Proračun na uzdi
Predsednik sveta za finance Joško Pirnar o obči nskih dohodkih in izdatkih
Kaiko se skozi številke v osnuitfeu proraduna itudi v naši občini vklju&injemo v splošne napore za go&podar-sko stabilizacijo, smo vprašali predsedoilka sveta za finance občinske skupščine. 2eleli smo vedeti budd za njegovo oceno izdatkov.
Jožko Pirnar je odgovoril takole:
»PapoLnoma jasno je, da tudi v okviru naše občine n» atecmaa in_,ne pmetno miimo splošnih prizadev.mj za umiritov gospodarstva. za-to moramo pri proračunu za leto 1972 predtvsem zagotoviti, da bi proraeumska potrošnja rastla    počasneje    od   raati
družbenega pročzvoda. Ker ocenjujemo, da bo družbend proiz\od letos v Ljubljani nominalno z& okoll 23 odstot-kov viSji kot lani, smo se v mestaem okviru dogovorili za 16 odstotkov visjo pro-radunsko potrošnjo od lan-ske. Pri tem naj bi se moč-neje povečala sredstva, kd so namenjona dejavnosti temelj-ne   izotoraževalne   skuipnosti
in ki naj bi porastla za 18,2 odstotka. Sklarimo s tem bi bil porast sredstw v mestnem tn občinskem proračunu ne-koliko manjši, in sicer 14,9 odstotka. Račamamo, da je moano doseči taiko pove&unje prorafiuinisikih sredstev celo ob zmižanju občinske stopnje priapeivka iz osebnega dohod-ka ip stopnije za določitev stalniih sredstev za ragojo in izobraževanje od dosedanjiih 4,5 na 4,15 adstOKKov, od (¦¦i's:l: r.:-:J bi h:!o namenjen</ 7A potrelje temeljne izobra-ževalne skupnosti 2^0 odstot-ka in 1,66 odstotka za občinski proračun. Dosedanja obremenit©\- goapodarsbva se tako zmanoša za 0,35 ali za približno 8 odstotkov dose-danije obveznastd pri plafie-vanju prispevka iz osebnega dohodka. To sioer ni posebno veliko, vendar pa bodo delov-ne oi^anizacije v naši občini zaradi tega letos le imele približno 2,700.000 diin •več sredstev kot laini, kar kaže, da poskušamo v okviru mož-nositi budi v mestu in občinah
razbremeniti       gospodaretvo pretiranih obveanosti.
Omejevanpe pri virih proračuiniskih dohodkov po meni obenam, da tudi po-trošntja sredstev Lz proračuna ne more biti nieomejena. Zato budi pri predvicienih iadatfciih, ki bodo smeli do seči v letu 1972 le 31 mili-jonov 552 bisoč din ali 14,9 odstotkav ye& kot v letu 1971 ni šlo brez zapletov. Zahtevki vseh tisUh, ki  go  teka^ta
Nadaljevanje s 1. strani
dmgače vezani na občinski prorafiun in so znašali preko 38 milijonov diin. Zaradd tega je bilo dosti usklajevakuli sestankav posameznih srotov in še v^ razgavorav, da bi se vsi ti zahtevki zreduairali na primerno mero, v skladu z nujnostjo potreb. Prav zato je le malo takih potrošnikov občinakega proračuna, ki so v celoti zariovoljni s svojo številko v osnutkiu proračuma. Pri obraivnavamju potreb za posamezne namene, smo le-tos še posebej pazili na to, da smo skušali zagotoviti dovolj sredstev za potrebe sociainega varstva, ker se nam je zdelo, da je treba zaradi inflacije in dviga živ-Ijeejiskih stroškov še posebej pazitd, da bomo zagotovili toliko finančnih sredstev, da ne bodo prizadeti tisti obfiani, fci so ocJvisni od socaalnih podpor in ostalih prejemkov.
Nauveč sredstev v osnuitku prorafiuna — približno ona 6etrtina — je namenjenih za redno komtmalno dejavnost in komunalne ter podobne in-vestiaije. V te narnene naj
bi porabiM 2a okoli 20 od-stotkov več proračomisfkega denanja kot llani. Tudi v šotetvo investiramo 5,230.000 din ali okold 20 odstotikov vseh proračmiskih izdatkov. Ce k tej vsoti pripišemo še 2,426.000 din, ki jift bamo letos porabili za plačilo anuitet za kredite, kl smo jih v prejšnjih letih najeli za gradmjo šol dn vrtcev, pomeni, da bomo tajidi letos, če t>o sprejet osnutek prora-Cuna brez vefijih stimkturnih sprememb, porabili za kamu-nalno dejavnost in šoistvo preko 50 odstotko\- prora-čimskih sredstev.
CXsnutek proraiuna, o kate-rem bodo raapravljali zbori volivc©\' in občin&ka skupšči-na seveda za marsikoga ni idealen. Se in še je potreb, ki bodo morale priti siej ko prej na vrsto, vendar pa omejene možnosti onemogočajo, da bi se to zgoddlo že letos. Eazprave pred sprejemainjem bodo pokazale, ali je bila izbira izdaitkav pravitaa in ali bodo potrebne še dolo-čene sprememibe zaradi pred-nosti izdatikov, ki jih v osnut-ku   nismo   predTideli.«