirju se izživlja Ham-etov značaj. Princ danski, dovršen dvorjanik, slušatelj wirten-. erške univerze, globoki ljubitelj umetnosti, ljubljenec vojakov 111 ljudstva, sijajen sabljač, v dnu duše mehak, toda v sodbi ®tfog in brez kompromisov, nagibajoč k zamišljeni otožnosti, oda v svojih čustvih jasen in odkrit, plemenit — ta človek pstrmi nad početjem svoje matere. Bolj od očetove smrti ga •'e zabolela materina svatba. Njegov čut je razločil videz resničnosti in se mu uprl z vso svojo čistostjo, z vso - 19 — intenzivnostjo. Tu sem videl v ruski vprizoritvi prvo linijo v ustvaritvi Hamletove osebnosti. Vsak človek ima v svojem življenju trenotek, ko se zagrinjalo pretrga na dvoje in ko vse tisto, kar spi v podzavesti in kar ga očrtava kot njega in nikogar drugega, sili v izobraženje in podčrtanje svoje življenske resnioe, k dejanju na znotraj in na izven. Tako zadene Hamlet ob laž svoje okolice s celim svojim bitjem, z resnico cele svoje notranjosti, brez vsake umstvene teorije in miselnih predsodkov. Duša, ki jo je mati značila mater in ki je bogvekdaj že prej odklonila strica, ker je ljubila popolnost očetovega značaja, ta duša se je ranjena v svoji osnovi, v svoji najglobji človečnosti razklala v teman prepad, odkoder so se najprej in predvsem razlile črne vode bolečine in jo prepojile s strupenim sokom, podobno čaši, do roba zvrhani z znanostjo resničnega doživetja. „Slabost, tvoje ime je ženska,“ šepečejo usta, toda to ni modrovanje možganov, to je le tresoč protest, upiranje rok zoper najbližje, to je v bridkem smehljaju kaplja iz črnih voda, da se zdrzneš nad njihovimi skrivnostnimi gladinami, ki jih slutiš v vseh zgibih, v celem človeku pred seboj. To je uvod, osnovni akord, ki zveni skozi do konca in daje barvo celotnemu poznejšemu dejanju in čustvovanju. Človek s prepadom v globinah pa stopi na pot popolnega izraza svoje podobe. (Dalje prih.) • Po srenu in ledu. Po srenu in ledu srebrnem gre deklica v zarjo bleščečo, o, vzemi s seboj me, nevesta, naj gledam te, čarobno srečo! Srce mi boš svoje razkrila pri zlati večerni svetlobi in sladko vso noč govorila o najini verni zvestobi. C. Golar. — 20 - Faust v glasbi. Ni čuda, da je Goethejevo genialno delo inspiriralo kar legion glasbenikov najrazličnejših narodov in najrazličnejših ^možnosti, ki so z večjim ali manjšim uspehom poskusili podložiti glasbo vsečloveški pesnitvi v vseh mogočih formah, kakor pesmih, simfonijah, kantatah, melodramah, operah itd. Goethejeva lirika, iz katere se glasba takorekoč sama izliva, Potem dramatičnost in na mnogih mestih veličanstvenost (posebno v II. delu, ki si ga je predstavljal sam Goethe kot slavnostno igro — Buhnenfestspiel — z blestečo opremo in dostojno glasbeno podporo), dalje filozofska globokost idej in Metafizično hrepenenje glavnega junaka — vse te prednosti po štetju W. Kienzla navdušile iz različnih vzrokov okoli 80 avtorjev za komponiranje glasbenih del. (Kienzl vpošteva ®amo dela večjega stila; ne navaja neštetih pesmi, zborov in ^rugih malih glasbenih form, obdelujočih kakoršnekoli fragmente iz „Fausta“.) Zanimive so lastne besede Goethejeve, k° pripoveduje, kako si je predstavljal značaj glasbe k Faustu: »Die Musi k miisste im Charakter eines „Don Juan“ sein. Mozart hatte den Faust komponieren miissen." Ta izrek je Najboljši dokaz kongenialnega razumevanja Goetheja, ki je "•1 v^tehniškem oziru popoln glasbeni laik. Že mnogo let pred Goethejevim „Faustom“ so eksistirale J' 16- stoletju številne nemške narodne pesmi, katerim je dala °esedilo frankfurtska ^Historia von Dr. Johann Faust, dem weltbeschreiten Zauberer und Schwarzkunstler“. Dvesto let P°zneje je postala oseba vragu zapisanega čudaka drja Fausta velik tip večno nezadovoljnega in hrepenečega bitja. Tu se P°.iavljajo prvi fragmenti Goethejevega dela. Ti odlomki, zlo-eni v slučajni formi, tvorijo libreto prvi faustovski operi gnacija Walterja, proizvajani v Bremnu in Hannovru leta <97—98. Leta 1808 je izšel popoln prvi del Goethejevega ela- Sam avtor je prosil svojega prijatelja Zelterja, naj vglasbi ®e^aj mest, kar je Zelter šele čez dolgo časa storil. Njegova p3,ada o kralju iz Thule je znana. Leta 1820 so proizvajali austa z glasbo poljskega kneza Radzivilla, katero je hvalil - Schumann. Slavna opera je bil nekdaj Faust Ludvika 8q° a. Zložil ga je v teku 4 mesecev v Pragi. Proizvajali ga v Frankfurtu. Opera je vseskozi romantična in se vsled °Je nedramatičnosti ni mogla obdržati na repertoarju. Dva - 21 — velika komponista pesmi Franz Schubert in Karl Loewe sta se lotila vabljivih pesniških sižejev iz Fausta kakor Gretchen ara Spinnrade, Konig von Thule, Gretchens Gebet. Uspehi Spohrovega Fausta niso dali spati manjvrednim komponistom lahkokrilih vaudevillov in Wenzel Miiller je preskrbel veselim dunajčanom v takem stilu „Faust’s Mantel“. Tudi sladki Mendelssohn je vglasbil fantastično „Walpurgisnacht,“ ki je posebno v Nemcih znana in slavljena kantata. Albert Lortzing, igralec, pevec, dirigent in komponist v eni osebi, je komponiral za Goethejev jubilej (1849) celo vrsto scen iz II. dela Fausta, proizvajanih leta 1901 v Lipskem na tamkajšnji filharmoniji. Schumannu je dala katoliška romantika Fausta, ki je odgovarjala njegovi individualnosti, povod za skladbo „Faustverklarung“. Ta skladba je olajšala mnogim poslušalcem razumevanje končne scene Fausta. Richard Wagner je že z 19 leti komponiral 7 pesmi iz Fausta. Za časa svojega prvega bivanja v Parizu (1. 1839 — 40) je komponiral simfonično skladbo, katero je ravnateljstvo konservatorija odklonilo. Potem je ležala dolgo v njegovi pisalni mizi in zagledala dan šele po 15 letih v Zurichu, prenovljena in z imenom „Eine Faustouverture“. Genialni dirigent in neumorni koncertni govornik Hans Biillow piše med drugim o njej: . . • „Kein Privatleiden eines gevvissen Faustes, sondern ein Leiden allgemein menschlichen Inhaltes. Nicht also der goethesche Faust ist der Held, sondern die Menschlichkeit selbst.“ Na nov način je rešil problem Fausta Franc Liszt s tem, da je porabil zanj obliko trodelne simfonije. Trije glavni tipi dajejo tudi imena trem stavkom njegove simfonije: Faust, Gretchen in Mefisto. Lisztova glasba dobro karakterizira filozofsko pojmovanje Fausta, naivnost, lepoto in dobroto Margarete, ironijo, humor in demoničnost Mefista. Zollnerjeva muzikalna drama, obsegujoča celi prvi del od prologa v nebesih do scene v ječi je bila v Pragi, Monakovem, Kolnu in Hamburgu dobro sprejeta, ampak si ni priborila stalnega mesta v repertoarju-Tudi dela Cirila Kistlerja in Avgusta Bungerta niso imela posebnega uspeha in so šla brez glasu čez nekatere nemške odre. Kako daleč seže nesramnost raznih parazitov genialnih del, dokazuje balet „Faust“, vprizorjeu eno leto po Goethejevi smrti v Londonu. Zložil ga je z raznimi polkami, valčki itd. neki Adolf Adam. Hervee pa je spravil Fausta celo v opereto „Le petit Faust". Tudi Brahms, Boieldieu, Rossini, Meyer-beer in Čajkovski so se bavili z mislimi in načrti, da hi komponirali Fausta. Malo znana je Rubinsteinova karakteristična slika „Faust“. Lahki in frivolni Giacomo Rossini je imel gotovo že cel scenarij, pa si je premislil zaradi znane „Faustwut“, ki je 22 - razsajala po Parizu, kjer je hotelo imeti vsako gledališče svojega „apartnega“ Fausta. Ta modna blaznost in julijska revolucija, ki je tedaj izbruhnila, sta mu vzeli veselje do komponiranja, kakor se je izrazil sam napram svojemu prijatelju Ferdinandu Hillerju. Kompilacijo obeh delov Fausta je sestavil libretist Verdijevih oper „Othella“ in „Falstaffa“Arrigo Boito v svoji operi „Mephistopheles“, ki je pri premieri v Milanu propadla in si pridobila šele pozneje zaradi svoje visoke muzikalne vrednosti častno mesto v italijanski operni produkciji. Na specijalno galski način so pojmovali Fausta Francozi. Njih naravi je bila najbližja sentimentalna romantika in efektna zunanjost nekaterih Faustovih scen. Leta 1827 je bila premiera Goethejevega „Fausta“ v Parizu s scenično glasbo Beaucourta. Pozneje 1. 1831. so igrali „Fausta“ v „Theatre Italien" z glasbo Louisa Bertina. Edini Hektor Berlioz je s svojo dramatično legendo „La dainnition de Faust“ napisal delo, vredno Goethejevih verzov. Najbolj znana in priljubljena je faustovska glasba Charlesa Gounoda (1818 — 93) v njegovi °Peri „Margareta“, kjer je položena glavna važnost na erotični moment in je filozofska vsebina Fausta izključena. Zato Je tudi operi bolj primeren naslov „Margareta“ nego „Faust“. 19. marca 1859 je bila premiera v Theatre Lyrique z Mme Car-vallio v glavni vlogi Takrat, (tako poroča Jules Massenet iz °sebnih spominov) se je videlo prvič v gledališču, kako se dviga mesec nad vrtom, pokritim z naravnimi cvetlicami. Od !eta 1682. dalje se je opera naglo širila in osvajala svet. Po- Carmen“ je postala ena naj priljubljenejših oper in njena ^soča repriza se je vršila v Parizu 14. decembra 1894. leta. Kosi iz nje, kakor valček in Sieblova graciozna pesmica »Cvetke nežne, prosite ve zame“ ne manjkajo v nobeni domači glasbeni knjižnici. Vplivi Meyerbeera, Aubera in Webra se sicer pojavljajo, toda koder nastopa Gounod kot čist lirik, ain dobiva njegova sladka kantilena svoj individualni značaj. Nazadnje omenim še G. Mahlerja, ki je porabil Goethejeve Verze h koru v osmi simfoniji, in Weingartnerja, ki je zložil Popolno scenično glasbo k obema deloma „Fausta“; Velik Pr'jatelj Goethejevih pesnitev je bil tudi Beethoven. Čital jih '!e cesto in posebno rad. Leta 1823. se je izrazil proti svojemu drugu: Ko bo ta perioda (namreč doba materialnih in rugih skrbi) minula, upam, da končno napišem to, kar se zdi v umetnosti najvišje: „Fausta“. Žalibog, svet tega ni 0cal slutite ravnatelja. Šele po ovinkih, z zvijačo, čez par dni, se mi je posrečilo dobiti pismeno povabilo k avdienci h gospodn Antonu Wildgansu, dramatiku in novemu ravnatelju Burg' theatra i. t. d. S povabilom v ž epu pridem zopet v tiste tako skrbno čuvane predsobe. ,.Je gospod ravnatelj tu?" ni ga, in če pride, ne bo sprejel nikogar." Oba stražarja P°' vesta to, enoglasno, v tonu, ki vas mora prepričati. Tu me — 24 - objame sveta jeza in razkačen potegnem povabilo, glaseče se na moje ime in na deseto uro. Zadel sem v črno. „Ah so,“ pravita in vrata so se pričela odpirati, opravičila deževati. Čez par trenotkov sem na cilju. Wildgans sedi poleg ogromne, z rdečim blagom prevlečene pisalne mize. Nasproti mi pride in poda mi roko. Ogromno roko, močno roko. In stisne mojo. Krepko. Preveč krepko. Tako, da sem stisnil zobe. Je orjak po figuri in njegovo lice kaže jasen in zdrav značaj. Sedeva in kramljava. — Kaj da igramo? Kdo je v upravi? Župančič je dramaturg. .Župančič, Župančič, das ist ein Dichter ich kenne seine Gedichte — zum Teil.“ — Je dovolj objektivno informiran o razmerah pri nas in vesel> da nameravamo v tekoči sezoni vprizoriti njegovo tragedijo „Ljubezen“. Daje mi direktive za vprizoritev in pravi, da bo prišel k premieri, če mu bo čas dopuščal. Govori o načrtih, ki jih ima z Burgtheatrom, o krizah in o poslednji aferi v Schonbrunnskem gledališču . . . Med tem pozvoni te-jefon in pretrga še nedogovorjen stavek. Škoda, pravi, afera le še sveža, pravkar me kličejo k prezidentu — mi morate °prostiti In zopet mi stisne roko. — V predsobah se je nabrala publika — igralci in gospodje v črnih suknjah — vsi Čakajo — ko grem mimo njih, me gledajo začudeno in divje. V očeh se jim bere: hvala Bogu — sedaj pridemo na vrsto •ni. — Sluge v prvi predsobi pa se priklonijo globoko — ker tako dolgih avdijenc menda niso vajeni . . . In še o enem obisku. Pri Schwabeju in Co. v Berlinu. Izdelujejo tam reflektorje in električne naprave za gledališča. Vse Reinhardove odre so opremili z aparati. In ne vem katera gledališča še. Cel katalog pisem priznanja od različnih nprav. Sedim s šefom firme v poizkusni dvorani. Je to ve-*'ka dvorana, majhno gledališče z odrom, kulisami in neštevil-nin'i aparati, reflektorji, žarnicami, velikimi, malimi. — Okna ®e zagrnejo, in predstava se prične. „Vse nebesne pojave in Cementarne dogodke, ki se izvrše lahko tekom štirindvajsetih Ur> vam hočem eksprementirati. Izvolite smodko, se lažje go-v°ri. — Gospod pričnite.“ — Oder predstavlja obalo ob morju, Pai’ temnih cipres, na sredi žrtvenik. Noč. Modra, italijanska noč, že proti jutru. — Samo ena z^ezda sveti, z rdečkastim sijajem. Od horizonta, tam doli d morja, iz tal odra se prične svetliti. Rdeče, vedno bolj * b0l)> vse nebo je rožasto rdeče. Zvezda izginja. Zarja se Preminja počasi v rumeno, vedno v svetlejšo. Jutro. Svetlo, etlo modro nebo, skoraj belo, človek občuti jutranjo So in sveži zrak. In ta modra barva postaja močnejša, - 25 — oder svetlejši in že je zalit v intenzivno luč južnega solnca. Poldan. In sedaj pride od desne oblaček. Bel. In eden od spodaj. Od morja. In drugi večji. Tretji. Potein prihajajo temnejši. Večji. Od raznih strani. Vsa luč je rumena siva pravzaprav. Nebo preobloženo z oblaki. Črnimi kot pošasti. Zdaj šine blisk. Zdaj drugi. Nevihta. Vse odsev narave, fotografija. Neverjetno. Človek strmi nad silo tehnike. — Nato se ti črni oblaki počasi razprše in nebo postane rumeno, se izpremeni v oranžno in postane tako kakor je cinober. „Das ist die Lieblingsfarbe Professor Reinhards“ — pravi gospod Schwabe — In nebo se spreminja polagoma v one mehke večerne barve, ki jih vidimo včasih in pravimo: „Če bi ne videl sam, pa bi ne verjel. Kakor na podobah, na razglednicah. Prav tako postane nebo. — In večerna zarja in luči ginejo proti morju. Nato ena zvezda, potem druga. Vse nebo je posuto z zvezdami. Orion in Veliki voz in druge skupine zvezd. Potem privandra mesec počasi, enakomerno kot v resnici. Izza obale morja. Najprej je rdeč, potem postaja bledejši* In oder je zalit v mehko mesečino. „Imamo tudi prvi i*1 zadnji krajec v zalogi, in različne repatice. Zadnjič smo prO' dali tri v Stockholm", — pravi gospod Schwabe. In žrtvenik na sredi odra zagori z rdečim plamenom, gori, gori in dim se vali k nebu. Naenkrat zagore ciprese. Najprej ena; plamen jo liže, se vzpenja, objame druge. Dim, ognjeni jeziki se vijejo. Grmada. Kres. Ni ga v naravi lepšega. Tu gospod Schwabe vstane in pravi: „Unsere letzte Erfindung." Predstava je končana. — In vsi ti aparati, vsa ta nebesna čuda se kupij0 lahko za pol milijona mark. O. Š. —♦-II-#—----- Na polju. Oblačno je nebo, in droben dež prši na polje, gozd in vas in cesto, skoz sivo se meglo iz dalje le blišči v sijaj luči zavito mesto. In tiho vse okrog, kot da zamišlja noč nevihte, bliske in požare, in kot da šteje Bog lahno šepetajoč vesoljnega srca udare. Rad. Peterlin-Petruška- — 26 — Božična serenada. š. v. Noč naju vabi v objem, iz bisernih zvezdic venček ti spleta, luna v sijajino zlato odeta za tvoj je sprejem. Gledam. Odprla si okno drhte, narava skrivnosti neznane šepeče, da ti srce nemirno trepeče, očesi — zvezdi vzplamte. Lahno se sklanjaš skoz okno v večer, a jaz tvojih zvezdic zrem pota, svetijo, kjer je moja samota, in zame ljubezni je sveti večer. GUSTAV STRNIŠA. > -------- Smehlja se. Smehlja se v solncu mladi maj, senica v grmu gostoli, in rožne vence plete gaj — kje tvoja sreča se mudi? Zaljubljena in rdečih lic kje hodi tvoja ljubica, kje sladki je ljubezni klic, ki v cvetje makovo pelja? Ne čakaj, sreča, pridi že, da roža, gaj ne ocvete — naj vzamem in objamem te, da mi srce prej ne umre. C. Golar. - 27 - Cene prostorom. Parter Drama Opera Sedež 1. vrste 10 D . . 15 D „ II. — III. vrste . . . . 9 „ . . 13 „ „ IV. — IX. vrste - 8 „ . . 10 „ „ X. — XIII. vrste . . . 6 „ . . 8 „ Dijaško stojišče .... 2 „ . • 2 „ Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . 40 „ . • 60 „ Balkonske lože za 4 osebe 30 „ . . • 45 „ Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju 8 „ . . 10 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . • 5 „ . • 8 „ Balkon Sedež I. vrste 7 „ . • 10 „ „ II. — III. vrste . . . • 5 „ . • 7 „ Galerija Sedež I. vrste 3 „ . • 4 „ „ II. — V. vrste . . . 2 „ . . 3 „ Stojišče 1 „ • • 1 „ Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gle' dališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure in na dan predstave pri blagajni. — Sedeži in lože se naročajo lahko tudi telefonično (št. 231 • Med predstavo vstop ni dovoljen. Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper-arlu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p ''i'1' avtorjih. Sodelujejo : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, j^r