Posamezni izvod 40 groSev, mesečna naročnina 2 šilingu.
V. b. b.
Danes ni več čas, da bi Sele iskali pot, n:arveč smo dolžni kovati in utrjevati bratstvo med narodi in Se posebno med sosedi Vsak dan in ob vsaki možni priliki.
LETNIK VI
CELOVEC, V SOBOTO, 3. III. 1951
ŠTEV. 17. (368)
Delni uspeh nemških delavcev
Zapadnonemška zveza uradnikov se je izrekla proti zahtevi sindikata železniSkih delavcev, da naj bi se tudi na železnicah uvedla pravica delavcev do sodelovanja pri vodstvu podjetij, kakor je to določeno za rudnike, železarne in jeklarne. Zveza trdi, da v primeru stavke železničarskih delavcev železničarji, ki so člani Zveze nemških uradnikov, ne bodo stavkali.
Gibanje za pravico delavcev do sodelovanja pri vodstvu podjetij je prišlo v drugo fazo, ker so zakonski predlog o pravici delavcev v podjetju že sprejeli v parlamentu in bo po vsej verjetnosti začel veljati v treh poglavitnih industrijskih panogah. Sindikati se sedaj zavzemajo, da bi delavci tudi v drugih panogah industrije dobili iste pravice. Nemški delavci pričakujejo od uveljavitve te pravice socialno sigurnost, boljše mezde in delovne pogoje. Iz dosedanjega poteka akcije sindikatov se lahko vidi, da bi radi prišli do te pridobitve kar najbolj mogoče gladko brez večjega mobiliziranja množic in na podlagi pogajanj z drugimi prizadetimi činitelji, da so zmeraj pripravljeni za kompromis in da so nagnjeni k postopnemu pridobivanju terena.
Čeprav je doseženi sporazum med delavci in podjetniki le delna rešitev, ki so jo dosegli na podlagi kompromisa, pomeni vsaj majhen uspeh delavskega razreda, Nemčije, ki je s sporazumom dobil pravico, da soodloča ne samo v socialnih vprašanjih, temveč tudi v vprašanjih, o katerih so doslej izključno odločali le delodajalci.
S tem sporazumom so si delavci v večjih obratih premogovne, železarske in jeklarske industrije priborili naslednje pravice:
V podjetjih, na katera se sporazum nanaša, bodo na vsakih 50 delavcev volili poverjenike, ki skrbc za želje in pritožbe svoje skupine. Po načelu enakosti bodo dalje ustanovili nadzorne svete, in sicer imenujejo delničarji iz svoje srede štiri zastopnike, delavci pa prav tako štiri. Od teh bosta dva člana dotičnega podjetja, dva pa imenuje Nemška sindikalna zveza (DGB). Vsaki od obeh strank v nadzornem svetu se bo dodelila še ena, njim blizu stoječa, vendar pa „nevtral-na“ oseba. In končno, ko ga je skupščina
Morrison o britanski zunanji politiki
Podpredsednik britanske vlade Herbert Morrison je izjavil, kot poroča Reuter, da vodi Velika Britanija samostojno zunanjo politiko in da po zaslugi tega ni prišlo v zadnjih mesecih do „nevarnega položaja" na svetu. Morrison je dejal, da je bil neposredni smoter britanske zunanje politike doseči miroljubno rešitev korejskega spopada in poudaril, da so bile prav po zaslugi britanske pobude sprejete v resolucijo OZN, ki razglaša LR Kitajsko za napadalca, določbe, ki puščajo odprta vrata za mirno rešitev spora, če je LR Kitajska pripravljena na razgovore.
Ko je govoril o oboroženih silah Sovjetske zveze, je Morrison izjavil, da so te sile pomembna grožnja sovjetskim sosedom. Kjer koli je mogoče, vsiljuje sovjetska vlada drugim državam svojo obliko vladanja, razen tega pa dovoljuje svojim satelitom ustvarjati oborožene sile, ki so veliko večje kot pa dovoljujejo mirovne pogodbe. Britanski podpredsednik je na koncu dejal, da je začela zaradi te nevarnosti Velika Britanija skupno z drugimi državami, članicami atlantskega pakta, izvajati občimi oboroževalni program.
poverjenikov odobrila, bo nadzorni svet imenoval enajsto osebo, ki naj bi prevzela vlogo sodnika ali posredovalca.
Izvršni organ nadzornega sveta je tričlansko vodstvo, ki ga mora z dvetretjinsko večino izvoliti sam odbor. Eden teh treh je delavski socialni direktor; v njegov delokrog sodijo personalni posli, zaščita pred nezgodami, skrbstvo, uprava stanovanj, ki so last podjetja, kakor tudi reguliranje odnosov med delavci in obratovodji.
Sporazum dalje predvideva, da ustanove v ludarski in jeklarski industriji tako imenovani senat, tudi po načelu enakosti. Njegove člane, ki morajo biti najmanj 50 let stari ter
Zadnje tedne so se Sirile vesti, da je bivši češkoslovaški zunanji minister pobegnil iz Češkoslovaške in da se nahaja nekje v Za-padni Nemčiji. Drugi so Spet vedeli povedati, da je preko Avstrije pobegnil v Jugoslavijo.
Zdaj pa so v Češkoslovaški objavili, da je bil Clementis aretiran in izključen iz KP zaradi „vohunstVa in veleizdaje". Nadalje so izključili iz Partije bivšega pjodsednika Sveta zaupnikov Slovaške Gustava Husaka, bivšega slovaškega poverjenika za prosveto Vladislava Novomesnega; bivšega pomočnika glavnega tajnika CK KP Marijo Svermovo in bivšega tajnika oblastnega komiteja KP za Brno Otoja Slinga.
Glavni tajnik KP Slovaške Štefan Bašto-vanjsky je o teh izključitvah dejal, da so pričeli zapirati .»nacionalistične buržujske skupine v KP Slovaške". Zaradi vohunstva sta po poročilu CK KP obtožena tud! Šveri-
Beograd. (Tanjug). Predsednik vlade FLRJ maršal Josip Broz Tito je prejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika republike Fran-i cije gospoda Phlippa Bodeta. Ob tej pri-: ložnosti je veleposlanik sporočil maršalu Titu, da francoska vlada z največjo pozornostjo spremlja položaj, ki je nastal na Balkanu z razvojem vojnih priprav v Bolgariji, Romuniji in Madžarski. Gospod Philippe Bo-det je pripomnil, da bi njegova vlada v primeru, že bi zoper Jugoslavijo naperjene grožnje dobile konkretnejšo obliko, nemudoma pretehtale vse konsekvence v okviru svojih mednarodnih obveznosti.
Maršal Tito je z največjim zadovoljstvom sprejel na znanje takšno stališče francoske vlade, ker kaže s tem, da ji je do ohranitve miru v tem delu Evrope. To pa je neločljiv sestavni del prizadevanja, da se ohrani mir v Evropi sploh. Pri razgovoru je bil navzoč pomočnik ministra za zunanje zadeve Leo Mates.
»Slabi odnosi" med ZDA in Zapadno Evropo
Predsednik evropskega sveta belgijski socialist Henry Spaak je dejal na prireditvi ameriškega komiteja za združeno Evropo v New Yorku, da je najbolj nevarno vprašanje, pred katerim stoji danes zapadni svet, vprašanje „slabih odnosov" med Združenimi državami Amerike in Zapadno Evropo. Med
morajo posedovati ..nadpovprečne izkušnje v gospodarskih vprašanjih", imenuje zapadnonemška vlada na predlog delničarjev odnosno delavcev, to se pravi sindikata. Naloga sindikata je, da izreče zadnjo besedo, če se nadzorni svet ali glavna skupščina ne moreta zediniti v vprašanju imenovanja enajstega' člana nadzornega sveta.
Takšna je torej, v glavnih črtah, vsebina sporazuma o soodločanju v nemški težki industriji. Iz vsega tega še marsikaj ni razvidno, je še precej nejasnosti, vendar bo bodoči razvoj pokazal, kako se bo vsebina sporazuma odrazila v boju nemškega ljudstva za demokratične pravice.
mova in Šling. Zadnji je po izjavah ministra za informacije Vaclava Kopeckega „pri-pravljal atentat" na predsednika republike Gottwalda, Husak in Novomesny pa sta sodelovala s Clementisom, ki ga obtožujejo veleizdaje in ..vohunstva v prid francoske obveščevalne službe,,. Poleg tega naj bi Clementis, Novomesny in Husak pripravljali ustanovitev neodvisne slovaške države.
Predsednik Češkoslovaške Gottvvald je v ; nekem govoru dejal, da je bil napravljen konec j delovanja Slinga, Svermove in Clementisa ter 1 da gre za zaroto velikega obsega, kar dokazujejo tudi znova napovedane čistke v partiji, armadi, varnostni službi itd. Iz tega pa j je razvidno, da v tem primeru ne gre samo za nekaj „vohunov“, kot bi hotel pokazati Gottvvald, temveč je očitno, da češkoslovaško ljudstvo vedno težje prenaša posledice kominformistižne politike češkoslovaških voditeljev, ki so se popolnoma prodali sovjetskim hegemonistom.
obema kontinentalna se je odprl globok prepad medsebojnega nerazumevanja, je poudaril Spaak, in ničesar ni bolj nevarno kot to. Dobesedno je dejal: „Zame je to največji problem od začetku leta. Ako to vprašanje ne bo kmalu rešeno, se bomo znašli pred katastrofo."
Novi napori za mirno rešitev v Koreji
Tako imenovana komisija za dobre usluge Organizacije združenih narodov se še napi e j trudi, da bi dosegla mimo rešitev korejskega spora. Zdaj pričakuje, da bo pekinška vlada odgovorila na novo ponudbo za pogajanja o prekinitvi sovražnosti.
Čeprav je kitajski zunanji minister Cu En Lai izjavil po razglasitvi LR Kitajske za napadalca, da ne bo upošteval komisije za dobre usluge, je ta kljub temu zaprosila švedskega poslanika v Pekingu Torstena Hamer-stroma, naj vzpostavi stik s kitajskimi predstavniki in ugotovi, ali so dane in kakšne so možnosti za začetek razgovorov o prekinitvi sovražnosti v Koreji.
Ako pa bi odgovor iz Pekinga ne bil tak, da bi omogočil začetek pogajanj za prekinitev sovražnosti, bo tako imenovani odbor za sankcije, ki je bil prav tako ustanovljen po razglasitvi LR Kitajske za napadalca, predložil podrobne načrte o izvajanju sankcij proti Kitajski.
V Franciji spet vladna kriza
V	teku zadnjih 6 let je prišlo v Franciji do 16. vladne krize, ko je odstopila Pleveno-va vlada. Vzrok temu je bil poraz vlade v parlamentu, ki je razpravljal o predlaganih spremembah volivnega zakona. To vprašanje je obravnaval francoski parlament že dalj časa in je v tem času propadlo osem predlogov, nakar je skušal dosedanji ministrski predsednik Pleven rešiti položaj z lastnim kompromisnim predlogom, ki pa je prav tako doživel poraz.
Predsednik francoske republike Auriol je nato poveril nalogo za sestavo nove vlade večkratnemu ministrskemu predsedniku Bi-daultu, ki se je začel pogajati s posameznimi strankami.
Brez dvoma je prišlo do francoske vladne krize v najbolj neugodnem trenutku, ko se v ponedeljek začnejo posvetovanja namestnikov štirih zunanjih ministrov, od katerih je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj svetovne politike.
De Gasperijjev položaj ogrožen
Hkrati s francosko vladno krizo pa doživlja težke dni tudi italijanski vladni predsednik De Gasperi, kateremu so napovedali boj njegovi lastni pristaši. Pri glasovanju o nekem komunističnem dodatnem predlogu j« namreč del demokristjanskih poslancev glasoval s komunisti in je vlada ostala v manjšini.
V	vrstah demokristjanov se v zadnjem času vedno bolj veča odpor proti posameznim ministrom, tako proti zunanjemu ministru grofu Sforzi, obrambnemu ministru Pacciar-diju, finančnemu ministru Pelli, ministru za trgovino in industrijo Tognu ter gospodarskemu ministra Segnu. Demokristjani zahtevajo takojšen odstop svojih lastnih ministrov.
V ponedeljek pogajanja v Parizu
Kakor poročajo iz Moskve, je sovjetska vlada pristala na predlog zapadnih sil, da se v ponedeljek, dne 5. t m. začnejo v Parizu posvetovanja med namestniki zunanjih ministrov štirih velesil in je v ta namen tudi že imenovala 17 člansko delegacijo pod vodstvom namestnika zunanjega ministra Gro-mika.
Karači. — Na podlagi enoletnega trgovinskega sporazuma, ki sta ga podpisala Pakistan in Indija, bo Pakistan izvažal v Indijo juto, bombaž, žito in druge proizvode v zameno za premog, jeklo in bombažne izdelke. To je prvi pakistansko-indijski trgovinski sporazum, odkar je Indija razvrednotila svojo valuto septembra 1949 in je Pakistan takrat odklonil izvedbo enakih ukrepov.
Ankara. — P9 izjavah turškega zunanjega ministra Koprola so ob obisku poveljnika ameriškega brodovja v vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju admirala Roberta Carneyja v Turčiji sprejeli sklep o udeležbi Turčije v skupnem sistemu obrambe vzhodnega Sredozemlja.
Washington. — Direktor organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC, Dirk Stikker je prispel v ZDA, kjer se bo razgovarjal s predstavniki ameriške vlade in uprave za gospodarsko sodelovanje o pomanjkanju surovin v Zapadni Evropi.
Kalkuta. — Epidemija koz v Indiji, ki st: je začela širiti novembra 1950, je doslej zahtevala nad 4000 človeških življenj. Samo v teku zadnjega tedna je umrlo na kozah 533 oseb, kar pomeni najvišje število v zadnjih 100 letih.
Kaj se dogaja na Češkoslovaškem?
Francija z zanimanjem spremlja položaj
na Balkanu
Sovjetski
Večkrat so se '*e sestali sovjetski in ameriški zastopniki na sejah, da bi končno enkrat uredili vprašanje dolgov Sovjetske zveze, ki jih ima ta v Združenih državah Amerike. Gre namreč za ogromne količine blaga, ki so ga dale ZDA med zadnjo vojno na razpolago Sovjetski zvezi. Na podlagi tozadevne med obema državama sklenjene pogodbe bi morala Sovjetska zveza po vojni deloma plačati deloma pa vrniti dobavljeni material, toda pri dosedanjih pogajanjih so sovjetski zastopniki vedno spet našli vzroke za odložitev nadaljnjih pogajanj.
Združene države Amerike so načele vprašanje tega dolga že leta 1945, medtem ko je Sovjetska zveza pristala na pogajanja šele 30. aprila 1947. Toda od tega časa naprej so bila pogajanja neštetokrat preložena in uspehov *e do danes niso rodila. Tukaj navajamo nekaj podrobnosti o sovjetskih dolgovih v ZDA, ki jih je objavil „Vestnik“, glasilo Osvobodilne fronte za mariborsko oblast.
Pri svojih zahtevah se ZDA sklicujejo na glavno pogodbo, ki sta jo obe stranki sklenili 11. junija 1. 1942. Sovjetska zveza bi po tem dogovoru morala vrniti približno 11 milijard dolarjev. Vendar ZDA ne zahtevajo nadomestila za predmete in balgo, ki jih je sov jetska vojska uporabila ali uničila v skupnih prizadevanjih med drugo svetovno vojno, t. j. do predaje Japonske, temveč samo za tovarniške naprave in predmete, ki jih je mogoče uporabiti tudi v mirnem času. Ta nadomestila so, sodeč po ameriških zahtevah, res najnižje ocenjena.
Kaj je Sovjetska zveza sprejela od Združenih držav Amerike? ZDA so med vojno nudile SZ pomembno pomoč v vojaškem blagu, orožju in opremi, kakor tudi v industrijskih napravah in predmetih za civilne potrebe. Oktobra 1. 1941 je bil sklenjen tako imenovani moskovski protokol, ki je vsebo val spisek najnujnejšega blaga za SZ. Konec oktobra 1. 1941 so ZDA določile 1 milijardo dolarjev za vojaške potrebe sovjetske armade. Prva dva meseca po podpisovanju moskovskega protokola je 28 ladij prepeljalo 130.000-tonsko breme iz ZDA v SZ. Januarja 1. 1942 so Združene države Amerike odobrile novo milijardo dolarjev za pošiljke vojnega blaga. Februarja so v Sovjetsko zvezo prepeljali 91.000 ton blaga, marca 214.000 ton, v aprilu pa še dvakrat več. Sredi leta 1942 so poslale ZDA več kot 2000 lahkih in srednjih tankov in 1300 letal. V neki pošiljki je bilo n. pr. tudi 75.000 strojnih pušk.
Junija 1. 1942 so sklenile pogodbo o najemu in posojilu. Z mnogimi pošiljkami so ZDA prepeljale v SZ 189.000 poljskih telefonov in 670.000 milj telefonskih žic. ( S to količino žice bi lahko ovili zemljo 27 krat!)
V	zamski dobi I. 1941 pa je Sovjetska zveza prejela 10.500 ton usnja in 1,5 milijona parov škornjev.
Konec 1. 1942 so Velika Britanija in ZDA s SZ v Washingtonu podpisale drugi protokol o pomoči. V prvi polovici 1. 1943 je več kot 50 ladij vsak mesec vozilo ameriško blago v Sovjetsko zvezo. Vsaka od njih je imela povprečno 300 avtomobilov, 10 borbenih letal, 2000 ton hrane in 3500 ton različnega ostalega blaga. To bi samo v tem obdobju povprečno znašalo 15.000 avtomobilov, 500 letal, 100.000 ton hrane in 175.000 ton osta-leda blaga!
Za oskrbovanje Sovjetske zveze so izkoriščali tudi prevoz čez Iran. Maja 1. 1943 so čez to državo mesečno prepeljali 100.000 ton.
V	obdobju do julija 1942 do junija 1943 so ZDA poslale SZ več kot 3 milijone ton različnega materiala.
Skupne količine pošiljk letal in bojnih ter ostalih vozil so v obdobju od L 1941 do leta 1945 znašale po nekaterih ameriških podatkih 14.800 letal, 10.256 tankov in oklopnih vozil in 427.000 avtomobilov vseh vrst. Sovjetska vlada pa danes trdi, da je sprejela samo 6.900 letal, 10.200 tankov in oklopnih vozil ter 300.000 avtomobilov.
Razen omenjenega blaga je Sovjetska zveza prejela še industrijske naprave, blago za civilne potrebe in nafto. Skupna vsota zna*a okrog 3,5 milijard dolarjev. Sprejela je tudi kmečkih pridelkov v višini 1,8 milijarde dolarjev.
Sedanja pogajanja »e nanašajo samo na izplačilo dolgov za tovorniške naprave in predmete, ki jih je še mogoče izkoristiti tudi po vojni. Posebno vprašanje predstavlja zahteva po vrnitvi ladij, ki jih je SZ sprejela po zakonu o posojilu in najemu in ki bi jih mora-
dolgovi v
la po sporazumu vrniti. Na podlagi tega sporazuma so Združene države Amerike posodile Sovjetski zvezi 505 vojnih plovnih objektov, 96 trgovinskih ladij in 29 manjših plovnih enot. SZ je doslej vrnila: 27 fregat, 1 ledolomilec in 8 trgovinskih ladij. Med do-sedajnimi pogajanji so predstavniki SZ predložili, da naj ZDA prodajo 06talo ladjevje in sicer 87 ladij trgovinske mornarice in določe-
Ameriki
no štvilo manjših objektov. Ameriški predstavniki so te zahteve zavrnili in zahtevali vse preostale ladje nazaj.
Kakor kaže, tega vprašanja ne bodo kmalu rešili. Neki ameriški predstavnik je dejal, da doslej niso ničesar dosegli, ker sovjetski predstavniki „nočejo izpolniti svojih obveznosti". Vsekakor nov primer ..spoštovanja" mednarodnih obveznosti!
Tobačna tovarna v Ljubljani
V kratkem bo praznovala tobačna tovarna v Ljubljani, ki je najstarejša tobačna tovarna v Jugoslaviji, 80 letnico svojega obstoja. Kljub temu, da ni največja, je tobačna tovarna v Ljubljani edini tobačni kombinat v Jugoslaviji, ki poleg cigaret izdeluje tudi druge izdelke: kakor cigarete, tobak za žvečenje, noslja-nec in tobačni izvleček.
Tobačna tovarna je začela obratovati 13. marca 1871 v najetih prostorih v stari cuk-rami v Ljubljani. Takrat so zaposlili 1000 delavcev, ki so v prvem letu izdelali 17.450.000 cigar, naslednje leto pa že 61.700 tisoč. Te cigare so po svoji kvaliteti kmalu zaslovele po vsej avstroogrski državi. Posebno priljubljene so bile ljubljanske viržinke.
Isto leto so začeli z gradnjo nove tovarne in 1. avgusta 1873 se je tovarna preselila v nove, sedanje prostore na Tržaški cesti. Tovarna je hitro napredovala ter je že po nekaj letih postala izmed 29 tovarn v bivši Avstriji tretja ter je dobila naslov „Glavna tobačna tovarna". V tovarni je bilo zaposlenih 2500 ljudi. To so bili večinoma kmečki ljudje, ki so prihajali s podeželja, ter so si v bližini tovarne začeli graditi male hišice. Tako se je razvila Rožna dolina, ki je danes eden izmed najlepših predelov Ljubljane.
Med drugo svetovno vojno je bila tovarna pri bombardiranju hudo poškodovana. Vse to
pa so delavci po osvoboditvi popravili s prostovoljnim delom. Pri popravilih so delali nad 12.000 ur.
Zdaj se proizvodnja dviga iz leta v leto. Tako, da danes izdelujejo v tovarni z istimi stroji trikratno količino cigaret. 24. avgusta lani so delavci prevzeli tovarno v svojo upravo. To je bil velik dogodek, ki je danes jasno viden na vseh delovnih področjih v tovarni. Delavci Tobačne tovarne v Ljubljani so nedavno pri tekmovanju za počastitev desete obletnice Osvobodilne fronte že drugič zasedli prvo mesto med podjetji prehranbene industrije.
V Češkoslovaški spet krušne nakaznice
Češkoslovaška vlada je 26. februarja ponovno uvedla nakaznice za kruh in moko, na katere dobijo tedensko 1 kg moke, 1,5 kg kruha in 50 dkg belega peciva. Hkrati pa je možno kupiti kruh in moko še v prosti prodaji, samo da so tam cene znatno višje.
... in racionirana mast na Madžarskem
Naslednjega dne, torej 27. februarja, pa so tudi na Madžarskem uvedli nakaznice za mast in milo, medtem, ko so imeli za sladkor in moko že doslej nakaznice. Tudi na Madžarskem je mogoče kupiti racionirana živila v prosti prodaji, toda po višjih cenah.
Čangkajšek zahteva pomoč
Poveljnik ameriškega brodovja admiral Arthur Strabble se je pogajal z zastopniki Cangkajškove vlade, ki so pri razgovorih načeli naslednja vprašanja: ukinitev blokade Tajvana po ameriškem brodovju, odprema kuomintanških čet v Korejo in povečanje vojaške pomoči kuomintanški vladi.
Kakor poroča agencija France Presse, je admiral Strubble razumel potrebo po okrepitvi kuomintanškega brodovja, vendar pa ni prevzel nikake obveznosti glede odpošiljatve kuomintanških čet v Korejo. Pri teh razgo-
vorih so po vesteh iste agencije proučili tudi možnost za pomoč nacionalističnim silam, ki se borijo na ozemlju LR Kitajske.
Poljsko zlato v Veliko Britanijo
Iz Poljske dotekajo v Veliko Britanijo velike množine zlata, ki ga prevažajo z letali preko Kopenhagna. Doslej je prišlo tja že zlata za več milijonov funtov in ga hranijo v angleški banki. Nekateri so mnenja, da gre za plačilo nekih poljskih dolgov Veliki Britaniji.
Vesli iz Jugoslavije
V Litostroju so prihranili 8 milijonov dolarjev
Z raznimi novimi delovnimi načini, Id so jih predlagali delavci v Litostroju, je lani to podjetje prihranilo 8 milijonov dinarjev. Ivan Okorn je izdelal posebne stroje za izpihava-nje ostružkov. Po zamisli Gabrijela Ribarja so uporabili sistem mehaničnega kopiranja na kovinskih izdelkih. Po načrtu predsednika upravnega odbora Staneta Jeločnika so izdelali novo peč za sušenje kovinskih odlitkov. Z uporabo posebne varovalne naprave pritrjene na stružnici po zamisli Alije Segotala so prihranili stroške za poseben stroj.
Se bolj pomembne racionalizacije so dosegli pri kapitalni graditvi, kjer so po zaslugi inženirjev Z. Zadnika, J. Legvarta in S. Dimnika lani prihranili 7 milijonov dinarjev.
Nad 88 milijonov za nadaljnja graditve na Reki
Reka, kjer je znano jugoslovansko pristanišče, se hitro obnavlja in modernizira. Lani so porabili za investicijska dela 72 milijonov dinarjev več kakor predlanskim. Gradili so 54 objektov, izmed katerih je bilo ob koncu leta 33 popolnoma dograjenih. Najpomembnejši novi objekti so: mestna livarna, žaga, skladišče kmetijskih pridelkov, melioracijska dela na Njivicah in osem velikih stanovanjskih hi*.
Letošnji reški proračun znaša 306.228.000
din in je za 6.5% višji od lanskega. Veliko sredstev je določenih za investicije. Letos bodo zgradili štiri večje stanovanjske hi*e, razširili bodo plinarno, preuredili tovarno mot-vesa, dogradili remiso in trolejbuse itd. Reka dobi letos tudi 13 novih parkov.
Dragoceno darilo kanadskih študentov
Zdravstveni fond ljubljanske univerze Je pred kratkim sprejel od kanadske sekcije mednarodne študentske službe večjo količino dragocenih zdravil: streptomicyn, ayrecilin, trisulfa, cilinta tablete in drugo. Od iste organizacije so prejele dragocena zdravila tudi druge univerze in visoke šole v Jugoslaviji.
Novi izdelki industrije za predelovanje rib
Tovarne za predelovanje morskih rib v hr-vatski republiki so lani začele izdelovati posebno ribje olje, ki ga uporabljajo pri strojenju kož in izdelovanju barv, ter ribjo moko, ki koristno služi kot dodatek živinski krmi. Lani so tovarne izdelale okrog 26 ton ribjega olja in okrog 70 ton ribje moke.
Slovenska glasbena Matica v Trstu
Zadnji čas je začela živahno delovati v Trstu Slovenska glasbena Matica. V kratkem bo izdala 4 zbirke narodnih pesmi ter zbirko skladb tržaških skladateljev. Mesto glavnega i urednika vseh izdaj tržaške Glasbene Matice je prevzel znani in priljubljeni sklada-I telj profesor Vasilij Mirk.
Saigon. — Agencija United Press prinaša sporočilo francoskega poveljstva v Indokini. po katerem je francoska pehota obkolila s podporo letalstva in mornariških čet polk Ho-šiminhovih vojakov pri mestu Hue. Ubitih je bilo okoli 200 Hošminhovih vojakov.
Ženeva. — Mednarodni odbor Rdečega križa je poslal v Peking prvo pošiljko zdravil, ki Je namenjena žrtvam korejske vojne.
Pariz. — Sindikati delavcev mestnega prometa so sprožili stavko, da bi delavci s tem dosegli povišanje mesečne plače za 600 frankov. Vsled stavke je bil v Parizu popolnoma ukinjen promet podzemske železnice in avtobusnih zvez. Da bi našla izhod iz zagate, je vlada odredila, naj vojaški tovorni avtomobili in šoferji prevzamejo promet na avtobusnih progah.
Beograd. — Podkomisija za padalstvo mednarodne letalske federacije je sklenila na svoji konferenci v Haagu, da bo organizirala prvo svetovno prvenstvo v padalstvu letos v Jugoslaviji in sicer meseca avgusta v Lescah pri Bledu. Proti temu predlogu se je izrazil edinole zastopnik Sovjetske zveze, ki si je prizadeval, da bi svetovno prvenstvo poverili kateri koli drugi državi, medtem ko so ostali delegati zavrnili sovjetski predlog.,
London. — Zaradi ilegalne stavke aretifani pristaniški delavci iz Londona so bili tretjič postavljeni pred sodišče, vsled česar je tretjič v teku enega meseca izbruhnila stavka londonskih pristaniških delavcev, katere se je iz protesta proti postavitvi njihovih tovarišev pred sodišče udeležilo 8000 delavcev. V znak solidarnosti je stopilo v stavko tudi nad 1000 delavcev novozelandskih elektrarn.
Canberra. — Po poročilih avstralskih oblasti je postalo 3466 domačinov žrtev izbruha ognjenika Lamington v zapadni Novi Gvineji.
Bonn. — Sl. aprilom bodo mezde in plače vseh državnih nameščencev zapadnonem-*ke zvezne republike povišane za 15 odstotkov,
Innsbruck. — Tirolski deželni zbor je izvolil gospodarskega svetnika Alojza CrauBa za novega deželnega glavarja Tirolske. Pri volitvah v deželnem zboru je bilo za tega oddanih 31 glasov, medtem ko je 5 poslancev volilo s praznimi listki.
Buenos Aires. — Ko je 1000 stavkokazov skušalo prodreti skozi verigo stavkajočih pred poslopjem časopisa „La Prensa v Bueros Airesu, je prišlo do streljanja, med katerim je bil eden izmed delavcev ubit, 15 pa jih je bilo ranjenih.
London. — Angleško sodišče je obsodilo sina britanskega vojnega ministra Shlmvella na 2000 funtov globe ali 3 mesece zapora, ker je na svojem posestvu pustil izvesti gradnje, ki nasprotujejo britanskim predpisom glede stanovanjskih zgradb.
Kopenhagen. — Na konferenci danskih delavcev so sklenili, da bodo razglasili splošno stavko, ako bodo cene živil in potrošuega blaga *e vedno naraščale. Prav tako so na konferenci zahtevali ukrepe proti večajoči se brezposelnosti ter enake mezde za enako delo žensk.
Barcelona. — Študentje v Barceloni so demonstrirali proti zvišanju tarif cestnih železnic. Med demonstracijo so bili Številni študentje aretirani, medtem ko so univerze zaprli.
Ankara. — Češkoslovaški vojaški ata*e v Ankari, polkovnik Emil Haryna, je odstopil in zaprosil turško vlado za pribežališče.
Berlin. — Enotna socialistična stranka Nemčije je predlagala v neki resoluciji o zopetni vzpostavitvi enotnosti mesta ustanovitev odbora, v katerem naj bi bili enakopravni predstavniki zapadnega in vzhodnega dela Berlina.
Ameriški admiral Fecheler dobil
novo funkcijo
Namestniki zunanjih ministrov držav članic atlantskega pakta so na svoji seji razpravljali o notranjih upravnih in osebitih vprašanjih ter so formalno objavili imenovanje ameriškega admirala Fechelerja za vrh«.. nega poveljnika organizaoije Atlantskega | pakt*.
lanoi
3.	marc, sobota: Kunigunda.
4.	marc. nedelja: Kazimir.
3.	marc, ponedeljek: Evzebij.
6. marc, torek: Prepetua in Felicita.
SPOMINSKI DNEVI
4.	S. 1844 — Rojen na Muljavi na Dolenjskem
pisatelj Josip Jurčič. — 1849 — Dunajska vlada izdala uredbo za ustanovitev slovenskega državnega zakonika in prvič uradno zabeležila izraz „slo-venski jezik" — „Slowenische Spra-che". Dotlej so bili uporabljeni le krajevni nazivi: kranjski, koroški itd. — 1862 — Umrl ruski pisatelj N. V. Gogolj.
6. 3. 1836 — Rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah pesnik in pisatelj Josip Stritar. Leta 1870 je začel izdajati literarno revijo „Zvon“. Umrl je leta ' 1923 v Rogaški Slatini. — 1475 — Rojen v Represe v Italiji eden največjih umetnikov Michelangelo Bou-naroti, kipar, slikar, stavbenik in pesnik.
SLOVENJI PLAJBERK
Gospodarski obstoj naših gorskih kmetov je v pretežni večini odvisen od živinoreje. Edino od izkupička za živino ima potrebne gospodarske dohodke ,razen nekaterih, ki imajo še nekaj več gozda. Pogoj za živino rejo pa so pašniki in o tem perečem vprašanju so razpravljali kmetje na zborovanju dne 18. februarja, ki se ga je kot govornik udeležil zastopnik kmetijske zbornice iz Celovca. Med kmeti je nastalo razumljivo in upravičeno ogorčenje, ker so slišali, da ho£e zemljiški veleposestnik graščak Maresch s Humberka, ki poseduje v naši občini pretež-
Siotenska prosvetna zveza naznanja:
Slovensko prosvetno društvo ..Gorjanci" v Kotmari vesi vabi na kulturno prireditev z igro:
..DESETI BRAT"
ki bo v nedeljo, dne 4. marca 1951, ob 19. uri pri Plajerju,-
Pel bo tudi domači pevski zbor.
Vabljeni k obilni udeležbi!	Odbor
no večino gozda, ograditi vse dosedanje pašnike. Na ta način bi bila onemogočena vsaka možnost za pašo in posledice za gospodarski obstoj naših kmetov bi bilo usodne. Kmetje bi bili prisiljeni število živine znižati, nekateri pa bi morali živinorejo sploh opustiti.
Upamo, da do tega ne bo prišlo, ker enotna in odločna zahteva vseh kmetov je, da morajo pašniki ostati, kakor so bili doslej, samo da jih po možnosti zboljšujemo. Od gospodarske samostojnosti zavisi tudi neodvisnost našega kmečkega delovnega ljudstva, dočim bi seveda nenasitna zemljiška gospoda rada spravila našega kmeta v popolno odvisnost, da bi lahko z njim delala in ukazovala, kakor bi hotela. Kmetje si znamo v trdem delu pridelati naš vsakdanji kruh in znali bomo braniti tudi naše koristi.
libuCe
Morda je res uspelo, da je sestav libuSke-ga občinskega odbora takšen, ki jamči, da bo zares zmožen harmonično in v celoti skupno delati za koristi občine in občanov. Dr sedanje delo vsaj to kaže in nekateri starejši izmed odbornikov se še spominjajo dobe, ko tedaj v občinski sobi zaradi nekaterih prenapetih šovinističnih petelinov, v prvi vrsti od nekdanjega tako imenovanega Land-bunda, odbor skoraj ni mogel priti do pozitivnega dela, oziroma so bili sklepi enostranski in pozitivnih niso izvajali. Ne hvalimo
2 e n e v borbo za mir in pravico!
Vabilo
na
111. Pokrajinski zbor
Antifašistične fronte žena
ki bo v torek, dne 6. marca 1951 ob 9. uri dopoldne v gostilni Roth, Celovec, Pfarrhof-gasse 8.
Antifašistična fronta žena Pokrajinski odbor
se, toda lahko trdimo, da je doprinos treh slovenskih odbornikov k tej miselnosti v občini znaten in vreden upoštevanja. Upamo, da bo ta pametna uvidevnost prevladovala trajno in bomo složno delali v korist občine na celi črti.
Pri zadnjih sejah so obravnavali občinski proračun za leto 1951 in ga pri Seji dne 25. februarja t. 1. soglasno odobrili. Zaradi velikih potreb, ki jih bo skušala občina izvesti, proračun brez dvoma davkoplačevalce obremenjuje, toda so v načrtu akcije, ki jih ni mogoče odlašati in ki bodo za občino traj^ | nega in koristnega pomena. Proračun izkazuje 55.000 šilingov primanjkljaja, ki ga pa upajo kriti iz javnih sredstev. Občinske doklade so na davke na kmetijstvo a) in b) zvišali za 20 odstotkov, doklade na obrtni davek pa znašajo 200 odstotkov.
Zelo važna zadeva je regulacija libuškega potoka, naprava vodovoda v Libučah in poprava ceste v Libučah ter poprave in nove gradnje drugih občinskih potov. Del libuške ceste je prevzela dežela in jo bodo skušali še letos spraviti v red. V ta namen je občina dovolila zneske, ki so v njenih mejah mogoči, v ostalem pa se bo pobrigala za druga sredstva. Za potrebe šole v šmarjeti je občina dovolila 4200 šilingov in za šolo v Zgornjih Libučah 9000 šilingov.
Iz proračuna so črtali postavko 5000 šilingov za požarno brambo, za kmetijstvo pa so
I namenili 5.000 šilingov. Iz plebiscitenega prispevka upajo doseči znatne zneske za šolo v Zgornjih Libučah, v Šmarjeti in za vodovod Libuče—Pliberk.
Nekajkrat se je občinski odbor že bavil z razmerami v zgomjelibuški šob, kjer so ustanavljali in gojili neko „Dorfgemeinschaft“, kjer so učili šoli odraslo mladino plesat in so po večerih spremenili šolske prostore v plesišče, pivnico in kadilnico. Ljudstvo je tako početje v šolskih prostorih obsojalo, ker tak način dela je vse prej kot vzgojen in v take namene šolski prostori nikakor ne smejo služiti, ker je tak način ..vzgojnega" dela tuj ljudstvu, saj je namen tega edinole ta, da šoli odraslo mladino še bolj odtujuje svojemu ljudstvu. Zaraditega so se mnogi pritožili pri občini in zahtevah, da se temu početju napravi konec. To zadevo je moral občinski odbor obravnavati ter je sklenil, da se prepove v šoli plesati, piti in kaditi. Zgornje-libuški učitelj se je proti temu sklepu občinskega odbora pritožil na prosvetnem referatu pri deželni vladi v Celovcu. Zaradi tega je občinski odbor v zadevi še enkrat sklepal in sklenil, da dovoljuje samo plese, ki so v zvezi s kakšno gledališko predstavo in samo za šolarje, ne pa za šoli odraslo mladino.
Drugič je bila od navedene strani vložena pritožba na prosvetnega referenta, ki je nato v svojem odgovoru na občino izjavil, da bo osebno prišel v Libuče in bo odbornikom razložil pome.i in ..potrebo" vzgoje po „Dorf-gemeinschaft". Ta odgovor je občinski odbor pri svoji zadnji soji obravnaval in je bil soglasno mnenja, da naj referent pride v Libuče, vendar mu svetuje, da so pridruži mnenju odbora, ki ima o pojmih vzgoje zdrave nazore, ki mora po mnenju pretežne veči-
Smučarska sekcija Slovenskega fizkulturncga društva v Št. Janžu v Rožu
priredi v nedeljo, dne 4. marca ob 14. uri
smučarsko tekmo v smuku
Start v šentjanških Rutah, cilj nad Slemi-cem v St. Janžu. — Sodelovali bodo tekmovalci iz Bistrice, Borovelj, Bilčovsa in St, Janža. —
Vabimo vse ljubitelje zimskega športa!
ne ljudstva sloneti na temeljih, ki odgovarjajo miselnosti, poreklu in značaju ljudstva, ne pa vnašati tujo miselnost, odtujevanje in izkoreninjenje lastnemu narodu, skratka, tudi podolska vzgoja mora sloneti na moralni podlagi. Vsi odborniki so bili mnenja, da naj ostane šola šola in naj služi ciljem, ki so po naravnem redu utemeljeni. Le tedaj bo mogoče doseči tisti cilj, ki mora biti vsem do-
bromislečim pri srcu, to je dobre odnose, mir in lepo sožitje na vasi in napredek na gospodarskem kulturnem in socailnem področju.
BISTRICA V ROŽU
Tudi pri nas je letošnja na padavinah zelo bogata zima povzročila mnogo škode. Veleposestnika Humberk in Webhofer imata velike množine posekanega lesa v gozdovih v Medvedjem dolu, ki čaka na prevoz v dolino. Najemniki v Rovtah ki izrabijo ugodno zimo in se trudijo s prevozom lesa, da zaslužijo toliko denarja, da morajo plačati veleposestnikom najemnine in da jim š« nekaj ostae ne za vsakdanje potrebe, letos zaradi sla-
Prispevajfe v
tiskovni sklad
bega saninca niso mogli veliko voziti, poleg tega pa je tudi zaslužek od kubičnega metra le skromen. Tudi kmetje v dolini so le z največjo težavo spravljali les na žago in so morah zaradi plazov in južnega vremena z vožnjo prenehati. Na Spodnji Bistrici se je zaradi snežne teže podrla Tomaževa žaga in tudi velik kozolc pri kmetu Polancu.
CELOVEC
Hotel „Sandwirt“, ki je bil dozdaj zaseden od britanske zasedbene sile, so vrnili pravemu lastniku Jameku, ki ga bo po temeljiti obnovi spet odprl. — Na celovški deželni razstavi bo tudi mednarodna razstava psov. Predloženih je že nad sto prijav, med temi tudi iz Jugoslavije, Italije in Švice. — Delavci firme Hatheyer so v petek zahtevah takojšnjo povišanje plač in zagrozili s stavko, če zahtevi ne bodo ugodili. Ker zahtevi ni bilo ustreženo, so prenehali delati. Delavci si o višini povišanja plač niso bili edini, ker so se zahteve gibale med 11 in 20 odstotki. Po daljših pogajanjih so začeli delavci spet delati, ko so jim zagotovili, da bodo skušali s posredovanjem sindikata urediti vprašanje plač, ki bodo znosne za oba dela. — Knjižnico koroške delavske zbornice so preselili v nove prostore v poslopje delavske zbornice, kolodvorska ulica 44, 1. nadstropje. Knjige izdajajo kot doslej, in sicer: knjige za odrasle od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure (za bralce izven Celovca tudi v ponedeljkih in četrtkih od 11. do 12. ure). Novo urejena študijska knijžnica za socialno znanost je tudi pričela poslovati in je interesentom na razpolago. Čitalnica, ki je priključena knjižnici, je odprta od torka do sobote od 15. do 20 ure, v sobotah tudi od 8. do 13. ure. Obisk študijske knjižnice in čitalnice je brezplačen.
Ksaver Meško:
MA POLJANI
17. nadaljevanje XI.
Kakor hiša svetopisemska, ki se je vrnil v njo sin, izgubljeni in zopet najdeni, je bila razsvetljena Trata dolgo v noč.
Nande se je vrnil iz hleva, slabovoljen, skoro zbegan. Pred hlevom se je zadel ob Andreja, strmečega zamišljeno v noč. Gledal in mislil je gor na hribe, proti koči sestre in matere, živeče napol v skrbeh za dete, izročeno tuji hiši, napol mimo v sladki zavesti: Andrej čUva nad njo z vestnim očesom, s skrbečo in ljubečo dušo,
„Ali se hočeš poigrati z menoj, paglavec?"
Neprijazno je sunil od sebe Nandeta, da se je začudil fant nad starcem, sicer mu vedno naklonjenim.
„Saj vas niti videl nisem."
Vtaknil je roke v žep in je šel s počasnimi koraki črez dvorišče.
„Vse narobe, povsod nesreča. Radoveden sem le, kakšna nezgoda se mi pripeti pri polnočnici."
Skoro docela je bil uverjen. da bo nesreča. A vedel je: pot do velike srečr se vije vedno
skozi zapreke in nezgode in vedno po strmini.
Prišel je mimo kuhinje, ozrl se je v njo, a ni bilo notri ne Vilme, ne Tinke, in je šel mimo; ker za druge se ni brigal.
Takoj za njim je prišel Andrej. Postal je pred pragom in je pogledal v kuhinjo, in pogled je bil teman in skrbi poln. Jerica, stoječa ob ognjišču, se je ozrla naglo proti durim in se je vznemirila in je povesila pogled. Ker nemirno je bilo v njeni duši, kakor če pade kamen v čisti studenec in vzvalovi gladko in mirno površje. Zvenele so ji še glasno v duši mladega gospoda sladke besede: »Ah, glej, kako srčkana punčka ..
Globoko k ognjišču je sklonila vznemirjeni obraz. Stric je strmel v njo, in skrbi polni pogled se mu je omilil: „Ne, predobra je, vsa čista." Tiha prošnja je vstala v srcu in je prosila iz oči: „Jerica, glej, da ne vržeš v blato bisera ..."
Dekle ni upalo pogledati proti durim, stricu naravnost v skrbno prosečo oko. A duša je slišala tiho prošnjo; razžalostilo in obenem razveselilo se je srce.
„Ve, dr nisem kriva. Ne obsoja me..
V gosposki sobi je bilo veselje, kakor bi
bil že nocoj sveti večer. Le manj svetlo je bilo veselje, le več posvetnega, več človeškega je bilo v njem: veselje ljudi, ki jim je večer vsake dobre pojedine sveti večer, ki pa gredo na sam sveti večer rano spat, ker jim je dolgčas ob radosti, lijoči iz neba v blaga, sveta srca. V njihova ne lije radost — ker kje je svetost, kličoča blagoslov iz nebes?
Katra je nosila večerjo na mizo, vino je prinesel gospodar sam. Iz velike peči je lila prijazna toplota v sobi, lila je v lica, da so rdela, hla v srca, da so se razgrevala bolj in bolj.
Na častnem sedežu je sedel Tomaž, okrogel kakor sod, rdeč v lica. Po prvih treh čašah' starine, ki jih je izpil naglo drugo za drugo, da se ogreje, kakor je rekel, mu je zacvetel nos in se je zazdel še ogromnejši. Očj, skoro povsem zalite z mastjo, so se ozirale leno po sobi. Ko je pil ali je vzel v usta posebno tečen kos pečenke, je zamižal, da je užival bolj nemoteno, z večjo zbranostjo.
„Fant, kaj, fant. Peterček? — Da, iz tega bo kaj! — Zaupaj v me, Matevži Vzgojim ti ga povsem po sebi... Zaupaj mil"
Govoril je pretrgano, s tankim glasom, vzdihovaje, kakor bi ga govorenje silno utrujalo ... Žive ljudje v naši domovini, ki jih utruja vse razen dobre jedi in izborne pijače. In ti sede najčešče na častnih sedežih in govore imenitno, v meglo veličanstva, vi-
sokosti in učenosti zaviti. In glej, čudo božje, poslušajo jih pozorna in strmeča ušesa, globoko se jim klanjajo gibčni tilniki. Nihče ne vstane v vsi domovini, da bi jih pahnil z ogorčeno roko s prestolov v blato, kjer je njih prostor... Odtod mnogo gorja v naši domovini, odtod gniloba, ki se širi dalje, od zgoraj navzdol...
Vzradoščen je poslušal Tratnik, srečen in ponosen se je oziral od brata na sina, od sina na brata. Peter, upanje Železnikov in velik njih ponos, se ni zmenil mnogo ne za očeta, ne za strica. Jedel je s slastjo, kakor bi se postil že štiriindvajset ur, pil je kakor kamnosek, Id je vihtel kladivo ves dan v razbeljenem kamnolomu. Slišal je korpaj, napol, kar sta govorila oče in stric. Misli so mu blodile drugod, a ne daleč od tod, v kuhinji so se mudile. Že ko so izstopali iz sani, mu je zagledalo oko najpoprej Jerico. Stala je za Andrejem. Ko je privzdignil starec sve-tilrJco, da posveti na sani, se je razlila luč črez vse njeno polno in vendar vitko telo, črez sveži njen obraz.
„V resnici, prijetno deklel"
Začudil se je v istem hipu, da se je zmenil tako malo za njo poleti, ko je bival nekaj časa doma. Obžaloval je svojo zanikrnost.
Zaostal je, ko so šli drugi v nadstropje in je zadržal dekle s silo, ko je prišla iz kuhinje in je hotela iti v družinsko sobo. Pol-pijan razvnet od odpora dekletovega, ki se
Stran 4
JCaka nastajala ackani
Orkan nastane, kadar se nekje s površja tropičnega morja začne dvigati segret vladen zrak. Zrak se dviga v višino kot steber, podobno kakor se d’* ga zrak iz tople sobe skozi dimnik. Ko pride v višje plasti, se zrak ohladi in vodne pare se zgostijo v kaplice. Pri lem se sprošča toplota, ki je bila potrebna za izhlapevanje z morske gladine. Ker se tvori tako na tisoče ton dežja, je sproščena toplota ogromna. Ta toplota in vzgon zračnih plasti daje orkanu silno moč.
Ko se zrak dviga, steče na njegovo mesto z vseh stani drug topel vlažen zrak, tako da se vzdržuje gibanje navzgor. Zaradi vrtenja zemlje se pritisk zračnih plasti odklanja od premočrtne smeri, tako da se te začnejo vrteti, in sicer na severni zemeljski poluti v nasprotnem smislu kot umi kazalci, na južni poluti pa obratno. Kadar doseže tak veter hitrost preko 110 kilometrov na uro (torej najmanj hitrost najjačje burje), govorimo o orkanu. V srednem delu, ki mu pravijo „oko“ in ki meri v premeru od 20 do 45 kilometrov, je zrak razmeroma miren. Okoli očesa pa je ogromen zračni vrtinec, čigar skrajni rob je 150 do 250 km daleč od središča. Na robu je sorazmerno visok tlak. Čim večja je razlika med tlakom na robu in tlakom v sredini, tem silnejši je veter. Njegova hitrost doseže in celo prekaša 250 kilometrov na uro. Če je zračni vrtinec zelo širok, meri nasprotno v višino samo 10 do 20 kilometrov. Orkan kot celota se premika le počasi, komaj 15 do 30 kilometrov na uro, tako da se ladje in prebivalci na kopnem s sodobnimi sredstvi lahko pravočasno opozorijo na bližajočo se nevarnost.
Da doseže orkan svojo polno moč, potrebuje eden do sedem dni. Rodi se na vodi in tam običajno tudi umre. Njegovo življenje ni baš dolgo, v ugodnem primeru traja deset dni. Medtem pa orkan lahko prehodi 4560 kilometrov, če pa zaide na kopno, umre mnogo prej zaradi trenja in ker mu je zmanjkal nadaljnji vir energije. Prav tako kmalu preneha, če ga zanese pot preko mrzlejših vodnih plasti.
Kakor smo že omenili, je orkan nosilec silnega dežja. Tako je julija 1911 na Filipinskih otokih v 24 urah padlo 115 cm dežja, meteorloška postaja v Manili je ob podobni priložnosti beležila 3,2 cm dežja v 10 minutah.
Orkane imenujejo take viharje navadno samo na Atlantiku. Povprečno jih je vsako leto sedem. Številnejši in tudi jačji so orkanom sorodni tajfuni v Pacifiku in cikloni Indijskega oceana.
I. C.
K I, N O = P R E D STAVE
ST. JAKOB V ROŽU
v soboto, 3., in v nedeljo, 4. marc.’
»Vorstadtmadel"
VRBA
v soboto, 3., in v nedeljo, 4. marca
„Das Geheimnis vora Hallvvangcrhof' v sredo, 7., in v četrtek, 8. marca ..Nichts als Zufalle"
V nedeljo, 4. marca: 11.15 Mala domača glasba, 13.00 Pozdrav za mesto in deželo, 15.30 Ura za otroke, 19.15 Aktualna športna reportaža, v ponedeljek, 5, marca: 10.45 Iz ženskega sveta, 11.45 Za podeželsko ljudstvo, v torek, 6. marca: 114.5 Za podeželsko ljudstvo, 17.10 Popoldanski koncert.
RADIO SLOVENIJA
Poročila dnevno ob 5.15, 6.50, 12.30, 15.00, 19.30, 23.55 uri v nedeljah jutranja poročila ob 8.00 uri;
sobota, 3. marca: 6.10 Jutranji koncert, 13.00 Opoldanski koncert, 13.50 Kulturni pregled, 20.00 Zunanje-politični feljton, 20.50 Veseli večer;
nedelja, 4. marca: 9.30 Slovenske narodne, 11.30 Oddaja za zamejstvo, 13.00 Pol ure za pionirje in cicibane, 13.30 Želeli ste — poslušajte!, 16.00 Koncert narodne glasbe,
19.00	Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori, 21.20 Partizanske in borbene
marca:	5.25 Slovenske narodne
pesmi, 14.00 Igra vaški kvintet, 14.30 Kulturni pregled, 14.40 Samospevi Josipa Pavčiča, 18.30 Gospodarsko predavanje, 18.40 Narodne in umetne pesmi, 21.00 Fizkultuma reportaža, 21.15 Glasba za razvedrilo;
torek, 6. marca: 6.10 Zabaven jutranji spored plošč, vmes gospodinjski nasveti, 10.30 Šolska ura za osnovne šole, 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov,
17.00	Reportaža z mednarodnega planinskega tedna — prenos iz Planice, 20.00 Mirko Polič: Deseti brat, opera v treh dejanjih.
pesmi;
ponedeljek, 5.
t | R adioUpr.ogr a m
RADIO CELOVEC
Špecijalna obleka za dež
V. TARMANN
CELOVEC — KLAGENFURT,
Volkermarkter StraBe 16.
Plašči za prah, dežni plašči iz gumija in nylona vseh velikosti in po nizkih cenah. — Izdelava po meri, reparature.
Okrajni odbor DFDL v Borovljah objavlja naslednje uradne ure: v torkih od 8.00 do 12.00 ure, v petkih od 8.00 do 12.03 ure. v sobotah od 8.00 do 18.00 ure.
OPOZORILO
Vsi oni, ki se v Jugoslaviji zanimajo in hočejo biti naročniki »Slovenskega vestnika", naj se obrnej na: Adit-Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Ljubljana, Tyr-ševa 34.
NEODROL
G ELB O L
n 1.
3P
(H
Winfer
Spritzung
a
lis
4 °|.
Se dobi pri zadrugah in v trgovinah za kemične izdelke ali pri
lIBOGIESlIBODinimiDK
d* z« o. J»
CELOVEC, VČLKERMARKTERPLATZ 8
Zopetna oteocitea naše prodajalne
NOVI TRG 12
v začetku marca 1951
JCci&chke. ČL Q
CELOVEC, KLAGENFURT
Neuer Platz 12	8,-Mai-Strasse 3
TRŽNO POROČILO
V četrtek, 1. marca 1951 so na celovškem Irgu prodajali po naslednjih cenah: krompir kg šil. 0.70; rdeča pesa kg šil. 2.00 do 2.50, korenje kg šil. 2.—, zelenja, peteršil, por kg šil.
2.	—, koleraba kg šil. 2.—, redkev kg šil. 1.—, hren kg šil. 10 —, čebula kg šli. 2.40 do 3.—, šalotka kg šil. 4.—, česen kg šil. 10.—, zelje— belo kg šil. 1.20 do 1.50, zelje—rdečo kg šil. 2.—, ohrovt kg šil 2.—, kislo zelje kg šil. 2.00 do 2.50, kisla repa kg šil. 1.60, jabolka I kg šil. 2.—, jabolka II kg šil. 1.40 do 1.80, jabolka III kg S 1.— do 1.30, suhe hruške kg šil.
3.	— do 4.—, a dova moka kg šil. 3.— do 3.50, koruzna moka kg šil. 2.— do 2.50, mak—zrnje kg šil. 12.— do 18.—, pšeno kg šil. 6.— fižol kg šil. 2.50 do 3.— ješpren (tičat) kg šil. 3.20, kurja krma k£ šil. 2.20, orehi kg šil. 5.— do 9.—, med—gozdni kg šil. 28.—, med—ajdov kg šil. 24.—, skuta kg šil., 6.—, majželni kom. šil., 2.—, gosi kom. šil., 50.—, jajca kom. šil., 0.80 do 0.90.
ODDAM V NAJEM
gostilno v Celovcu, sestoječo iz dveh sob, kuhinje in kleti. Pismene ponudbe na upravo »Slovenskega vestnika", Celovec, Gasometer-gasse 10 pod »Obir".
ANTIFAŠISTIČNA FRONTA ŽENA Kapla na Dravi
Vabimo
žene iz St. Janža, Borovelj in vse okolice na
družabni popoldan
ob priložnosti mednarodnega praznika žena,
ki bo dne 4. marca 1951 ob 14. uri popoldan pri Mežnarju v Kapli na Dravi. Tudi iz centra pričakujemo koga.
Žene iz Kaple
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava': Celovec, Casometergasse 10 Telefon 1624'4 Za vsebino odgovarja: Rado janežič. Tiska: Omtner Druck- und Verlagsgesellschaft m b. H. Kla-genfurt — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, 2, PostschlieBfach 17.
je branilo njegovega laskanja, ni slišal prihajati Andreja.
»Res, prijetno dekletce!"
Mislil je na njo ves čas med jedjo. A misli njegove niso bile prazniške in svetonočne.
»Le ko bi starca ne bilo!"
Domislil si je temnega, zlo obetajočega pog’eda starčevega; tiha jeza, pridušena, ker nezmožna, mu je napolnila srce.
»Ah kaj, hlapeči Pokažem mu, kdo je gospodar na Trati."
Ni maral Andreja že od nekdaj. Bal se ga je v prejšnjih letih bolj nego kogarkoli v hiši. Domislil se je ta večer spet, kako je zalučal nekoč v jezi vanj kos opeke. A hlapec ga je prijel in ga je pretepel, kakor ga ni tepel nikdar ne oče, ne kdo drugi. Kriče je hitel I tožit očetu. Ta je šel takoj ves razljučen v hlev, da ozmerja hlapca.
»Prepovem ti v bodoče za vselej tako neusmiljenost in sirovost proti slabotnemu otroku", je končal jezno pridigo.
Tedaj se je postavil Andrej tik pred očeta, je pokazal krepke, od dela začrnele, razkave roke in je odgovoril mimo a odločno:
»Vse življenje so delale te roke za Trato. Na teh rokah sem nosil tebe, in če si bil preobjesten, sem te zlasal z njimi. In če postane drzen sin, ki ga ljubiš slepo v njegovo nesrečo, ga zlasam in pretepem istotako ali pa — pojdem".
Oče je godrnjal poltiho.
„Ko storim kaj napačneg i, me oštej. A
kar sem storil zdaj, za to mi bodi hvaležen."
Tedaj je umolknil oče na veliko začudenje PeterSkovo. A ta se je ogibal od tedaj hlapca.
Nocoj sta se srečala samo s pogledi. A Peter je čutil, da živi v hlapcu še ista moč in odločnost. Če se približa Jerici, mu stopi nedvomno na pot z vsem širokim, krepkim telesom.
»Ah kaj, hlapec ..
Nemir je kljuval v srcu Nandetovem. Ni ga trpelo v sobi. Prišel je spet v vežo; ustavil se je ob kuhinjskih durih in je motril pazljivo velik kovčeg, stoječ v razsvetljeni veži.
»Kaj misliš, Jerica, kaj je v njem?"
Deklica, zajemajoča vodo iz velikega škafa ob durih, se je nasmehnila zamišljeno.
»Kaj vem jaz! Teta Katra pravijo, da stričeva obleka. Anka misli da svilnate rute."
Nande je pomeril za hip z neprijaznim pogledom deklo Anko, pomivajočo krožnike. Zaničljivo je zamahnil z roko.
»Anka in njene svilnate rute!"
Po stopnicah sta pribežali Vilma in Tinka.
»Kaj ne ostaneta gori!"
»Naj bodeve tukaj, teta" — je prosila na videz nevoljno Katro mala Tinka.
»Bojive se strica, teta!"
Vilma se je stresla pri spominu na mastno. vlažno roko, ki jo je božal z njo stric.
Nande, ki se je zanimal za vse, je pogledal začudeno.
»Bojiš se?“
»Ne maram tudi denarja."
Vilma je razprostrla na široko vseh pet prstov; tja po tleh so se razsuli krajcarji.
»Tudi jaz jih nočem."
Po tleh, na vse strani so se zakotljali tudi krajcarji Tinlani.
Nande se je pripognil naglo in je iskal.
»Kako sta čudni! Razjezil bi se človek nad vama ... Tukaj je eden ... tukaj drugi... Na, Vilma!"
»Ne maram."
»Pa vzemi ti, Tinka."
»Nečem."
Odtegnila je roko in jo skrila za hrbtom. Nande je nehal iskati. Pogledal je jo z velikim, začudenim pogledom.
—Res ne marata, kaj?"
»Nel"
»Pa bi jih dali meni? Vesta, na kartici za hranilnico mi manjkata zadnji dve znamki. Tako jih kupim jutri in vložim."
»Imej! — Imej .Nande! Ne marave."
Nande je iskal še ostale.
»Pa vama kaj naredim zato" — je govoril veselo vznemirjen, nagnjen povsem do tal. »Moža Iz snega morda? Sredi dvorišča morda? Sredi dvorišča! Velikega, večjega nego je Andrej!"
»Naredi, Nande...**
»Veš, Nande, morda nama poveš kako po-
vpet
»O palčkih?"
»Dobro. Ali o materi in o bolnem detetu."
»Povem, seve!"
»In za te prazne storijce mu dasta toliko denarja" — se je razjezila dekla Anka. — »Za en krajcar vama pove deset takih laž-njivih storic — ta skopuh."
Kakor sveča je stal Nande hipoma sredi kuhinje.
»Ti? Ti — kaj pa hočeš? — Kdo pa j« postajal preteklo noč pod tvojim oknom, ha? Ali ni bil to Sršenov hlapec, kaj? — Zato spiš po dnevu ob delu..
Anki je zdrsnil krožnik iz rok. Tiho je postalo v kuhinji, le pečenka je prasketala v ponovi. Vseh oči so se obrnile v obledelo deklo.
»Vilma, Tinka — v sobo!"
Katra ji je prijela za roke in ji je vedla iz kuhinje. Se resnejše, še bledejše, je bilo staro njeno lice, ko so je vrnila in je stala spet sključena ob ognjišču.
»Kako žalostno je v naši hišj]“
Solze so ji lesketale v medlih očeh, skrbi in žalosti je bilo polno srce. Zakaj videla je, kako malo jih je na Trati, ki bi ljubili Trato in bi delali za njo v ljubezni in požrtvovalno. Videla je, kako stopajo na stranpot duše, izročene njeni skrbi, a je čutila, da jih ne more držati nazaj od prepada.
(Dalje)