-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Official Organ Yugo*lav Feilrraliou, S. P.--(Jasilo Jugonlo*aiinke Socialistične Zveze
- - GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z.
4t.- no. i54i.	chicago, ill., 24. marca (m.rch 24», »937.
I*ubliah»<l \V..tkly at 2301 S. Uwn.l»le Av«. LETO—VOL. XXXII.
SEDEČE STAVKE STRAH IZKORIŠČEVALCEV
ZAHTEVE V KONGRESU IN V ČASOPISJU ZA DRASTIČNE NASTOPE PROTI ^ANARHIJI"
Senatorji svare, da bodo sedeče stavke povzročile "revolucijo in diktaturo"
Reakcionarni politiki in magnati korporacij skušajo ignorirati pravi vzrok stavkovnega vala
v
S'RJENJE sedečih stavk je ameriške torije silno prestrašilo.
Oglašajo se posebno v kongresu in v časopisju. Demokratski senator Van Nuys iz Indiane apelira na predsednika Roosevelta, naj poseže v situacijo in ustavi "sedeče" stavke predno bo prepozno, kajti če tega zaeno z drugimi oblastmi čim prej ne stori, je revolucija neizogibna. Governer Murphy je imel v Detroitu konferenco z županom, šefom policije, šerifom in nekaterimi drugimi uradniki, predsednik avtne unije Homer Martin pa je vsem skupaj zapretil z generalno stavko v Detroitu, ako policija ne neha pretepati delavcev, katere izganja šiloma s sedečih stavk v manjših obratih
Nad sedečimi stavkami se je med drugimi posebno razjezi) demokratski senator Hamilton Levvis iz Ulinoisa, ki je v svojem govoru v senatu spraševal: "Ali so Zedinjene države še dežela z organizirano vlado, ali niso?" Tudi on je pretil, da če se takih stavk ne prepreči, bo pot v diktaturo odprta. Svoj fnjev nad stavkarji in CIO so stresali tudi californijski senator Hiram Johnson, senator W. H. King iz mormonske države in več drugih demokratskih in republikanskih "državnikov".
Časopisje je prošlih par tednov porabilo velik del svojega prostora za propagando proti "sedečim" stavkam, ker so povzročile "anarhijo" in odprle ventkl za revolucijo in diktaturo.
Samo ena stran zvona
Politiki obeh strank in kapitalistični časopisi skušajo kolikor mogoče previdno ignorirati vzroke širjenja stavk. Vpijejo, da je dolžnost oblasti varovati red in mir, uveljaviti odloke sodnikov in protektirati privatno svojino, katero so sedeči stav-knrji nepostavno okupirali.
Kadar kak poštenejši politik argumentira, da je trmoglavost in sebičnost delodajalcev temeljni vzrok sedanjim stavkam in splošni nezadovoljnosti, tedaj take izjave previdno pokrijejo s "prepričevalnimi" protiargumenti, z namigavanji in insinuacijami, da bi javnost ne zapopadla pravega vzroka.
Ampak dejstvo ostane, da je nastal val stavk zato, ker so se delavci naveličali čakati na izpolnitev obljub in na kongres, ki ima nov mandat sprejeti zakone za reguliranje gospodarstva ter uravnavanje odnosa iev med delavci in delodajalci. Delavce, ki so se organizirali in agitirali za unijo, so odslovili čim so špijoni izvedeli za njih imena. Plače so ostale nizke kakor ko je bila kriza na višku, dočim so se dobički korporacij kupičili v nove stotine milijonov dolarjev. Ob višanju cen potrebščinam in ob sramotno nizki mezdi, za kakršno mora garati velika večina delavcev, ni kazalo tem drugega, kakor da se organizirajo in stavkajo, če družbe odklonijo njihove zahteve.
Skromne zahteve unij
V zahtevah ameriških unij, ki jih predlagajo delodajalcem, ni nič revolucionarnega in so brez revolucionarnih tendenc. Zahteva za višjo mezdo in znižanje delavnika ne daje prav nikakega povoda za "anarhijo" ali odpira pot v "revolucijo" in "diktaturo". Ampak ta zahteva — kakor koli je skromna, je alarmirala ameriške torije zato, ker niso bili navajeni takih kampanj za organiziranje delavcev, ne take odločnosti stavkarjev vse križem dežele. Taktika A. F. of L. je bila pač Pohlevna reč in govori njenih voditeljev ao bili prav tako polni frez o "amerikanizmu" in svobodi, ki jo uživamo v tej deželi, kakor so bili govori najreakcionamejših kapitalistov. Delavske politične akcije, razen v kolikor jo je mogla demonstrirati socialistična stranka, ni bilo. Odbor za industrialno organizacijo
POVZROČITELJ BESEDNE VOJNE
Izredna konvencija soc. stranke ima pred seboj zelo važne probleme
Razna mnenja socialistov o gibanju za farmarsko-delavsko stranko. — Umešavanje komunistov v soc. stranko radi trockijevcev
Na »lilci na levi je newyor«ki župan La Guardia, ki je na nekem nedav« nem shodu dejal, da bi bila na prihodnji svetovni razstavi v New Yorku velika zanimivost "celica grozot", v kateri bi kazali "rjavosrajčnega fanatika Hitlerja", časopisje v Nemčiji je vsJed tega insulta na "der fuhrerja" župana La Cuardio silovito napadlo in nemška vlada j« zahtevala, da •• v Zed. državah take žalitve prepove. Ameriški državni tajnik Hull je odgovo-til, da ameriška vlada obžaluje La Cuardijevo omembo, ne more pa napa« dov ustaviti, ker imamo v tej deželi svobodo govora in lahko vsakdo israsi svoje mnenje. Nemško časopisje je začelo nato smešiti razne ameriške pro-tinacijske politike, razmere v ameriških mestih in i« norčevati is "svobode" v Zed. državah, ki je je toliko, da so linčanja še vedno dovoljena. Tako se je pričela velika besedna vojna med demokracijo na tej in dikta-turo na oni strani oceana. Druge posebne nesreče pa menda ne bo. (Čitajte o tem članek na 2. strani.)
Izredna konvencija socialistične stranke, ki se prične prihodnji petek v Chicagu, se sni-de v najvažnejši dobi zgodovine ameriškega delavsega gibanja. V teku dobrega pol leta se je v tej deželi veliko iz-premenilo. New Deal postaja impotenten. Zvezni kongres je vzlic veliki večini, ki jo ima v obeh njegovih zbornicah demokratska stranka, bolj reakcionaren kakor prejšnji. Od vrhovnega sod ista, tudi če se mu da dodatne, "liberalnejše" člane, ni dosti pričakovati, dokler bo imel pravico poljubno razveljavljati zakone.
Spor med unijami CIO in A. F. of L. se poostruje. Prve so šle agresivno v kampanjo za organiziranje delavcev, dočim jim Greenova skupina meče polena pod noge. Sama ni bila zmožna izvršiti organizatorič-nega dela v masnih obratih, a drugim unijam tudi ne privošči uspeha, čeprav se zaveda,
da s svojo sabotažo pomaga jkompanijam in škoduje delavcem.
Zanimanje za delavsko politično akcijo pod okriljem delavske ali farmarske-delavske stranke se veča zdaj tudi v Illi-noisu, VVashingtonu in mnogih drugih državah. Treba jih je le združiti v celotno stranko, pa bo ameriško delavstvo takoj imelo močno politično gi-ban je.
To so vzroki, ki so dovedli, da jc eksekutiva takoj po končanih predsedniških volitvah sklenila sklicati izredno konvencijo. Pred seboj ima stranka tudi težke notranje probleme. Razkol jo je posebno orga-nizatorično jako oslabil. Uspešnih volilnih kampanj v tem stanju ne bi mogla voditi, posebno še ne radi novo nastalih delavskih in farmarskih strank v katerih deluje danes tisoče bivših in tudi sedanjih članov socialistične stranke. Mnogi
HAILE SELASSIE PROTESTIRA PROTI DIVJANJU ITALIJANOV V ETIOPIJI
pa je vse te lepe, za kapitaliste varne običaje zavrgel in hoče delavce v industrialno unijo ter preti že pri prihodnjih volitvah z delavsko politično akcijo.
Dokler je bilo le par milijonov delavcev v številnih strokovnih unijah v rahli A. F. of L., so magnati vse ostale delavce nemoteno izkoriščali. Ampak zdaj, ko zahtevajo priznanje industrialnih u~ * * in kolektivnega pogajanja cele mase, je pa druga stvar. To je že "pot v revolucijo".
Strašen je z diktaturo
Kakšno diktaturo imajo v mislih gospodje senatorji, kon-gresniki in drugi politiki demokratske in republikanske stranke ter uredniki kapitalističnih listov, kadar strašijo, če ne bo kmalu konca "sedečih" stavk, dobimo diktatorja?
Arthur Sears Henning, člankar čikaške "Tribune" za politične zadeve v VVashingtonu, priznava, da je komunistična revolucija izključea, tudi če se bi ameriški komunisti pripravljali zanjo, ker jih je premalo. Povsem možna pa je fašistična ali napol fašistična diktatura. Kapitalisti, ki hočejo zase absolutno svobodo, so pripravljeni podpreti fašistični pokret ko hitro smatrajo, da so njihovi interesi ogroženi. Iz tega razloga so podprli fašizem v Italiji, Nemčiji in zdaj v Španiji, četudi pod fašizmom tudi oni niso več tako svobodni kakor poprej. Ampak privatno svojino jim vlada protektira, unije, ki za delavce kaj pomenijo, fašistični režim takoj zatre in prepove stavke. Kapitalisti so s tem rešeni bojev proti uniji in stavk in svoja bogastva potem uživajo ne da bi bali nemirov, zahtev za socializacijo in "sedečih* stavk.
Ameriški delavci, ki se prebujajo iz dolgoletne brezbrižnosti in sc organizirajo za izboljšanje življenskih razmer, imajo torej proti sebi močnega, dobro organiziranega sovražnika — ameriške kapitalistične sloje in njihovi dve stranki, demokratsko in republikansko.
Cesar Haile Selassie, kateremu je vzela deželo Italija in živi zdaj v Londonu, apelira na ligo narodov, da naj pošlje v Etiopijo posebno komisijo in se sama uveri o brutalnostih, ki jih uganja italijansko vojaštvo nad domačini. V dveh dneh po poskusnem atentatu na maršala Grazianija so Italijani poklali za kazen šest tisoč Etiopcev, med njimi 400 naj inteligentnejših domačinov Iv Addis Ababi, ki so se izštu-'dirali v avropskih visokih šolah. Več o tem klanju smo poročali v prejšnji številki na prvi strani.
Selassie protestira tudi ker so Italijani umorili njegovega zeta rasa Desta Demtu. V apelu na ligo navaja, da so fašistične čete pomorile tudi več drugih etiopskih glavarjev. Niti ženam in otrokom ne prizanašajo.
Italijanski vojaki so etiopskim ženam še poseben strah, ker jih posiljujejo. Spolne bolezni, ki so jih prinesli Italijani. se naglo » rijo. Taka je "civilizacija križa", ki jo širi v Etiopiji Mussolini je v in papežev Rim.
Apel pregnanega etiopske-
ga cesarja seveda ne bo nič za-legel, dasi se je evropsko časopisje demokratičnih dežel nad italijanskim masakrom ostro zgražalo, posebno .še listi v
KONFERENCA
klubov JSZ in druitev Prosvetne matice v nedeljo
2»
m a r r a
Moon Run, Pa.
Pričetek zborovanja ob 10. dopoldne
Italijanski "prostovoljci" v Španiji slaba armada
HAILE SELASSIE
Angliji. Toda če liga narodov
ni hotela oteti Etiopije prej, jo bo zdaj še toliko manj in "rim-Ijanska kultura" lahko v nji svobodno divja.
njeni sedanji člani smatrajo, da naj v »bodoče vrši na političnem polju zgolj vzgojevalno delo. Drugi so za osredotočenje socialističnega dela v unijah. Socialisti v VVisconsinu so za skupno politično akcijo s progresivci in so v ta namen organizirali farmarsko-delav-sko progresivno federacijo. Mnogi današnji člani pa se pečajo zgolj s teoriziranjem in smatrajo take razprave in polemike za najboljšo šolo. Po mišljenju je. strankino članstvo danes razdeljeno v tri glavne struje. Da-li se med seboj zadosti usoglasijo za uspešno nadaljevanje socialističnega vzgojevalnega dela in socialistične agitacije med maso, bomo videli na tej izredni konvenciji.
Precej bivših in sedanjih članov eksekutive ter drugih bivših strankinih funcionarjev dela danes za CIO, kateremu se vsled svojih agitacijskih in organrzatoričnih sposobnosti ter skušenj v veliko korist v graditvi unij poebno še v stavkah.
Velik odstotek današnjega članstva soc. stranke tvorijo ! šolani ljudje vseh vrst. Mezdnih delavcev pa je v nji danes precej manjši odstotek kakor nekoč.
Komunistična stranka je izdala nedavno z ozirom na to konvencijo brošuro, v kateri a-pelira na socialiste, da naj ne nasedajo trockijevski propagandi, in da naj trockijevce izključijo iz svoje srede. Pred dobrim letom pa je komunistična stranka vršila med socialisti enako ognjevito agitacijo za izključenje \starogardistov\ Strankin novi tajnik Roy Burt je komunistom v daljši izjavi odgovoril, da si socialistična stranka sama določa svoj program in da sama odločuje, kdo naj bodo njeni člani.
Da-li bo ta konvencija kaj sklepala glede bodočnosti federacij, še ne vemo. Po raznih mestih so namesto odstoplih u-stanovili posebno Židi nove klube. V stranki so še češka, italijanska in jugoslovanska federacija (JSZ). Resnično aktivna je samo slednja. Po iz-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
"Španija ni Etiopija," je dejal vrhovni poveljnik španske lojalistične armade za obrambo Madrida ganeral Jose Mia-ja (Miaha), ko je izjavil, da 80,000 Mussolinijevih vojakov in 40,000 Hitlerjevih ne bo porazilo republikanske Španije. Istočasno se je peljal Mussolini na svoj triumfialni imperialistični izlet v italijansko kolonijo Libijo v Afriki. Poveljniku italijanskih čet v Španiji je z ladje, na kateri se je vozil, sporočil: "Zanašam se, da boste pogumni in da bo zmaga v spopadu z internacionalcl vaša . *
Toda trrfaUsf tene *pa nskečete so pognale italijansko armado na guadalajarski fronti v beg in Mussoliniju je bil nje-
gov "triumfialni' poset v Afriko radi te neprilike jako pokvarjen.
GENERAL fRANT I SCO FRANCO
Italijanski vojaki, katere so lojalisti ujeli, zatrjujejo drug za drugim, da so bili v Španijo speljani z lažmi, kajti mislili so, da so poslani v Etiopijo ali v kako drugo italijansko kolonijo. Naravno, da jih vojeva-nje v Španiji radi tega prav nič ne mika, ker niti ne vedo, čemu se vojskujejo. Časopisje v Italiji namreč poroča o civilni vojni na španskem edino "novice" in pobarvane opise, ki jih prejema iz Mussolinijevega časniškega biroja. O vsem drugem mora m dčati.
šnanske lojalističnc čete so R*4tfanskr ^vojake tnttko prestrašile. da so na svojem divjem begu pustili ali pa pometali proč svoje puške, strojnice, naboje in veliko druge mu-
nicije in vojaške opreme.
španski fašistični poglavar general Francisco Franco bo moral dobiti torej še veliko več italijanskih čet na pomoč, ako bosta Mussolini in Hitler vztrajala. da španska republika mira biti poteptana.
Največje falotstvo v teh bojih je "nevtralnost" Italije in Nemčije. Obe sta priznale fašistični Frankov režim že precej časa nazaj — v času, ko je izgledalo, da bo njegovo rebel-no gibanje vsak čas zrušeno. V
Berlinu in Rimu so si poAepe* tali in general Franco Je 3dbfl nemudoma pomoč v moštvu in potrebščinah. Drugače sta Italija in Nemčija glede Španije jako nevtralni...
AMERIŠKO DELAVSKO GIBANJE V KRIZI
Kako je mogoče, da bi bilo delavsko gibanje v tej deželi v krizi, ko pa je očitno, da pristopajo delavci trumo-ma v unije in da je v kongresu in v legislaturah nekaterih držav več zastopnikov, ki so bili izvoljeni na listah "tretjih" strank kot kdaj poprej?
Kako to, da socialistična stranka potrebuje izredno konvencijo, namesto da bi vse svoje sile posvetila v tem resnem času organizatoričnemu delu?
Kdo naj razloži, čemu komunisti tekajo z enega eks-trema v drugega?	*
Kaj se je zgodilo v ameriških konservativnih unijah, da so danes razdeljene v dva nasprotujoča si tabora?
Na vsa ta vprašanja dobite odgovor, ako čitate "Proletarca" od tedna do tedna, dalje naše in druge letake ter pamflete. Delavsko gibanje v tej deželi je v preporodu. Zraslo je zdaj kar preko noči in zato toliko nejasnosti. Vrh tega le malo delavcev čita delavske liste. Svoje znanje črpajo iz časopisov, ki jih izdajajo za svoj profit in za obrambo svojih drugih interesov kapitalistični sloji. Slovenski delavci, ki čitate "Proletarca", širite ga, da pripomorete k razmahu resnice, ki adina more privesti delavski razred v za delavce vzdržne in poštene razmere.
in ■ ■ i
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago. III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE 2VFZE. NAROČNINA v Zedinjenih državah u ctlo l*to $3.00; za nol S. ««; «»
četrt leta $1.00. Inotematvo: za celo leto $3.50; ta pol leta tt.00.
Vai rokopisi in ogla«) a	iti v na*«m uradu nsjpoznaje do pondoljka
popoldne za prloWitav v številki tekočega tod-'
PROLETAREC
Publiahod every Wednesday by the Vugos.av VVorkmen'« Publishing Co., Inc
Estsiblished 1906.
Editor................................frank Zaitz.
Business Manager.................Charles Pogorelec.
SUBSCRJPTION RATES: United Statei: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00
Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	— —	CHICAGO, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.

Razočaranje, ki je moralo priti
Stavkarji, ki so "okupirali" Chryslerjeve tovarne v Detroitu, so poslali governerju Murphyju pismo, v katerem ga opozarjajo, da naj ne pozabi, kdo ga je izvolil. "Isti ljudje, ki zdaj zahtevajo, da nas izženeš s silo, so te v lanski volilni kampanji napadali kakor so Roosevelta. Zato smo delavci zate agitirali kakor smo za Roosevelta. Mi stavkamo za pravične zahteve, zato upamo, da ne bos poslal milice rrad nas. Kajti če to storiš, bo tekla kri, ker se mi ne mislimo umakniti prej predno bo družba unijo in njene zahteve priznala."
To pismo so governerju poslali, ker je stavkarje posvaril, da se sodni odloki in zakoni morajo spoštovati. Dejal je, da je njihovo "sedenje" v tovarnah, ki so "privatna lastnina", nepo-stavno, vendar pa da bo storil vse v svoji moči, da se zakon uveljavi brez sile.
V	času stavke delavcev pri korporaciji General Motors je John L. Lewis čakal precej dni, da se v prid stavkujočih delavcev oglasi tudi predsednik Roosevelt. Ker tega ni storil, ga je Lewis javno kritiziral in izjavil, da predsednik ne bi smel pozabiti, kdo je zanj agitiral in ga izvolil. Unija, kateri načeljuje Lewis. je sama potrošila v kampanji za Rooisevelta pol milijona dolarjev. Roosevelt ni na Lewisov očitek odgovoril drugega kot da ni pametno biti tako vsiljiv, kar so kapitalistični listi tolmačili za insult na Lewisa.
V	Chicagu je policijska, mestna in sodna oblast vsa proti stavkarjem, kakor je bila v vsakem prejšnjem boju.
Ne\vyorški "New Leader" ima oster uredniški članek na prvi strani proti "izdajalskim demokratskim poslr..cem", ki so navzlic apelu predsednika Roosevelta za ratificiranje dodatka k ustavi za odpravo uposlevanja otrok v industriji glasovali proti in ga porazili.
Ampak kaj je mogel "New Leader" od demokratov sploh drugega pričakovati? Ako jih ne mara, in ker ve, da so "izdajalci", bo morala delavska stranka, za katero piše, v prihodnjih volitvah nominirati svoje kandidate, ali pa je nepotrebna. V lanski volilni kampanji je newyorska delavska stranka vzela na svoj tiket nosilce demokratske liste, kar ni bilo pravilno, če se delavci niso hoteli razočarati.
Skozi do volilnega dneva lanskega novembra so se demokratski politiki sklicevali v agitaciji za delavske glasove na nevv deal. In danes, ko je skoro vsa oblast, od občin do zveznega kongresa v rokah demokratske stranke, pa so obljube pozabljene in poslanci, župani, govemerji if3. spet služijo kapitalizmu, kar je čisto naravno. Kapitalistična stranka ne more biti drugega kakor zastopnica in braniteljica kapitalističnih interesov. Ako si hočejo delavci izvojevati pravice, ki jim gredo, bodo morali to storiti s svojimi močmi, kajti demokratska stranka jim ne bo pomagala, tudi Če bi predsednik Roosevelt še tako hotel. Saj mu demokratska stranka, kateri načeljuje, noče slediti niti v tako nujnih zadevah, kot je vprašanje reformiranja vrhovnega sodišča, kajti kapitalisti so proti in basta.
Ameriško delavstvo bo postalo sila. Ampak postalo bo sila šele ko se organizira ne samo v unijah, ampak tudi za delavsko politično akcijo.	^
EVROPA pripravi jfna na voino
Na sliki sjo oklopni tanki sovjetske armade na paradi v Moskvi. Sovjetska Rusija ima tisoče takih tankov, okrog pet tisoč vojnih letal in nnd milijon moi •talno, Jobro izvežbane armade. Njena vojna sila na
suhem in v sraku jo največja na svetu, in ei jo sdržema veča, ker se pripravljata sa napad nanjo dve agresivni imperialistični državi — Nemčija in Japonska. Z njima jo v "protikomunistični" svesi tudi Italija.
GIBANJE PROTI HEGEMONIJI BEOGRADA V SLOVENIJI SE NAGLO VEČA
La Guardia o diktaturah in v politiki
S svojim napadom na Hitlerja na newyorškem shodu se je župan La Guardia nacijem smrtno zameril. Ampak prikupil se je posebno 2idom, katerih je v New Yorku vsaj trikrat toliko kakor Nemcev.
La Guardia je Hitlerja pravilno definiral in dvajset tisoč ljudi na protinacijskem shodu mu je navdušeno aplavdiralo Nemški naciji v New Yorku pa vprašujejo: "Cemu župan napada le Hitlerja in njegov režim, ne pa Mussolinija in njegov< vlade? Mar je v Italiji manj diktature kakor v Nemčiji?"
La Guardia je praktičen politik in mu je pač za glasove Z napadi na nacije si je pridobil simpatije Židov vseh struj \ New Yorku in bo pomeni pri prihodnjih županskih volitvat zanj veliko glasov. Za Mussolinljevo diktaturo pa se židje v splošnem malo brigajo, ker židje v Italiji, kolikor jih je, nis< preganjani. 2idom v Libiji je Mussolini obljubil celo svojo pro tekcijo, kar je bila za "dučeja" tudi dobra politična poteza Ako bi La Guardia na shodu, ali na shodih v New Ycrku napa dal Mussolinija, bi se zameril mnogim Italijanom, ki so ponosn na svojo domovino pod 'dučejem", in Italijanov je v New Yor ku veliko več kakor Nemcev.
Župan La Guardia je za demokracijo, za socialno pravič nost in take reči, ampak v politiki je on zelo praktičen politik
V Sloveniji se čezdalje bolj množe zahteve za avtonomijo in več politične ter kulturne svobode. Za jezikovne in kulturne pravice se zaeno z drugimi bore tudi socialisti, ki so v ta namen pridruženi posebni zajednici. Glavni boj socialistov seveda je za socialne pravice, demokracijo in posebno za zboljšanje življenstjih razmer delovnega ljudstva.
Katoliške in nekatere narod-nj&ske skupine pa so združene v JRZ. Meseca januarja so imele v Ljubljani shod, ki se ga je baje udeležilo 6 tisoč ljudi, poročala pa je o njemu v Jugoslaviji samo šibeniska Tribuna, drugim listom pa cenzura tega ni dovolila. Sledeča resolucija, sprejeta na tem shodu, označuje zahteve in smernice JRZ v Sloveniji:
Mestno vodstvo JRZ zbrano na velikem političnem manife-stacijskem zborovanju v Ljubljani, ob navzočnosti nad 6.000 zborovalcev, dne 17. jan. 1037. je sklenilo enoglasno:
1.	Ker je mesto Ljubljana vedno bolj obremenjeno na račun državnih dajatev in se ji nalagajo vedno večja bremena na račun države, ne nudi pa si pri tem možnost lastnih dohodkov, zahtevamo, da se čimpre-je spremeni zakon o mestih in Ida se mestne občine razbreme-
ne velikih državnih dajatev.
2.	Ker je v Ljubljani večina prebivalcev javnih nameščencev, ki so z redukcijami državnih plač težko prizadeti in s tem trpi celo gospodarstvo, zahtevamo izboljšanje gmotnega položaja državnih nameščencev, zlasti v pogledu družinskih prejemkov.
3.	Zahtevamo široko decentralizacijo, da postane Ljubljana sedež široke samouprave na kulturnem, upravnem in
inančnem področju. V ta na-nen naj se izda čimprej zakon ) širokih samoupravah, da se >odo reševale v Ljubljani vse '.adeve, ki se tičejo slovenskega naroda, v Beogradu pa zate ve, ki so skupne vsej državi.
4.	Zahtevamo, da se pridna našemu jeziku popolno
avnopravnost, ne samo v u-tavi, marveč tudi v vseh ura-lih brez izjeme, zlasti v šolah
Mnoge ameriške unije so bile dolgo le obložena miza z r birokrate in raketirje, kakor pa resnična korist delavcem. To s< v sedanji krizi spreminja. Unije morajo biti UNIJE delavce\ DKLAVCEM v korist, drugače niso UNIJE! Take organizacije si morejo zgraditi delavci sami in jih tudi KONTROLIRAT: sebi v korist.
"Jaz in bog", je rekel kajzer, dokler mu ni bilo treba žagati drv. Ampak Hitler tudi "bogu" ukazuje, kako naj mu služi v večjo slavo njega in tretjega rajha.
Kapitalisti so pripravljeni dovoliti kvečjemu take stavke, v kakršnih je delavce najlaglje poraziti. Vse druge so "anarhija", "nepostavne", "neameriške", "protiameriške" itd. Stavk s takimi metodami, ki bi bile dobre za delavce, se torej ne sme devoliti.	s
in v vsej vzgoji. Zahtevamo izpopolnitev našega šolstva, zlasti popolno dotacijo in izpopolnitev naše ljubljanske univerze.
5.	Zahtevamo, da se uzakoni dovoljenje, da se smejo poleg državne zastave uporabljati tudi naše narodne barve
kot simbol naših narodnih pravic in stoletnega boja za naš narodni obstoj.
6.	Zahtevamo, da se dejansko izroči Ljubljani in Sloveniji ves oni del javnih dajatev, ki ji gredo po številu prebivalstva in davčni moči. Zato ugovarjamo proti virmiranju državnega proračuna v okviru istega poglavja na škodo Sloveniji. Ugovarjamo proti ustanavljanju centralnih fondov, kateri nam mnogo jemljejo, pa malo vračajo. Ker je naše narodno gospodarstvo po tuji krivdi zašlo v težko krizo radi nelikvidnosti naših denarnih zavodov zahtevamo, da se iz javnih sredstev dovolijo potrebni krediti za vpostavitev likvidnosti naših denarnih zavodov in pospešitev našega narodnega gospodarstva.
7.	Zahtevamo, da se strogo izvajajo vse uredbe o zaščiti delavcev, da se ne dovoli z importom tujega kapitala tudi import tujih nameščencev in delavcev na škodo vseh naših' nezaposlenih in obubožanih.
8.	Zahtevamo, da se iz javnih sredstev preskrbi zaposlitev vseh naših brezposelnih proletarcev, umskih in ročnih delavcev, da se na ta način pomore premagati težko dobo sedanje gospodarske krize.
0. Zahtevamo, da se nujno izvede starostno in invalidno zavarovanje, da ne bodo ročni delavci prepuščeni na starost javnim bremenom in beračenju.
' 10, Zahtevamo, da se čimprej z zakonom reorganizira socialno delavsko zavarovanje in da postane naš Okrožni u-rad za zavarovanje delavcev v Ljubljani tudi nosilec slovenskega zavarovanja.
11. Zahtevamo, da se brez odlašanja zgradi v" Ljubljani moderna in moderni higieni odgovarjajoča splošna bolnica in s tem odpravi sramota, ki
danes teži v tem pogledu nad Ljubljano in našim narodom.
12. Zahtevamo, da se Ljubljana določi tudi kot sedež našega najvišjega sodstva in prenese sedež kasacijskega sodišča v Ljubljano.
2e imate vstopnice na socialistični shod dne 25. marca v Chicagu?
Chicago, 111. — V četrtek 25. marca ob 8. zvečer bo v hotelu I^a Salle, Exhibition Hali, shod socialistične' stranke, na katerem bodo govorili Norman Thomas, D. W. Hoan, Victor Reuther, organizator unije avt-nih delavcev, Ho\vard Kester, voditelj unije Southern Tenant Farmers, Devere Allen in več drugih. Predsedoval 1k> s. May-nard C. Krueger. Vstopnice v pred prod a ji so po 25e in se dobe v uradu "Proletarca".
Izredna konvencija soc. stranke ima pred seboj zelo važne probleme
(Nadaljevanje s 1. strani.)
redni konvenciji bomo poročali o njenih sklepih in priobčili nekaj člankov k razpravi o delu, ki ga ali bi ga morali vršiti naši klubi in kako pojačati in izboljšati JSZ v celoti, da bo v stanju čimboljše vršiti tiste naloge, radi katerih je bila ustanovljena.
KOMENTARJI
Na zboru znanstvenikov v Philadelphiji je dne 19. marca predaval jezuit Teilbard de Chardin o — evoluciji in strme-čim poslušalcem navajal dokaze, da je človek res potomce opic. Jezuit de Chardin je geologih svetovnega slovesa. Pri raziskovanjih na Kitajskem je odkril lobanje, o katerih pravi, da jasno pričajo, da se je človek razvil iz živalskega sveta. Po predavanju ga je poročevalec časniške agencije Associated Prett vprašal med drugim, kako more katoliški duhovnik verjeti v evoJudjo, to je, da je človek produkt evolucije iz živalskega sveta-in ob enem v biblijo, ki ima o postanku človeka popolnoma drugačno razlago?
"Kot znanstvenik moram verovati v dognanja znanosti," je odgovoril in ob enem poročevalca zagotovil, da je cerkvi čisto lahko tolmačiti biblijo na podlagi znanosti. Poročevalec se je vseeno čudil, kajti jasno je, da Če je znanost v pravem, tedaj je biblijska rzalaga o postanku človeka basen. To tu li je. Ampak cerkev si bo že kako pomagala. Saj je biblijo že na vse sorte razlagala in tudi besedilo v njemu spreminja po potrebi, čeprav je "božje razodetje".
*
Preiskovalci katastrofe v newlondonski šoli v Texasu, v kateri je izgubilo -življenje o-krog pet sto otrok in učiteljic, so večinoma mnenja, da je eksplozijo povzročil plin, ki se j2 nabral iz vhajajočih cevi bodisi v kleti, ali pa med votlimi stenami. Okrog in okrog šole so oljni vrelci in viri naravnega plina, s katerim so greli šolske sobe. Navada v tej deželi je, da požare in raz^trelbe v poslopjih podnete komunistom, a v tem slučaju se to ni zgodilo. .
*
Dva rojaka sta se prerekala o veri. Eden jo je zagovarjal, drugi pa trdovratno trdil, da je humbug. "Ti veruješ," mu je dejal, "da človeku ne pade niti las z glave brez božje volje. Potem je božja volja tudi ako te povozi. Pa še to povej, ali je bila razstrelba v šoli v Texasu tudi božja volja?" Katoličan mu je odvrnil, da z njim ne more več govoriti, češ, očitno je, da so mu možgane
zastrupili brez verski listi.—X.
*
Fašistični letalci, ki mečejo bombe na Madrid, so porušili ali pa poškodovali že mnogo cerkva. Tudi nekaj ljudi so u-bili v njih. Ampak katoličani morajo molčati, ker je vrhovnemu vodstvu njihove vere fašizem več kakor pa blaginja
španskega ljudstva.
#
Bliz-u Indianapolisa je vlak Big Four železnice na križišču zadel v avto nepaznega vozni-
Val "sedečih" stavk preplašil delodajalce
ČEVLJARJA in VRAGA
ae izplačil pogledati — oha sta navihana — kateri bolj, hoste videli v NEDELJO 28. MARCA 1937, v S. S. Turn dvorani.
" i\ A v ii i: J ••
ka. Običajno se v takih nesrečah zgodi, da je avto ra .bit in ljudje v njem pobiti. V tem slučaju je bilo narobe. Lokomotiva je skočila s tira in se prevrnila. Inženir in kurjač sta bila ubita in dvajset potnikov poškodovanih. Voznik avta in njegov spremljevalec pa .ta
dobila le težke poškodbe.
*
Papež je izdal zopet novo encikliko proti komunizmu, h Moskve pa piše poročevalec ameriških listov združenega ti-ska, da je komunistična vojni proti cerkvi v Rusiji fiasko, kar zdaj komunisti tudi sami priznavajo._če je to res, čemu se papež toliko ljuti nanje? V isti encikliki se sveti oče pritožuje, da je v katoliških deželah preveč takih katoličanov, ki so katoličani samo po imenu. V Italiji jih gotovo ni nič, kajti če bi bili, ne bi pustili Mussoliniju uganjati teror v Etiopiji, v Španiji in doma in bi mu ne pomagali zatirati primorske Jugoslovane, katerim niti moliti ne dovoli v materinem jeziku.
*
Mussolini je poslal v Španijo 80,000 svojih vojakov, da vzamejo Madrid in porazijo "in-terracionalce" na celi fronti. Pa se je dogodilo, da so jo italijanski vojaki v prvi veliki bitki za Madrid pobrali kolikor so jih nesle pete. Celo puške, s katerimi sp bi lahko branili, so pometali proč. Očividno je, da četudi vežba Mussolini Italijane za vojake skoro od rojstva, niso nič boljši in nič bolj korajžni, kakor so bili pred Mussolinijem. Primitivne Etiopce je Italijanom lahko pobijati. Na španskem pa so naleteli na drugačen odpor.
*
Arthur Herbert, glavar unije razvažalcev perutnine v New Yorku, je svoji organizaciji poneveril blizu $40.000. Za tatvino se je izvedelo in bil je tiran pred sodnika. Tu se je branil, da ga nimajo pravice kaznovati, češ, edini, ki me ima pravico tožiti in zahtevati denar nazaj, je unija, toda ta se za to malenkost prav nič ne briga. Unija se kajpada ne bo pritožila, ker je raketir Herbert njen diktator in lastnik. Člane ima le zato, da mu plačujejo, kdor pa bi se branil, bi kaj kmalu prišel v pesti Her-
bertovih gangsterjev.
*
Poslanec Ringler je v legis-laturi države Delaware predlagal obdavčenje "bečlarjev" po $50 na leto. Za to "idejo" se je navdušil od Mussolinija in Hitlerja, ki obdavčujeta vse, kar njima ne more uiti na drevo. Ostali poslanci so se Rin-glerju smejali. Vseh 38 navzočih, razen Ringlerja, jih je glasovalo proti predlogu. Ker se oboževalec fašističnih davkov ni hotel še bolj osmešiti, ni niti on glasoval za svoj predlog, ampak bil le "navzoč".
Moon Run vas vabi
MIMVAIKFJ
\X
V prošlih par tednih »a ja dogodilo V tej deželi stotine "sedečih stavk", kar jo preplašilo delodajalce toliko, da so morali rasni senatorji, kongres* niki in poslan«! v legislaturah protestirati proti temu "neameriškemu" načinu boja proti družbam. Dva svetna senatorja sta vpil« v ihornici, da je sedeča stavka "nasilno okupiranja tuja lastnine" in apelirala na predsednika Roosevelta, da naj napravi konec anarhiji, ki so jo povzročil« "sedeče" stavke. Na sliki so stavkarico "neameriškega načina" v neki newyorški j trgovini.
Moon Run, Pa. — Tu se bo
prihodnjo nedeljo vršila konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, na katero vabimo vse člane in somišljenike, kajti razprave zastopnikov bodo zanimive za vse. John Terčel j bo referent o posebnem predmetu, kot je bilo že poro-čano v prejšnjih dopisih. Dnevni red na naših konferencah j<e obsežen in važen posebno še v sedanjih časih.
Delokrog naše konferenčne organizacije obsega vso zaps-dno Penns.vlvanijo in do zastopstva so upravičena vsa društva, kulturna, podporna in druga, ki so včlanjena v Prosvetni matici, ter klubi JSZ Prav tako dobrodošli so drugi člani društev in klubov ter somišljeniki, kot že omenjeno prej.
Apeliramo na vse, da se zbe-rete v na4i dvorani pred 10. dopoldne, da bomo v naslednjih urah svoje delo izvrMh predno bo čas xa razid. — X—
SODNE ODLOKE SE MORA SPOSTOVATI
Henry Ford svari delavce pred unijo
VALERIJAN PIDMOCYLNYJ
MESTO
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAR
kopejke in slanike? živi, dokler mu pač pustijo živeti. tfu da k, pleve, smet, za katerim ne bo ne sledu ne spomina!
Profesor je bil bolj zanimiv. Ta je vsaj nekaj razmišljal in je imel svoj smoter. Soba njegova pa—! Smejati se je moral, če se je je domislil. In precej mu je bil pogled v življenje tega milostljivega gospoda bolj jasen. Profesor je imel nekdaj veliko stanovanje toda revolucija mu je z naredbami odvzela sobo za sobo ter ga z ostanki pohištva, ki mu ga še niso zaplenili, pognala v to čumnato, kakor da bi ga semkaj pregnal potres.
Revolucija je tudi gimnazijo odpravila, kjer je učil meščanske sinčke tlačiti ljudstvo, zdaj pa spominja na svinjo, ki z rilcem v arhivu brska med starimi papirji. Še živi, še se oglaša, bodočnost njegova pa je eno samo počasno umiranje. Sicer pa je že itak mrtev, kakor njegova latinščina, ki ni nikomur več potrebna.
To so meščani! Prah, ki ga je treba omesti. In za tako delo se tudi on sam pripravlja.
S takšnimi misli je dospel v Hreščatyk, kjer ga je zajel mogočen val množice. Oziral ae je — prvič je doživljal mesto ponoči. Slepeče luči, ropotanje in zvonenje električnih voz, ki so se tu križali in spet razhajali, hri-pavo zavijanje autobusov, rezko hupanje taksijev, ter kričanje voznikov v glušečem hrumenju človeške množice, ga je naglo vrglo iz zamišljenosti. Na tej ulici se je pogledal z mestom iz oči v oči. Stisnil se je k zidu, stal tamkaj in gledal, gledal po ulici, ki je ni bilo ne konca ne kraja.
Zadeval se je v ženske s tankimi bluzami, katerih tkanina se je spajala z barvo njih pleč in rok, v dame s klobuki, mimo njega so hodili gospodje v suknjičih in gologlavi mladeniči, vojaki v težkih, zadušil ih uniformah, hišne, ki so se vodile pod roko. mornarji dnjeperske flote, dečki in deklice, tehniki s čepicami in klateži v mastnih capah. S pogledom je varoval svoje roke, kajti zdelo se mu je, da se v temi dotikajo ženskih prs, rok in stisnjenih stegen. Ogledoval je ostrižene in okitene glavice, ki so se ponosno zibale na stasitih vratovih. Mimo so hiteli zaljubljeni pari, fantje, ki so se podili za dekleti, vzklikajoč spolzke besede, besede, ki so prav tu izvenele v vsej ostrini svojega namena, potem je gledal dekleta, ki se jim ni prav nič mudilo v dolgočasna domovja, dostojne dame, ki so od strani ogledovale može in se spretno izogibale neprijetnih dotikov. Njegovo uho je lovilo nejasen šum neštetih besed, nenadne vzklike, rezek smeh, ki se je utrgal nekje, in zdelo se mu je, da preskakuje iz ust na usta in jih s smehom vžiga vse po vrsti. Silno sovraštvo je planilo vanj do vsega tega, ki se je zdaj tu na ulici kroho-talo. Ali so se česa drugega zmožni ti ljud je kakor smeha in laskanja? Ali živi v njihovih srcih kakšna ideja, ali je njihova zvodenela kri še zmožna kakšnega zanosa, nalog in dolžnosti?
Poglej jih meščane! Branjevci, nepotrebni učitelji, brezskrbne in prazne Ritke v razkošnih oblekah! Uničiti je treba ta mrčes, iztrebiti in mesta napraviti prostor sposobnejšim !
Bilo mu je, kakor da preži nanj iz vseh temnih kotičkov zahrbtna past. Sij luči, blesk izložb, bleščeča kino-reklama — kakor pri-huljene oči zvodnice! Mamijo in pogubljajo — svetijo toda slepijo! Zgoraj na gričih pa, kamor se zanosito prelivajo hiše, je mrak, ki veže nebo s tem zidovjem. Da, tam zgoraj je izvor vse pogube! To so palače jare gospode, ki poplavlja ponoči ta starodavni Hreš)čatyk. Hej, da mu je dano, z gromom bi unrčil to sivo in težko gmoto zidovja.
Zgrabil ga je stud do vsega tega. Brezobzirno se je pričel riniti skozi gnječo. Pri vsakem bioskopu ga je zastavil vrtinec ljudi. Letu se je tlačilo na stotine nog in teles in na stotine pogledov se je lepilo na lepak. Na tem širokem pločniku, razsvetljenem z žare-čimi kandelabri, ki so bili vsi obvešeni z velikimi reklamnimi napisi, je valovila pestra množica se razhajala in zajedala v nasproten val. Pravkar so se končavale razne prireditve.	(Dalje prihodnjič.)

Detroitski sodnik Allen Cambell, ki ga vidite na tej sliki, se je zelo »azljutil, ker niso sedeči stavkarji odšli is Chryslerjevih tovaren do določenega časa, kakor jim je ukazal. Svoja mesta bi morali zapustiti najpozneje zadnjo sredo do 9:30 zjutraj, če se bi bili pokorili njegovemu povelju, a so ostali v tovarnah, V svojem odloku je Jejal, da bodo sedeči stavkarji in odborniki avtne unije kaznovani z globo deset milijonov dolarjev, če se re bodo pokorili sodnemu povelju. Kje naj delavci dobe tolikšno vsoto? Druga neprilika za šerifa detroitskega okraja in michiganskega governerja Murphjrja je bila, kako izgnati pet tisoč ljudi? Skupino 60 sedečih stavkarjev se ze še izzene, kakor se je dogodilo na primer v North Chicagu, ne pa tisoče delavcev, razen če bi oblast poslala nanje vojaštvo in mu dovolila, da napade stavkarje ne samo a plinskimi bombami ampak tudi s strojnicami,
zastopnik za Proletarca in druge delavske publikacije Anton Zornik iz Pa. Fant pravi, da bo pridobil listu mnogo novih naročnikov. Ako mu bodo šli sodrugi in simpatičarji na roko, tedaj ni vzroka, da bi ne dosegel svojega namena. Tone se je tudi odločil, da bo pose-til predstavo "Morje" in sicer zato, ker nastopijo v njej isti igralci kot v drami "Kamnolom", katero je on posetil ob priliki gostovanja Detroitča-nov v Chicagu dne 4. julija. Po njegovem mnenju zaslužijo o-menjeni igralci lavorike. lipam, da je detroitska javnost istih misli, zato napolnite dvorano v nedeljo, v znak priznanja za njihov trud.
Frank Česen.
Savin koncert se bliža
Chicago, 111. — še nekaj tednov, v nedeljo 18. aprila, je do Savinega pomladanskega koncerta. Kot je bilo že naznanjeno, se bo vršil v dvorani Sokol Pilsen, 1814 So. Ashland Ave., iz razloga, ker smo morali kon-Icert preložiti za teden pozneje kot je bil prvotno aranžiran v dvorani SNPJ. Slednja je bila za 18. aprila 'že oddana, Anton šubelj pa je imel edino ta datum na razpolago, zato smo premestili koncert v dvorano Sokol Pilsen, ki je našim rojakom več ali manj znana. Dvorana je prostorna in z do'bro akustiko za koncerte. Tudi je v bolj prikladnem kraju kakor pa na primer dvorana ČSPS.
Glavna privlačnost na tern koncertu bo gotovo šuhljev nastop. Predvajal bo drugi del programa, Sava pa prvega. |Zadnjič smo Šublja slišali na desetletnici društva Pioneer št. 559 SNPJ. Med čikaško avdi-jenco je zelo priljubljen. Sploh je malo umetnikov, ki bi znali nase tako pritegniti poslušalce kakor jih zna Šubelj, ki je mojster posebno v interpretaciji naše narodne pesmi.
Na programu bo dala tudi i Sava več lepih pesmi, med nji-imi "Ob lepi, plavi Donavi", ki je znana Strausova kompozicija, besedilo pa je priredil Tone šubelj.
Tretjo nedeljo v aprilu si torej rezervirajte za Savin koncert. Vstopnice so nekoliko višje kot za navadni ples, kar je razumljivo. V predprodaji so 50e, pri vhodu pa bodo 60c. Nabavite si jih v predprodaji.
Savan.
MAJSKI GLAS" 0 GIBANJU ZA INDUSTRIALNE UNIJE
Končno je bilo vendar do-gnano: Sedeče stavke so povzročili bivši kriminalci, ki so po prihodu iz ječe začeli študirati komunizem in druge prevratne ideje. Zdaj je jasno, kako in kaj.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinirs vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
VASE DRUŠTVO
OGLAŠAJTE
Koliko je vredno vaše društvo, ustanova, zbor, klub ali dom?
Da-li zasluii, da tudi širša javnost izve zanj potom "Narodnega Adresarja", ki bo imel v seznamu kakih 6,000 raznih organizacij?
Ako čast vaše organizacije toliko zasluži, pošljite takoj (1) njeno ime, (2) kje in kdaj obdržuje svoje seje, (3) imena predsednika, tajnika in blagajnika in (4) društveno adreso "NARODNEMU ADRESARJU", 156 Fifth Ave., New York City.
(Podatkov (rksle podružnic na *ih jednot in svež vam ni treba poslati.)
DOMAČA ZABAVA " "
V SOBOTO 27. MARCA 1937
v zborovalnih prostorih srbskega soc. kluba na
2250 Clybourn Avenue, CHICAGO, ILL.
Vstopnina 15 centov.	Pričetek ob 8. »večer
Vabimo sodruge in somišljenike na obilno udeležbo. Prvovrstna postreiba in fina godba.
PROLETARCU
TEŽAVNA POT PREDLOGE ZA USTAVNO PREPOVED BPOSLEVANJA OTROK V INDUSTRJI
Izkoriščevalci in katoliška cerkev glavni protivniki odobritve dodatka k ustavi, ki bi zabranil izrabljanje otrok v tovarnah ali kjerkoli
USSR POSTAJA SPET TUDI POMORSKA SILA
Do srede marca je odobrijo kongresni predlog sa dodatek k ustavi, ki bi prepovedoval izrabljanje otrok — to je — uposlevanje otrok v industrijskih obratih — samo 28 izmed 48 držav ameriake Unije, in vzelo jih je celih trinajat let, da so to storile. Pijavke, ki bogate na račun otroškega dela, so v legislaturah pač mnogo vplivnejše, kakor pa družine, katerih člani so od rane mladosti prisiljeni garati za kakršnokoli plačo za svoje preživljanje.
Mnogo držav tega dodatka ni še odobrilo. V nekaterih zbornicah se baš zdaj prerekajo radi tega in še celo "progresivna' država New York cinca in cinca ter plačuje za zaslišavanja, v katerih imajo nasprotniki amendmenta glavno besedo. Bil je poražen.
Informacijska casniška ustanova FLIS je o boju za in proti temu amendmentu razposlala časopisom dne 19. februarja sledeči članek, ki jasno priča, kako težavno je v razredni družbi izvojevati karkoli koristnega za delavski razred. Se celo do otrok nima obzirnosti. Članek se glasi:
"Borba za Child Labor A-mendment (sprememba k federalni konstituciji, nanašajoče se na delo otrok) doseže bržkone letos svoj vrhunec. Toliko zagovorniki, kolikor nasprotniki tega amendmenta napenjajo vse sile, da vplivajo na javno mnenje v ostalih državah, katerih legislature bodo zasedale tekom leta 1937 in ki niso še odobrile amendmenta. Kentucky je odobril to ustavno spremembo nedavno. Ona je petindvajseta država, ki je to storila. Ker je za vsak amendment k federalni ustavi potrebna ratifikacija s strani treh četrtin vseh 48 držav, mora še osem držav odobriti Child Labor Amendment, ako naj postane del ustave Združenih držav.
Amendment sam na sebi ne prepoveduje otroškega dela daje pa kongresu oblast omejevati ali prepovedati delo ljudem pod 18. letom.
Nedavno je predsednik Roo-
sevelt poudaril, kako važno je, da ima kongres oblast preprečiti zlorabljanje otrok. Tudi bivši predsednik Hoover se je izrekel za ta amendment.
Malokateri — če sploh kdo — izmed nasprotnikov otroškega dela zagovarja otroško delo. Na pr., ameriško pravniško udruženje (American Bar Association) poudarja, da se mora to vprašanje prepustiti posameznim državam. V začetku devetnajstega stoletja so otroci tvorili skoraj polovico delavstva v ameriških predilnicah. Otroci so delali dolge ure, dostikrat tudi v tako nevarnih obrtih, kot je rudarstvo.
Posamezne države so poskušale obvarovati otroke pred nevarnosti industrije, ali državna zakonodaja ni uspela rešiti problema. Celo dandanes de-vetorica držav dovoljuje, da smejo otroci pod štirinajstim letom delati v tovarnah. Večina držav nima sploh nikakih odredb glede zaposlevanja deklet in fantov, 16 in 17 let starih, v nevarnih obratih. V nekaterih državah tvorijo otroci še vedno znaten del zaloge cenenega delavstva, ob katerem uspevajo "s\veafcshops".
Okolačina, da mnoge države ne dajejo zaščite otrokom v industriji, je dvakrat privedla kongres sprejeti zakone proti otroškemu delu, ki naj bi ve-| ljali za ves narod, prvič 1. 1916 in zopet L 1919. Oba ta zakona je vrhovno sodišče proglasilo neustavnim, češ, da preko-jračita zakonodajno oblast, dovoljeno kongresu od konstitu-cije. Zato se je razvidelo, da, ako naj imamo federalno kontrolo o otroškem delu, je potreben amendment k ustavi, ki naj podeli kongresu posebno oblast. Tak amendment kongresa je bil sprejet 1. 1924 in razposlan državam v svrho ratifikacije.
Nasprotniki so dvignili proti temu amendmentu živahno a-gitacijo in do 1. 1933 ga je odobrilo le šest držav. Vsled depresije in priznanega gospodarskega in socialnega zla o-troškega dela, ko so bili milijoni odraslih brez dela, je zopet oživelo zanimanje za a-
mendment in nadaljnih devetnajst držav ga je od tedaj odobrilo.
Učinek federalne regulacije je bil razviden za časa delovanja NRA. Ustanovljena je bila minimalna starost 16 let za delo v večini industrij in 18 let v nevarnih industrijah. Kmalu je otroško delo izginilo iz vseh večjih industrij. Ko je bila N. R. A. proglašena neustavno L 1935, je otroško delo zopet postalo faktor v industriji.
Največji ugovor proti amendmentu prihaja od onih, ki se bojijo, da bi kontrola nad 42,-000,000 mladih ljudi pod 18. letom prišla v roke kongresa in da bi s tem trpeltradicional-ni vpliv staršev, šole in cerkve v vzgajanju mladine. Ta ugovor smatrajo zagovorniki za prazno domišljijo. Kongres ne mara ovirati vpliv staršev, šole ali cerkve, marveč ima pravico preprečiti zaposlitev nezrelih otrok v delu, ki utegne o-grožati normalni razvoj mladine. — FLIS."
IZ KANSASA
mi
Tudi znovati
organizacij. Tako angleško poslujoče
ne pozabimo pra-razne obletnice naiih praznuje druitvo
Do ifttOTM vojn« i« imela Rusija precej ▼•lika vojno mornarico, ki pa viImI iagube vojno a Japonsko I. 1905 ni imela ilovata. Med »valovno vojno in posebno ie v civilni vojni jo skoro vsa napadla. Pred nekaj leti si ja pričela sovjetska Rusija graditi novo vojno mornarico — večinoma podmorske ia drug« take vojno ladje, ki tmr.jo sluiiti agolj obrambnim namenom. Gradnjo nove sovjetske mornarice vodita admiral Orlov (aa desni strani slike) in njegov glavni pomočnik vojni pod-
komisar admiral Haller (na levi). Zdaj je sovjetska vojna mornarica ismed vseh svetovnih sil na sadnjem mestu. Najjačjo ima Velika Britanije in Zed. driave skoro enako močao. Japonska ja na tretjem mestu, sa njo pride francoska mornarica in nato italijanska, ki ja ae skoro toliko močna kakor francoska. Nemčija, kateri so zavezniki po sklenjenem miru uničili vso nje« no vojno mornarico in ji vseli tudi mnogo trgovskih ladij, si gradi novo vojno floto. Zdaj je sesta po velikosti. Pomorska sila USSR je na sedmem mestu.
Torej se snidemo skupaj na prireditvi, na kateri bomo videli eno najboljših delavskih dram v slovenskem jeziku, potem pa se bomo zabavali kot prijatelji in znanci.
Mary Sustariič.
Za čiščenje spomladi — za umivanje posode
za kopmje
IMEJTE VEDNO DOSTI VROČE VODE
STANE JAKO MALO!
Za malo vsotico se vam postavi I avtomatično * plinsko peč
V VAS DOM
Neprestano vroča voda vas stane
manj
Ako jo (prejete s avtomatično plinsko pečjo. Za te »peci cene izredno nizke.
čiščenje spomladi je lažje in hitrejše s pomočjo vroče vode, katere je vedno na razpolago v ijzobilici. To je kar vam nudi avtomatična peč na plin za gretje vode. Oprostila vas bo nepotrebnega kurjenja s staromodno pečjo in tekanja gori in doli po stopnicah v klet. Ta avtomatična plinska peč za gretje vode je 100 odstotno avtomatična.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na vodnega monterja v soseščini ali pa pokličite WABASH 6000
moon** coosm comtsMT wot wat>> »hnt »hmomatipn qa> hiahnc
THE P fc C P L £ j GAS L IG H AND COKf COMPANY

"Rdeče rože" na odru v Barbertonu
Barberton, O. — Naše dramsko društvo "Slovenija" se marljivo pripravlja za čimbolj-šo vprizoritev drame "Rdeče rože". To bo druga predstava na našem odru. ki je res socialna igra. Življenje delavcev kaže v najresničnejši luči.
Drama "Rdeče rože" je našim ljudem znana iz mnogih prejšnjih opisov. Predstavljena je bila na naših odrih širom dežele večkrat kot katerakoli druga socialna drama.
Rojaki v Barbertonu in v sosednih naselbinah, ne zamudite te prilike.
"Dobro, bomo prišli, ampak kdaj pravzaprav bo ta predstava?"
"O, da! Na velikonočno nedeljo 28. marca v dvorani društva "Domovina" na 14. cesti. Predstava se prične ob 3. pop."
Zadnji poskus za polet okrog sveta ponesrečen
Znana letalka Amelia Ear-hart je nedavno podvzela polet okrog sveta. Pričela ga je v Oaklandu, Calif. Njena prva postaja je bila otok Honolulu. Razdalja med Oaklandom in Honolulom je 2,400 milj. Prevozila jo je v 15 urah in 51 mi-
Vabilo na zabavo na severni strani
Chicago, IU. — Na severni strani, ali kakor pravimo, na "north side", imamo slovenski delavci klub št. 16 JSZ. Prihodnjo soboto zvečer 27. marca priredi domačo zabavo, na katero vas uljudno vabimo. Vršila se bo v prostorih srbskega soc. kluba na 2250 Clybourn Ave. Upamo, da nas polet? "northsajdčanov" obiščejo tudi rojaki z zapadne strani. Vstopnina je 15c .
Imeli bomo prijetno zabavo, napravili nova poznanstva in se lahko pomenili tudi o delu, ki ga vršimo, čas je, da se

Čevljar in vrag" na milvvauskem odru
zdramimo in pričnemo bolj vztrajno agitirati za naše klube in pridobivati naročnike "Proletarcu". Brez socialistično vz-j Milwaukee, Wis._V nede-
gojenih delavcev ne bo dobre-11 jo 28. marca bo v South Side
ga delavskega gibanja in de lavstvo bo politično brez moči, kakor je danes skoro po vsi deželi.
Na north side Sivi mnogo Slovencev, toda naše agitacije je med njimi veliko premalo. Nujno je, da se otresemo brezbrižnosti in storimo kolikor kdo more pri gradnji boljše bodočnosti za delavsko ljudstvo. — F. P. B.
Zabava "Slavije"
Chicago, 111.—Društvo "Sla-vija" št. 1 SNPJ priredi v soboto 27. marca zabavo v spodnji dvorani SNPJ, na katero ste vsi dobrodošli. Igrala bosta Gradišek in Omerza. Vstopnina je 25c.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piše 'jpravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
vm
AMELIA EARHART
nutah. Upala je, da izvrši svoj polet okrog sveta v krajšem času kot ga je kdorkoli*poprej in s tem doseže nov svetovni rekord. Ampak poskus se ji ni obnesel. Ko se je skušala s svojim letalom na otoku Honolulu dvigniti znova v zrak. da nadaljuje polet, se ji je pokvarilo kolo in letalo se toliko razbilo, da ni več za tako rabo. Z njo so se vozili trije moški ve-ščaki v letalstvu. Vsi štirje so prišli iz nesreče brez poškodb. Nazaj v Zed. države so se vrnili z ladjo. Amelia Earhart pravi, da bo izvršila nov poskus za pot okrog sveta ko l]j-tro mogoče. Letalo, ki se ji je razbilo, stane $80,000 in je o-premljeno z najmodernejšimi pripomočki, kar jih premore tehnika dozdaj na tem polju.
C ALIFORNI A. Fontana: Anton Rla&rch. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan.
COLORADO. Crested Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Fr. Boltezar. Walsenburg in okolica: Frank L.
Tomšič.
ILLINOIS. Chicago: Frank Zaitz, Charles Pogorelec, Anton Andres, Johnny Rak. in Frank Bizjak. La Salle: Frank Martinjak in Frank
Karun. Oglesbjr: Anton Udovich. Springfield: Jo»e?ph Ovca in John (roršek.
/trden: Fr. Ilersich. VVaukegan in North Chicago: Frances Zakovsek.
INDIANA.
Clinton: I^nae Spendal. Indianapolis: Anton Ivančič.
KANSAS. Arma: Anton Sular. Gross: John Sular. VVest Mineral: John Marolt.
MICHIGAN.
Detroit: John Zornik in Joseph Kor-nich.
Trener?: Jos. Strle.
MINNESOTA. Buhl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Teran.
MONTANA.
Butte: Frank Jeniker. £a*t Helena: Joseph Mihelieh. Klein: Peter Yellar in John Jane. Roundup: Max Polšak. Red Lodge: K. Erznožnik.
NEW JERSEY.
Elizabeth: Andrew Sprogar.
NEW MEXICO.
Sugarite: Anton Orožen,
NEW YORK. Gowanda: John Matekovich. Little Falls: Fr. Petaus
OHIO.
Akron in Kenmore: Leo Bregar. Bridgeport: Joseph Snoy.
Barberton: Jonh Jankovich in Mike KojMurh.
Cleveland: John Krebelj, Anton
Jankovich. Girard: John Kosin, John Tancek, Anton Dobrovolec.
Glencoe: Albina Kravanja. Lisboa: J. Bergant. Pinejr Fork: Nace Žlemberger. Neurburgb: Jos. Lever. Niles: John Plahtar. VVarren: Joe Jež.
OREGON.
Oregon City: Frank Strvasnik.
PENNSYLVANIA.
Aliquippa: Geo. Smrekar, Bartol Ye-rant.
Central Citjr: Vincent Maljevac. Crafton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabane: Marko Te-
kavc, John Terčelj in Jacob Pavčič.
Cuddjr: John Jenko. Esport: Jos. Britz. Forest City: Frank Rataic. Greensboro: Tony Zupančič. Herminiet Anton Zornik. Imperial: Frank Augu&tin. Johnstown in okolica: Andrew Vidrich, John I^angerholc, Ilija Bu-balo.
Krayn-Dunlo: Lom* Sterle. Latrobe: John in Mary Fradel. Lawrence: Louis Britz. Librarjr: Nick Triller. Llojrdell: Frank Sustarsich. Luzerne: John Matičič. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy.
Renton: Anton Bogataj.
Sharon: Joseph Cvelbar. Tire Hill t Jacob Streli. West Newton: Jos. Zorko. Yukon: Rudolf Fradel.
UTAH.
Helper in okolica: Joseph Skerl. WASHINGTON.
Enumclaw: Ciril Ermenc. Renton: Frank Repenšek. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA. Star City: tawrence Selak.
WISCONSIN.
Milwaukee: Jakob Rožic. Leonard
Alpner. Sheboygan: Fr. Stih. West Allis: Vincenc Pugelj. WMIard: Mike Krultz.
WYOMING. in okolica t
Anton
Diamond vilie
Tratnik.
Kemmerer in Frontier: John II. Krzi-•nik.
Rocfc Springs: John Jereb.
Turn dvorani koncert pevskega zbora "Naprej", na katerem bo vprizorjena muzikalna komedija "čevljar in vrag" čevljar zapiše vragu za vrečo cekinov dušo. Vse gre dobro, dokler ne pride rok, ko se ima vrag znova prikazati in vzeti dušo, kakor se glasi v pogodbi, čevljar je ves poparjen in svoje težave zaupa prijatelju služabniku. Kako sta vraga uka-nila in si ob enem obdržala njegovo zlato, boste videli na prireditvi "Napreja".
"Sunflovver" št. 609 SNPJ, «vo.
jo 10-letnico v soboto večer 10. aprila v frontenaiki dvorani.
V soboto 1. maja pa praznu-je kansaška federacija SNPJ svojo 30-letnirco, skupno z društvom št. 65 SNPJ, ki tudi pra-znuje 30-letnico.
Tako bomo imeli kar tri proslave skupaj: Dve 30-letnici in praznovanje delavskega praznika Prvega -maja. Vse to se vrši, kot omenjeno, v soboto 1. maja popoldne in zvečer v Breezy Hillu.
Sej a soc. kluba v Armi se vrši v nedeljo 28. marca, točno ob eni uri popoldne v fronte-naški dvorani, to je, pred sejo federacije.
Kansaško soc. stranko bosta zastopala na izredni konvenciji v Chicagu sodruga Geo. VVhiteside in F. Hager. Medtem ko Hager zastopa zmernejšo strujo, je Whiteside bolj za militantno akcijo.
Kronikar.
V petek bo seja kluba št. 1 JSZ v SDC
Desetletnica Čitalnice Slov. del. doma
Collinwood, O.—Na velikonočno nedeljo 28. marca bo obhajal Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. 10-letnico svoje čitalnice. Govornik bo Mat. Petrovič, pod režijo Vinko Coffa bo predstavljena živa slika, v pevskih točkah nastopijo soloist Peter Dujmovtt, zbor "Jadran" in njegovi solisti, dalje dueti in kvarteti. Miss Betty Jane Prosek bo igrala na piano-harmoniko, nastopi Vad-nalov muzikalni kvartet, in vprizorjena bo igra, ki jo re-žira Joseph Stebla j. Spored se prične ob 7. zvečer. Vstopnina je 30c. Na plesni zabavi bo igral Barbičev kvartet.
čiitalnica Slovenskega de-
Chicago, III. — Ta petek, dne 26. marca, bo seja kluba M. 1 JSZ, na kateri bomo čuli važna poročila, po končanem dnevnem redu pa bo razprava lavskega doma je ustanova, ki o "moskovskih procesih". Re- zasluži vso našo mogočo mo-ferat o njih poda Anton Gar- ralno oporo. Torej pridimo na den. Prosimo, da pridete na se- to prireditev v čimvečjem šte-jo točno. Prične se ob 8. zve- vilu. Vstopnice razpečavajo čer. — P. O.	člani in članice. Na prošli seji
sem čul, da se je pri tem dehi do tistega dne najboljše odzval John Lokar. Prodal jih je 37. — Frank Barbič.
Koncert v VVaukeganu
Waukegan, III. — V nedeljo 28. marca bomo imeli priliko čuti spevoigro v enem dejanju "Snubači\ dalje dekliški zbor, ki po zapel znano skladbo "Rdeči sarafan" in razne druge pevske točke. Kje? Na koncertu pevskega zbora Slovenskega narodnega doma. Vstopnice v predprodaji so po 35c.
Zanimivost bo tudi skupni koncert slovenskih zborov iz Milvvaukeeja, Chicaga in Wau-kegana, ki se bo vršil v tukajšnjem SND v nedeljo 9. maja.
V nedeljo 25. aprila bo v SND zborovanje zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. — Poročevalec.
Zasluga CIO
če ne bi imel CIO prav nobene druge zasluge, je dosegel vsaj to, da so hitele mnogotere družbe vsekrižem zvišavati plačo svojim delavcem.
V Clevelandu se pripravljajo na županske volitve
Pri prihodnjfh županskih volitvah v Clevelandu bo socialistični kandidat Robert D. Dullea. On je bil županski kandidat soc. stranke tudi 1. 1935.
Socialistični kandidat za koncilmana v 18. wardi je Louis Zorko.
FEMrS
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Cravrford 138J
Pristna In okesaa domača jedila Cene ■merne. Postreiba točna.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Strent
1:30—3:30; 6:30—®:30 DaiU Tel. Crawford 2212
A t 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If ao answer — Call Austin 5700
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA"
Staae aa celo leto 16.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova druKv* Deset članov (ic) j« treba » oovo druitvo. Naslov za list i* /a tajništvo je?
2657 S. Lawndal® An. CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co*
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, iiX.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC S E T I S K A PRI NAS.
I

ANGELO CERKVENIK;
"DVOJNIK
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA
POSLEDICA NEPREVIDNOSTI
99
Nadaljevanje.)
Edfnole mož Je primanjkovalo. Na njivah so morale delati lenske in starci.
V Lužicah je bila deta&rana stotnija nekega ukrajinsko-p^jtkega atretokega polka. V stotniji je služila najmanj dobra polovica starih, razcapanih Židov.
Stotnija se je vadila po vsej okolici, danes tukaj, jutri tam. Nekega lepega majniškega jutra j« mlad poročnik privedel jlotnijo na graščinski travnik, ki se je razprostiral ob gra-Jčinskem poslopju.
Stotnija se je razdelila na dvajset, trideset vrst. ki so jih vadili posamezni desetniki in poddesetniki.
Berenini je sedel v utici ob ograji graščinskega vrta ter opazoval vojake.
Prav ob sami ograji je neki 4n*tnik uril svojo vrsto. V vr-ati so bili sami starčki. Najmlajši je moral imeti najmanj petdeset let. Neki starček ni ■ogel nikakor izvršiti obrata.
jt desetnik dal povelje: Na lev«, se je obrnil na desno, če mu je velel, naj stopi, se ni niti ftnil.
Desetnik se je zadri na star-Ika. Berenini ni razumel niti besedice, zakaj desetnik je govoril ukrajinski. Ko ga je ozmerjal, je stopil k njemu ter ga krepko oklofutal.
Starček se je samo žalostno smehljal
Nemara je mislil na svojo staro tenko, ki tam nekje v ▼ vzhodni Galiciji gladuje, mo-foče je mislil na svojo kravico, ki je nikdar nihče ni tako imerjal in pretepal, kakor zmerjajo in pretepajo njega, nemara je zasanjal o svoji samotni kočici, ki je samevala, jokala.
Desetnik je grozno zaren-tačil.
Bereniniju se je zdelo, da ga je razkačil starčkov smehljaj.
Starček ga je zopet polomil. Vsi so se obrnili na levo, on na dtsno. Nasmehnil se je. Bil je prestar. Nekaj je zamrmral. Najbrže je rekel:
—	Star sem že in neumen, možgani so mi odpovedali po-koričino.
Desetnik se je jeze kar penil. Velel je vrsti korakati. Vsi so pravilno stopili z levo nogo, samo starček je stopil z — desno.
Desetnik se je zaletel vanj ter ga silovito sunil v rebra. Starček je komaj slišno zajeto! ter se zgrudil, še ko je ležal, se je smehljal. Iz nosa mu je tekla kri.
Smehljal se je, tako žalostno se je smehljal.
Bereniniju je nehalo srce biti. Krčil je pesti. Kako neznansko rad bi bil udaril desetnika v obraz.
Vojaki so starčka odnesli. Desetnik si je prižgal cigareto.
—	Kaj je s tem možem? je vprašal poročnik.
—	Slabo mu je, je odgovoril desetnik.
Poročnik je stopil k možu tor mu z žepnim robcem obrisal usta m obraz. Govoril je nekaj ž njim v je-
ki ga Berenini ni razumel.
—	Moje ime je Bar, poročnik.
—	Jaz pa sem Schmiedin-l ger, hišni učitelj tu v graščini.
—	Kako da niste kih.
pri voja-
—	Sem na bolniškem dopustu.
Berenini je nato povedal poročniku, kako je desetnik ravnal s starčkom.
Poročnik je vzplamtel:
—	Surovina. Ne more se odvaditi. Venomer pretepa ljudi. Pri tem polku sploh pretepajo. Jaz sem temu polku samo dodeljen, drugače spadam k 74. pešpolku.
Zahvalil se je Bereniniju ter se obrnil proti travniku.
—	Halo, je zavpil, desetnik Kuš, pridite k meni!
Desetnik je stopil predenj ter mu strumno salutiral.
—	Kuš, starega, ki tamle leži, ste pretepli!
—	Nisem ga, gospod poročnik, vprašajte ga, vprašajte vse vojake moje vrste!
—	Ne lažite, Kuš, saj se dobro pcznava!
—	Nisem ga udaril, gospod poročnik!
—	Lažete, Kuš, nesramno lažete. Starčka ste sunili v rebra.
Starše si ne more nihče izbirati
oni FALCO* t
Activities from Week to Week
II
Newyoi - ki */upan Lu Guardia je pred par *edni na nekem fthodu govori o Hitlerju zelo I gin* čonu t.'
neprijazno. Nemški vladi je bi-!nearly »11 Faleon* recHved points for lo to tako ne 'Sečno, da se je potrudila dognati, če ni La Guardia mord„ ?Ad. Po preiskavi od kraja do dna je svetu »poročila, da je rew.vor*ki župan koncem konca nič drugega kakor ničvrecti jud. Ame riški rei orterji so h *teli Ae več informacij in župan* vprašali kaj je na stvrri. . Po.isnil jim je: "Moj očp je Italijan, mati pa deloma židovske krvi."
Ker pa je La Guardia rojen v Ameriki, lahko vseeno kandidira za predsednika.
Ali the falcon* ar« eager to win had to vvork sixty or mor« houra a oiw of thu prizit* in the Jimmie Uig j vveek, and have received very little At »ur 1'iHt meeting |>ay.
newnpaiper cilj anje« or for maJtinjc	Toni Mooney ha* lont h in chunce
a report on some t mely tople. A	of being free once more, vvhen the
pri*© will be given to the boy and	California senate voted dovvn a re-
girl ri-eivinv thc large*t number	; solution to grant him a pandon.
of points a-t the end of -six week<.	Won't the judges of the United
*	States ever vvake up and learn that
N'<nv that -prinir i- here, the Kal-	Tom Moorn y is the vietim of a
tona will be.*in working on their g"*r den very soon. I^art summer the falcons vvere a!lowed to make and care for the garden vvhich is located on 'he Slovene Labor Center ground-v. The sy?:tem of assigning certain parts of the ga r len to the Falcons to care
frame-up, and that he is just as in-
nocent as you and I?
*
VVhat I do on Saturday morning
On Saturday mornirvgs I don't have to go to school. But I go to the Red
N« sliki j« avto, ki »e j« v Santi Anni v Kaliforniji saltitl v truck. Ga-»olin j« v »led koli«.je eksplodiral in avto ter truck •!» kila v kipu v plamenih. Vsi štirje ljudje v avtu — dva moška in dva ianski — ter vosnik v trucku so iivi zgoreli. V avtnih nezgodah j« kilo ubitih v tam letu dosdaj i« aad 4.000 lju*.
USPEHI SLOVENSKEGA DELAVSTVA V JUGOSLAVIJI NA KULTURNEM POLJU
Slovensko socialistično de-Gospod, ki sedi v uti za I lavstvo ima po ustanovitvi Ju-
goslavije težke ovire ne samo na političnem, ampak tudi na kulturnem polju. A vzlic temu ne klone. Kadar mu oblast razpusti eno kulturno zvezo in u-niči njeno glasilo, ustanovi novo zvezo in novo glasilo, čeprav še pod strožjim vladnim nadzorstvom. Sodrugi v Sloveniji se mu ogibajo kolikor mogoče in delajo dalje.
Ko je bila pred par leti razpuščena z vladnim dekretom "Svoboda", so si nekaj časa pomagali s samostojnimi kulturnimi društvi, končno pa so jih zedinili v novo kulturno zvezo "Vzajemnost", o kateri piše njeno glasilo "Vzajemna Poročnik je opazil, da de- j Svoboda" v svoji prvi letošnji nilr r^rnto	z i številki med drugim sledeče:
ograjo, je vse natančno videl.
—	Tisti gospod laže! Vprašajte vojake!
—	Kakšno kazen pričakujejo vojaki, ki bi se drznili o vaših "junaštvih" povedati resnico?
—	Kazen? se je začudil desetnik.
Poročnik je nato sklical de-setnikovo vrsto.
—	Kaj se je zgodilo s starčkom. Schreiner? je vprašal poročnik nekega rdečelasca.
—	Bilo mu je slabo, gospod poročnik! je bojazljivo odgovoril rdečelasec.
—	Schreiner, ne lažite!
—	Bilo mu je res slabo.
Kehrt euch,
Starček pa se je samo smehljal.
setnik očmi.
—	Desetnik, Marsch!"
Desetnik se je obrnil ter odkorakal.
;— Ne razumem, Schreiner, zakaj ste taka šleva ter se desetnika tako bojite. Zakaj ne poveste resnice? Ponosen Du-najčan, pa se tako trese pred čisto navadnim ukrajinskim desetnikom!
—	Sunil ga je s pestjo v rebra, gospod poročnik!
—	Zakaj mi niste tega takoj povedali?
—	Včeraj je moral Hruby, ki se je bil pritožil pri raportu, k^r vso uro "vipati". Moral se je gugati, dokler se ni zgrudil. Ko se je zgrudil, je desetnik zlil nanj golido mrzle vode. Hruby se je za kratek hip zavedel. Zopet: počep, zopet: vedro vode . . .
"Ime delavske kulturne zveze "Vzajemnost" je tesno združeno z imenom Ivana Cankarja. Kakor je bilo skromno delo slovenskih delavskih izobraževalnih organizacij pred vojno, vendar ga je Ivan Cankar v predavanju 1907. leta ocenil tako-le:
. . . "Njih knjižnica je bogata in knjige niso nerazrezane, temveč doživel sem veselje, da so rabljene in posvalkane take knjige o katerih pravijo narodnjaki, da niso pisane za ljudstvo. Tam in takrat sem videl, kaj je resnično, pogumno, vztrajno kulturno delo, ki se ne prestraši ničesar, ki nikoli ne omahuje, nikoli ne obupuje. Ob tem velikem delu se mi je < zazdelo moje lastno delo malenkost no in zelo malo koristno. Zakaj spoanal sem, kod vodi in kam drži edina pot do
naša izobraževalna organizacija najmočnejša in najbolj zdrava v rudniških revirjih.
Komaj devet mesecev je minulo, odkar se je ustanovila nova "Vzajemnost", pa je že mogla pokazati njena prva redna glavna skupščina v Trbovljah 17. janarja t. L, da društva živo delujejo že skoro po vseh delavskih krajih Slovenije. Ta društva skrbe, da se morejo delavci v dela prostem času udejstvovati v raznih kulturnih panogah, v dramatiki, v petju, glasbi, v igri, da čitajo knjige, poslušajo predavanja, debatirajo in urijo svoj duh, Meje temu udejatvovanju postavljajo večfeioma le zunanje ovire, ki niso odvisne od društev samih.
Na trboveljski skupščini so nekateri sprožili tudi predlog o posebnih mladinskih odsekih. Delegati najmočnejših društev so jim dobro odgovorili, da je pravzaprav celotna "Vzajemnost" mladinska organizacija, katere glavno delo je usmerjeno prav za vzgojo in izobrazbo delavske mladine. Toda v "Vzajemnosti" se ne ločimo ne po starosti ne po spolu, temveč vsak član "Vzajemnosti" se po svojih nagibih in sposobnostih lahko udejstvuje v posameznih strokah: ali je pevec, ali igralec, ali mandoli-nist, ali šahist, ali obiskuje knjižnico, ali se zanima za predavanja itd. Za vsakega je torej v okviru naše celote dovolj polja za udejstvovanje.
Vesti iz Rusije po okusu
V	sovjetski Rusiji je diktatura hujša kot nacijska v Nemčiji.
Sovjetska Rusija je dobila najmodernejšo in najboljšo demokratično ustavo, kar jih je na svetu.
USSR d aje vsem narodom v njenih mejah svobodo kulturnega in vsakega drugega udej-sfcvovanja.
V	USSR ni ne svobode govora, ne svobodnega tiska — splih ničesar takega, kar bi se lahko svobodno gibalo.
Nikjer niso ljudje razcapani in zamazani bolj kakor v komunistični Rusiji.
Ni je dežele na svetu, ki bi se za blaginio svojega prebivalstva brigala toliko, kakor sovjetska Unija.
Kakor Italija in Nemčija, tako hoče tudi Rusija, da ji ženske rode čimveč otrok, da bo dovolj človeškega materiala za armado.
USSR je za politiko miru. Ona svojih žensk ne izrablja za militarizem, pač pa jih je
, . .	, .Falcons. W« start the meeting »t
for and w».k on, w>U most UWt 10:00 oVlock. We first	our
be used this summer aK*,n.	pkxl|fe< This is tho	p,e%e
„ • ... ..... ni	my elf to the Falcon movement; It'a
1**™ and it'« principles; To develop myself and my fellow Falcons, in
doing after their meetin^s; Elaine Turpin does art vvork; Sophie Smatraj and Helen Dreshar stiteh; Con-rad Ladstatter does wood-work, and
Andrey Rogers crochcsts. _ *
The number of strikes in this country seem to be pidly. There are strikes in the steel industries, in box manufacturing -companies, and in every other type of industry. The vvorkers seem to have learned that they too can get better working hours and more pay, just like the vvorkers of the General Motors Corporation did. In many places of business, the vvorkers have
the špirit of conaradship and to service for the benefit of ali. Friend-ship!"
Then the minute« are read. Then we go through the day'8 or-m thi* jer 0f business, after whiah vve dia-increasing ra- , CU8S Current events. Then vve have an hour for contest work, and beifore w« know it, it is time to go home.
Conrad Ladstattar.
*
That will be ali for this weefc, more next vveek.
Friendthip! Ernest Dreshar, Falcon Editor.
What Are You Reading?
Continuing our book oolumn vvith the hope that you are follovving it from week to week and that we vvill be able to bring to your attention j the book that you are looking for. The following books can be or-dered from Proletarec.
"Mammonart"
($2.00) .
Studies the artists from a point of view entirely new; asking hovv they get their living. and vvhat they do for it; turning their pockets inside out, seeing vvhat is in them and vvhere it comes from.
"Mammonart" puts to painters, sculptors, poets, noveMsts, dramatist« 1 and composers the question already
....	- put to priests and preachers, editor3
osvobodila, da so postale ena- and journalisU, college presklents kopravne in da se lahko svobodno razvijajo in uživajo dobrine življenja.
In tako naprej — eden trdi tako. drugi proti. Le po dejstvih se sodi.
Tom Mooney ne bo še svoboden
— Dobro, Schreiner, deset-1 rešit ve ljudstva iz tlačans/tva, nika bo minila volja, da bi še do rešitve kulture iz današnje-
zvečer "poučeval".
—	"Vergatterung!"
V dveh, treh minutah se je vsa stotnija zvrstila.
—	Počep! je zapovedal poročnik.
—	To ni nič. Niti sanja se vam ne, kaj je počep. Kuš, desetnik Kuš, vi ste mojster v po-
čepanju in guganju. Pokažite
— Ce dovolite, gospod po-i^tniji, kakšen mora biti pravnik, se je izza ograje ogla-Berenini, vam povem jaz, •^ko je bilo. Videl sem vse na iv°je lastne oči.
Poročnik »e je ozrl ter za-*'edal na vrtu Bereninija.
Stopil je k njemu ter se mu Odstavil:
vi počep
—	Levo in desno krilo naprej! V krog!
Stotnija je v krogu posedla okrog poročnika in desetnika Kuša.
—	No, desetnik Kuš, počep!
(Dalje prihodnjič.)
t-—tr
SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VAS0 HRANO
TRINER S ELIXIR OF BITTER WINE
Mnogokrat
odpravi "•prebavnost »n zaprtnico
— naroČiti si raotn vioaac--
j Triner'a BM*r Wine Ca. I 544 8. Wella St.. Chicaga, IIL
I Pošljite mi bre»pla«ni vior#e. J
| Ime ....................... |
I Naslov ....................
ga bankerota . .
Zadnjikrat je v delavskem kulturnem društvu "Vzajemnost" v Ljubljani predaval Ivan Cankar aprila 1913.
Delavska kulturna organizacija je pri nas vedno živela trdo življenje pastorke, ki so ji nekateri vedno stregli po življenju. Poleg teh splošnih, zunanjih ovir se je morala vedno boriti še z nerazumevanjem v lastnih vrstah. Poleg tega je vedno primanjkovalo sposobnih kulturnih delavcev, ki bi nesebično pomagali kot predavatelji, vzgojitelji, učitelji, kot vodje in organizatorji za razne panoge prosvetnega dela.
Prav radi teh thlih okolščin je zrasla naša kulturna zveza v najbolj zdravo delavsko organizacijo. Vse težave je premagala požrtvovalnost, idealizem. vztrajnost samih delavcev, ki in* vidijo v socializmu samo krušnega vprašanja, temveč tudi duhovno svobodo, resnično kulturo in človevanstvo. čim bolj v črnih razmerah žive. v tem močnejše je njihovo koprnenje po golneu: zato je
Socialisti v Švici usmerjajo taktiko po novih razmerah
Socialistična stranka Švice je na svojem nedavnem kongresu vzela v pretres sedanji položaj po svetu in sklenila, da ostane pri taktiki borbe za demokracijo. ker je delavski sloj v nji najboljše zavarovan. Kongres se je izrekel za podržavljenja oboroževalne industrije in soc. stranka je pripravljena sodelovati pri gradnji obrambe (švicarske armade) edino pod pogojem, da se jo zavaruje tako, da bo služila edino le namenu obrambe. V tem oziru je kongres sprejel s 370 proti 77 glasovom smernice švicarske strokovne zveze, kateri istotako načeljuje jo in jo vodijo socialisti.
ftvica je v strahu za svojo bodočno«t in mir, ker meji med Nemčijo in Italijo in se je lahko posluži ena ali druga država za vpad v kako drugo obmejno deželo, kakor se je kaj-zerjeva Nemčija Belgije v vojni proti Franciji.
Vse, kar je obramba za osvoboditev Tom Mooneya dosedaj zmo;rla. je bilo dokazovanje javnosti, da je bil po krivem obsojen. Ampak justica v Californiji tega noče pa noče priznati. Zato so se dozdaj še vsi poskusi za njegovo osvoboditev izjalovili. Tudi kalifornijski senat se ni hotel poslužiti pošteno ponudene prilike, da bi bil Mooneya oprostil, pa je dne 16. marca spet "spoznal" krivim, češ, ljudje v preparedness paradi so bili vendar ubiti, mar ne? In nekdo je bombo vrgel! Torej čemu iz puščati na svobodo človeka, ki je bil obsojen radi tega zločina? Poshyici califor-nij«ke zbornice so ta "argument" upoštevali in sklenili, da naj Tom Mooney ostane v ječi, za zločin, kateri mu ni bil nikoli dokazan. 45 poslancev je glasovalo, da Moonev ostane v ječi, 28 pa. da se njegov apel za osvoboditev res upošteva. Mooney torej ostane v ječi.
Problem porodne kontrole
Sodnik Lester Cla.vton v Eastviewu, Ontario, Kanada, je na neki nedavni razpravi dejal, da so revni sloji edini, katerim oblast odreka pravico do znanja o porodni kontroli. Bogataškim slojem je bilo in je vsepovsod v polni meri na razpolago. Dejal je, da se z omejevanjem porodov sicer ne strinja, ni pa pravilno, da bi mora'j imeti čimveč otrok samo reveži, ne pa tisti, ki jih bi
and profe^sors, school superinten-denta and teachers: VVHO OWNS YOU. AND WHY?
"Mammonart" examines art and literature as instrumenta of propaganda and repression, employed by ruling .classes of the community; or as vveapons of attack, employed by new classes rising into povver.
"Mammonart" challenges the great ones novv honored by critical author-ity and asks to vvhat extent they are ^servants of ruling-class prestige an.l instruments of ruling-class safety.
Mammonart asserts that mankind is today under the speli of utterly false conception.« of vvhat art is and should be; of utterly vicious anrl perverted standards of beauty and dignity in aH the arts.
"Mammonart" is a history of cul-ture, and aLso a battle-cry.
The Moneychangers
By Upton Sinclair
($1.25)
A novel of VVall Street, tellirv? hovv the |»anic of 1007 vvas deliiber-atel.v caused. A thrilling story of love aml high finance, together vvith some "inside" information badly needed by the American people.
The G osi ing s
By Upton Sinclair
($1.50)
A stu<ly of the American schools. Who ovvn« the sohools, and why?
Are your children getting education, or propaganda? And vvhose propaganda?
No man cwn ask more important questions than these; and here for the first time the (juestions are ans-vvered in a book.
The Wet Parade
A Novel Upton Sinclair
($2.00)
Kip Tarleton's father keeps a "famiIy-hotel," and to Kip from his first hour life in Nevv York is a Wet Parade. He sees "the jmrades of re-vellers staggering into the Tarleton House; the Sunday night parades from the corner saloons and 'lobster palače.«'; the parades of bacchantes celebrating election vietories; the parades of 'intellectuals' romping dovvn the ball-rooms of fashionable hotels; the parades of taxicabs bear-ing poets and play"wrights home from pent-house dinner-parties."
•A full-length novel dealing vvith liquor drinking and the liquor traffic in the United States during the past thirty years.
SLOG A-N S (for pla cards, leaflets, etc.) IN YOUR MAY DAY PARADE
BUILD INDUSTRIAL UNIONS.
FIGHT THE WPA LAYOFFS ONLY LABOR CAN STOP WAR ASLL AID TO DEFRAT FRANCO THE FTGHT AGAINST VVAR IS THE FIGHT AGAINST CAPITALISM ONLY THE VVORKERS VVILL SER VE THE VVORKERS DEMAND THE 30 HOUR VVEEK! FOR A WORKEfc'S VVORLD! FIGHT FASCISM! NO #ORE VVAR! JOIN YOUK UNION! AID THE SPANISH VVORKERS!
The best thing about the next panic is that vvhen it comes, vve'11 be •o used to it that nobody vvill notice the difference betvveen it and the recovery vve got novv.
ii
Oil

A Novel by Upton Sinclair
($2.00)
A piciurc of the oil lndustry, be-ginning in Southern California, and taking in the vvoi ld-strugirle.
A complex pattern of life, into vvhich are vvoven oil magnates and labor leaders, financiers and Soviet agents, "holy rollers" and labor agi-tators, moving pietore starš aml pro-ducers, flappers and grandmothers of fl«|>i)ers; a swiftly movinjf panorama of business and politics, ja*/. dancing and evangelism, love and war, diplomat ic intriirue, strikes, jails, and revolutionary martyrdom.
TEACHERS!
How m«ny teacher* of our rac« are there in the U. S.? Who and where are thejr?
Thi» the "Narodni Adretar**, 156 Fifth Ave.. New York Cltjr, wi«he« to find out. So, pleasa, »end in jrour name, address and telephone number.
The rame applies to ali otKar profrtsions as well.
Listen to the Yugoslav Radio Hour of
PAUNOEGH S TRAVEL BUREAU AND F0REI6N EXCHANGE
Station WWAE. Every Sunday 1 to 2 636 S. Clark St., Chicago. — Har. 300«
i v i vm m< m j« m m m m m n>W'
| BARETINCIC & SON
RocJcvvell 0613	Seeley 8120
Betsy Ross restavracije
ERNEST M. SCOTT. lastnik Fina, »veža jedila. Zmerne cene.
3706 Ogden Av«. pi •	m
1859 W. Madi»on St. Chicago, IIL
Ali vi kdaj porabite priliko mrd znanci in pr^telji, da bi jih pridobili za naročnike "Proletarcu"?
■
lahko preživljali. Nato je neko ■ obtoženo socialno delavko, ki S je v njegovem mestu propa-,1 girala med reveži kontrolo po-,I rodov, kratkomalo oprostil.
Tol M75
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
___>___
if ■ ■

j^MlMULl
Milwaukee Leader
Največji ameriikl socialistični dnevnik. — Naro/ninat $«.00 na leto, $3.00 ra pol leta, $1.50 ta tri mesece.

Naalovt 540 W. Juneau Ava.
MILVVAUKEE, W!3. &
"na
BBMUUUHUU........................
A Yugo*Iav Weekly Ik votcd to the Interest of the \\'orkers
OFFICIAL ORGAN OF
Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
£DUCAT10N,
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COM M ON VVEALTH
NO. 1541.
Published weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., March 24, 1937.
VOL. XXXII.
SUB-BRANCH 27 REPORTING! ANTMI ZORNIK
IN DETROIT
VVhen un Educational Commttee Yea, I said "nevv member*"!!! is elected, it* fin* und moat duri uit Edvvin Poljšak and Tony Elersieh problem ia to find a subject interen*- were just admitited into the meni.ber-ing enough to hold the attention of i ship of Si*b4>ran*h 27. I hoipe they a group of people for a fevv h ours. keep the good intentions thcy
brought along w th them.
Andy Turkmtn, member Sub-branch 27 JSF.
It seems that Friday, Marvh 12, just Hueh u subject wa.s found in the foim of u lecture on teeth, giv n by Dr. S. S. Chabler at the club's h ad-quarters. The attendance w v*n't « f\\T A | inrii	a iitn
.,une wh.t it should have b«n, h.,w LU I ALI J 1 U Al IN J
ever, the al idea and talk on tho subject proved to be very interest>,k to ali tho.se present. Here's hopin^r more | people will shovv up at our ncx. affair.
Muy vvill bring the advent of the SNPJ Convention to the so-ctlled
"convention city", Cleveland. Con- Latest di>pathes from Spain shovv sequently, there will be a wea'..h of an appreciable advance by the Loyal-talent, in the form of speaker«, as- its troops. Moreover. The Chicafo
SPOIL R0YALIST HOPEOFFRANCO
sembled here during that month. I>aily >.Yws correapondent report a Furthermore, Monday, May 21, has.that these advances constitute 44 the bene set aside by the convention 1 first positive indication thut the peo-committee for the use o.f Sub-braneh , ple's aimy has novv reached the stag:« 27. Not vvishing to let such an o: por-j vvhere it can successfully take the tunity to go by. wc are arrur ging ' offensive. As a consequence morale for a symposium to be held on that ; is on the upgrade deapite the rna-date. Look ing back a fevv years, we terial advantages of th«' Fascist remember that just such an affair aimy."
o ved to be highly aucceeaful, ind I The Royalists mcanvvhilc have
Anton Zornik who upends piacti-cally ull of his time agitating for Proletarec is ut present in Detroit vvorking for our publication among the autoniohile workers, Anton has up to thc present time sold over thrte hundred copies of th • 1937 Family Alnianac (Družinski koledar) and a large number of other books and pamphleta along with sending in a bateh of new aubsmb-ers and re*newals rtgularly.
I Ali comrades in Detroit and thc surrounding territory vvhich Anton Zornik vvill cover, can do their bit by giving him a Hand \vhenever an l wherever possible.
The povvers behind General Motors and Bi«: Steel are: Three steel di-reetors are Moigan partners, Morgan himself included. Tvvo Morgan partners, three Morganitea and four DuPont delegates are General Motor« pa rt nt rs. Tvvo Morgan partners and four Morganitea are (ieneral Electric direetors.
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
May Day 1937 marks the fifty- Clybourn Ave. Chicago, being apon-fiiat celebiation of thia day of de- aoted by Branch IH. .. the play,
pr
a m sure the success can be rejvated this year. Plans are being nt.i le to eontaet various people from different localities as to their arillingness to participate in such an affair. This vvill not only bring to the city a con-censu« of opinion, but will also establish a closer bond among youngi English-opcaking Siovenes.
It seem« to me that if our Com-j rades in Detroit, Chicago, Milw mkee, etc.—vvuold pu<blici?k their offairs and |>lans to a greater extent in the
made a deal with Franco for the re-storation of the monarc\hy, and are gathered like hungry vultures on the Hasque border.
"Morje" (Ocean) Sunday, March 2S, in Detroit under the »ponaorahip of tiram hea 114, 115 and the Sub Hranch , . . thc Conference of VVestern Pennaylvanla Branehes of the JSF and affiliated units of the Educational Bureau thia Sunday, March 2S, in the Slovene Hali in Moon Run, Pa . . , Sava's Spring Concert and Dance April 1K, vvith Anton Su-
monstiation of vvorking class solid-arlty.
May Day 1937 marks nevv current« in the vvorld vvorking class. It preaenta nevv problema. The direet-ivea for Social sta of a year ago are no longer applicable.
The Socialist party doe« not only
participate in the joint May Day
affair« but plays the leading and 7","'""".T" "F"1 7 . ..	j .,	. * , bel as the guest artist.
initiating role thc imporianve o:
vvhich depends to u latge «xtent upon j
vigoroua and intellijfent action.
The follovving JSF branehes are preparing for May I>ay celebi ations:
Hranch 37 in Milvvaukee with Joško Oven as the main *peakcr on their program; Branch 1, Chicago, I at the SNPJ auditorium Saturday j nite, May 1; Branah 11, Bridgeport, Ohio; Branih 17, Springfield, 111. There may hc others but vve have no reports of them .vet.
"Rdeče rože", "Kamnolom" and novv "Morje"
An Ali Star Čast will present the Drama 'Morje'
TENTH ANNIVERSARV OF SLOVENEW0RK-MEN'S HOME LIBRARV
| tion vvill be *tage<! by dciation, as ts its custom for al>out
The Child Labor Amendment
By Louise M. Jursey
In ikeie faat chang.nf timea you will want to keep posted on wkat it Happening on the labor front. S«b- | three deea«lca. seribe to Proletarac. $3 per year or	*
$1.75 per half year.	At the meeting of Branch 1, JSF,
— Friday, March 26, the May I>ay ce-I lebration and Sava's Spring Concert I vvill be di«cuf»ae<l after vvhich Anton I Garden vvill lecture on the Moscovv Trials.
This vvill be an important meeting and every member vvho can po«»ibly find the time to attend should do ao.
From Sugarite, Nsw Mexico comc« the good news that Anton Orožen has joined Proletarec\s li«t of go-getter« and vvill cover that territor.v for our publication. Anton started
The Child Labor Amendment vvill	better for the country a.s a vvhole if
Proletarec, we vvould ali benefit by j undoubtedly be ratified in the near	we had eight states more than the
the fact in so far as we could gither future but ju«t hovv «oon it is hard	total needed. That. it seems to me,
ideas from each ofcher and k.no^- to sa.v. The trend is in that direc-	vvould be more American and human
more about vvhat is going on here tion unmistakably.	as vvell as footcd on thc right trail. and there. It seems unbelicvable and pitiful IM Nt.\v York vvhere May »r Li
Just as one goes to a den iH to that a wealthy nation like America	liuardia and other prominent pro- off by sending in six *ubs.
see vvhat is wrong vvith onea teeth, Can be so back vvar d about protecting	gressives have fought for the ratifi-	*
its future citizens. It is notonly ^Hcation of thc child labor amendment | 0scar Godina and Donald L. Lo.
ful but a shame and d.sgrace that	for many yc.rs the.v sti l have not trich wil, n.prvwnt th, Ploneers at
America allovvs her children to be	been able to impress th.-ir views onith(, s;N.i>, ronvt.ntion in vi«,.
exploited on such a large stale.	the hide-bound Hepublicans and De-|	convention in Maj.
So far there are only eight more	mocrata.
In Massachusett« and in most of
so do vve have convention« (a? den tists) during the course of vvlvch several lodges (or teehh) get tojvther aml diseuss the good and bad. So bring ali your happines«, troubles.
Collinwood, O.—On Murch 28, the
. v	. %g	, . .Slovene Workmen'a Home Library
In Kansas the May Day celebra- wiJ| celebrJlUj |tjJ lenth .nniver,ary
n will be stagad by the SNPJ te- WRh u prr>(rram un<1	Amoni(
the presen tat ion« on the progi am, vve will have the fol!owing: MaU Pe-trovk-h as a speaker, a tableau arranged by Vjnko Coff, secretary of the Home, Pii.er Dujmovich solo, the singing society Jadran vvill sing a« vvill alao their aoloKts, dueta, and quarteta. B«*t>ty Jane Proaek vvill entertain on her piano accordian. We will alao ht*ar VadnaTs musical quar-tet, and we have heard that our young friend« from "Zarja" vvill also appear. For the final number John Steblaj vvill preaent a short drarna-tical plav.
Ali thia vvill be held at 15335 Wa-j terloo road on Kaster Sunday be-ginnig at 7 P. M. Thc admis/ion is onl.v 30c and Ed liarbic and his Trou!>adors vvill serenade for the dancers. Comc one, con e ali for a gala Eastcr Sunday.
Member, Slovene VVorkmrn'« Home Library.
plans, and vvhat have you, to C leve- states needed to ratify the Ch.ld land during SNPJ Convention vveek. Labor Amendment. Instead. I think Nevv members?	it vvould be much more decent and
ON THE LABOR FRONT
the other states that have not .vet ratified the amendment, the Catholie church is openly and strongly fighting against ratifi«'ation.
\Vhy should the Catholie church bc aginst ratification of the Child Ubor Amendment? \Voul 1 thev
. the
cmvss head-
Kefre«hing your memory . Party Convention 26-20 . . . meeting at the convention quarters, the I.a Salle Hotel Thurs-day, March 25 . . . Conference on L'nemnloyment under the direetion of the National Cncmployment Committee, ali <lay aession, Thursday, Maivh 25 . . . meeting of Branc-h 1,1 Friday, March 26 , . . sc>cial at th * hcadquartera of Bianch 20, 2250 i
Subscribe to Proletarec. $3 per year, $1.75 for half a year.
The Detroit strike (AFL) against standing strike at the Berkshire rather see. America'* children in the Woolworth Stores, has resulted Mills. Most of them are sit-dovvns.	svvcatshops than in
in a five-cent inerease per hour for Another strike of 10,000 rubber; schools.	___
1200 em.ployes. Nine Chrysler plants vvorkers started March 7 in Akron in Cardinal 0'Connell and Cardinal--=!
are tied up by a sit-dovvn, ai.d an the Firestonc Tire and Rubber Co. Hayes from the above named states	parents of their proper position of
injunetion ha« been issued against | In four of Nevv York's 5 and 10 are both carrying on an intensive	authoritv over the young. If there
vn star^>nl last into the k rich en to ar rest -H» sit-
commentary on our socinl develop-ment. It is even sa«lder to eontem-plate those church dignitaries vvho opposed thc eViill labor Amendment
the various officials of the L nited	cent stores sit-do\v
Automobile VVorkers, and the C.I.O.,	vveek. Police broke
also naming the union itself, retting	of a Jevvish hospital
a $10,000,000 fine if these ofifcials	dovvnei-s, to be batteld by vvomen
fail to effect the evacuation of the	amed vvith mopa and brooms.
plants vvithin 48 hours, that is by 9	FOOD
A. M. Wednesday, March 17. The	During the week, the food «upply That many states in our Union are
Skjuare D switch in Detroit has also	of Detroit vvas paralyzed by a stili debating thc question is a sa l
been brought on strike. Nevv -trikes	strike of vvarehousemen and truek-tie up the big Statler Hotel, and city ! ers. Fifty million pounds of food
trucking.	stuffs, of vvhich one-fifth is perish-
In Toledo a t,vvo-vveeV sit-dovvn at	able, vvere left lying about un leliver-
Conklin Pen Co. w.n the 40-hour	ed. Unlees egg« and butter are de-
vveck, time and a half for overtime,	livered, Detroit ma.v have to go vvith-
and 5 and 6 cent hour!y incrcases.	out brca«! too. for the bakeries vvill
Postal Telegraph boys are stili on	have to close dovvn.
atrike vvhile VVestern Union boys won	.T,000 vvomen ciga makers sat
a 25 per cent inerease. Tol 1 that	dovvn in six Detroit factories.
the.v vvere too young to strik» they	CHICAGO
replied: "If we are old enough to	Detroit'« Mid-West neighbor, Chi-
work, vve are old enough to strike."	cago, follovvs closel.v upon the heels
Messenger boya on both systems	of it«« Michigjin sister city in its struck in Chicago also. 1 strike statistic«. Dainty handed ser-
In Lebanon, Pa., 2000 Bethlehem	vitors of tea joined hands with
Steel employes are on strik • under	heavypalmcd hcavers of Chi's truek-
campaign to defeat the Amendment.	are stili parents vvho vvould rebel i
The suppression of child labor is	against a lavv that forbidt them from
an elementary principle in any liberal	sending their l2-year-o!d children
program and has been recognized as	into svveatshops, it is an additional
such by most European and S«»uth	argument for pa-sage of federah
American countries for man.v years.	child labor legislation.
It is interesting to note that
through a poli comiueted hy the American Institute of Public Opinion it has been shovvn that seventy-six percent of the people are for ratification of the Child Labor Amend-
because it vvould ellegedly deprive ment.
THE WORKER
I, thc tiller of the »od, From the cradle to the grave Shambled through the vvorld—a tla ve.
Cruthrd and trampled, bcaten, cursed,
Serving best, but »erved the vorit,
Starved and cbeated, gouged and
spolied. Stili I builded. »till I toiled, Undernourished, underpaid, In the vvorld myself had made. Up from >lavery I rite, Dream* and wonderi in my eye». After brutal agea paat Coming to my own at laat.
—Bertovv Braley.
The bcautiful and thrilling drama "Morje" (Ocean) vvill be presented at the Slovene VVotkers Home, 437 South I.ivernois Avcnuc, Detioit, March 28. at 3:00 P. M. It ia being pohaoied by Branehes 114 and 115 JSF, and their reputablc group of actors, vvho have so far produced a number of ju ccssful plays, among vvhich vvere famous labor dramis, >uc h as: "Rdeee roze" and "Kamnolom."
Thia drama deals vvith the live« of sramen, along the Adriatic Sca. In bcautiful Dalmacia there lived a vvi-dow Mra. Milunovic. With tvvo bcautiful daughters, Darinka un;l Zlata. L:ke ull young people, (»ur heroines lorged for love but Amor, thc god of love, ia somet mea odd-ar;d therefore it happened that l>oth sisters fell in love vvith the hand-some Captain Blagovic (Anton Che^-nik). Darinka is a sh.v y«»ung girl wh«» conccal« her feclings for the love of Captain Blagovic in her heait. Zlata, (Jennie Urban), diffcrs entirely fiom her sister. She is co irageous and eraves for ex ite-m< it, and for that reason she won Blagovic's heart. But his duty call.--the captain. He kisses Zlata and leaves for thc ocean vvith his erevv. In his abaence fate brings into the pieture a young jurlst and doetor, Vrtacnik (August Platt). As a bol<l and smooth talker it didn't take h m long to uin Zlata's friendship. From this friendship grcw a romance iu pite of unsuccessful interference.
But one unexpecte«l day came into the hai4H>r, Blagovic'« stcanier "Al-batr«».s". His first visit was, of course, pai«l to Zlata. But to his <lis-opiHiintnient he foun«! another lo.vcr in her anris. From then on follovv tenae moment« vvhich vvill reach deep into .vour heart. Zlata's unfaithful-nesa cut a deep vvound in Blagovie's heart, therefore he decided that he vvill saerifice the rest of his life only to the ocean, vvhich doesn't knovv the sorrovv and treason of the vvorld.
Zlata marrie«! the young doetor Vrtacnik, despite her mothers protest«. Thc vvhole city, hovvever, shared their happines* vvith them, only one person vvho suffered great pains due to her sisiers treachety — this vvas Darinka (Mary Chesnik). Very doa-
perate the latter goes in a small row-boat aiwl decidcs to end it ali, and drovvns herself. Sh? lay her yong life on the altar of love to Blagovic, of vvhich he didn't even have a pre-•entiment.
Zlata'« life goes on a< usual ex-cept for u fevv heartachea here and there. Vrtacnik'« love for hi« vvife grudually fades. Ho aoon be<omea a materialist and a person without character. To rea o h his destination, he even goes over human bodies. He neglects his vvife in evcry way and does every thing in his povver to make her life miserable. The climax is reache 1 vvhen he starta a love affair vvith a cabaret dancer, Alfreda. Wh'. n th s nevvs reache« Zlata, she b- omes ilc oeratc, Changes occur in hi r mind. Sh - aeea groteaque figurea from very angle. Only far away in the occan. she sces a noble pieture of her ex-lover, Blagovic—but too late, Vi ta-nik poisoned her soul. Then follovvs thc dramatic momenta und tragcdy vvhich vvill remain long in your memory. Besides these ehaiactcrs, there will be a large aup-porting east and also a singing ch o i ti s.
Follovving thc p'ay, there vvill be clancing to the rmisic of a six piece, l»opular, all-girl orchestra. vvhich it considered as one of the best by the younger generation. We urge every-one , both young and old to be present at the Slovene VVorkers Home on Eastcr Sunday, March 28, 1937.
Agnes Česen,
Spanish Film Barred in Ohio and Pennsylvania
Charging that the ban in Ohio
and Penn«ylvania on the shovving of "Spain in Flames," the feature-length nevvsreel depieting the Span-i ish civil vvar from the governmenfs side, «on.stitute«l uruvairantc«! cen-| sorship, the National Council on Frcedimi From Censorship, affiliate i of the American Civil Liberties Union, this vveek against both bans.
Governer Earle Pennsylvanians to
pressed a fight
doean't vvant see the pieture
for fear of it giving them ideas.
IU"1"
r^fe1 iiiiii"""	<i
"SEARCh LIGHT
Hllllliiiii.......• _ j
Donald Lotrich
h.......ol
THE WAY IT WORKS!
the C. I. O. In Philailelphiu. 1800 truck drivers of the building supply firm« are on strike, and al o 800 emploves of the Pennsylvania Sugar Co. In Reading. Pa., 5000 full-
ing in trying a knot in the city's loop. In one day, more than 9,000 struck. | men and vvomen including vvait-reeaes, svveet meat makers, caibbies, j elerks, peanut bag makers, steno-
DO Y0U KNOVV THAT
The puhlic debt of the federal, state and local governments in the United States is novv more than $50,-000,000,000.
For every dollar the average citi-
shioned hosicry vvorkers are on strike graphers, tailors, truckers and fac in 17 mills, not including th'.» Ion?- tory hands.
_At the Chicago Mail Order Com-
pany the strike of 1.500 employe?s vvas sped on it« way to a quick vic-tory vvhen 300 office vvorkers sat-down vivith the other vvotkers. NEVV YORK GIUUS
Lifting n page from the diary of I)etroit's Five-and-Tcn Girls, Nevv York's H. L. Grand employees paated zen pays out kno^:ngly in taxes he it into their ovvn life's history.
ikivs out $3 more unknowingly in HOSPITALS
VVhen 132 emoloves of the Brook-
More than three-fourths of the I lyn Jewish Hospital staged an eight-land in the United States is sloping hour sit-dovvn strike thoy vvere land subject to soil erosion.	j dHven from the premises by l>ol.c-
From his first sbave to his last the with dravvn pistols. Thc blue eoats average man shaves over 20 square won the battle only after n tense miles of face	tvvo-hour siege. after the atrikers
A d ust stoim in Oklahoma in one i had barricaded themselves into tho
main kitehen and the laundry. The police used blackjack«, night sticks, axe«, crovvbnrs and an operating t«vble as a hatterin«? ram. Strikers hi l
day vvhirled 397,800 aeres of land six and tvvo-thirda inehea deep into the air.
Tree planting in the Plain? shelter-bclt zone is progressing ut the rate »" rel.v on such homcly wcaT>on« as
of 30 to 35 miles of 100-foot strip a day.
Ships at sca can novv get complete up-to-the-minute vveather maps by radio and aeveral liners are equip-ped vvith apparatus for reciving such map«.
Every time you «n>en«l 25 centa for cig-arettea, 12 centa of it goes for taxes.
Simple eountry life on a fann is declared thc most hazardous.
broonistieks an<l cooking utensils.
And This Is VVhat They Call Recovery
' "Commodit.y priees continue atrong." sa.ts a financial nevvs letter. Oh. yeah?,?"Strong"—that is, high! Bread more costly, meat too expen-sive to »buy, house ren-t up, the standard of living dovvn, dovvn. An«! this
Five of AmeriiVs big wars began is vvhat we e«ll in this country Mre-in the plei. ant apring month of <»overy," or the return of prosperity. April.	j	—Unity.
The VVall Street Journal, one of the main nrouthpiece« of Big Business and their interests and a 1 taunch supporter of prof»erty righ-ts against per.-onal rights, illustrates very plainly in one of their editor-ials that Congressmen and Senators are only fooling themselve« if they think that they can isolate America in čase of vvar vvith their silly neu-tiality lavvs. That confirms the So-
iali^t point of vievv thorough!y. It can't be done. At least, not so long as America remains a capitalist coun-try. Hence it is silly to pass legislation to keep Americans out of the Spanish ('ivil VVar. VVar munition makers and their allies, the bankers and industrialists have much to gain from vvar. They have hordes of mo-:iey op 1 p°vver enough to drive the jingoistic pr.. .5 to ilcnand participa-tion in any conflict the.v "hoo Tho press, in their hands can alter thc minds of most Americans in quick order, especially when it comes to hating some other nation. They have done it before, and they will do it again, manufaeture lies and hatreds t«» arouse prejudices and false im-pres«ions and cover up the real pur-{Mise of vvars. Their present neutral-ty legislation, therefore, means little and there isn't one chance in a thousand to isolate us from the
next vvar. The stakes vvill be tvvo big.
*
Let us atress again, the importance of a large attendance from our side at the pre-eonvention massfmeeting of the Socialist Party of America vvhich takes plače Thur»day night, March 25, at the I^a Salle Hotel. Un-less a large dele»gation is present the špirit of the entire occasion vvill be deadened and this may have a aerious affect on the convention itself. \Vith a large enthusiastic crovvd. as of yore, the proeeedings vvill get underway vvith a nevv enlivened tempo vvhich can assist greatly in bring ing out the best in the delegates. Prominent speakers are earded. And lot u« remi ml yt>ti that the admission to the meeting shall be 25c, advance
>-ale of tickets, and 35c at the door. *
An-ton Sulbelj is coming back to town aceording to an announcement by our branch offirials. He is to participate in Sava's Spring Concert on Sunday, April 18 at the Pilsen Sokoli Hali. Sirbelj is no srtranger here. In fact, he has many friends vvho re-1 joiee in hearing our l>aritonist sing aonga af their homelanda. Mr. Su- |
belj's last appearance in Chicago
was on November 2 and 3. 1935, for the lOth anniversarv celebration of Pioneer Lodge. A t that t:me he also sang over the radio and thou«ands of Slovenec listened to him. In their ac knovvledgement they praised the entire program including Sava'« singers and Mr. Subelj. Since hi« last appearance in Chi ago Subelj'a j voice has improved ard he is pre-l>ared to render a number of nevv se-lections.
*
That business of doetoring the Supreme Court of the U. S. A. is in the spat light of A merican politic«. Mr. Roosevelt vvants povver to ap-point enough nevv judges and inerease the Court to a large enough number to asaure him aproval on legislation vvhich he promotes. Novv, f o far so good. But, vvhat is going to happcn if a Renublican president i« elected. or for that matiter, a Socialist president? VVill th* Court go along vvith either? Or vvill they have to pack it and repne k rt. over and over? VVe have said before that packing thc Court vvill help Roosevelt. No doubt about that. But, it vvill not give any permanont rcmedy to thc soeial injusti-es. Hence. a lavv. to enable Congress to nass sovial 1?-gislat ion for the benefit of its greit toiling masses, is in order and should be passed for permanently remedy-ing the situation.
*
Wc vvere gladdened further b.v the reports from Spain in the la^t vveek vvhere the Loyalists routed the Italian army on tvvo suceessive ocea-sions. Hovv long the LoyalHts can hold out is a question. Certainly, not forever. Aml ccrtainl.v not as long as Hitler and Mussolini can continue to send troops to Spain. Attacking and con,; il tely disintegrating the cncm.v is good tactics at this stage of the conflict if they have suffieicnt reserve povver, and, evidcntly thcy m ust have. Too bad that poor vvorkers mu t kili other even poorer vvorkers. But as long a« the.v permit themselves to be misled nothing else can be done. More povver to the Lo.valists!
NOTE
More English report« and Articles on Page 5.