Janko Samec Zemlja in kmet Zapojmo toplo pesem kmetu v čast, ki dan za dnem se na domači grudi za nas v nenehnem delu ubija, trudi, z roko goječ vsega življenja rast! Iz božjih rok dobil jo je v oblast, da Ijubi v uri dobri jo in hudi, ko zanjo skrb tesno ga v prsih grudi, da jo preda naprej otrokom v last. Tako mu zemlja Ijuba je in draga, da piti da ji svojo srčno kri, dokler srce mu v delu ne omaga. A vendar večno ji o tem molči. In ko odpravi v smrt se preko praga, s skrivnostjo svojo v duši v njej zaspi.