Izdaja »Zasavski tednik« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik ‘Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlle 1. Trg revolucije 28. — Telefon 80-191 — Račun pri Komunalni banki iTbovlu- -iiKi-714-i■ 148 — List Izhaja vsak petek. - Letna naročnina 480 din, DOUetna Z40 din. četrtletna 120 din. mesečna 40 din. Cena izvoda v kol portali 10 din - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« v Ljubljani. -Rokopisi Id morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo MAŠI R"7!UEDNICI PRVO BRSTJE (FOTO: JUVAN) 2AKOJV O MANJŠINSKEM šolstvu na koroškem Avstrijski parlament je pred ®n*ui uzakonil stanje v šol-vu, nastalo s krivičnim in Vptiustavmm odlokom v lan- V jeseni. Zakon o uradnem :e-lku v treh okrajih Koroške °^x^no izzivanje koroških ovencev ter zožuje njihovo ozemlje na kakšnih 15 občin b Karavankah. Slovenci tega zakona ne sprejeti. Zakon o manj-‘ Njsfcem šolstvu na Koro-keTn. ki ga je potrdil dunajski Parlament. krši dano besedo in misel državne pogodbe in je °v udarec koroškim Sloven-J*n- Novi zakon ne ščiti pra-’r,6 narodne manjšine na Koškem, pač pa. kakor neka-1 ’ Pravilno pravijo, pravice narodne večine, k kongres poljske partije končan Dan za dnem se vrste napa-1 na Jugoslavijo v državah pvjetske skupine. V teh napa-m posebno prednjači Kitaj-j.j- — V Varšavi so končali L kongres poljske združene eiavske partije in je Gomiul-a njen ponovni sekretar. Tu-j' on je izrabil kongres za iz-’-’e, iz katerih jasno izhaja, J! se pridružuje nesramni " n?i proti naši državi. Reso-BC!ia, ki so jo na koncu kon-, sprejeli, navaja razen ostalega tudi obtožbe proti Ju-So»lavi;t. * REORGANIZACIJA v BOLGARIJI V Bolgariji so pred kratkim .(‘Pravili reorganizacijo dr-Jtim.ega aparata in sistema Prave v gospodarstvu. Dose-^nH strogo centralistični si-'eTn je oviral razvoj bolgar-^ e9° gospodarstva in dušil SBlko iniciativo nižjih organov R zanemarjal vlogo in pravi-e neposrednih proizvajalcev. rna-*ca tega so bile: proiz-Ria blaga slabe kakovosti, šoki proizvajalni stroški in 'Rentabilnost podjetij. Kak- 0r9ani Posledice bo rodila ta re- ore na *unjinšijii ravni j * način za ureditev perečih P^nih vprašanj v Evropi. Kongres sovjetskih SINDIKATOV jyj^r®d dnevi je odpotovala v dik V° delegacija naših sin-k0 at°v, ki bo prisostvovala sRVetu Zveze sindikatov vlet slc e zveze. pRedsednik tito na B RIONIHi E redsednik # republike Josip 07le?'^ito je odpotoval na Bri-PofifkJer b° ostal dalj časa na Večja prizadevnost večji dohodek V nedeljo je bila v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah zelo uspešna konferenca komunistov Strojne tovarne Trbovlje, ki so se je udeležili tudi člani OK ZKS tovariš Jenko, sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Alojz Ribič, organizacijski sekretar tov. Janez Železnik in drugi gosti. O delu Zveze komunistov Strojne tovarne je poročal Friderik Matko, po poročilu pa se je razvila izredno bogata in konstruktivna razprava. Konferenca je tudi izvolila novi tovarniški komite ZK in delegata za IV. kongres ZKS — tov. Betko Škufco in Ivana Trentelja. Udeleženci konference so potrdili program za proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ, in 10-letnice obstoja podjetja. V programu je razen ostalega tudi obveza delovnega kolektiva, da bo povečal skupni dohodek za 90 milijonov din, znižal materialne stroške za 5 odstotkov, skončal 106 stanovanj, osvojil nekaj novih proizvodov jn postopoma preusmeril proizvodnjo. iz čisto Individualne na serijsko oz. tipsko. Konferenca je sklenila. da bodo v prihodnje posvetil; še več pozornosti ideološki vzgoji, zlasti mladih komunistov. V času zadnje konference so sprejeli 87 novih članov ;n tako povečali odstotek organiziranih članov delovnega kolektiva od prejšnjih 26,5 na sedanjih 32,. Med komunisti Strojne tovarne je več kot polovica takih, ki so starj dov25 let. Taka usmeritev na pomladitev članstva Zveze komunistov je vsekakor pravilna in se bo gotovo pozitivno odrazila v političnem delu. Razne tečaje in seminarje obiskuje 80 članov delovnega kolektiva, v bodoče Pa bodo strokovni vzgoji posvetili še več pozornosti. Pomanjkanje strojnih delavcev, predvsem strugarjev bo treba nadomestiti z lastnimi močmi, se pravi e prekvalifikacijo, dopolnilno izobrazbo in na druge načine. tani so v času od I. do III. četrtletja povečali število normiranih strojnih del od 39 na 98 odstotkov. Pojavlja se tudi potreba, da bi normirali kar največ delovnih mest v režijskih obratih jn tako omogočili delavcem, da bi zaslužili v skladu z delovnim učinkom. DOGODKI Precejšnjo sredstva za vzdrževanje gozdnih cest Za nadaljevanje gradnje gozd ne ceste Zagorje—Senožeti, Zasavska gora—Ravne bo letos potrošenih 2,760.000 din. Za redno vzdrževanje cest v zasebnih gozdovih bo predvideno na razpolago 2.400.000 din. V gozdovih, ki so last splošnega ljudskega premoženja, s katerimi -ospodari Gozdno gospodarstvo, pa bodo potrošili 84.000 din za razna vzdrževalna dela. Prav tako so predvidena precejšnja sredstva za gozdno-var-stvena dela. Razen tega so v načrtu tudi urejevalna dela v zasebnih gozdovih na površini 3.336 ha. Stroški urejanja bodo znašali v zasebnih gozdovih sko ro 6 milijonov din. Artiče V Artičah so pred kratkim uprizorili opereto Habakuk. Vsi nastopajoči so se zelo potrudili in svoje vloge prav lepo odigrali, predvsem pa je žel priznanje Habakuk (Kežman), Urša (Kristina Ban), Janez (Janez Votčanšeik), mesar (Janko Ostrelič) in ostali. V nedeljo bodo opereto spet ponovili v Artičah, gostovali Konferenca je spregovorila tud i' o higiensko - tehnični zaščiti dela, varčevanju pr; porabi materiala, polnem izkoriščanju strojev in orodja in o drugih važnih vprašanjih delovnega kolektiva. Komunist; niso prezrl; tudi problemov organov delavskega samoupravljanja in poudarili potrebo po boljšem obveščanju delavcev o vseh važnih vprašanjih podjetja. Sekretar občinskega komiteje ZKS tov. Alojz Ribič je dopolnil konferenco s svojim prispevkom o problemih XXI. kongresa KP SZ, o važnih zunanjepolitičnih vprašanjih ;n o pomenu Titove poti v Azijo in Afriko. fr. TRG REVOLUCIJE v TRBOVLJAH MENJA SVOJO PODOBO. SKLADIŠČA RUDNIŠKEGA MAGAZINA NI VEC. (FOTO; S. ŠUŠTAR) LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK ZAGORSKE OBČINE OCENJEVANJE DOSEDANJEGA DELA predvsem pa sprejemanje bogatih načrtov za poživitev političnega dela dvorane. Igralci iz Artič so hvaležni vsem gledalcem za dosedanjo naklonjenost, prav lepo pa se zahvalijo tudi tov. Baškoviču in učiteljskemu orkestru, ki je omogočil izvedbo operete. Zidani most Z dobrim političnim delom v Zidanem mostu, posebno pa v Socialistični zvezi in Zvezi komunistov, pridobivajo najboljše mladince in mladinke za vstop v Zvezo komunistov. Med 14 novimi člani je kar deset mladih, ki jih je predlagata za sprejem mladinska organizacija, tako da šteje osnovna organizacija Zveze komunistov v Zidanem mostu sedaj že 58 članov, kar jamči, da bo politična dejavnost potekala v smislu programa Zveze komunistov v korist tamkajšnjih železničarjev in ostalih delavcev kraja. Iz Loke Moški pevski oktet in gledališka skupina KUD Primož Trubar iz Loke sta 19. marca gostovala v Zidanem mostu. Pevci so pod vodstvom tovariša Jenčiča zapeli več narodnih -in umetnih pesmi, Igralci pa so v režiji tovariša Mlinarja upri-pa bodo tudi po sosednjih kna- zorill »Komedijo o komediji«, jih. Sredstva, Hi si jih bodo Prireditev je zelo lepo uspela, nabrali pri uprizoritvah, bodo saj takega prijetnega večera v porabili za ureditev zadružne kraju že dolgo ni bilo. Malone vse osnovne organizacije ZK zagorske občine so se temeljito pripravile na obračun svojega dela. Sekretariati so skušali tokrat podati dejansko podobo akcijske moči članstva ZK. Zelo odkrito so vodstva osnovnih organizacij v poročilih obrazložila, kakšne slabosti in pomanjkljivosti še vedno spremljajo posamezne člane ZK pri njihovem delu, in tudi nakazala, kaj bo treba storiti za dokončno odpravo negativnih pojavov v članstvu ZK Mnogokje so vodstva osnovnih organizacij podala zelo nazorno podobo, kako vplivajo komunisti na okolico, kjer žive in delajo, kako reagirajo na posamezne pojave in kako ukrepajo za odpravo sl S bosti in poživitev družbenega življenja. Skoro vsepovsod so postavili načelo, da je od komunistov odvisno, -kako se razvija .politično življenje tega ali onega kraja, naselja ali vasi, in da morajo biti komunisti iniciatorji vsega pozitivnega in naprednega dela. S tako jasnimi in odkritimi računi je bito moč v vseh osnovnih organizacijah resnično vsestransko osvetliti prizadevanje komunistov, da bi v celoti izpolnjevali napotila VII. kongresa ZKJ. predvsem pa njegovega programa. Čeprav so vodstva osnovnih organizacij prišla pred članstvo s kritičnimi poročili, dejansko ni moč zanikati, da so bili zagorski komunisti nositelji vseh političnih akcij in da so uspeli kljub delnemu polovičarstvu, ki je še lastnost nekaterih posameznika^ da je treba po lanskoletnih januarskih dogodkih odpraviti številne napake iz preteklosti in z bolj jasno perspektivo opravljati svoje odgovorne naloge. Najlepše je to, da so jim pri teh važnih delih pomagali mnogi občani, člani Socialistične zveze, ki se zavedajo, da so dolžni skrbeti za vsestranski razvoj komune in njen napredek. Prav tako so osnovne organizacije zaključile svoje letne konference s precej podrobnimi programi dela v prihodnosti. Ena izmed poglavitnih nalog je nadaljnje osvajanje načel programa ZKJ. Zato bodo komunisti skušali mnogo bolj pozorno obravnavati posamez- PISM0 IZVRŠNEGA KOMITEJA CK ZKS Hitrejši razvoj zdravstva Izvršni komite CK ZK Slovenije je razpravljal o problemih zdravstvene službe, ki so nastali po sprejemu zakona o zasebni zdravniški praksi, o družbenem upravljanju v zdravstvu in o delu Zveze komunistov na tem področju. Zaradi pomembnosti teh vprašanj je Izvršni komite sklenil, da bo s posebnim pismom opozoril vse komiteje ZKS na probleme, katerim je treba posvetiti posebno pozornost. Hiter razvoj zdravstva je v Sloveniji omogočil ukinitev zasebne zdravstvene prakse. Izvšni komite pa je v pismu opozoril na nekatere težave in slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj zdravstvene službe v Sloveniji, To so v prvi vfcstl premajhne zmogljivosti naših zdravstvenih ustanov In pomanjkanje kadrov, zlasti srednjega in nižjega medicinskega kadra. Izvršni komite je opozoril, da je treba analizirati položaj v organizacijah ZK v večjih zdravstvenih ustanovah in jim pomagati v sistematičnem ideološko političnem čelu. Pismo ugotavlja tudi nekatere pomanklji-vosti v delu organov družbenega upravljanja v zdravstvu. Pri tem opozarja, da škodi pravilnemu razvoju in krepitvi družbenega upravljanja, če je strokovni vodia zdravstvene službe hkrati na čelu organa družbenega upravljanja. V pismu je poudarjeno, da je treba povečati število srednjega in nižjega zdravstvenega kadra z ustanavljanjem večjega števila ustreznih šol. Okrajni In občinski ljudski odbori pa morajo imeti točen načrt za razvoj zdravstva na svojem področju, pri čemer jim morajo pomagati sveti za zdravstvo. Izvršni komite je v, pismu opozoril tudi na priprave za uvedbo socialnega zavarovanja kmečkega prebivalstva, kar bo prineslo nove naloge in obveznosti naši dražbi in zdravstveni službi. na poglavja iz programa ZKJ in se zavzemati za praktično izvajanje posameznih naipotil. Druga, nič manj važna naloga bo nadaljnje sprejemanje ljudi v članstvo ZK. Četudi so doslej osnovne organizacije sprejele več desetin novih, predvsem mladih ljudi, bo treba nekoliko širše in bolj pogumno sprejemati nove člane, saj so mnogi delovni ljudje zaslužili, da postanejo člani naše ZK. Končno je v programih osnovnih organizacij tudi vrsta napotil za poglobljeno vlogo komunistov v organih delavskega in družbenega upravljanja. za krepitev zagorskega gospodarstva in sploh družbenega življenja. (v) V Trbovljah 200, v Hrastniku pa 120 novih članrv ZKJ V Trbovljah so od oktobra do marca sprejeli okrog 200 noviih članov ZKJ, v glavnem iz vrst mladine in delavcev. Najbolj uspešni so bili na rudniku, v strojni tovarni, kovinarski in rudarski šoli. v podjetjih »Mehanika« in »Metali-*ja« in drugje. Do konca marca bodo v Trbovljah sprejeli bržčas še okrog 50 novih članov. Tudi v Hrastniku so bili zelo uspešni pri sprejemanju novih članov Zveze komunistov. Od oktobra do konca februarja so jih sprejeti 94, pravkar pripravljajo za sprejem 24 mladih ljudi, do konca meseca pa bodo povečali število članstva še za nadaljnjih 20 novih članov Zveze komunistov. fr. Z ZDRUŽENIMI MOČMI satelit v obliki 'balona rekt°r ameriške uprave za ZlT^p^Ko je izjavil, da bodo ie letos izstrelile umetni Hkn ^ 'Otelit, ki bo imel ob-9a i Vel'kega balona, izdelane-z Plastične gmote in oblo-®9a z aluminijem. % * ®TNA naročnina 2 zasavskega tednika« JE le 480 DIN . *****-—-tinniii m..... * ^»akcija in uprava .^SAVSKEGA TEDNIKA. 6s^AtA NOVO TELEFON- K° številko — so-iei $ 5« ~ S*;» w ' a ^nw„6 Ze nekajkrat me je mikalo napisati besedo, dve, o ljuden iz Kisovca in Lok. Tokrat pa me je k temu spodbudilo nedavno posvetovanje enotne terenske organizacije Socialistične zeveie, .ki se je lotila nedvomno zelo pomembnega opravila In ponovno dokazala, da skuša z vsemi silami izpolniti priporočila ln sklepe občinske konference SZDL. Naj povem, kot sem dejal že v naslovu, da je odbor te te« renske organizacije eden Izmed najbolj delavnih v zagorski bhčlnl. Ker se odbor zaveda svojih dolžnosti, je tudi celotna organizacija monolitna, vedno delavna ln kot taka predstavlja veliko politično silo v obeh krajih. Organizacijo vodi Že več let Ivan Rogllč, rudarski nadzornik, v odboru pa je največ rudarjev, žena ‘n celo i mladincev. Kot rečeno, je odbor te organizacije nenehno v akciji, venomer skuša prisluhniti potrebam ln željam ljudi ln si prizadeva priporočila ln sklepe volivcev uresničiti, Resda organizacij« ne zmore vsega v eni sapi, vendarle ljudje čutijo, da jim edinole Socialistična zveza lahko pomaga pri uresničevanju njihovih želja. Zavoljo tega pa so tudi ostala društva ln organizacije precej delavne. Kot naše druge kraje in zaselke, tare tudi ljudi Kisovca In Lok obilo težav In skrbi. Najbolj stanovanjske skrbi, štirinajst let po vojni je že poteklo, v Kisovcu pa ljudje šv vedno stanujejo v barakah, pribežališčih, ki ne zaslužijo tega Imena, kjer so ljudje ob vsakem dežju Izpostavljeni mokroti, kjer morajo ob nalivih nenehno prestavljati pohištvo, da ga ne uniči dež, kjer morajo podstavljati posodo, da niso stanovanja mokra, in celo razpenjati dežnike, da se vsaj k »Ukor toliko obvarujejo moče. Doslej je edinole rudnik pomagal stanovalcem, da so vsaj za silo zakrpali streho, toda barake so doslužlle svojemu na-mfenu ln že zdavnaj hi jih moral) zažgati, ljudi pa preseliti v resnična stanovanja. Ali je sploh mogoče govoriti o dobrih življenjskih pogojih teh ljudi, ki mimo tega delajo v jami, torej na najtežjih delovnih mestih. Nič čudnega, če taki nemogoč; življenjski pogoji vplivajo na delovno storilnost ln sploh delovno vnemo. Podobno je s šolskimi prostori, Sedanji prostori bodo komajda zadoščali za leto, največ dve, kaj pa potem? Povedati moram, da so bili pred leti že naročeni projekti za gradnjo nove šole, ki pa so jih morali zaradi lokacije opustiti. Ločani in Klsovčanl prav tako menijo, da bi morali imeti tudi potrebne telesnovzgojne objekte. Kje naj se mladina Izživlja? Kje? Ce pa ni na razpolago najosnovnejših pogojev. Nič kaj rožnato ni omrežje trgovskih in gostinskih lokalov. V območju Lok ln Kisovca je troje prodajaln, ena v Kisovcu, dve na Lokah. Najbolj revna je prodajalna v Kisovcu, kamor ob vsakem večjem nalivu vdira voda. Nobeno gostišče v obeh krajih ni prilagojeno najosnovnejšim sodobnim pogojem. Videti je, da prejšnja go- stinska podjetja niso leazala kdo ve koliko navdušenja, da bi kakorkoli uredila gostišča na tem območju. Sicer pa tega niti niso mogla, čeprav bi hotela. Ljudje obeh .krajev bi radi imeli tudi podružnico pošte ln javno telefonsko govorilnico, prav tako se žele enkrat za vselej znebiti neprijetne skrbi, kako bo s preskrbo pitne vode, kako bo še z mnogimi drugimi vsakodnevnimi skrbmi. Organizacija Socialistične zveze tega terena, kot rečeno, ni ravnodušna spričo teh ln drugih težah. Zato je odbor pred dnevi povabil na svojo sejo vse domače javne delavce in vodstva različnih organizacij ln društev. Ko so rešetali vse te probleme, so sklenili najprej izdelati perspektivni program vseh del v okviru urbanističnega načrta zagorske občine. Malone do potankosti so se pogovorili o vseh zadevah In se odločili glede mnogih neodložljivih opravkov. Prvenstveno so bili mnenja, da na Lokah, ki so pod jam- skimi merami, ne bo moč kaj prida graditi, in jih bo treba zatorej izločiti iz urbanističnega načrta. Ostane torej na razpolago le Kisovec. Na tem območju pa kaže resnično snfio-trno izkoristiti vsak najmanjši zazidalni prostor. Zato so rekli, da bodo v bodoče gradili samo blokovne hiše. Ze letos bo treba poskrbeti potrebne načrte za novo šolo, da bi lahko najkasneje prihodnje leto začeli z zidanjem tega prepotrebnega objekta. Stroški gradnje bodo zaradi nekaterih okoliščin precej manjši, kot bi kdo mislil. V neposredni bližini je namreč kamnolom, ljudje Pa ’ so pripravljen; pomagati s prostovoljnim delom. Predlagali so, da ne bi bilo napak pri šoli dozidati telovadnico, k| bi služila tudi ostalim ljudem, nedaleč stran od šole pa b| lahko uredili športna igrišča. Prav tako so bili mnenja, da bi morali nujno odstraniti Cebinovo skalo, k| močno kazi estetsko podobo celotnega naselja; Tu pa b[ pridobili tudi večje zazidalne površine Ne bi bilo na- pačno postaviti poslopje, v katerem bi se uredili različni prodajni lokali, vsi nesodobni gostinski prostori pa naj bi se opustili, namesto njih pa bi postavili novo poslopje, v katerem bi bila restavracija. To in še precej drugih stvari so bile glavni predmet razprave razširjenega sestanka Socialistične zveze tega terena. Ločani in Kisovčani so se odločili čimprej odpraviti vse te probleme. Seveda ne na en mah, temveč postopoma ln v skladu z danim; možnostim!. Socialistična zveza je torej vzela pobudo v svoje roke Prav je tako. Kolikor bodo člani te organizacije vztrajni in prizadevni, kolikor bodo tudi sami pomagali urejevati svoj kraj, pomoč ne bo izostala. Ne gre pozabiti, da sta oba kraja sestavni del Zagorja. Občinski ljudski odbor in občinsko politično vodstvo se zavedata, da bo treba resno priskočiti na pomoč in uresničiti s pomočjo ljudi obeh krajev njihove načrte. M.V. Stran 2 »ZASAVSKI TEDNIK« Štev. 13. — 27. marec 1951 POMENEK 0 AKTUALNEM PROBLEMU KDO NAJ POMAGA? Na nedavnih zborih volivcev v zasavskih občinah so volivci govorili tudi o delovanju hišnih svetov. Posebno so volivci obravnavali nevzdržne razmere stanovalcev, ki prebivajo v starejših stanovanjskih hišah, kjer so hišni sveti sikoro brez vsakršne moči. Problem ni akuten samo v zasavskih občinah, marveč po vsej Sloveniji tn celo Jugoslaviji. Ni moč zanikati, da je upravljanje starih stanovanjskih poslopij sila nehvaležno opravilo. Hišni sveti ne razpolagajo z zadostnimi sredstvi, da bi lahlko popravljali najnujnejše stvari, ker je najemnina nizka, ne morejo dobiti niti kredita, naj slabše pa je to. da so v zasavskih rudnikih še vse rudniške stanovanjske hiše v lasti rudnikov, in da so zadnja leta povsem prenehali dajati sredstva za vzdrževanje teh hiš. Sicer so stanovalci pripravljeni sodelovati pri vzdrževanju tn popravilih svojih hiš. toda kaj, ko so prisiljeni doalužene stvari kupiti, denarja pa ni dovolj. Pred kratkim je stanovanjska uprava v Zagorju organizirala komisijo, ki je pregledala vse hiše, lastnino splošnega ljudskega premoženja. Kajpak si je ogledala predvsem stanovanjske hiše, potrebne popravil. V celoti je pregledala nad 60 stanovanjskih hiš. Za resnično najbolj nujna popravila — poudarjeno, nujna — bi bilo potrebno nad pet milijonov din sredstev, hišni sveti vseh naštetih stanovanjskih hiš pa razpolagajo le s poldrugim milijonom dinarjev najemnin. Pet milijonov din zares ne predstavlja kdo ve kolikšne vsote, toda s temi sredstvi bi vsai toliko zakrpali hiše, da stanovalci ne bi živeli v večnem strahu, kdaj bodo ostali brez oken, vrat, štedilnikov, stopnic in celo strehe. Ce pa bi hoteli v celoti popraviti vse te stanovanjske hiše, bi bilo potrebno znatno več sredstev. Kot rečeno, so stanovalci pripravljeni pomagati pri popravilih svojih hiš, vendarle Imajo na razpolago, le svoje roke. nimajo pa toliko denarja, da bi se lahko lotili vseh tistih popravil, za katera so potrebna večja sredstva. Volivci so ponekod predlagali, naj bi vse te hiše, ki so še nekako v osnovnih sredstvih rudnikov. vzdrževali rudniki. Tl pa nimajo za to nobenih rezerv, razen če bi dali denar Iz skladov skupne uporabe. Stanovanjska skupnost nima toliko sredstev, da bi lahko vzdrževala vse hiše. Občani pa seveda trdijo, da v starih hišah ni moč zvišati, najemnine, ker stanovanja niso vredna večje najemnine. Ponekod so stanovalci starih hiš predlagali, naj bi hišni sveti novozgrajenih stanovanjskih hiš ločili del sredstev za popravila starih hiš. O tem pa hišni sveti novih stanovanjskih hiš seveda nočejo nič slišati. Dejansko pa prihaja tu do precejšnjih paradoksov: medtem ko si hišni sveti v novozgrajenih stanovanjskih hišah lahko omišljajo najrazličnejše st rol e. električne aparate In podobno — seveda ker Imaio na razpolago znatno višja sredstva od najemnin — so stanovalci sta- rih hiš že tako daleč, da kmalu ne bodo mogli več reči. da še žive v stanovanjih. Ali bo nov zakon o upravljanju stanovanjskih hiš prinesel izboljšanje? Ali je moč pričakovati določene korekture v tem pogledu? Dejansko vse kaže; da bo novi zakon uredil vsa ta vprašanja. Toda za zdaj ni moč samo čakati na novi zakon. Nekdo bo pač moral dati vsaj minimalna sredstva za popravila starih hiš. Morda bi kazalo tz občinskih stanovanjskih skladov ločiti del sredstev in jih nameniti za vzdrževanje starih hiš. Najbolj zanimivo pa le to. da številni stanovalci starih hiš niti ne želijo v nova stanovanja. Privadili so se svojih kolonij. Zgovoren primer za to je na Dobrni v Trbovljah, seveda pa stanovalci želijo, da se poišče izhod iz tega nevzdržnega stanja. (v) STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE v BREŽICAH Kakor smo že poročali, so v Brežicah koristno izkoristili letošnjo zimo za dvig strokovne izobrazbe. Člani združenja šoferjev in avtomehanikov so v dveh tečajih usposobili nad 40 novih visokokvalificiranih delavcev. KPPZ je poslala svojega strokovnjaka v Beograd na tritedenski tečaj za strojnike kombajnov, ki si vedno bolj utirajo pot v sodobnem kmetijstvu. Na območju KPPZ je trenutno le en tak stroj, letos pa nameravajo kupiti še tri, predvsem za ravninske predele. Tudi delavci v trgovini so poskrbeli za dvig svoje kvalifikacije. Ze lani je neka skupina uspešno opravila izpit za visokokvalificirane delavce. V začetku letošnjega leta pa se je priglasilo 1» izpitu 15 novih kandidatov, ki so jih vsi — razen štirih, ld imajo popravne izpite — tudi uspešno opravili. Za zadnje izpite letošnjo jesen pa se je začelo pripravljati spet več kandidatov. Marljivo se pripravljajo tudi pripravnika za polkvaditicirane in kvalificirane delavce v trgovini. Kakor bodo pripravili letos v Brežicah skupni tečaj za polkvalificiirane, da bi tako dobili potrebno izobrazbo za dosego kvalifikacije. Tudi KPPZ fiaje mnogo sredstev za strokovno izobrazbo svojega kolektiva. Doslej je opravilo osem članov kolektiva izpit za visokokvalificirane delavke v trgovini, ravno tako osem za izpit v prometni stroki, dva pa sta postala kvalificirana traktorista. V ostalih strokah pa bodo te dni končali seminarje za polkvalificirane delavce, in sicer 15 iz kmetijske, 1 iz živilske in 7 iz trgovske stroke. Dosedanje izkušnje kažejo, da se naši delavci zelo --»nimajo za splošno in strokovno izobrazbo. To Spoznanje narekuje še Intenzivnejše delo za dvig strokovnosti, ki je prvi pogoj za boljše delo In večje uspehe. -ek 40 LET KPJ # 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ #40 LET KPJ • 40 LET Letos praznujejo tudi »Svobode« v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Kamniku 40-letnico obstoja. Leta 1919 ustanovljena delavska izobraževalna društva »Vesna« so s svojo revolucionarno dejavnostjo pokazala, da so neizprosni sovražnik kapitalističnega režima. Posebno v Zagorju je bila Vesna zelo delavna. Nekateri še danes živeči člani tedanje Vesne v Zagorju se spominjajo najrazličnejših nastopov, izobraževalnih krožkov in akcij, ki so krepile udarno moč društva. Pisali smo že o delovaju zagorske Vesne, pred kratkim pa nam je tovariš Ivan Božjak iz Zagorja, star Vesnan, pripovedoval zanimiv spomin o izletu zagorske »Vesne« v Kamniško Bistrico. Tudi ta dogodek bo znova osvetlil odlično organizacijo društva. V letu 1923 — tov. Božjak se žal ne spominja točnega da--turna — je zagorska Vesna organizirala telovadni nastop svojih Ljubljano, jih ljubljanski železničarji niso pustili domov, marveč so morali kreniti skozi mesto. Pred postajo so se Vesnanl znova uvrstili v sprevod: najprej delavska četa, nato zastava, za njo pa člani in članice telovadnega odseka. Sli so po tedanji Dunajski cesti. Ljubljančani so Zagorjane navdušeno pozdravljali. Sprevod je krenil pred Železničarski dom, kjer so priredili kratek miting. Medtem so dobili obvestilo, da jim namerava oblast prepovedati odhod v sprevodu nazaj na železniško postajo. Take in podobne akcije so krepile udarno moč Vesne, krepila pa se je tudi delavska solidarnost v večjih industrijskih središčih Slovenije. Omenjena akcija pa hkrati kaže, kako močna je bila organizacija Vesne. Verjetno bi prišlo na pod-žaganem mostu do hude nesreče, če kamniški delavci ne bi budno pazili na početje Orjunašev. Samo njihovi pazljivosti in Podžagani most članov in članic v Kamniški Bistrici. Vesnin odbor je vedel, da mora poskrbeti tudi za varnost svojih članov In članic, zato so odšli na pqt tudi pripadniki zaščitne čete Vesne. Kamničani so navdušeno sprejeli svoje delavske tovariše. Ob odhodu s kamniške železniške postaje so se vsi uvrstili v sprevod. Takoj za zastavo so krenili pripadniki delavske čete, za njimi pa so stopili v četverostop člani in članice telovadnega odseka Vesne. Sprevod je spremljalo veliko število kamniških delavcev. V Bistrici so priredili telovadni nastop, po nastopu pa so imeli delavsko zabavo. Pred odhodom pa so kamniški delavci obvestili zagorske Vesnane, da so Orjunaši podžagali tramove nekega mostu, po katerem bi se morali vračati proti železniški postaji. Orjunaši se niso upali lotiti zagorskih Vesnanov, ker so vedeli, da bi jih zaščitni odred pognal v beg. Zagorski telovadci in zaščitna četa so se izognili tistemu mostu, kasneje pa so zvedeli od svojih kamniških prijateljev, da so nasledpji dan po njihovem nastopu padle na mostu v vodo tri mlekarice. Na kolodvoru v Kamniku so se Zagorjani prisrčno poslovili od Kamničanov in se odpeljali proti Ljubljani. Ko so prišli v pripravljenosti je zahvaliti, da se zagorskim Vesnanom ni zgodila nesreča. Početje Orjunašev pa kaže, česa vsega so se lotevali, da bi onemogočili delovanje naprednih delavskih društev. Njihov pogum se ni kazal v odkritem boju, marveč v podlem ravnanju, kot nam ga je opisal tovariš Božjak, ki je bil pripadnik tedanje zaščitne delavske čete. Tov. Božjak je vedel še povedati, da so po razpustu Vesne (zaradi dogodkov z Orjuno v Trbovljah) že leta 1926 ustanovili podružnico I. kolesarskega društva v Zagorju. Isto leto so ustanovili podobne podružnice še v Hrastniku, naslednje leto pa v Trbovljah in Litiji. V kolesarskih društvih so sodelovali sami zavedni delavci in prirejali kolesarske izlete po vsej Sloveniji. Leta 1931 je postal tov. Božjak predsednik kolesarskega društva v Zagorju. Na njegovo pobudo so si v Hočevarjevi ledenici preuredili neki prostor v majhno dvorano, kjer so se pozimi shajali in celo igrali igre. Sele okupator jim je preprečil delovanje, vendar so še pravočasno ponaredili blagajniške knjige, denar pa, da ga ni zaplenil okupator, namenili za potrebe NOV. ]lllHIII!llllil!llllllllllll!l«!IHIIIIIIIIIIIII!llllll! lilllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllllllllllllilil Hrastniške dobre želje V času, ko si ke.r največ prizadevamo za dvig življenjske ravni, zavzemata skrb za čimbolj« urejene komunalne objekte in trgovino posebno mesto. Tega se tudi v Hrastniku dobro zavedajo. Zadnji h častniški pogovori o teh dveh pomembnih in Hrastniku doslej Drugi del obljube Po prvi agitaciji za mladinsko delovno akcijo 150 odstotkov več priglasitev - Mladina bo zgradila otroško igrišče^ gradi sijgnsca^ui svoje prostore - Pripravljena pa se jb tudi lotiti reševanja perečih komunalnih problemov - Tudi v Trbovljah prave MDR? Ker ge bliža 1. april in z njim tudi začetek del na avtomobilski cesti, smo naprosili komisijo pri ObK LMS v Tr- Mladina STT le sklenila, da bo opravila okoli 5000 prostovoljnih delovnih ur na gradbišču tovarniških stanovanjskih blokov. Mladina Rudnika sl gradi igrišče in pomaga pri izgradnji industrijske rudarske šole in kopalnice na rudniški separaciji. Gimnazijska mladina si bo uredila šolsko igrišče. Mladi iz Knezdola si že dalj časa prizadevajo za gradnjo lastnega doma; vse kaže, da jim bo željo s pomočjo kmetov letos uspelo izpolniti. Ker pa v Trbovljah zelo primanjkuje otročkih igrišč, je vsa trboveljska mladina sklenila, da bo za otroško igrišče opravila vsa potrebna dela. Na avtomobilsko cesto »Bratstva in enotnosti« bo odšlo Iz trboveljske občine okoli 50 delavske mladine. To pa je glede na priglasitve zelo malo, zato bodo.v Sloveniji pripravili še več lokalnih delavnih akcij, v Ljubljani, pri melioraciji Cerkniškega jezera itd. Veliko navdušenje pa je med mladino napravila tudi novica, da bodo tudi v Trbovljah živele in delale mladinske delovne brigade, in sicer pri začetnih delih za novo osemletko, pri ureditvi vodovoda in regulaciji potoka. Vsak udeleženec mladinskih delovnih akcij bo tudi letos zdravniško pregledan in cep- ljen proti nalezljivim bolezr nim. Pri tern delu ima veliko zaslug dr. Vladimdra Južrriče-va. Vsem, ki bodo odšli na akcijo že prvega in 20. aprila, kakor tudi vsem ostalim udeležencem mladinskih delovnih akcij želimo, da bi dosegali tako lepe rezultate kot trboveljski brigadirji v prejšnjih letih. Cu Seminar za sindikalna vodstva Občinski sindikalni svet v Zagorju bo priredil prihodnji teden petdnevni seminar za vodstva sindikalnih organizacij zagorskih podjetij. Seminarja se bodo udeležili predsedniki ln tajniki sindikalnih podružnic. Obravnavali bodo predvsem vlogo sindikatov ln organov delavskega samoupravljanja v novih pogojih gospodarjenja, vlogo proizvajalcev v komuni. tudi zelo perečih problemih, prinašajo kar precej dobrih misli ln načrtov, ki jih bodo, kakor hitro mogoče, tudi uresničili. Ce se Izognemo besedam o rekonstrukciji stare ceste skozi dolino — kolikokrat smo že pisali o njej — ki ji bo vendarle odzvonilo, pa se ustavimo pri gospodinjah v spodnjem Hrastniku, bomo zvedeli, da je njihov »ozkolokalni« križ — pomanjkanj® primerne prodajalne za sadje, že nekaj tednov odpravljen- Zato pa toliko raje spregovore o vseobčinskem problemu — o tržni »suši« z zgodnjimi kmetijskimi pridelki in sadjem, ki je vladala poslednja leta, pa tu in tam katera še na-vrže misel, ali ne bo morda tudi letos tako. Predsednika občinskega ljudskega odbora z našim vprašanjem o letošnji brestrniški preskrbi me najdemo zmedenega, niti nepripravljenega. »Ze mnogokrat smo ugotovili«, pripoveduje, »da hrasto i-ška preskrba, predvsem z zgodnjo zelenjavo in sadjem, ni delovala najbolje. Da bi se letos izognili negodovanju in težavam občanov, smo že pozimi začeli razmišljati o letošnji preskrbi. V naši občini sicer nismo ustanovili samostojnega podjetja z zelenjavo, pač pa lmiaimo v okviru novega trgovskega podjetja poseben oddelek, ki bo skrbel za preskrbo s kmečkimi pridelki. Prav tako so že sklenili pogodbe za dostavo določenih kmečkih pridelkov z grosističnimi trgovski- mi podjetji, hkrati pa sl obetamo lepo pomoč z zelenjavo lz KPD na Hotemežu, tol je doslej zalagal druga, oddaljenejša tržišča. Po letnem, kakor tudi petletnem družbenem perspek- tivnem načrtu, se bo kmetijstvo brestrniške občine preusmerilo v pridelke za trg, medtem ko j« domači pridelek doslej kril 1® deset odstotkov vseh potreb hrastntškega delavskega prebivalstva. (Nadaljevanje ne 4. strani) V prid ljudem Človek se mora ozreti le nekoliko v preteklost, primerjati tedanje razmere v potniškem prometu s sedanjimi, in moral bo priznati, da se je stanje občutno izboljšalo. Se pred dvema letoma je Imelo zagorsko avto-prevozniško podjetje le nekaj slabih »koret«, ki so jim na razne načine podaljševali življenje. Nič kolikokrat so se Za- SPREH0D PO SVETU Napad na pravice koroških Slovencev Dolg« leta po drugi svetovni vojT1) M koroški Slovenci upoštevali odvisnost okupirano Avstrije ter potrpežljivo čakali, da bo dosegla svobodo in neodvisnost. Sele po podpisu državne pogodbe leta 1955, ko so se okupatorji umaknili, so predložili svoje zahteve in predloge xa ureditev pravic, ki Jim jih‘zagotavlja 7. člen državne pogodbe ln ki so sl Jih priborili sami z bojem proti nacističnim nasilnežem. Avstrija pa ni hotela slišati njihovih, na široko demokratično osnovo postavljenih spomenic In predlogov. Avstrijski parlament je 16. marca v nasprotju z obveznostmi, ki Jih je sprejel z državno pogodbo Izglasoval dva krivična manjšinska zakona, ki ogrožata obstoj slovenske manjšine na Koroškem in legalizirata stanje, ki ga je povzročil lanskoletni sklep predsednika koroške deželne vlade VVedeniga o odpravi dvojezičnega šolstva. mnogi mladinci so na LANSKOLETNI MLADINSKI DELOVNI AKCIJI POSTALI TUDI TRAKTORISTI bovtjah za neltoaij pojasnil v zvesti z letošnjo akcijo vključevanja mladine v delovne akcije. Zvedeli smo, da ie zanimanje za mladinske delovne akcije med trboveljsko mladino zelo veliko. Zlasti velja to za Rudnik, kjer se je priglasili o 40 mladincev, zaradi neodložljive proizvodnje pa jii»h bo odšlo na akcijo le 15. Nič manj navdušenja ni na šolah Mimo teya pa bo mladina tudi drugače delala. Predstavniki obeh avstrijskih vladnih strank (klerikalne ln socialistične) so zastopnikom koroških Slovencev licemerno zatrjevali, da zagotavljata oba zakona »vse pravice« slovenski manjšini, v resnici pa Ji kratita še tiste pravice, ki jih je uživala po letu 1945. Nova zakona spodbujata skrajne šovinistične elemente k novim raznarodovalnim akcijam, čeprav mirovna pogodba prepoveduje organizacije, katerih cilj je boj proti narodnim manjšinam. Zakon o šolstvu na Slovenskem Koroškem predvideva, da bi na tem področju delovale tri vrste šol: slovenske, dvojezične ln nemške s slovenskimi oddelki, starši pa naj se odločijo. v katero od navedenih šol bodo hodili njihovi otroci. IJpravičeno lahko trdimo, da Je uvajanje »pravice staršev«, navzlic ponovno obrazlože- nemu odklonilnemu stališču koroških Slovencev in jugoslovanske javnosti/ grobo neupoštevanje predlogov manjšine. Prav gotovo mora biti tudi avstrijskim oblastem povsem jasno, da v koroških pogojih odločitev staršev v veliki večini ne predstavlja izraza njihovega dejanskega razpoloženja. Javno dana izjava Je v pogojih šovinističnega pritiska, ki ga Izvajajo na Koroškem v Helmatdlenstu včlanjene organizacije, lahko le odraz dejansko neenakopravnega položaja slovenske manjšine na Koroškem. Šolski zakon pa tudi predvideva, da bo treba šele uradno ugotoviti, kje Je manjšina. Manjšinske šole bodo lahko uvedli le v krajih, kjer bodo manjšino tudi uradno ugotovili. Jasno je, da ima ta odločba — sodeč po dosedanjih Izkušnjah — edino ta namen, da še beli zoži področje narodnostno mešanega prebivalstva, saj bi sicer prisotnosti manjšine ne bilo treba ugotavljati, kot je niso leta 1945, ko so z zakonom uvedli dvojezični šolski pouk na 109 šolah jezikovno mešanega področja. Zakon o rabi slovenščine na sodiščih pa skuša zožiti dvojezično ozemlje na tri obrobne sodne okoliše, medtem ko Je področje, na katerem žive Slovenci, mnogo večje kot ozemlje sodnih okolišev Železna Kaplja, Borovlje ln Pliberk. Ogorčenje koroških Slovencev in vse Jugoslovanske javnosti Je torej povsem razumljivo, saj avstrijska vlada ni niti najmanj upoštevala številnih konstruktivnih predlogov slovenske manjšine ln opozoril naše vlade. To njeno nedemokratično stališče bo prav gotovo škodovalo/ razen slovenski manjšini tudi demokratičnim silam na Koroškem. Preteklost Je polna dokazov, da šovinisti ne bodo prenehali * svojim rovarjenjem sedaj, ko je zadoščeno njihovim zahtevam. Ukinitev dvojezičnega šolstva Jim daje nove spodbude za napade na druge pozicije demokratičnih sli. Napredni Avstrlici hi se morali zavedati, da so napadi na pravice koroških Slovencev tudi napadi na pridobitve vseh demokratičnih sil V Av-striii. Koroški Slovenci so dali v tem smislu vrsto pobud in storili so s svoje strani vse, da bi avstrijskim demokratičnim silam olajšali skupen nastop proti nakanam šovinistične reakcije. Na žalost pa demokratično prizadevanje koroških Slovencev ni vzbudilo razumevanja, kot bi ga zaslužilo. Takšen nezakonit, nacionalistični pritisk na koroške Slovence bo seveda nujno moral vplivati tudi na nadaljnji razvoj odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, Dobrih sosednih odnosov in sodelovanja med obema državama si namreč ni moč zamisliti v vzdušju, ki Je nastalo zaradi ukrepov proti zakonitim pravicam koroških Slovencev. Enakopravnost slovenske nacionalne manjšine na Koroškem Je nujen .pogoj za nadaljnji razvoj in poglabljanje jugoslovansko-avstrljskih odnosov, kajti manjšine Vnorajo bili most, ne pa prepreka, za sporazumevanje med državami In narodi. »Jugoslovanska vlada je skrajno presenečena,« je pretekli petek izjavil predstavnik državnega sekretariata za zuna.ije zadeve Drago Kunc, »spričo naglice in načina, na kakršen sta bila ta zakona sprejeta, ter poudarja, da Je avstrijska stran prevzela vso odgovornost zi^ negativne posledice, ,kl lahko iz tega nastanejo. Razen tega Jugoslovanska vlada z zaskrbljenostjo presoja posledice vnašanja takšnih metod v urejevanje vprašanj, za katera Je bila priznana obojestranska zainteresiranost.« gorjani upravičeno ln neupravičeno jezili, ko bo obtičali n* cesti, medtem pa jim je vla* ušel. Še slabše pa je bilo v poletnih mesecih. V času najhujše vročine in naj večje sezone so rnO' rali ljudje pešačiti proti Iz'8' kam ali z Izlak, ali pa čakati 1» spet čakati, da jih je edini, P8 še ta sila neprostoml avtobu* zapeljal do zaželenega cilja. Lani. se je promet že delno zboljšal. Vendarle še ne v t8 strani pa uvesti nekoliko novih prog. Z družbenim načrtom i* določeno, da bo podjetje prev®' žilo letos 320.000 potnikov. 7. števllko vsekakor ne bo doseči, če bo podjetje res dobil še dvoje prevoznih sredstev *® kolikor bo dejansko sposob® uvesti nove proge ln z dobro ®v ganizacljo urediti zares nern*j ten prevoz turistov in osteh® obiskovalcev na Izlake ln Praksa kaže, da bo moralo «vw" prevozniško podjetje vsekak nekoliko lazmizliti o za kolikor mogoče cenen. PreV\. v ta znan Izletniški kraj. Lj®®| je bodo imeli tedaj res možn*® tudi Po vsakodnevnem delu o® skati Izlake — če pa bo °**®m cena nespremenjena, se bo®*j mnogi premislili In raje ost** doma. TELEFONSKI INTERVJU Z VODILNIMI USLUŽBENCI ZASAVSKIH TRGOVSKIH PODJETIJ £&a(ka) §dm$iteif 1 Z obstoječo trgovinsko mrežo 80-172, Vinko Pecelj, direk *Jso bili zadovoljni ne potroš- tor »Izbire«: — Zadnje čase •"iki ne trgovinski delavci. Ved prevladuje mnenje, da bi ob-06 bolj je postajalo očitno, da ^Stoječo trgovinsko mrežo reor-oe gre v korak z časom. Zaradi ganizirali tako, da bi v bodoče ojene razdrobljenosti ni bilo Mogoče ."»trati večjih lastnih •sodstev, da bi kaj prida storili *a modernizacijo trgovine. Vsako podjetje zase je nakupovalo Manjše količine blaga, kar se je nujno odrazilo v ceni. Prevozni park je bil razbit in ga ni bilo Mogoče Izrabiti tako, kot če bi bil osredotočen pri večjem pod Skratka, v organizaciji trgovine je še mnogo stvari, ki niso v skladu s potrebami da-bainjega in še manj jutrišnjega časa. Ker so v vseh treh zasavskih revirjih močne težnje, da bi združili obstoječa trgovinska Podjetja v eno podjetje, smo se odločili za pričujoči telefonski Intervju, ki naj bi vam posredoval, dragi bralci, tokrat mnenje Vodilnih trgovinskih uslužbencev, kdaj drugič pa še sodbo Potrošnikov. V TRBOLJAH ZA DVE PODJETJI... 1— Tukaj »Preskrba«, pri telefonu Alojz Korimšek. — Zakaj združitev? Zaito, ker mnogo stvari govori za to, da bi bila združitev v korist potrošnikom. Mi smo predlog o reorganizaciji trgovinske mreže Izčrpno obraz-kfclli in je javnosti že znan. obstajali dve podjetji: z industrijskim blagom in. s prehran-benimi predmeti. Naj novejši predpisi dajejo namreč prednost trgovini s prehrambenim blagom in gospodinjskimi potrebščinami. ki je tudi še najbolj zaostala. Ugodnosti so pri plačevanju obresti na obratna sredstva (2,5 namesto 6,5 odstotka), zaradi oprostitve plačevanja obresti na osnovna sredstva in v obdavčitvi dohodka. Ako bi v Trbovljah obstajalo samo eno trgovinsko podjetje, ne bi mogli izkoristiti omenjenih ugodnosti, kar bi prav gotovo bilo v škodo potrošnikov. Pa še nekaj! Ne bi se smeli slepiti, da je zavest trgovinskih delavcev res že tako visoka, da bi rekli: »Res je, imamo samo eno podjetje, toda vseeno moramo storiti vse, da bodo potrošniki zadovoljni ...« Obstaja bojazen, da bi bilo ravno narobe, češ, odvisni ste od nas. nikamor drugam ne morete ... Danes je konkurenca še vedno tista gonilna sila, ki ustvarja tekmovalno vzdušje in ima za posledico boljše poslovanje, nižje stroške in^tako dalje. Marijan Alič, predsednik DS »Potrošnje«: — Prvotno sem se zavzemal za eno podjetje, zaradi novih predpisov, ki dajejo ugodnosti prehrambeni trgovini. pa se boli nagibam k zamisli o dveh podjetjih. V HRASTNIKU S 1. APRILOM ENO PODJETJE »Halo, ali je tam Hrastnik 12?« »Da, tukaj »Preskrba«, pri telefonu Miran Lukmar, predsednik DS.« »Kaj menite o združitvi?« »Novo podjetje bo omogočilo večjo zalogo, boljšo izbiro, nižje stroške in postopno specializacijo. Razumljivo, da bodo imeli potrošniki določene koristi...« — Tukaj »Potrošnik«, pri telefonu Edo Lomšek, knjigovodja: — Če sem za združitev? Nimam nič proti. Jaz mislim tako: večje podjetje — boljši uspeh. Ako borno vsi za to, bomo lahko uspešnejši kot prej, ko smo bili razbiti. Nekaterim strankam bo v začetku nerodno, ker pri sedanjem »Potrošniku« ne bo več v prodaji prehrambenega blaga, pa se bodo ž> navadili... Edvard Selan, knjigovodja »Postrežbe«: — Če nič drugega, bo prednost zaradi večjih ugodnosti pri nakupu blaga. Sicer pa bo življenje pokazalo, ali je bila združitev koristna!? V ZAGORJU DELJENA MNENJA... Tone Ule, direktor »Potrošnje«: — Večje podjetje bo ime- lo boljše pogoje pri nakupu blaga, saj bo lahko nakupovalo večje količine direktno pri proizvajalcih. Precej se bo dalo prihraniti tudi pri prevozih, ker kamioni več ne bodo voziflii na pol prazni sem ter tja. Podjetje bo tudi kreditno sposobnejše, laže bo najelo kredit za razne izboljšave. Tudi v bodoče bo še lahko konkurenca med posameznimi poslovalnicami, zlasti v postrežbi. Potrošniki bi imeli vsekakor koristi od reorganizacije, Ima pa združitev seveda tudi slabe strani. Franc Kredar, direktor »Izbire«: — Združitev bi imela dobre in slabe strani. Njena sončna stran bi bila v združenih skladih, s katerimi bo moč več storiti za modernizacijo. Skoda pa bi bila v tem, ker ne bi bilo noben,e konkurence. Doslej so podjetja le tekmovala med sabo in si prizadevala, da bi ustregla potrošnikom in ji'h tako navezala nase. Ernest Okrogar, knjigovodja »Preskrbe« — Združeno podjetje bi moralo imeti veliko skladišče. Ker v Zagorju takega skladišča ni, bi bili tudi po združitvi na istem, kot smo sedaj. Novo podjetje ne bi imelo tudi zadostnega dnevoznega parka. Združitev torej ne bi dosegla smotra. Najprej je treba ustvariti potrebne pogoje, Uto hočemo imeti koristi 'od nameravane reorganizacije. PROČ SENCE Ostala je samo senca na fotoreporterjevem filmskem traku. Stari lastnik je spet sedel na svoje bleščeče kolo in se odpeljal. Ml pa smo se previdno plazili k novim, svetlim ali očmelim kolesom, jih neslišno zagrabili za krmilo in spustili. Lastniki so po petih minutah ali dveh urah prihajali od znancev, iz gostiln, trgovin in od frizerja, sedali na svoje »železne konjičke«, ki so jih čakali v stojalih ali ob zidovih. Kot vsak dan. Nismo bili tatovi. Preizkusili smo le skrb Trboveljčanov do svoje lastnine. V šibkem dnevu smo pred gostilnami, trgovinami, pred uradi in drugod prijeli za 15 koles. 13 od teh jih je bilo nezaklenjenih. Zaradi tega nas ni toliko presenetilo poročilo, ki smo ga dobili na postaji LM v Trbovljah, da je bilo lani ukradenih izpred gostiln in drugod osem koles, kar je za Trbovlje, ki imajo razmeroma malo koles, velika številka. S takšno brezbrižnostjo do svoje lastnine Trboveljčani nudijo tatovom odlično priložnost za njihove »akcije« — organi LM pa so ugotovili, da so zmanjkala prav nezaklenjena kolesa. — Povprašali smo nekaj lastnikov koles o kolesih in kljčavnicah. Nekdo meni, da bi morale ključavnice nujno montirati že same tovarne na vsa kole-as. Drugi pravi, da je zaklepanje nepotrebna nadloga, tretji pa spet trdi, da bi bilo treba poskrbeti za boljšo varnost koles v podjetjih, kajti prav tu so ta pogosto na nezavarovanem prostoru: »Kolo uporabljam le za vožnje na delo in domov«, pravi. »Doma imam kolo dobro shranjeno; ko bi ga imel še v tovarni, bi ne potreboval nobene ključavnice.« — Vsekakor velja ta predlog našega bralca upoštevati ne le v Trbovljah, ampak tudi povsod drugod. Vsem pa se bo koristno obrestoval tudi majhen izdatek za lastno ključavnico na kolesa. Pet za Tanaka LITIJSKI MOST — ČEDALJE BOLJ DOSLUZEN (FOTO; S. ŠUŠTAR) ,*r. Mi v 11M pri Marsikdo se je konec febru-sjja ozrl za vinjenima voznikoma majhnega kmečkega voza, katerima se je z Okljuko-ve gore pri Sromljah na vso moč mudilo v brežiško bolnišnico. Nič ju ni ganilo milo tarnanje za silo oblečene in ko-Mai pokrite starke tia vozu, ki 3e brezsrčneža zaman prosila, naj vendar ne dirjata po slanih cestah. Ne, 75-letni F. K. ni bilo dano več živeti; tega ji ni pustil 25-letni M. K. z Zdol pri Krškem, ki jo je izstradal in tisti dan odpeljal v bolnišnico samo zato, da bi dokončal svoje zločinsko dejanje. Začelo se je lani. Sladak kot Med in dober kot kruh se je **_• začel vrteti okrog Kostanj-skove. pravzaprav krog njene domačije, na kateri je starka sama živela, a ni zmogla več “dega dela. Prinašal ji je od doma jedi, ji pomagal pri de-iu in kmalu dosegel pri lahko-^®pni ženici, da mu je 31. oktobra lani izročila posestvo pod nnljubo, da bo do smrti zanjo hošteno in dostojno skrbel. Po-JpM pa, se je vse hitro zasulo. Tako kot že tolikokrat. ^a starko so se začeli hudi dnevi. k. jo je začel zaklepati v hišo, po več dni je ni pustil na svetlo, ni ji dajal dneve im dneve ne hrane ne vode! fMamjševai ji le kosila in ve-a?rje. V pozni jeseni in prvih timskih dneh je starka še od-7T3 kdaj pa kdaii po dračje, da rto bilo vsaj včasih toplo; za f^riavico je morala 'prositi pri sosedih, ker ni imel d vžiga-lc • • • Se prosjačenje krog tnancev ji je K. preprečil, ko ie. 'Ploh ni pustil več iz hiše lasti ne potem, ko je hotela a sodišče, da bi preklicala po-KOdbo, a ji je vzel še skromno ?ornj0 obleko In obutev,1 .Zaprta v sobo, brez hrane In Mpiote, je začela starka naglo ?lrati. Obležala je v postelji tez oskrbe in perila; nihče je 1 čistil; v blatu in vodi je boleče rane. K. je pre-P^čil skromno pomoč sosedov starki tudi jemal hrano, ki J? i° prinesli ljudje. Konec Januarja je ob neki priložnosti «,tJal: da ima starka pravico Vet; samo še mesec drii. V »fSi polovici februarja je F • neke noči vpila in prosila Ponoči, češ da umira zaradi nkote in žeje; Kralj jo le tudi v.{5°č kot drugikrat zaprl v ker Je odhajal domov v ^ ®*dali«ie Zdole. 22. febru- arja se je K. zazdelo, da bi se starke lahko znebil, če ba jo prehladil in odpeljal slabo oblečeno v oddaljeno bolnišnico. Med potjo jo je z najetim opitim voznikom nalil z vinom, pred bolnišnico pa ji je odvzel še čevlje, češ da jih tam tako ne bo potrebovala. K. je v Brežicah res umrla, saj ji niso mogli več pomagati. Ljudje okrog Sromelj se zgražajo nad grdim brezsrčne-žem. Pravijo tudi, da so se bali njegovega maščevanja, hudobnosti in nasilja, ter ga zato niso naznanili origanom oblasti. Seveda se talkah nasilnikov ljudje boje, a vedeti bi morali, da so tudi za take vedno pri rokah potrebni ukrepi. Da je K. načrtpo pripravljal smrt F. K. kaže'tudi to, da ie takoj po njeni smti ponudil posestvo in hišo naprodaj za pol milijona dinarjev! Pokojničino premoženje prav gotovo ne sme ostati njegova last, saj je kriv njene prezgodnje smrti, pravijo ljudje tam okoli; to se bo moralo tudi zgoditi K. bo moral pred sodišče. Žalosten primer lahkovernosti preprostih ljudi, ki ni tako redek, zlasti v zaostalih vaseh, nam kaže še nekaj več: socialna služba bi morala v podobnih ali drugačnih primerih, ki jih na vaseh prav dobro poznajo, pa o njih le prevečkrat radi molče, bodi iz strahu, bodi zavoljo nelepe otopelosti In brezbrižja za usodo bližnjega .— ukrepati prej in učinkovito. M. D. Redna četrta abonmajska predstava amaterske gledališke družine Svobode center — Premiera 14. marca 1959 v Delavskem domu — Režija Karel Malovrh, scena: gost Sveta," Jovanovič — Scenska glasba: Jože Skrinar. Letošnji prvi abonma Svobode - Center lepo teče in kvalitetno raste. Tak, kot je sedaj, bo v bodoči sezoni gotovo pritegnil še več obiskovalcev in se še bolj utrdil.-jj Prvi problem, s katerim se obiskovalec sreča pn VOJAKU TANAKA, je razmerje med fanatičnim oboževanjem cesarjevega idola — vojska vseh ljudskih plasti in pod poraznim spoznavanjem vojaka Tanaka v tem, kako zmilitaririrana država izkorišča ljudstvo. Prav zaradi tega spoznaja je tudi japonski veleposlanik v Berlinu, kjer je delo doživelo krstno predstavo, demonstrativno zapustil gledališko dvorano hn dosegel, da dela niso več uprizarjali. Dramatik osvetli ta problem na vprašanju ženske enakopravnosti. Motiv ni nov. Vendarle porabljen tako, kot je, organsko veže zgodbo in doprinese k njegovi vsebini. Vprašanje ženske enakopravnosti ni samo problem Evrope, temveč problem vsega, vsaj delno civiliziranega sveta. Ni lahko rešljiv, obstaja skoro v vsaki s svojo specifično težavnostjo. 'Povsod pa je, brž ko se pojavi, neprijeten, malce odveč, če ne celo oemešen. Načelna rešitev s pomočjo zakonika je pravzaprav šele začetek reševanja posameznih primerov. S tem trenutkom uzakonjenja ženske enakopravnosti se mora vsak dorasel moški, vsak mož, vsak oče opredeliti za ali proti. Če so žene za problem zainteresirane, je pot do uspeha krajša, čeprav — osebno vzeto — ne pomembno lažja. Če niso (toda kje še niso?!) potem lahko celo uživajo monotonost harmonične suženjske podrejenosti: postanejo domače služkinje (ne gospodinjske pomočnice!) dobro ohranjen del oprave, potrebno zlo . . . Ce je ženska razvila tolikšno mero slabih lastnosti (preveliko radovednost, lažnjivost, klepetavost itd.), ali niso te napake tipično samoobrambno sredstvo nesamostojnega, nesigumega človeka? Na Japonskem — v deželi največjega mesta sveta — v deželi sonca in svile — velja še vedno nenapisan zakon prodajanja žena v javne hiše — »čajnice«! Visoko civilizirana dežela, ki slovi Po svoji tisočletni kulturi, po svojem smislu za čast, po smislu za precizno estetsko mero, po smislu za harmonijo ponosa in ljubkosti, še vedno šteje žensko (revno, lepo žensko!) za absolutno lastnino moškega. O tem ni razmišljanja, dokler — dokler nisi osebno prizadet. Potem pa ni izhoda, ni rešitve. Odlični in predani in priljubljeni vojak Tanaka — prestah, je sin revnih ri čar jev. Za njegov dopvost ptotrebujejo starši denar. Riž ni obrodil. Denarja ni. V hiši je lepa Jo-šiko. To jim odkupi in proda v javno hišo vaški trgovec, ki r Obtoženi obtožujejo (Nadaljevanje In konec) Bane Andrejeva Je sodišče obsodilo na 15 let zapora. . Izrečene kazni so bile Izredno ostre. Treba je bilo z njimi pokazati, da režim nima usmiljenja s komunisti. Tiste čase je v državi teror besnel na veliko. Iz meseca v mesec je bilo stanje vedno hujše. V teku leta 1929 sta bila v Samoboru ubita Janko Mišic In Mijo Oreški, sekretarja CK SKOJ, nadalje Slavko Oreški, leta 1930 pa Pero Popovlč-Aga ter Josip Kolumbo-Stanko, prav tako sekretarja CK SKOJ. Leta 1930 so sodili Edvardu Kardelju, sekretarju Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. Njega je izdal član CK SKOJ Alojz Kocmur, kj ga je policija prijela v Beogradu. Tovariša Kardelja so agenti, na čelu z zloglasnim šefom Vujkovlčem, aretirali 17. februarja 1930 In ga takoj začeli pretepati. Pretepali so ga na nekem samotnem dvorišču, tepli v avtomobilu In tepli na policiji.. Pretepali so ga neprestano na ljubljanski policiji, vendar ni ničesar priznal. Potem so ga prepeljali v Beograd. Med potjo so tovariša Kardelja zadržali na zagrebški policiji, kjer so ga ponovno tepli. V Beogradu so tovariša Kardelja odvedli v novo zgradbo mestne uprave, kjer so ga deset dni na razne načine mučili. Tepli so ga ves dan. Tepli agenti,• tepli žandarjl, ki so stalno sedeli med zaporniki, tepli policijski predstojniki. Ker niso uspeli, da bi kar koli priznal, so ga skupno r. ostalimi tovariši, ki jih je Kocmur Izdal, vrgli v staro Glav-vlačo. Tudi tu so ga tepli In mučili, a ne tako kot prej. Ker policija ni Imela v rokah nobenih dokazov proti nje-:iu In ostalim tovarišem, Izvzemšl priznanje Kocmurja, so ‘odno obravnavo odlagali Iz meseca v mesec. Konec meseca septembra 1930 se je začel proces. Državni tožilec je obtožil tovariša Kardelja In ostale aretirane komuniste »protldržavne« aktivnosti. V teku procesa se tovariš Kardelj ni samo branil. On je tudi napadal režim, ki se je posluževal vseh mogočih sredstev, da osigura interese vladajočega razreda ln se obdrži na oblasti. Prav tako je opozarjal, da režim nima nobenih dokazov za njegovo krivdo in krivdo ostalih obtožencev. Navzlic vsemu temu Je državno sodišče za zaščito države stalo na stališču, da so obtoženi krivi. Tovariš Kardelj je bil tedaj obsojen na dve leti strogega zapora. Kazen je prestal v Zabeli blizu Požarevca. Tovariša Kardelj in Rankovlč po tej obsodbi nista prenehala z borbo proti režimu. Nadaljevala sta jo v zaporu, kamor sta bila odvedena. Kmalu so ti zapori postali šole marksistične teorije in praktičnega partijskega dela. V njih so se formirale nove generacije prekaljenih komunistov, ki so se pripravljale na borbo za končno zmago, ki Je morala priti. • Tl sodni procesi jasno kažejo, kako so se naši najpomembnejši partijski voditelji borili proti takratnemu režimu in da se niso bali ta režim tudi napasti. V tem smislu le-tl niso bili samo krivci, ki jih Je režim obtoževal, temveč tudi tožilci tega režima, tako da so sodne obravnave proti njim hkrati pokazale tudi sliko režima in pripomogle, da je širša javnost vse bolj dobila pravo sliko o njih In se tudi potegnila za komuniste. To je v znatni meri pripomoglo k temu, da Je narod na čelu s komunisti v odločilni borbi proti režimu odnesel končno zmago. Branko Djuklč zahteva svoje obresti od dolgov, preden postreže z novim blagom. Izrabi stisko staršev, izrabi njihovo oboževanje vojaškega stanu, izrabi oboževanje vojaka — cesarja, 'ki je v osebi njihovega siina — njihov gost. Jošiko je vajena ubogati. Uboga tudi v čajnici. Tanaka pride v čajnico. Kot zadnja, njemu namenjena gejša je Jošiko. Pojavi se oficir, ki zahteva zadnjo gejšo zase. Po pravilu vojaške pokorščine bi jo Tanaka kot prostak moral odstopiti. Toda raje zakolje njo in oficirja. Sodiče ga poskuša oprostiti, saj je odličen vojak, toda Tanaka zavestno obtoži izkoriščajoči militarizem države in cesarja, ki žrtvuje ljudstvo svoji vojski. Umre. A ve, zakaj. Vrednota njegovega iskrenega zdravega čustvenega presojanja življenja tragično propade. V noben a rial niso zapisali njegove obtožbe. Sodba je tajna, vojaška, A gledalec se zgrožen, in z vero v potrebnost borbe, borbe za enakopravne, človeške odnose odprav) domov. V našem svetu tega problema ni. In kolikor ga je še, ne izvira iz for-siranega militarizma. Prostitucija je legalno odpravljena, nezakonito zabredejo vanjo delo-mrznice, ki jim družba vedno znova daje možnost človeka vrednega življenja. Ce poskusim po tej splošni razpoznavi presoditi naše konkretno uprizoritev s temle stavkom; vseskozi uspelo v režijski, zasnovi, odlično v kreacijah posameznih izvajalcev v nekaterih detajlih (1. in 3. dejanje), ne povsem dognano oziroma malce monotono (prizor z meščani, uvod v sodbo). Režiser Karel Malovrh, ki je že z režijo »Ane Frank« In »Hlapcev« (in morda še s katerim delom- ki ga nisem videla) dokazal svoje nadpovprečne sposobnosti, je brez omahovanja postavil (težo uprizoritve v drugo dejanje. Skozi vse delo je vodil toplo, preprosto nit iskrenega čustvovanja in logiko zdravega razuma. Pravilno je podčrtal epsko pripoved s konverzacijsko igro in niansiranjem v razpoloženju, s čimer je dosegel prepričljiv čustveni lok in potrebno dinamičnost. V tej mestoma celo ganljivi llričnosti lahko po- iščemo vrednost uprizoritve, če že odštejemo vse drugo. — Scenografija Svete Jovanoviča je bila okusna v stilizacij^ a nekoliko v kontrastu s tem režiserjevim konceptom. Likovno uglašena japonska hiša je bila premalo lirska za prvo dejanje in je delovala preveč folklorno — standardna, realistično pojmovana čajnica je ustrezala drugemu dejanju in brezhibno stilizirano sodišče je bilo primerno tretjemu dejanju. Scenska glasba Jožeta Skr tolarja je bila efektna, magnetofonski posnetki Francija Jarca čisti. Izmed igralcev skoro ne morem reči, kdo je bolj zvesto sledil režiserju Rado Češnovar kot Tanaka je prepričal in ganil, Silva Pleskovič kot Jošiko je pretresla, ded Milka Raka osvojil. Oče in mati Tanakai (Mica Bizjak in Franci Jarc) " sta preprečljivo uvedla v problematiko. Uboga sestradana soseda Štefke Šuštarjeve je v malem že razložila celotno bedo vasi, ki se je nato pokazala tudi v skupinskem prizoru z vaščani, Ce moram ugotoviti za glavnega igralca, da je pravilno in sigurno rastel v svoji kreaciji, velj to tudi za soigralca,, ki so ga pri tem podpirali. Velik delež so k odlični Izvedbi doprinesli tudi vsi nosilci obrobnih vlog: neskočno prijazna Anica Kužnik kot glavna gostiteljica čajnice, orignalni vratar Robert Plavšak, gospodovalni oficir Jelko Potočan, ljubke gejše Marija Komat, Ivica Jarc (ki je tudi uspešno koreografirala), Cvetka Jordanova, Marija Lazarjeva, Tatjana Dolničar jeva, fanatični uradnik - vojak, pisar Lazar, zelo, celo preveč človeški zagovornik Ivo Pintarič, p» tudi premalo strogi vojaški sodnik Karel Malovrh, ln vojaki: Tanakov prijatelj Franc Janc. — Posebej je treba ome-Panko, Super, Frelih, Ostanek, niti tn pohvaliti lektorja prof. Janežičevo, ki 'je prispevala k Izredno lepem jeziku. Luč Staneta Kavčiča je brezhibno deloval. Okusni in bogati kostimi so last Prosvetnega servisa Ljubljana. Maske Ivice in Franclja Jarca so bile nepretirane in solidne. Dvorana je bila polna In zadovoljna. Užitek je ugotoviti: gledali smo odlično domačo predstavo! Joža Zagore Človek ni pes! Nekje v Zasavju. V vrsti gospodinj v mesnici, ki so čakale na meso, je stal tudi desetletni fantek. V rokah je imel kos kruha in ga pridno drobil Sel mu je v slast, da je še drugim vibujal tek. Le mesarju se je to zdelo smešno, zato ga je ošvrknil: »Ti sl pa zelo gladen.« Fant na to: »Saj res, lačen sem...« Mesar je pograbil kost In mu lo ponudil, rekoč: »Na, jej!« Otrok je vzel to za šalo, zato avbka panorama 50 let telesne vzgoje v revirju Pod tem naslovom bo konec meseca maja t. 1. TVD »Partizan« v Trbovljah priredil razstavo ter veliko revijo telesne vzgoje in športa v počastitev 40-letnice ustanovitve ZKJ, ki bo v Trbovljah. Razstava naj bi prikazala razvoj telesne vzgoje in športa v rudarskih revirjih od prvih začetkov do danes. Pred 50 leti je bilo v Trbovljah ustanovljeno Telovadno društvo »Sokol«, Razen tega so pozneje v revirjih začeli _ — ga so pozneje v revirjih zaceli BpByk 49 ■ • delovati delavska telovadna in Posta odgovarja mm KAJ PRAVITE K PREDLOGU eovairiati takšneea stania. če že kor na nošti 1. kar 1e sedal od- KAJ PRAVITE K PREDLOGU O TRBOVELJSKI POSTI IN SE O C EM V zvezi z gornjim člankom v vašem listu štev. 11 od 13. marca t. 1. vas prosimo, da objavite naslednje pojasnilo: POSTNO OMREŽJE V TRBOVLJAH V 11. številki »Zasavskega tednika« od 13. t. m. Je bil objavljen članek z naslovom »Kaj pravite k predlogu o trboveljski pošti in še o čem«, v katerem je pisec načel vprašanje omrežja v Trbovljah. Ne zdi se mu prav, da je z zgraditvijo nove poste v centru pošta s centralizirana, ker je bila ukinjena pošta Trbovlje 3 v zgornjem delu naselja, obenem pa predlaga ustanovitev še ene pošte v Zasavju, feš da je takšno stanje v škodo storilnosti, ki se toliko poudarja. Trboveljčanom , je dobro znano, v kakšnih prostornih je prej poslovala pošta Trbovlje 1. Prostori so bili nemogoči, poslovanja nikakor ni bilo možno v nobenem pogledu razširiti. Premalo je bilo prostora za manipulativno poslo-. vanje in za telefonsko centralo, zaradi česar je bilo nujno potrebno. da sta poslovali dve pošti, ki sta opravljali celokupno poslovanje, to je poštno, telegrafsko in telefonsko. Z zgraditvijo nove pošte Je ta razlog odpadel. Vsi telefonski naročniki so skoncentrirani v novi stavbi, ker je to najbolj racionalno, pa tudi prostora Je dovolj za še večji naval strank, kot jih more biti v Trbovljah. Prostori so lepi in prav gotovo vsakdo rad opravi svoje ptt storitve na takšni pošti. Dalje je z ukinitvijo OLO odpadel v Zgornjih Trbovljah najječjl ptt uporabnik, zaradi česar je promet na pošti 3 močno padel. V mesecu novembru so prišle na pošto 3 povprečno 4 stranke na uro po takšnih poslih, ki jih Je treba opraviti na pošti, ker Jih rti mogoče drugje, če odštejemo telefon, ki je sedaj odpadel, Iz navedenega sledi, da bi bil sedaj na tej pošti zaposlen en uslužbenec koristno samo ca 25%. Razume se, da velja borba za večjo storilnost tudi za PTT, zaradi česar ni mogoče za- govarjati takšnega stanja, če že ne upoštevamo stroškov za lokal, kurjavo, razsvetljavo, poštno zvezo itd. Poleg tega je treba vedeti, da nam je bil lokal za pošto odpovedan in da smo se morali iz njega izseliti. Ce in kje bi dobil* novi lokal, je težko reči, vsekakor je gotovo, da bi bil poštni promet sedaj še precej manjši, ker bi veliko strank šlo raje na novo pošto, kakor na staro, čeprav bi imeli do nove nekoliko dlje. Ce bi bil novi lokal bliže obstoječi pošti, pošta ne bi imela pomena, če bi pa bil še dalje proti severu, b, bil promet še manjši. Mesto Trbovlje je z novo stavbo in avtomatiziranim telefonom veliko pridobilo. Tudi zgornje območje mesta je vključeno v dostavo paketov na dom, česar prej tli bilo. zaradi česar je potreba po še eni pošti tudi zaradi tega zipanjšana. Dostava je sedaj veliko uspešnejša, ker prej ogromna večina ni naslavljala svojih pošiljk na pošto 1 ali 3, temveč so skoro vse pošiljke nosile samo naziv Trbovlje. S tem je bila ovirana dostava tako na pošti 3 ka- kor na pošti 1, kar Je sedaj odpadlo. Iz istih razlogov tudi ni potrebe po posebni pošti v Zasavju. Vsakomur pa mora biti jasno, da se razvoj poštnega omrežja v območju Trbovelj z zgraditvijo nove pošte ni ustavil. PTT podjetje računa s tem, da bo prišel čas, ko bo nastala potreba in možnost ustanoviti novo pošto tako v zgornjem delu Trbovelj kakor v Zasavju. Za sedaj ima PTT podjetje nujnejših potreb. Najprej Je treba ustanoviti pošte v tistih krajih, ki so oddaljeni od obstoječega poštnega omrežja 8, 10 ali celo 15 km, pa četudi ni posebno velikega prometa. Ko bodo te potrebe zadovoljene, bo možno ustanavljati pošte tudi v krajih, kjer so polite razmeroma malo oddaljene ena od druge. Vsekakor pa pozdravljamo pobudo s tere* na, ker bo ta dosti pripomogla, da se bo poštno omrežje razvijalo v skladu s potrebnimi in dejanskimi možnostmi. Načelnik poštnega oddelka Dobnik Jože Prireditelj jamči za vsak sprejeti predmet, da ga bo vrnil lastniku nepoškodovanega najpozneje teden dni po zaključku razstave. Prosimo tudi, naj bodo vse slike, fotografije in ostali razstavljeni predmeti dokumentirani, se pravi, naj bo priložen pobllžji opis, kaj predstavlja predmet, datum. itd. PROPAGANDNA KOMISIJA TVD PARTIZANA. TRBOVLJE Paški Kozjak - cilj našega izleta Mladinski odsek Planinskega društva »Kum« v Trbovljah je 15. marca organiziral izlet po poteh XIV. divizije — na Paški Kozjak. la močne nemške napade. Tudi mi smo priredili borbo s snegom. Polovica nas je odšla dalje in napravila zasedo, druga pa je uprizorila naskok. Tega je vodil naš vodič tovariš Albert Fabjan. V našem boju kajpak ni bilo smrtnih žrtev. Po boju smo odkorakali spet v kočo, kjer so nam pripravili kosilo. Po južini je bilo zunaj še malo zimskega veselja, nato pa smo odrinili nazaj v dolino na železniško postajo. Ko je privozil vlak na postajo, smo z novimi doživetji odpotovali domov. Avgust Klančar DELO ČEBELARJEV V RADEČAH športna društva, kot na primer »Svoboda«, »Vesna«, nogometna društva, nadalje alpinisti, Prijatelji prirode itd. Komisija za propagando pri TVD »Partizanu« v Trbovljah prosi vse prebivalce občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ter bivše občine Radeče, prav tako vsa športna in telesno vzgojna društva, da dajo na razpolago material, !ki je kakor koli v zvezi z razvojem in delovanjem telovadnih in športnih društev v revirjih v tem razdobju. V poštev pridejo slike, fotografije, diplome, pokali, odlikovanja. legitimacije, društveni znaki, kroji— sploh vse zanimivosti, ki se nanašajo na to dejavnost v naših revirjih. Predmete za razstavo bodo zbirati naslednji tovariši: Lojze Hof-bauer, upokojeni ravnatelj šole v Hrastniku, Janez Pešec st. v Radečah. Rudi Dolničar v Trbovljah (podružnica »Ljud. pravice«), nadalje Vinko Kramar, sekretar komiteja rudnika Zagorje. Na železniški postaji lje se nas je zbralo 37 Trbov- izletni- 50 let TVD v Trbovljah V telovadnici »Partizana« Je bil 11. t. m. redni letni občni zbor, kateremu so prisostvovali tudi. predsednik ObLO Trbovlje, tov. Tine Gosak, ter drugi predstavniki športnih in političnih organizacij. Vsega skupaj Je bilo navzočih le nekaj sto členov, in to v večini pionirji ter starejši aktivni člani in simpatizerji društva, manjkalo pa je mladih ljudi — mladincev in mladink. To dejstvo nam nehote vsiljuje misel, da delo društva ni bilo povsem pravilno usmerjeno, saj v tem pogledu ne ustreza osnovnim pogojem — množičnosti, iz katere naj bi »e kasneje razvili kvalitetni telovadci. Spomnimo se na čase, ko so prav naši revirski fantje zastopati našo državo na olimpijadi, ati pa malo kasneje, ko so se tu vzgajati, če že ne državni, Pa vsaj republiški tekmovalci. Telovadnica je bila vedno polna življenja, polna mladosti. Priznati moramo, da smo v nekaterih pogledih m|lce napredovati, ati pa vsaj obstali na mestu in se moremo izvleči. odbor krepko prijeti za DODATNE NAJEMNINE ZA STANOVANJA na o predlogu osnovnega zako-stanovaTij.skih odnosih, ki ga je ptred dnevi sprejel zvezni Izvrši^ ;cvet, Je govor tudi o presežlsu stanovanjskih prostorov. Občinska 'ljudski odbori so pooblaščeni, da določijo, kaj se šteje kot racionalno izkoriščeno stanovanje. Pri tem bodo upoštevali, koliko kvadratnih metrov stanovanjske površine Je potrebnih za en,o ležišče v stanovanju, dalje starost stanovalcev, soircdniško razmerje, zdravstveno stanje kakor tudi poklic ljudi, ki uporabljajo taka stanovanja, pa tudi druge okoliščine, ki vplivajo na presojo, ali je kakšno stanovanje racionalno Izkoriščeno ali ne. Ce uporablja najemnik stanovanj« večje število prostorov, kot bi bilo racionalno, se mu lahko za presežek stanovanjskih prostorov določijo po sebne obveznosti. Občinski ljudski odbor lahko sklene, da stanovanjski organ določi uživalci Stanovanjske pravice r<^k za oddajo presežka stanovanjskih prostorov v uporabo podnajemniku ali pa na kak drug na-Itu doseže, da bo rjegovo sta- novanje racionalno izkoriščeno Ce se najemnik stanovanja noče ravnati po nailogu stanovanjskega organa, mora plačati povišano najemnino po posebni tarifi za presežek stanovanjskih prostorov. Določila o presežku stanovanjskega prostora se ne bodo uporabljala za stanovanje, ki ga Ima uživalec stanovanjske pravice v svojem poslopju. Iz poročil funkcionarjev ln lz razprave smo ugotoviti nekaj dejstev, ki nam potrjujejo gornje misli. Jasno je, da se upravni odbor društva bori z neštetimi problemi. Uprave šol niso v zadostni meri sodelovale s »Partizanom«, vaditelji so v večini v službi, kjer delajo v dveh ati treh izmenah, in jih to ovira pri njihovem rednem telovadnem delu. Precejšnja ovire pa je tudi denar, saj je zaradi tega odpadel tradicionalni troboj. Razen telovadcev deluje v društvu še kegljaška sekcija, atleti, strelci, odbojkarji in drugi. Lansko leto so se telovadci udeležiti vseh proslav in akademij doma, sodelovati so pa tudi na manifestaciji »Ob žici okupirane Ljubljane«. proslavi na Sutjeski in drugje. Organizirali so taborjenje, tekmovanja ter skrbeli tudi za družabno življenje v društvu. Za letošnje leto pa so sprejeti še obširnejši delovni program. 70 članov bo sodelovalo na Zveznem zletu v Beogradu, priredili bodo več telovadnih nastopov, organizirali tekmovanja s športnimi društvi in šolami, priredili propagandne izlete na vas itd. Kar lep program, zato bo moral nov upravni delo. V razpravi so člani obravnavali vsa ta . vprašanja, važnost in nujnost telesne vzgoje, zlasti pri mladih ljudeh. Vzgojni proces pri mladih res ni enostaven, toda mislimo, da »Partizanu« res ne bi ne > bilo treba čakati in se toliko opirati na šolo. Morda ni potrebno, da bi nam na šolah vzgajali mladino in ji vcepljati ljubezen do fizkulture. Ali tega ne zmoremo sami? Po-skusimo, morda bo pa šlo! Najti moramo pač neki način, kjer se bo mladina primemo razvedrila, vzporedno s tem pa tudi vzgajala. Od tu naprej do sorazmerne kvalitete pa Je samo še — malo truda ln pridnosti. > Letošnje delo v »Partizanu« bo posvečeno 40. obletnici KPJ, kov z vodičem na čelu. Ko smo se odpeljali s postaje, je bile še temno. Kmalu smo prispeli v Zidani most, kjer smo imeli nekaj minut postanka. Nato smo se odpeljali dalje proti Celju. Tam smo presedli na vlak proti Dravogradu. V vlaku smo morali nekaj časa stati, ker je bilo mnogo potnikov. Tako natrpani smo se vozili do Velenja. Tu so priklopili vlaku še štiri prazne vagone, da smo potem lahko vsi sedeli. Nato smo se odpeljali do železniške postaje Paka. Izstopili smo in po gozdni poti odšli na Paški Kozjak. Pot ni bila posebno blatna, večinoma pa je bila pokrajina pokrita s snegom. Po poldrugo-urni hoji smo prispeli na vrh. Ker je planinska koča na Paškem Kozjaku še v gradnji, seveda še ni takšna, kot ko bo skončana. — Ko smo pomallcali, smo odrinili dalje po poti, kjer je nekoč XIV. divizija odblja- V začetku meseca marca so se zbrali v lepem številu čebelarji iz Radeč k občnemu zboru svojega strokovnega društva, udeležilo se ga je tudi nekaj žena in mladine. Iz poročil funkcionarjev smo povzeli, da je dejavnost društva veliko večja. Tudi število članov se je trikrat povečalo in šteje zdaj organizacija 47 članov. Tj so se lansko leto zbrali na sestankih pri raznih čebelarjih v Radečah, Loki in Zidanemu mostu. Na njih so reševali razna organizacijska in strokovna vprašanja, kjer so bili za razne strokovne nasvete čebelarji, zlasti pa mlajši, zelo hvaležni. Tudi na strokovni list in zadevno literaturo so naročeni. Odbor društva je nadalje reševal čebelarska vprašanja. kot na primer ureditev katastra pasišč, pregled čebelnjakov, prevoz čebel na pašo, odkup medu, zasajanju medovih rastlin in podobno. Da bo društvo boljše uspevalo, bodo skušali pridobiti nove člane. Nekaj jih je že na novo pristopilo. Razprava Je bila dosti zanimiva in je v glavnem zajemala želje čebelarjev. Občnega zbora se je udeležil tudi tovariš profesor Senegačnik, zastopnik Zveze čebelarskih društev Slovenije, ki je imel po pozdravnih besedah skoro dve uri trajajo- če strokovno predavanje o delu naših čebel preko celega leta. Vsi so z velikim zanimanjem sledili njegovim poučnim besedam. Med najvažnejšimi sklepi za nadaljnje delo društva, ki jih je precej, bo izvedba . leva čebelarjev v Radečah. Ta bo v začetku meseca maja, ko bo drevje v cvetju. Takrat bo zjutraj predavanje pri čebelnjaku tovariša Pražna o pomenu pridelovanja matičnega mlečka in cvetličnega prahu, nato popoldne predvajanje filma iz življenja čebel — popoldne pa sl bodo čebelarji v Jagnjenici ogledali tamkajšnje čebelnjake. Predavanja tega dne in prireditev naj se udeleže vsi udeleženci, zlasti pa tisti, ki se za-t nimajo za čudovito zdravilo matičnega mlečka, ki ga bodo čebelarji iz Radeč začeli letos prvič prjdelovati. VODN ZAKLAD V POČASTITEV USTANOVNEGA KONGRESA KPS tudi 50. obletnici obstoja telovadnega društva v Trbovljah. Program bo zelo zanimiv in upamo, da bo dosegel svoj namen. -ko Te dni sprejemajo vodstva zagorskih osnovnih šol svoje lastne programe prireditev m proslav v počastitev 40-letnlce KPJ. Četudi so ponekod programi samo okvirni, tu pa tam celo premalo konkretni, je videti, da se bodo Šolska vodstva prizadevala kar najbolj dostojno proslaviti ta pomembni jubilej. Šolska mladina se bo seznanjala z vlogo KPJ in njenim velikim doprinosom za dokončno osvoboditev Jugoslovan- VABILO DPD SVOBODA-CENTER — Gledališče mladih uprizori v počastitev 40- letnice KPJ in SKOJ v gledališki dvorani Delavskega doma dne 28. III. ob 19.30 in dne 29. III. ob 19.30 pravljično igro s petjem in plesom — Sneguljčico. Režija prof. Sanda Sarlah. Glasba Jože Skrlnar. Igro bodo ponovili dne 30. III. ob 17. url za osnovno šolo Vode, 1. IV. ob 17 za gimnazijo In ekonomsko šolo in 2. IV. ob 17 za ostale šole. Prepričani smo, da bo cenjeno občinstvo z obilno udeležba pokazalo razumevanje za napore mlade Igralske družine In jo s tem moralno podprlo. skih narodov, prirejala bo pevske in druge nastope, na katerih bo pela delavske ln partizanske pesmi. v programu pa Je tudi vrsta Izletov v znane partizanske kroje, športna ln druga tekmovanja, sprejem v pionirske ln mladinske aktive ter pospešeno delo pionirskih krožkov. Posebno pa namerava zagorska šolska mladina proslaviti Ustanovni kongres KPS, ki je bil na Čebinah. Predvideno Je, da bodo otroci 18. aprila krenili na Čebine, kjer bodo imeti miting. Na tem pohodu v rojstni kraj slovenske Partije jih bodo spremljali člani občinskega komiteja, starejši komunisti m borci NOV, ki bodo mladini pripovedovati o slavnih poteh Partije in partizanskih enot. Na Čebinah bo mladina skupno zapela nekaj revolucionarnih in partizanskih pesmi, mladinska godba na pihala pa jim bo zaigrala partizanske koračnice. Vse kaže, da bn ta prireditev ena izmed velikih manifestacij zagorske šolske mladine ob letošnjem Jubileju naše ZKJ. (v) sr -j.*f • *. HRASTNIŠKE DOBRE ŽELJE SEVNISKI NAČRT - SEVNISKA TOVARNA TANINA PRIPRAVLJA NAČRT PO KATEREM BI IZ ODPADNEGA IZLU9CENEGA LE$A IZDELOVALI LESONITNE PLOŠČE. TAKO IZDELANE LESO-NITNE PLOŠČE BI BILE CENEJ SE OD SEDANJIH (Nadaljevanje na 2. strani) V kmetijstvu bo treba povečata tudi pridelek mleka. Rade-ška mlekarna sedaj nj popolnoma izkoriščena, potrošnja mleka v Hrastniku pa je tudi še vedno zelo nizka, saj pride oo Izračunih na vsakoga prebivalca komaj deciliter mleka. Hrastnik je zelo na slabem sam Vrni trgovskimi prostori Nesodobni so, ali pa jih je premalo. Letos bodo začeli graditi v okviru novega potrošniškega centra stanovanjske skupnosti na Rudniku sodobno mesnico, drugo leto pa bodo uredili le novo trgovino, mlekarno ln mlečno restavracijo, za stanovanjsko skupnost Center pa pripravljajo novo pralnico. Tudi v skrbi za boljšo druž. beno prehrano bo skoro storjen korak naprej. Medtem ko je rudnik uredil sodobno menzo s kapaciteto 150 ljudi , ki je skoraj že povsem Izkoriščena, bodo pri Rošu kmalu odprli obrat družbene prehrane za vse ostale delavce in uslužbence, ki so navezani na gostilniški prehrano. -Jak Uganka, ki so jo trikrat (dvakrat) skušali razvozlati najdrznejši trboveljski jamarji o »čudežnem« podzemeljskem svetu pod Kumom, je bila to nedeljo z akcijo osmih slovenskih jamarjev, dokončno rešena. Potapljači, ki so re spustili preko deset metrov globoko pod skalnato pečevje so sporočili, da s« za to skalnato oviro ne skriva nova čudežfia jama, ampak le globok In dolg zasek z veliko vodno množino in že tudi delno ugotovili kraj — po vsem sodeč dveh izvirkov, ki bosta po dokončanih raziskavah ln ureditvah ter ločitvah od površinske vode, napajala trboveljsko vodovodno omrežje. Mitovškova jama s 50 litri vode v minuti je zadnje čase poslednja nada Trboveljčanov za gradnjo vodovoda. Vse dosedanje variante za gradnjo novega trboveljskega vodovoda izza Partizanskega vrha in Knczdola ali od Dole-žaleka, so zaradi premajhnih množin vode, propadle. — Podrobno poročilo v prihodnji številki. • -jak Zaključek tečaja na Izlakah Pojutrišnjem bodo tudi na Izlakah zaključili letošnjo izobraževalno sezono. Obiskovalke kuharskega tečaja bodo priredile razstavo svojega dela, naštudirale šo pa t-idl igrico, * katero se bodo predstavile Izla-čanom v dvorani prosvetnega društva. — Tečaj je obiskovale petnajst deklet, ki so poslušal* tudi splošne predmete in se seznanile z vlogo organizacije Socialistične zveze na vasi. Hkrati so se na Izlakah začeli pripravljati na letošnje večdnevne prireditve, in to v počastitev IP-letnlce KPJ In spominu ore-bovških Žrtev. Prireditve bodo predvideno (»a.lale tri ali štiri dni, sodelovala pa bodo tud* ostala delavska prosvetna df»* Štva zagorske občine. ^ *tev. 13. — 27. marec 1959 »ZA SAVSKI TEDNIK« Strun 8 SMRT ZARADI UPOKOJITVE Statističarji cele vrste raznih držav, ki so zbi-toli m urejevali podatke o umrljivosti povsod tam, *^Cr je razvito socialno in pokojninsko zavarovank. so hkrati opazili svojevrsten fenomen — rekli 7* Paradoksen pojav — namreč dejstvo, da Upoko-)®noi umirajo prej kot ostali državljani iste staro-ff'1 dasiravno žive povprečno pogosto v lažjih živ-*kmj»kih pogojih kot neupokojenj ljudje. Ta nenavaden pojav je raziskoval in podatke "ga raziskovanja pred kratkim objavil hamburški *iinik prof. Jores. V svojih raziskovanjih je ta zdravnik statistično obdelal '>usodo upokojenega Uslužbenca«. S treznimi statističnimi metodami, z anketira-nkm in pregledom spiskov o upokojencih, je ta strokovnjak s pomočjo drugega zdravnika, svojega sodelavca dr. Puchta, raziskal usodo kakšnih 5.000 hamburških uslužbencev In prosvetnih delavcev, ki so bili upokojeni v 65. letu starosti, katero starost ie vrsta držav v svetu določila kot mejo za upokojitev. Zdravnike je razen vzroka smrti posebno zanimal čas smrti od- upokojitvenega leta dalje, in Podatke so potem vnesli v grafikon, ki je pokazal povsem nepričakovane, alarmantne rezultate. USODA UPOKOJENEGA USLUŽBENCA »Smrt zaradi upokojitve« so nekateri strokovnjaki in sociologi imenovali ta fenomen, ki ga je nemški zdravnik prvi dokončno analiziral. »Gre na žalost za neusmiljeno resnico, s katero je treba računati in o kateri naj upravni činitelji vodijo ®videnoo...« pravi v svojem komentarju neki nemški časnik. — Kaj so pokazale te tabele? Tabele o umrljivosti prebivalcev v Hamburgu se razločujejo od podobnih tabel drugih mest. Po- vsod krivulja umrljivosti posebno naglo raste med 65. in 70. letom starosti, ker v tej starosti še vedno umre največ ljudi v civiliziranih državah. No, in krivulje umrljivosti med administrativnimi uslužbenci se vzpenjajo nad tem splošnim povprečjem, in to precej znatno, tako da tega ni mogoče ne zanikati in tudi ne pojasniti samo po medicinski poti. Zanimivo je tole: Zdravniki so opazili na osnovi te statistike, da je najbolj nevarno prvo leto po upokojitvi. V drugem in tretjem letu po upo-kojivi krivulja#rahlo pada, akoravno je umrljivost med upokojenimi uslužbenci še vedno znatno nad splošnim povprečkom umrljivosti. V tretjem in četrtem letu krivulja umrljivosti ponovno švigne navzgor, in to posebno med uslužbenci davčnih in carinskih oblasti! Opaziti pa je neko izjemo, iz katere oba raziskovalca napravljata zanimive zaključke: najdlje žive prosvetni delavci; krivulja umrljivosti med upokojenimi učitelji in profesorji se vzpne samo prva leta od upokojitve nekoliko nad povprečkom, medtem ko drugo In tretje leto naglo pade, in je celo nižja od splošnega povprečka umrljivosti ter se na tej višini drži še daleč preko starosti 70 let! S čim se razlaga ta fenomen? Zakaj žive upokojeni učitelji dalje, kot .upokojeni cariniki, in zakaj umirajo upokojenci največkrat prvo leto svojega zasluženega odpočitka? Ni ga to seveda nobenih razlogov, da se morda kot vzrok predpostavlja šibkejša telesna odpornost ali šibkejše zdravje. Kaj je pottem vzrok? Gre za to, pravita omenjena strokovnjaka, da prisilno počivanje lahko učinkuje smrtonosno. Ko človek opusti svojo službo, ki jo je dolga leta opravljal, s« počuti nekako izgubljenega, se ne upira ne duševno ne telesno postaranju in oslab-ljnju. Zelo pogosto se znajde obkrožen s praznino, se dolgočasi. Po kratkem času se pojavijo obolenja srca ati krvnega obtoka, na kar nesporno vplivajo Prav psihični momenti. Nastopa — lahko bi rekli — »smrt zaradi upokojitve«. Učenjaki pravijo: nižja krivulja umrljivosti upokojenih prosvetnih delavcev je značilna; krog interesov teh ljudi je znatno širši kot interesni krog administrativnih uslužbencev. Oni lahko najdejo po izstopu iz svoje službe kompenzacijo na svojem strokovnem področju, s prevzemanjem kakšnih častnih ali drugih funjccij. Njihovo življenje ostane izpolnjeno z nalogami, ki jim ohranijo vitalnost, in to jih obvaruje, da se ne postarajo prehitro. POMEMBEN PSIHOLOŠKI FAKTOR Upokojitev je — pravi nemški strokovnjak prof. Jores — eden izmed značilnih psiholoških činite-ijev, ki pri določenih ljudeh izzovejo tisto pogosto, v teh letih že latentno pripravljenost na definitivno postaranje in umrljivost. Niti »hobby« — konjiček — ukvarjanje s kakšnim posebno priljubljenim delom, za katerega ima upokojenec dovolj časa, mu ne pomaga, da bi nadomestil Izgubo, ki jo povzroči umik iz aktivne službe. Zdravniki načenjajo vprašanje: ati je treba spričo današnjega stanja medicine, ki omogoča ljudem, da žive dalje in da dočakajo starost fizično bolj pripravljeni — obdržati kruto mejo starosti za upokojitev? V nekaterih državah (na primer pri nas) je omogočeno, da upokojenec lahko še dalje obdrži svojo službo ne glede na starostno mejo. No, v .okviru kapitalističnega gospodarstva je to mero težko izvesti: linearno podaljšanje meje za starostno upokojitev, kakor jo je na primer lansko leto poskusila uvesti deželna vlada Baden - Wnr-temberg pri svojih uradnikih, ko je podaljšala pokojninsko mejo za eno leto, je naletela na upravičene proteste, ker pomeni skrajšanje dosedanjih pravic... ŠPORTNA NEDELJA RUDAR ZDRKNIL RUDAR : SOBOTA 1:1 (6fl) Kljub boljši igri kot prejšnjo nedeljo — samo neodločen rezultat. Posledica; s točko je »odplavalo« tudi prvo mesto in na lestvici vodi sedaj Branik z boljšim količnikom. Tudi v drugem kolu spomladen-■kega prvenstva 'slovenske nogometne lige je bil Rudar gostitelj; tokrat je moral v boju za točke nastopiti v Hrastniku proti Soboti. Naloga, dobiti obe možni točki. res ni bila lahka, toda navzlic temu smo pričakovali, da bo Kuhar uspel. Zal pa ni bilo tako, saj ai je revirski prvak priboril komaj polovico izkupička in s tem zapravil v jeseni pridobljeno prednost in prvo mesto. Kaže, da so druga moštva zelo dobro pripravljena na novo sezono, saj nas presenečajo s svojimi rezultati in igro, zato bo borba za čim lepšo uvrstitev na končni lestvici prav gotovo razburljiva. — Kaj so pokazali Izolani in Sobočani? Zlasti za slednje velja, da igrajo hiter in zelo dinamičen nogomet. Dobro se odkrivajo, brez omahovanja oddajajo žogo, so res požrtvovalni in zlasti v napadu zelo hitri. To so glavne vrline, zaradi katerih je Rudar moral prepustiti obakrat gostoma eno točko. Ze v prvih minutah so oboji napadalci uprizorili nekaj razbur- mmmm Poročila poslušajte vsak dan ob ";°5, 7.00, 8.00. 10.00. M.OO, 16.00, -7.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete vsak delavnik ob 12.16. Oddajo »Naši poslušalo! čestitajo in Pozdravljajo« ob torkih, četrtkih ln sobotah ob 14.30, ob nedeljah pa on M.OO in 14.16. Oddajo »dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik °d 5.00 do 7.00. NEDELJA, 29. marca 7.35 Vedri zvoki, 8.00 Mladinska Radijska igra — Pino Vatovec: Srečanje ob potoku, 9.00 Drago Korošec: Od Ptuja do Bleda, 10.00 ne pomnite, tovariši. . ., 10.30 otroci pojo ln Igrajo, 11.31 Igra zabavni orkester Radia Zagreb, 1J.30 Za našo vas. 16.26 Poje Ženil1 vokalni kvartet, 16.00 Zdravko niefančič: Atomi in industrija (re-Pnitaža), 20.00 Izberite popevko 1 PONEDELJEK, 3«. marca 9.00 Pisan spored z Dravskega Pmja, 9.40 Iz filmov in glasbenih lil.OS Radijska šola za srednjo stopnjo- Mala zaveznica, 12.35 izigrana pihala, 14.05 Radijska =bla za višjo stopnjo: Prekop Dodava—Tisa—Dcmava, 15.40 Listi iz Uornače književnosti — Ignac Koprivec: Kmetje včeraj in danes, j/T« Popevka tega tedna, 18.30 ?P°rtni tednik, 20.00 Pisan spored labavne glasbe. KINO KjNO »DELAVSKI DOM« v TRBOVLJAH: 27.—30. marca amer. darv. vlstavislon film »METALNA ZVEZDA«; 31. marca do 2. aprila sovj. film »KRIŽANKA VARJAK«. K|No »SVOBODA — TRBOVLJE *»«: 27,—20. marca angl. barvni Vlstavislon film »V SENCI VE-JAL ; 31. marca — 2. aprila Jug. “Im »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«; 3. — «. aprila franc. •Um »LJUBEZEN JE NA KOC- VKI*- •UNO »SVOBODA — ZASAVJE« V Trbovljah: 2*. m 2*. marca ‘Marijana moje mlado- .J'1*: 4. in I. aprila amer. film ‘TARZAN V PUŠČAVI«. Predstave: sobota ln nedelja ob 17. 'n 19.15. ponedeljek samo ob II, za mladino v nedeljo ob 1$. url. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE: 28. 3*. marca jugoslovanski film ,,,*•! 1. In 2. aprila angleški '"m »BEŽNO SREČANJE«. ,NO »SVOBODA — KISOVEC«, f.**°rje: 28. ln 29. marca Jugo-‘ '»vanskl klnemascopskl film kt£ESTA DOLGA LETO DNI«. ,NO »PARTIZAN« v Sevnici: 2*. J 29. marca amer. film »DVO-HOj v DŽUNGLI«. Mali oglasi RABIM ZDRAVO ln čisto SfiUe (lahko tuda starejša žena), 608 kuhati. Imeti moro ra-.umevanje do bolnika. — Rozama Rangus, Leskovec 7 a, pri v‘hmu . Krškem. ^Nrr”1 HBM IZGUBIL DENAR-»*, ? z dokumenti ln denarjem. ajditeija prosim, da ml vme taigOdd6 pri LM Trbovlje prot! VDOVEC iščem gospo-se«t na apomlad. za malo po-sivo najraje samostojno upo- KuJenko TOREK, 31. marca 8.06 Solisti -in Avgust Stanko s sporedom priljubljenih narodnih pesmi, 9.20 Segava klaviatura, 10.45 Za dom in žene,- 11.30 Oddaja ze otroke, 1BM5 Znani pevci — znane popevke, 14.16 Zanimivosti Iz znanosti in tehnike, 16.40 Humoreska tega tedna: Dve kozmični humoreski, 18.00 Družinski pogovori, 18.10 Slovenska samospevi, 20.00 Fleeni orkester Radia-televizija Ljubljana pred mikrofonom in pred publiko. SREDA, 1. aprila 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev), 946 Pisan spored zabavnih melodij. 1040 Poje moški zbor Svobode I. Hrastnik p. v. Viktorja Malovrha. M.OO Belokranji napevi, 12.05 Havajski zvoki, 13.30 Venček narodnih, 16.40 Iz krvi rdeče . . ., 17.30 Pesmi ln plesi z juga, 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih. , ČETRTEK, 2. aprila 8.05 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, 8.20 Melodije od tu in tam, 9.36 Popevke se vrstijo, 10.35 Domači napevi in poskočnice, 12.25 Za dobro voljo (venček popevk), 14.15 Turistična oddaja, 16.00 Izbrali smo za vas, 18.00 Četrtkova reportaža, 18.46 Radijska univerza — dr Ivo Bonač; Prehlad in prehladne bolezni, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov. PETEK, 3. aprila 9.95 Veseli zvoki, M.OO Za dom in žene. 11.10 Za ljubitelje zabavnih melodij, 12.00 Poje oktet bratov Pirnat, 12M5 Slovenske narodne pesmi v priredbah za klavir. 13.30 Pozdrav iz Cme gore, 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Cme bucike, 18.00 ' Petkovo glasbeno popoldne, 18.10 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor »Zarja« iz Trbovelj, 20.15 Tedenski zunanje politični pregled. SOBOTA, 4. aprila 8.05 Mladina poje, 8.30 Melodij« a la carte, 10.10 Pesmi tujih narodov, 10.35 Na vrtiljaku zabavnih melodij, 12.00 Ciganski napevi, 12.40 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja, 14.00 Polke m valčki, 15.40 S knjižnega trga, 17.10 Zborovska oddaja ob 40-letnlcl KPJ, 18.00 Jezikovni pogovori, 18.30 Vesela godala, 18.45 Okno v svet: Kapital ne pozna domovine, 20.00 Pokaži, kaj znaš!, 21.30 Zabavni zvoki. Ijlvih in nevarnih napadov. Knavs Je med dvema branilcema prodrl v kazenski prostor, kjer pa je bil zrušen, in sodnik je dosodil 11-metrovko, ki pa je Hladniku ni uspelo realizirati. Rudarjeve! so nadaljevali z napadi, toda gostje so požrtvovalno in vztrajno odbijali vse naskoke.. Kaj kmalu so se otresli vseh neprijetnosti in domačim vračali milo za drago: v 32. min. je namreč Mavčecu uspelo, de Je zelo dobro izkoristil prostega Matjašca. ki je z lepim strelom ukanil domačega vratarja. To je malce razrahljalo vrste Rudarja, gostje pa so napeli vse sile, da bi svojo zmago še - povečali. Njihove hitre napade pa je domača obramba uspela pravočasno razbiti. Igra je bila v tem delu želo nagla in ostra, včasih celo preveč, tako da sta bila Knavs in Mak poškodovana. V drugem polčasu pa so domači zaigrali malo bolje. Že v 52. min, je Knavsu uspelo igro izenačiti in vseskozi je bilo še več možnosti, da bi domači obdržali obe točki. Toda malce neprevidna in nervozna igra gostov ter velika požrtvovalnost ln tehnično dobra in hitra igra gostov pa Rudarju ni prinesla zaželenega uspeha. Sodnik Erlich iz Ljubljane je sodil dobro. — V predtekmi so mladinci Rudarja premagali hrast-ntškege Rudarja z 8:1. CELJSKO-ZASAVSKA NOGOMETNA LIGA Drugi predstavnik hrastniškega nogometa »Rudar« je odigral tekmo v Celju, in sicer proti ZSD »Celje«. Dosegel je neodločen rezultat 2:2. — V Zagorju pa sta se pomerila domača rivala »Proletarec« in »Svoboda« iz Kisovca. Zasluženo so zmagali Proletarjev-ci. kj so tehnično boljši igralci in so tudi zdržali oster tempo igre. Rezultat 3:1 je »Proletarec« postavil že v prvem polčasu. Drugo moštvo trboveljskega »Rudarja« je gostovalo v Konjicah in premagalo domače moštvo z 2:1. BRAVO, BREŽICE! 'Brežiško nogometno moštvo je odigralo drugo prvenstveno tekmo v Šoštanju, kjer je zasluženo premagalo domačega Usnjarja z visokim rezultatom 6:1 (3:0). Obe moštvi sta bili v prvem polčasu slabi. Trije zadetki so le plod preciznega streljanja v Usnjarjevo svetišče. Sele v drugem polčasu so Breličani pokazali eno izmed svojih velikih iger. Domača obramba je komaj zadrževala silne napade zmagovalca. — Zadnja nedeljska igra ln uspeh nad Bratstvom daje Brežičanom upanje na uvrstitev med vodilne klube v lestvici. Strelci golov so bili: Golič 3. Zupančič 2 in Kešič. Najboljši igralci na terenu pa so bili Suljagič in vratar Kolar. Zadnja nedeljska igra in uspeh nad Bratstvom daje Brežičanom upanje na uvrstitev med vodilne klube v lestvici. V nedeljo se bodo v Brežicah srečali z enajsterico Kovinarja iz Štor. BRATSTVO BOLJŠE V drugi spomladanski prvenstveni tekmi CNP je imelo Bratstvo v gosteh Olimpa iz Celja. Obe moštvi sta na vrhu lestvice, zato je bilo med Hrastničani precej ugibanj, kdo bo boljši. Tekma je bila zelo živahna. Moštvo Bratstva Je pokazalo v igri več borbenosti in požrtvovalnosti ter zmagalo s 4:1 S to lepo zmago so Hrastničani popravili slab vtis zaradi nedavnega poraza v Brežicah. V predtekmi sta se srečali moštvi Radeč in Bratstva II. Rezultat je bil neodločen 3:3. V nedeljo se bosta srečala za točke Proletarec in Bratstvo. LESTVICA CONSKE LIGE Branik 13 10 1 2 45:13 21 Rudar 13 9 3 1 36:17 21 Maribor 13 7 4 2 26:21 18 Ljubljana 13 6 3 4 25:20 15 Kladivar 13 6 3 4 27:27 15 Krim 13 6 1 6 24:21 13 Izola 13 «A 5 4 18:22 13 Sobota 13 5 2 6 47:39 12 Graflčar 13 3 5 5 20:26 11 Triglav 13 3' 4 6 20:25 10 Slovan 13 0 4 9 12:38 4 Jesenice 13 1 i n 15:46 •3 TRGOVSKO PODJETJE & i f B ©> d Ljubljana obvešča vse potrošnike, da je odprlo Novi BENCINSKI SERVIS za oskrbovanje motornih vozil z gorivom In mazivom v Trbovljah BENCINSKI SERVIS V TRBOVLJAH POSLUJE NEPREKINJENO V DNEVN$M ČASU OD 6. DO 20. URE. NA NOVEM BENCINSKEM SERVISU DOBITE VSE VRSTE MOTORNEGA BENCINA, PLINSKO OLJE TER POPOLEN ASORTIMAlt MAZIV, POTREBNIH ZA MOTORNA VOZILA. PRIPOROČA SE TRG. PODJETJE »PETROL« LJUBLJANA PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE POSETNICE IZ 11. ŠTEVILKE Pravilna rešitev vizitke, ki smo jo prinesli v predzadnji številki našega lista, se glasi: MURSKA SOBOTA. Žreb je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Jožetu BUKOVICU, učencu 6. razreda osnovne šole, pošta Pučka 44 pri Krškem. Knjižno darilo mu bomo poslati po pošti. Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb žal ni bil naklonjen, za poslano rešitev in pozdrave prisrčne hvala. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Besede (vodoravno in navpično); 1. najvišja gora v Zasavju; 2. priprava, s katero merimo čas; 3. poljska cvetlica. Za rešitev magičnega kvadrata imamo pripravljeno 1 lepo knjižno nagrado (podelili jo bomo po odločitvi žreba). , Rešitve nam pošljite do nedelje, 5. aprila opoldne. — Ko napi boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem pionirjem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO OBJAVE IN OBVESTILA GOSTOVANJE CELJSKEGA GLEDALIŠČA V TRBOVLJAH V Jorek, 31. marca t. 1. bo gostovalo v Delavskem domn v Trbovljah Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z izredno nspelo komedijo GIGI. Predstava ob 16. uri bo izven, ob 20. uri za abonente. Vse cenjene abonente prosimo, da poravnajo svoje plačilne obveznosti vsaj do 30. marca t. i. V kolikor le-tega ne bodo storili, bomo dali njihove sedeže v prodajo. Uprava Del. doma. OBVESTILO Pristojna izpitna komisija voznikov motornih vozil OLO Novo mesto, Tajništvo za notranje zadeve sporoča, da mora poleg prošnje za polaganje vozniškega izpita kandidat priložiti še zdravniško spričevalo, ki ga izda pristojni zdravnik. Razen zdravniškega spričevala mora biti izvid zdravnika - specialista za očesne in živčne bolezni s pozitivnim mnenjem, da je kandidat zdrav. Vsa druga zdravniška spričevala, ki niso v skladu z navodili (Ur. list FLRJ, št. 28/53), bo Izpitna komisija zavrnila. (Iz pisarne TNZ Novo mesto) OBVESTILO Obveščamo prebivalce občine ZAGORJE OB SAVI, da bo obvezno cepljenje otrok, rojenih v letih 1947 do vključno 1959, proti davici in tetanusu (zastrupitvi), po naslednjem razporedu: 1. dne 30. marca ob 7. uri v osnovni šoli Loke; 2. dne 30. marca ob 14. uri v osnovni šoli Izlake; 3. dne 30. marca ob 14. uri v osnovni šoli Mlinše in v osnov- ni šoli Kolovrat; 4. dne 1. aprila ob 7. url v osnovni šoli Sentgotard, ob 8. url v osnovni šoli Cemšenlk In ob 11. url v osnovni šoli Kotredež; 5. dne 2. aprila ob 15. url v osnovni šoli Senožeti in v osnovni šoti Tirna; 6. dne 3. aprila ob 8. nri v osnovni šoli Podkum; 7. dne 6. aprila ob 15. uri v Zdravstvenem domu v Zagorju; 8. dne 7. aprila ob 9. uri v osnovni šoli Konjšica; 9. dne 8. aprila ob 15. uri v Zdravstvenem domu v Zagorju, se bodo cepili vsi otroci — zamudniki, ki iz kakršnega koti vzroka niso biti cepljeni v prej navedenih dnevih. KER ZA TO CEPLJENJE NE BOMO IZDAJALI POSEBNIH VABIL, OPOZARJAMO, DA VELJA TO OBVESTILO KOT VABILO. Tiste starše, ki bodo prejeti pismena vabila za cepljenje dojenčkov proti kozam in davici, naj ne moti ta razpored, temveč se naj drže razporeda na vabilih. Občinski ljudski odbor ZAGORJE OB SAVI ZAHVALA Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega nepozabnega, dobrega, skrbnega moža, očeta in starega očeta ANTONA ZELIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremiU na njegovi zadnji poti, darovali toliko vencev in cvetja in z nami žalovali. Posebno zahvalo Izrekamo zdravniškemu in strežnemu osebju bolnišnice v Trbovljah, zlasti dr. Nadi Starklnovi az njeno osebno prizadevnost pri lajšanju bolečin v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Prav tako se zahvaljujemo za tolažilne besede govorniku SZDL tn govorniku sindikalne podružnice Obrata rudnika Trbovlje, kakor tudi pevskemu društvu »Zarja« in Delavski godbi. Žalujoči: žena Berta, hčerke Breda, Zori, Veri in sin Toni z družinami ter ostalo sorodstvo. Piše: Riše: B. BRUS R. DOLANC Wlo za stalno ln takoj. — nov v upravi Usta. Hoj SPREJMEM vajenca za 0«£arsko ln pleskarsko obrt. — »kar Zakonjšek, Trbovlje. ODKUPUJEMO STARO sREBRo (KOVANCI) PO NAJViSjih DNEVNIH CENAH Zlatarstvo Trbovlje J? # Brž sem -odprl zaboj s patro-ni. Izdrl sem nekaj krogel ln smodnik seeul na kupček. Odvil sem pokrov pri bencinu tn * njim polti bližnje zaboje In slamo na pčdu. Nato sem namestil vrvico, prižgal svečko ln Jo zasenčil s škatlo. 52. Previdno sem se odplazil iz kleti. Sveča bo gorela približno eno uro, potem bo plamen izlizal vosek In dosegel vžlgalno vrvico. Ta bo zagorela ln prenesla plamen na smodnik in politi bencin. Moral sem se neopaženo vrniti. Opaaoval sem stražarja 53. Stražar je odkorakal do pobočja In sl prižgal cigareto. Noč me je skrila v temen objem. Posrečilo se ml je. — »Janez!« je nekdo vprašujoče dahnil poleg mene. Za bližnjim grmom je čepel Miloš. »Al| je kaj narobe?« — sem se ustrašil. — »Pri nas je vse v redu. Mislil sem, da ti lahko kaj pomagam.« 54. »Skončal sem. Upam, da bo.« Hitela sva proti skednju. Pravil ml je, kako so za la« uspeti: »Jure je prinesel žogo, zaviti so jo v papir in jo vrgli skozi okno v celico. Priložili so listek Vrnili se bomo ob 11. z vrvjo, do takrat prežagajte prečke.« 55. To je bilo ob devetih. Ko so hoteti preplezati zid, ki je okoli zapora, bi jih kmalu zalotila patrulja. Potem so vsi prestrašeni čakali še polne četrt ure, preden so se upali umakniti. Pustili so za stražo Miloša, ki ga je ob desetih zamenjal Jure. Hujše kakor vodikova bomba Kakor, da bi strah pred novo vojno ter uničujočim orožjem velikih sil, vodikovimi bombami, in na .»zdsljo vodenimi Izstrelki ne bil dovoij, se razburja britanska javnost v zadnjem času, in ne brez vzroka, Zaradi novih odkritij na področju bakteriološkega in biološkega orožja, ki ga bodo lahko imele tudi male države. Škotski znanstvenik Sir Robert Watson-Watt je na nekem predavanju v Kanadi omenil strup, ki bi ga bilo — tako je dejal — 220 gramov dovolj, da bi uničil vse človeštvo. Gre za toksin Botulinus, ki so ga začeli pridobivat; iz bacila ena-kegavimena, povzročitelja mesne zastrupitve. Ko je londonski »r^ews Chro-nicle« poročal o tem predavanju, je tud; objavil, da je gojil prav te botuiinove bakterije mikrobiološki raziskovalni zavod v Portonu pri Salisburyju, ki tesno sodeluje s poskusnim zavodom za kemijsko obrambo v istem mestecu. Objava je povzročila plaz časopisnih člankov in dopisov iz vrst občinstva, pa tudi znanstvenih izjav. Tako je profesor Maurice Backett iz Aberdeena poučil javnost, da je toksin Botulinus najmočnejši, do sedaj poznani strup, ki ubija tako, da hromi. živčni sistem; ena sama čaj.na žlička ga je dovolj, da pripravi ob življenje milijon ljudi. V tolažbo je Bac-ket povedal, da strup oksidira v 12 urah in da izgubi z oksidacijo morilno moč. Tudi — pravi — je težko mogoče, da bi strup prizade] hkrati milijon ljudi. Javnost s tem še ni bila potolažena in je prišlo do inter- STAVILA STA £ Djuro Petkovič iz Kaludje-rovca je stavil, da bo plačai 1000 din Anti Taljiču, če bo ta r,a dušek spil litep — petroleja.-Tal j ič je stavo d-obiil ali samo na pok morali so ga na hitro odpeljati v bolnišnico, kjer se bo mogoče odvadil delati stave. NENAVADNA NOGOMETNA TEKMA 4) V Uroševcu so morala prenehati z nogometno tekmo: neki igralec je krepko brcnil žogo. ki je zletela v tovorni vagon vlaka, ki je pravkar peljal mimo. Tako je žoga brez lastnika odpotovala v — Beograd. VINO ZA ŽEJNE £ »Popotnik, afco si žejen, napi.j se, ker potrebujem sod za novo vino!« — To je bilo napisano na velikem sodiu, ki je preteklo jesen stal vzdolž avto ceste Ljubljana—Zagreb. Vtao- gradii okrog Brežic so toliko rodili, jia lastniki niso imeli kam apravitj lanskega pridelka. Biki je to zares redka priložnost za vinopivce. ker je vino iz tega kraja poznano po svoji kakovosti. GOSPA HUBER ® V neki berlinski bolnišnici ni dosti manjkalo, da ni prišlo do hude pomote- Neka žena se je priglasila zaradi zdravniškega pregleda, a bolničarji so jo lepo odvedli v operacijsko dvorano. Ko se ie šena pričela braniti, jo je zdravnik, ki je že čakal, začel miriti: »Takoj boste , zaspali in čeiz pol ure bo vse končano, gospa Huber!« Dolgo so se mučili z ženo, ki se je res pisala Huber. Niso ji hoteli verjeti, da res ni tu zaradi operacije. Sele ko so bolničarke našle pravo gospo Huber, skrito v straniSču, se je vse pojasnilo. pelacij. Minister za oboroževanje Aubrey Jones je nato hitel zatrjevati, da gre samo za smešna pretiravanja; iz njegovih izjav se je pa razbralo, da v morebitni novi vojni le ne bj bila izključena uporaba bakterij in njihovih strupov. Dejal je namreč, da se v laboratorijih omenjenih zavodov ukvarjajo znanstveniki z bakteriološkimi raziskovanji »pretežno«, v obrambn'e namene. Sicer pa časnikarska poročila o tem, kaj v Portonu proizvajaj^, niso enotna. »News Chronicle« je poročal o bacilih otroške paralize, kolere in le-garja, 1) kakih 40 drugih vrstah bakterij i,n o plinu, ki učinkuje na živčevje. »Daily Express« je pisal, da razvijajo’ prvenstveno orožje proti sovražnikovemu kmetijstvu za primer omejene, nejedrske vojne. Po pisanju levo usmerjenega časopisa laburistov »Tribune« pa so se začeli v Portonu Ž0 v tridesetih letih stoletja ukvarjati z vprašanji bakteriološke vojne in So ta vprašanja kmalu zatemnila vse načrte o proizvodnji strupenih plinov. List tudi poroča, da je v obeh laboratorijih stalno' nameščenih 2.000 ljudi. V stvari se je" končno oglasil tudi dr. Brock Chisholm, prejšnji glavni ravnatelj svetovne zdravstvene organizacije. Njegova izjava Pa nikakor ni mogla pomiriti javnosti: povedal je namreč, da vojna z biološkimi strupi mednarodnopravno nit; prepovedana ni. Konvencija iz leta 1925 je sicer prepovedala uporabo strupenih snovi, ki jih — kakor toksin Botulinus — resda pridobivajo iz bakterij, ki pa sami niso bakterije. Naj bo že kakor koli: strahotno je že golo dejstvo, da pride dandanes, v 20. stoletju odgovornim državnikom, pa naj si bedo kjer koli, na misel proizvodnja tako strašnih sredstev za množično uničevanje ljudi. POTNIKI V AVTOBUSU NA PROGI ZAGREB—BEOGRAD NITI NAJMANJ NE SLUTIJO, DA BO-S’^T^^>«ST,^HOjK™OoTs™CO.ii,P»=0« IZ ZVESTA PRIJATELJA IN STRAŽARJA Ste se v zakonu spremenili? PREBERITE ZANIMIVE REZULTATE DVAJSETLETNEGA PROUČEVANJA NEKEGA PSIHOLOGA Katera leta so najnevarnejša v zakonu? Splošna sodba je, da je najbolj nevarno za srečo v zakonu prvo in drugo leto skupnega življenja obeh zakoncev. Torej ko zakonca poližeta tako imenovano smetano. Prav tako nekateri menijo, da zakonski odnosi »zmrznejo« v sedmem letu skupnega življenja, pravijo pa tudi, da se zakon, utegne skrhati, ko sta zakonca stara štirideset oziroma petdeset let, ko se ženske boje, da so izgubile svojo privlačnost, njihovi zakonski tovariši pa moškost. Najnovejša’ proučevanja profesorja psihologije michiganske univerze Kelyja, s katerim se je ukvarjal polnih dvajset let, pa se razlikujejo od gornjih mnenj. Omenjeni prolesor je študiral tri sto zakonskih parov iz Nove Anglije in Jih je sprejemal od prvega dne do nedavnega. To je doslej menda najdaljše proučevanje zakonskih odnosov v svetu. Med drugim je prolesor Kely ugotovil, da zdrkne zakonska sreča na najnižjo točko v devetem in desetem letu skupnega življenja. Proučevanje Je ovrglo sodbo, da se ljudje s starostjo ne menjajo. Pogosto se sliši: moj mož se ni spremenil in je tak kot pred dvajsetimi leti. Ali: moja žena se nikakor noče spremeniti. Toda ta študija o zakonu odkriva, da se v zrelih letih zakoncev dogajajo značajne spremembe osebnosti, čeprav so v večini primerov lažje narave in niso dramatične. Po dvajsetih letih zakona štejejo zakonci svojo zvezo za institucijo za vzgojo otrok. Moški in žene, ki so1 ImelV leta M37 poseben interes za gospodinjstvo, So se do leta 1957 povsem spremenili. Ta pojav si profesor Kely razlaga tako, ker se možje in žene postali resnejši. V svoji študiji pobija ta profesor nadalje precej razširjeno mnenje, da so žene mnogo nestalnej-še kot moški. Da bi prezikusil to staro teorijo, Je dr. Kely napravil vrsto analiz. Pri večini moških in žensk Je ugotovil, da imajo stalno mišljenje o osnovnih vrednotah življenj* in dela, ki ga opravljajo. Toda do vseh ostalih zadev, počenši od izbire vrste cigaret pa do političnih mišljenj, se njihove sodbe in naklonjenosti razhajajo oziroma menjajo. Večidel ljudi trdi. da niso več tako močni, jasni v svojih sodbah, kot pred dvajsetimi leti, oziroma pred zakonom. Prav tako nekateri trde, da se je njihovo zanimanje do različnih zadev povsem ohladilo. Čeprav to dr. Kely priznava, vendar trdi, da so ljudje v 45. letu starosti mnogo bolj objektivni v ocenjevanju svojih vrlin in nagibov kot v letih pred sklenitvijo zakonske zveze. Fired dvaljsabimi leti je dir. Ke-ly anketiral vee oženjene in neoženjene ljudi, ki jih je proučeval in vprašal, koliko otrok bi radi imeli. Pri moških je znašalo povprečje 2,6, pri ženskah 2,8 odstotka. Ugotovljeno je, da močni in zvesti možje in, žene, ki so znani po svoji energičnosti in vita-litati, željo imeti kar največ otrok. A osebe, ki so neodvisne, naklonjene avanturam, in preveč zainteresirane s svojim položajem v družbi in pri delu, naVadno nimajo radi otrok. Zenske, ki jih morijo različni kompleksi, ki so sebične, nervozne in nedružabne, nočejo več otrok. Na drugi strani imajo ljudje, ki so potrpežljivi, naravni in družabni,1 navadno več otrok. Dr. Kely je začel svoja proučevanja. ko mu je bilo 29 let in ko je predaval psihologijo. Zelo je bil začuden nad tem, da obstaja tako malo podatkov o te,m, zakaj posamezni zakoni uspevajo, a drugi propadajo. Z skromnimi sredstvi je začel proučevati ta vprašanja. Zanimalo ga a*, katere vrste žena im mož so sl simpatični, kakšne individualne značilnosti so potrebne za srečen zakon, in kakšne sapremembe se pojavljajo pri moških in ženskah po po-, roki. Kot rečeno, sl Je profesor izbral za študij 300 mladih parov. Skraja so se mnogi bali njegovih vprašanj. Ko pa jim je pojasnil, kaj bi rad zvedel in kakšne koristi utegnejo dati njegova proučevanja, so ljudje z veseljem sodelovali. Da b| se znašel, je dal vsakemu zakonskemu paru ustrezno številko. Povprečna starost teh ljudi je bila pri moških 25, pri ženskah 24 let. Dr. Kely je za anketiranje vseh ljudi uporabil sedem standardnih psiholoških vprašanj, vključujoč še 36 vprašanj, ki jih je sam sestavil. Vsak zakonec je dal najprej podatke o sebi, nato o svojem zakonskem tovarišu. Dr. Kely je anketiral še pet prijateljev od vsakega moškega oziroma anketiranca. Na ta način je dobil 600 odgovorov samo od anketirancev, ki so mu obljubili odgovoriti na vprašanja vsako leto ob obletnici poroke. Čeprav je bila vmes druga svetovna* vojna. ki je zavrla njegove anketirance, mu je usp-u kmalu po vojni zvedeti za naslove 454 ljudi, kajti ostali so umrli. Ta čas je bil za dr. Kelyja zelo vznemirljiv. Vpraševal se ie, ali bodo hoteli anketiranci po tolikih letih, ko SO imeli že otroke, najrazličnejše skrbi, odgovoriti na njegova vprašanja. Bojazen je bila neutemeljena. Vsi so odgovorili na zastavljena vprašanja in celo odkrito razložili vse, kar je hotel dr Kely vedeti. Dobil Je dragocene podatke o spolnosti, vzgoji otrok, materialnih razmerah in o sami filozofiji zakona. Vse te podatke je dr. Kely zbral, uredil In analiziral, in piše o tem obsežno knji,so do v tej knjigi obrazloženi povsem novi pogledi na zakonske odnose, ki bodo prispevali oziroma pomagali bodočim rodovom, da bodo lahko ustvarjali srečnejše družine POLURADNI SPOIt Laburistični poslanec Koni Ziliakus je zahteval od vlade, da prepove uvoz ameriškega žita, ker je bilo pri nekih kontrolah ugotovljeno, da so v njem tolikšne količine stroncija 90, da so nevarne za zdravje. Ugotovili so na primer, da je v kontingentu ameriških žit, ki nosijo označbo iz Minesotte, bilo preko 50% več stroncija 90, kot je to dovoljeno v predpisih o radiaciji. Nasičenje žita s tem elementom je rezultat atomskih poskusov, ki jih delajo v Ameriki. Britanski minister za zdravje je priznal, da so o tem v teku preiskave, zaradi tega morajo ameriški izvozniki počakati..* • ANGLEŽI IN KANADCI Čeravno ne gre za državni spor med Kanado in Britanijo, javni nastop predsednika kanadske vlade Dlfcnbackerja proti neki britanski firmi ni ugoden za London. Premier je namreč ostro kritiziral britansko tovarno »A. V. Roe Ltd.«, ki ima veliko podružnico v Kanadi, ker je odpustila iz službe 14.000 delavcev. To je bila represalija proti vladi, ki je preklicala naročilo lovskih avionov »A 105«. Dasiravno so Angleži v upravi tovarne vedeli, da vlada Kanade namerava stornirati naročilo, so se vendar »pokazali Angleže« in odpovedali — Kanadcem. Nekdo je pripomnil, da Angleži mislijo, da so še vedno gospodarji Kanade .., ROMAN V NADAUEVANJIH MED DVEMA e ŽENAMA % Mathias Kramer je dolgo gledal oba človeka v belih delovnih plaščih ki sta še vedno sedela za svojo mizo in se jima ni prav nič mudilo, da tkončata svoje vsakdanje opravke in gresta z njim vred domov. Ura je bila že osemnajst. Tudi on je ostal uro dalje v službi, kot je bilo predpisano. Toda Kristina Meervvald ko* njen predstojnik dr. Nor-bert Brandt sta, kakor je kazalo, menda povsem pozabila, da zunaj sije še sonce in ljudi po delu vabi na sprehod po parku ali pa na izlet v mestno okolico. »Vidva bosta menda tu nekega dne še dušo pustila,« je dejal Kramer ln veselo požmrk.-ril Norbertu. »Jaz jo bom zdajle popihal,« je pristavil in zaklical: »Na svidenje!« Le Norbert mu je odzdravil, svetlolasa Kristina pa ga sploh ni slišala, tako je bila zaverovana v svoje delo Sedela je za svojo laboratorijsko mizo, vso obloženo z neštetimi reageijčnimi cevkami, tončki, retortami in ostalim, ter pravkar privila plamen na Bunsenovem gorilniku. Nobert jo je od strani zamišljeno gledal. Tudi sam si ni bil povspm na jasnem, zakaj se njegova mlada sodelavka toliko trudi in vsak dan prostovoljno dela nadure. Zanj je bilo to nekaj drugega. Bil je tu predstojnik in je delal zase, Kristina pa ni imela na tem delu prav nobenega posebnega interesa. In na uspehu — če je sploh kdaj računati nanj — navsezadnje tudi ni udeležena. Dalje ko je gledal njeno sklonjeno glavo, tem mehkejši je postal njegov pogled. 2e dolgo je vedel, da mu je to svetlolaso dekle več kot samo Sodelavka, njegova uslužbenka — vedel pa prav tako, di mora še po- čakati, preden stopi pred njo z odločilnim vprašanjem: »Kristina, mi hočeš biti žena?« . Ni še imel pravice navezati nase dekle, ki je bilo tako zala in pametno, kot je bila Kristina Meerwald, ki se prav gotovo lahko boljše poroči, kot pa da mara za ubogega revnega kemika. Kristina ni slutila, s kakšnimi mislimi se ukvarja njen predstojnik, ko je ravnokar ugasnila Bunsenov gorilnik, vzravnala glavo in nehote vzdihnila. • »Zopet nič!« je dejala s trudnim glasom in si popravila koder las, ki ji je zdrknil na čelo. »Tudi vi bi že lahko končali delov za danes,« ji je prijazno rekel Norbert. »Skoda za vas, da bi cel ljubi dan čepeli v teh zatohlih prostorih ...« . ... Dekle ga je pogledalo in z nasmeškom odgovorilo: »Saj ste tudi vi cel dan tu, Norbert!« 2e dolgo sta se ogovarjala domače, prijateljsko, čeprav med predstojnikom in uslužbenci na splošno to ni običaj. »Zame je to nekaj drugega,« je; trdil mož smehljaje. »Toda vi ste še mladi, Kristina. Kaj vas nihče ne čaka, da odidete z njim še na večerni sprehod?« . Njene oči so se zagledale mimo njega v daljavo. »Ne!« je odgovorila, »nihče ne čaka. name, Norbert. Tu imam svoje delo in vesela sem, da... da vSaj vem, čemu sem na svetu.« »Toda delo samo ,..« je ugovarjal Norbert. »Delo samo je vendar premalo, prav gotovo pa za mlado dekle, kot ste vi, Kristina.« Redkokdaj se je zgodilo, da bi med delom govorila o osebnih stvareh. Kristina je zato začudena dvignila glavo in vprašala: »Kaj pa naj še napravim?« , ,, , , , Norbert je sprevidel, da c^ekle res misli samo na svojo službp in da ji je delo, ki ga opravlja, smisel- življenja. Smisel življenja! Kristina je bila gotovo še premlada, da bi se zakopala samo v delo. To bi veljalo morda za kakšnega moškega, a še to ne. On vsaj je večkrat sanjaril kako si bo z nekim dekletom ustvaril skupno bodočnost. • Bil je skitijni čas, da nadaljuje z delom, preden ne napravi kakšne neumnosti in Kristine ne splaši, ter zaupnega r&zmerja, ki je vladalo med njima, ne razdere ali postavi v nevarnost. »Večkrat premišljujem, če sem na pravi poti,« je dejal Norbert. »Ze leto dni sediva tu dan za dnem in vendar še nisva napravila koraka dalje.« Kristinine oči so se zabliskale. »Motite se, Norbert, če mislite, da nisva napredovala! Zdaj vsaj veva, kakšne možnosti se nama odpirajo, in to je mnogo... In verjemite mi: nekega dne boste uspeli, to sem trdno prepričana. Ce kdo lahko to napravi, potem ste to vi!« Nezlomljiva vera in zaupanje v stvar je zvenela iz njenih besed, še bolj pa iz njenih pogledov. Norbert se je z največjo težavo premagoval, da ni Kristine privil k sebi ln je poljubil. Da, lep občutek je, če imaš nekoga, ki ima zaupanje vate. Kolikokrat je bil Norbert že na tem, da bi vrgel puško v korueo, da bi s po- skusi, ki jih jf. že tako dolgo delal, sploh prenehal in šel v kakšno kemično tovarno, kjer bi imel zanesljivo službo. Včasih mu je bilo težko, ko je bilo treba ob koncu meseca preskrbeti denar za najemnino in plače. Sk*rbi so ga trle, ničesar si ni privoščil, hodil je okoli v ponošeni obleki in z obrabljenimi čevlji. Vendar ga to ni motilo. Bil je zagrizen v delo in veroval je vase. Toda kadar so se začeli kopičiti neuspehi, kadar mu je serija poskusov, ki so trajali cele tedne, spodletela, takrat je obupaval in so ga morili neznosni dvomi. Toda tedaj je stala ob njem Kristina, ki se mu je bodrilno nasmehnila in rekla, da bo zmagal. Kristina je verovala vanj in on je ni hotel razparati. Njeno zaupanje ga je spodbujalo, bolj kot se je sam zavedal. In na tem, kar je rekla ona, mu je bilo mnogo. Bila je edini človek, ki mu je brez pomislekov zaupal in pred katerim ni imel nobenih skrivnosti. »Poskusna serija 731,« je zapisala Kristina na list, ki je ležal pripravljen na mizi. Spet se je povrnila h kemikalijam, jih nekaj odbrala in zmešala, potem pa stresla v reagenčno cevko, prilila neko tekočino 1° mešanico segrela nad Bunsenovim gorilnikom. Po laboratoriju se je slišalo enakomerno cvrčanje in sikanje. Okna so bila*žaprta. V prostoru je vladala neprijetna vročina, ki je ovirala dihanje — vse to pa Kristine ni motilo. Rumenkasti plamen j p. obseval njen zal obraz, ki je bil zdaj 'napete-pozoren. Norbert se je moral truditi, da se je lahko posvetil svojemu delu-Občutek, da ima zraven sebe človek*, tovariša, ki drži z njim. ga je preveval tako toplo, da ga ne bi mogel pogrešati. Stari laboratorijski sluga Hermann Koldewey je zmajeval z glavo, k® je na svojem običajnem obhodu skozi prostore okrog triindvajsete ur® opazil, da v laboratoriju dr Brandta še gori luč. »Ta dva pa res ne znata nikoli domov,-« je godrnjal, vendar njegov* besede niso zvenele neprijazno. Stari mož je cenil mladega kemika, ki j® natanko vedel, kaj hoče, ki ni bil prav nič ošaben, kot nekaj drugih gospodov, ki so imeli 'udi tu svoje delovne prostore. Da, Norbert Brandt je bil človek po njegovem okusu, zanj bi se, č® bi bilo treba, tudi stepel. Za šipami jc opazil dve senci, moškega ln žensko, ki sta se premikali sem in tja. Najbrž sta zdajle pospravljala, kajti bil je že res čas, da nehata delati in gresta domov. Sedaj pa je naenkrat videl moža, ki drži v rokah neko dekle in g® poredno vrti, kakor kakšen prešeren fant. ,Kaj vraga jc doktorja pičilo?’ sc je čudil Koldcwey, se praskal ušesom in muzal. Veselilo ga je, da je bil njegov doktor tako dobre volj®' .Najbrž so se njegovi poskusi posrečili,’ je menil, ln mož res ni slutil* kako Imenitno zna misliti. fDalje prihodnjič.) I