Amerikanski Slovenec.
		List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
33. številka		«Xolièt, Illinois, 28. julija leta 1905.	IAeLililí XI V"
CESAR VILJEM.
Sestala se na razgovor — o čem? O tem časopisi samo ugibljejo.
Na bojišču mir, konferenca blizu
Seattle, Wash., 20. jul.— Baron Komura, japonski minister vnanjih zadev in mirovni pooblaščenec, je semkaj dospel in bil po Japoncih navdušeno sprejet.
Kodanj (Copenhagen), 21. jul. — Blizu Nikolajevska ob ustju reke Amur so se prikazale japonske vojne ladije.
Pariz, 22. jul. — G. Witte, ruski mirovni pooblaščenec, je izrazil svojo naklonjenost za rusko-japon-sko sporazumljenje in sicer trajno.
Petrograd, 23. jul. — Car Nikolaj se je odpeljal na krovu carske jahte “Polarnaja Zvjezda” v Bjorko onstran zaliva finlandskega, kjer se snide s cesarjem Viljemom na krovu, cesarske jahte “Hohenzol-lern”.
Pariz, 23. jul. — Francija namerava baje obdelovati Anglijo, da' se zadnja ob sklepanju miru potegne nekoliko za Rusijo.
Cesar Viljem iu Car Nikolaj.
Berolin, 24. jul. — Cesar Viljem in car Nikolaj sta se danes sestala na otoku Bjoerkoe, blizu švedske brežine. Ministrov ni bilo poleg, ker je bil sestanek imrazgovor čisto oseben. Cesar je baje carju svetoval, naj dovoli ruskemu narodu potrebnih pravic in reform. Nemška vlada želi sosedni državi dobrih uspehov že zato, ker računajo nemški tovarnarji na razširjenje svojega izvoza v Rusijo.
Popoln molk.
Petrograd, 24. jul. — Car in nemški cesar sta se sestala sinoči. To je pravzaprav vse, kar se more sporočiti o sestanku. Da li bo imel dogodek politične posledice, se bo šele videlo. Vsekakor je pa menda cesar carju svetoval, bržko mogoče skleniti mir na daljnem vzhodu Drugi, Nemčiji ne preprijazni krogi pa mislijo, da je nemški cesar poskušal, oživotvoriti nemško-rusko zvezo, ne samo, da osvobodi nem ško državo osamljenja, za katerim stremi Velika Britanija, nego da okrepi hrbtenico monarhijski ideji ali samovladarstvu.
Mir «a bojišču.
Fusan, 25. jul. — Zadnji trije meseci so tvorili za obe armadi naj-mirnejšo dobo cele vojne. Resnih bojev v ospredju ni bilo, samo pra ske so bile tupatam med ogledoval-nimi oddelki, ki sta jih obe armadi razpošiljali. Ruske in japonske linije so sedem milj narazen.
Baron Komura v New YorKu.
New York, 25. jul. — Baron Komura, japonski zastopnik zabliž nja mirovna pogajanja, je semkaj dospel. V Jersey City ga je po zdravilo 40..japonskih trgovcev. G. Sato, štabni načelnik, je izjavil, da Japonija želi miru, a nobenega miru ne za vsako ceno.
Stroški na dan $1,000,000,
G. Sato je rekel: Prepričan sem, da bodo imenovani zastopniki uspešno sklenili mir. Japonci bodo zmerni in ne bodo stavili skrajnih zahtev, a mišljenje v Japoniji in Rusiji je v prid miru in v korist človeštva in blagostanja se mora skleniti mir. Vojni stroški japonski so pa bili zelo veliki. Samo armada japonska je izgubila 570,000 mož, dočim zaašajo ruske izgube baje kakih 370,000 mož. Vojna stane Japonijo #1,000,000 na dan in misel prevladuje, da se morajo vojni stroški plačati.
O premirju.
O možnosti premirja vprašan, je izjavil g. Sato,da bo to bržkone eno
vprašanj, o katerih se bodo pooblaščenci posvetovali. Mirovne pogoje, ki jih poznavalci skrivajo, so sestavili mikado in njegovi svetovalci. Vprašan, da li se po mnogih zmagah japonski narod smatra upravičenim, več zahtevati nego more dovoliti pogodba,je odgovoril, da so Japonci samo ljudje, ki jim ne morejo ugajati vsaki sklepi, a mir smatrajo za uujno potreben.
Mir ati vojna?
Washington, 26. jul. — Da li se sklene mir na daljnem vzhodu ali se bo vojna nadaljevala, se dejansko določi ob sestanku washingtonske konference, ki se bo vršil morda dne 5. avgusta v Portsmouthu, N. H., ker bo baron Komura o tej priliki sporočil gospodu Wittevsebino japonskih mirovnih pogojev v nadaljnje postopanje.
Roždjestvenskij.
Tokio, 26. jul. — Na glavi admirala Roždjestvenskega se je z uspehom izvršila operacija. Zdravniki so odprli rano na'glavi in odstranili kostno troho. Stanje admiralovo je zadovoljivo.
Witte iu barcu Roseu.
Manchester, Mass., 26. jul. — Ruski poslanik baron Rosen je nocoj sporočil, da v petek ne pojde v New York, kakor je mislil poprej, da počaka tam ruskega mirovnega pooblaščenca Witteja, ki se je danes odpeljal iz Cherbourga v Združ. države. Baron Rosen pojde šele začetkom prihodnjega tedna v New York, da se izogne, čakati več dnij v mestu na dohod parnika.
Na sibirskih tleh.
Petrograd, 27. jul. — Po brzojavkah iz Mandžurije se je en japonski batalijon izkrcal in je vzel neki svetilnik na sibirski brežini pri luki Dekastri, 100 milj severno od Vladivostoka, ko je poprej bombardiral iz torpedolovk. Tukajšnji vojaški uradniki ne pripisujejo celi stvari prav nikake važnosti.
Judje krivi.
Odesa, 27. jul. — Tukajšnji guverner pravi v razglasu, da so izrae-litje zakrivili vse zadnje nemire v Odesi. Policija je našla v judovskih stanovanjih revolverje, bombe in mnogo prepovedanih pisanj. Ko ne bi bilo judov, ne bi bila prišla Odesa na rob propada in afera s “Knjazom Potemkinom” bi bila nemogoča. Vkljub tem nepobitnim dejstvom pa so judje sedaj tako predrzni, da vlagajo neštevilne pritožbe zoper policijo.
NA VOJNI LADIJI.
Topničarka “Bennington” razletela vsled slabega kotla v San Diego, Cal.
58 usmrčenih in 53 ranjenih.
San Diego, Cal., 22. julija. — Mornarico Združ. držav je zadela velika nesreča, morda največja v mirovni zgodovini mornarice. V zalivu luke San Diego je eksplodiral kotel topničarke “Bennington”. Katastrofa se je pripetila dopoludne po 10. uri, ko so častniki in mornarji na krovu vojne ladije mirno opravljali svojo službo. Z brega so ljudje nenadoma zagledali proti nebu valeč se oblak dima, začuli strašno razstrelbo in ko je dim splaval, se je nudil gledalcem grozen prizor. Topničarka je vsled eksplozije razletela v kosce in smrtna žetev je bila obila. V vodi so se borili težko ranjeni, vsi očrnelih obrazov, za življenje, na krovu so ležala skomizgajoča trupla v svoji krvi, in povsod je bila največja zmešnjava. Eksplozija je bila tako silna, da so telesa mnogih mornarjev letela 200 čevljev v zrak. La-dija je bila 230 čevljev dolga.
58 usmrčenih.
San Diego, Cal., 24. jul. — Prvikrat je možno šele danes navesti število žrtev ob eksploziji topničarke “Bennington”, ki so sledeče: Mrtvih 58, ranjenih 46, smrtnora-njenih 7, skupaj 104 ponesrečenci. Neranjenih je ostalo 90. Pobegnil je 1. Med mrtvimi je lajtnant Perry, potem Hrvat R. Grbič iz Senja na Hrvaškem in neki C. Schalltz.
Za strogo preiskavo.
Washington, D. C., 24. jul. — Tajnik Bonaparte je danes zagotovil javnost, da bo eksplozija “Benning-tona” v San Diego,Cal., strogo preiskana, pa naj bo posledica kakršnakoli. Več za sedaj pa ni možno povedati, če so posamniki krivi, pa magari najvišji, bodo kaznovani kakor se spodobi, in ukrenilo se bo tudi vse, da se preprečijo slične nezgode v bodoče.
Gopčevič milijonar.
San Francisco, Cal., 24. jul. — Miloš M. Gopčevič, bivši sprevodnik pocestne kare v tem mestu, če-gar lepi obraz in olikano vedenje sta pridobila bogato a prenapeto gdč. Floyd, je bil danes spoznan upravičenim, da edini prevzame dedščino v znesku $1,000,000, ki mu jo je zapustila njegova žena,Harry Floyd Gopčevič. Petnajst let je bila starejša nego on in njena rodbina se je protivila, vendar se je poročila ž njim, a leto pozneje je umrla, za-pustivši mu vse premoženje razun hiše, kjer je živela. Testament so njeni sorodniki pobijali namoč, a nazadnje je vendarle zmagal Gopčevič.
Nova domovina zopet — laže.
Clevelandska “N. D.” se je zopet enkrat zaletela v Joliet, in kakor je njena navada —z lažjo. V 104. št. piše: “National Tube Co. bode prestavila svoje tovarne iz Jolieta v So. Lorain, vsled česar se bode moralo iz Jolieta premakniti v So. Lorain do 500 družin.” To je od kraja do konca zlagano. V Jolietu ni bilo in ni nobene National l’ube kompanije in nobene take tovarne. S takimi lažmi hoče “N.D.” le škodovati Jolietu, pa se moti, ker rojaki naši jej ne verjamejo.
¿¡loven sk delavec.
Milosrčen zdravnik.
Baltimore, 24. jul—Dr. Michael K. Warner je umrl v soboto, v starosti 53 let. Oskrbniki njegove zapuščine so našli, da je uničil vse knjige z bolniškimi računi, predno je umrl, zato da se ne bodo mogli iztirjavati. Mnogo bolnikov je bilo ubogih in dr. Warner je navel kot vzrok za uničenje knjig, da ne dvomi, da bodo izplačali, če bodo vstanu ker vedo, koliko so dolžni. Ta čin je značilen za dr. Warnerja, ki je bil svoje žive dni čim najbolj možno milosrčen.
432,000,000 Kitajcev.
Washington, 24. jul. — Kitaj ali Kina ima 432,000,000 prebivalcev, po zadnjem popisu ljudstva, kot po roča državnemu departmentu konzul Anderson iz mesta Amoy. Od te ogromne množice je primeroma malo Kitajcev v dotiki z inozemci, ker znaša skupno prebivalstvo v pogodbenih lukah samo 7,000,000.
12 žrtev na gorečem oljišču.
Huston, Texas, 24. jul. — Ogenj na Humble oljiščih, ki je izbruhnil sinoči, še hudo gori, a je doslej orne-jen na oljnjake Texas-kompanije. Zgorelo je 12 oseb, bržkone črncev, ki so poskušali omejiti ogenj. V oljnjakih je bilo 2,500,000 sodcev olja. Skupna škoda znaša $600,000. Nevarnost je, da švignejo plameni na sosedna oljišča druzih kompanij, kjer je olji 4,000,000 sodcev.
RMENA MRZLICA V NEW ORLEANSU.
45 smrtnih slučajev v dobrem tednu in še vsepolno bolnikov.
Oblasti upajo omejiti zlo kugo.
New Orleans, La., 26. jul.—Petinštirideset smrtnih slučajev vsled rmene mrzlice izza dne 13. t. m., ta
žalostni rekord ima New Orleans izkazati, a nevarnih slučajev je do danes še stopetinšestdeset. Kuga je razburila ljudstvo v mestu in državi. Kvarantenska črta je potegnjena okoli New Orleansa in nihče ne more nikamor iz mesta, izvzemši v nekaj “izvzetih” krajev v državi. Davi se je sporočilo o dveh nadaljnjih smrtnih slučajih in videti je, kakor bi se kuga počasi razširjala. Največ slučajev se je pripetilo blizu French Marketa, kjer so zdravstvene razmere zelo nepovoljne. Tako n.pr. je v treh sobah stanovalo 27 Italijanov.
Previdnostne naprave.
Četvero sil se sedaj bori zoper kugo v New Orleansu: država Louisiana, mestni zdravstveni odbor, me ščanski odbor in odbor, ki ga je izvolila New Orleans Parish Medical Society, skupnozbankirji in trgovci ter z zdravniki pomorske bolnišnice Združ. držav. Ta velika zvezina sila je bila, ki je izkoreninila rmeno mrzlico iz Havane. Istotako se sedaj tu postopa. Zdravniki nemudoma poročajo o vseh slučajih mrzlice, da je tem hitreje možno preprečiti okuženje po moskitih. Nad $21,000 se je nabralo v par urah v pobijanje kuge.
Štrajk v Plttsburgu?
Pitttsburg, Pa., 26. jul. — “The Iron Molders’ Union” bo bržkone razglasila štrajke v tovarnah članov zveze “Manufacturers” Association” v Pittsburgu in drugih mestih v petek, ker ni nobeden izmed njih podpisal plačilne pogodbe. Več neodvisnih vlivarnic je sprejelo unijsko pogodbo.
Pisma na pošti imajo: Božičkovič Stevan,Butkovič Petar,Curlik John, Planinšek Ignac.
“Banzal” Taft!
Tokio, 25. julija. — Z vzkliki “banzai” je Tokio danes pozdravil Združ. držav vojnega tajnika Tafta in njegovo spremstvo, vštevši Miss Aliče Roosevelt. Se noben inozemski posetnik ni bil tako navdušeno sprejet. S tako demonstracijo je bil sprejet samo še admiral Togo ob svojem povratku izpred Port Arturja. Ulice so bile ljudstva natla-čene. Sprejem je pokazal, kako so se Američani prikupili Japoncem.
John Mitchell prizadet.
Indianapolis, 22. jul. — Glasilo zveze “United Mine Workers” naznanja,da je zvezin predsednik John Mitchell izgubil $2,000 vsled poloma Devlin-banke v Spring Valley, 111.
Hrvat umorjen.
South Chicago, 111., 25. jul.— Iz Calumet jezera so izvlekli mrtvo telo Hrvata Ivana Rakulič, ki je bil umorjen in vržen v jezero. Umor je baje posledica narodnostnega in plemenskega prepira med Hrvati, Madžari in črnci.
Trust na Nemškem.
Berolin, 26. jul. — Velikanski trust nemških premogovih in železnih rudnikov se ustanavlja. Trije največji magnatje iz Essena so tu radi razgovora z ravnatelji banke “Deutsche Luxemburgische”, ki ima glavnico v znesku $6,000,000. Delnice rudniške družbe so poskočile za 53 odsto izza dne 30. junija.
Sultan utekel bombi.
Carigrad, 21. jul. — Med selam-likom je bila danes na dvoru mošeje, prav blizu sultana, vržena bomba. Sultan ni bil ranjen, a več članov njegovega spremstva je bilo usmrčenih ali ranjenih. Mnogo oseb je dejanih v zapor.
Porto Rlco ječi pod jarmom.
San Juan, Porto Rico, 25. jul. — Porto Rico zahteva korenitih sprememb v vladi otoka. Zoper ameriško vlado ni sovražnosti, ampak kongres bo naprošen, da dade otoku novo obliko vlade. Sedem let je od tega, kar so si Američani prisvo jili otok, a Rooseveltovi izvrševalni uradniki se nočejo prilagoditi porto-riškim razmeram. Poznajo ne jezika, De običajev, ne potreb deželnih, a 24 ur po svojem izkrcanju že edini odločajo o usodi otoka itd.
Vozniški štrajk končan.
Chicago, 111., 21. jul.—Vozniški štrajk, izmed najtrdovratnejših, kar jih je kedaj zadelo Chicago, je po 105dnevnem trajanju končan. Ko je bil predsednik Shea sinoči vprašan, kaj misli o koncu štrajka, je odgovoril: “Kaj naj rečem in kaj morem reči? Poraženi smo. A hrabro smo vztrajali do konca.” Voznikom se bo bržkone posrečilo, da dobe prejšnje službe.
1,027,421 priseljencev v 1 letiu
Washington, D. C.\ 20. jul. — Nad milijon priseljencev iz Evrope je dospelo v zadnjem fiskalnem letu, končanem dne 30. jun. 1905, in sicer 1,027,421, dočim jih je bilo prejšnje leto 815,349; torej znaša narastek 212,072 ali več nego 25 odstotkov. Med evropskimi deželami zavzema sedaj prvo mesto Avstro Ogrsko, ki je poslalo nič manj kot 275,673 izseljencev, 97,377 več nego prejšnje leto. Zlasti je ogromno narastlc priseljevanje iz dežel pod ogrsko krono sv. Štefana. Italija zavzema drugo mesto z 221,479 izseljenci, kar znači narastek za samo 27,32-5 duš. Tretje mesto zavzema Rusija, ki nam je poslala 184,897, torej več 40,759 izseljencev, ki so skoro izključno judje.
Kje je bil potres?
Dunaj, 24, jul. — Seismografi ali potresomeri vodopisnih zavodov v Ljubljani in Pulju med 3. uro 55 min. in 4. uro 17 min. v nedeljo zjutraj so kazali izvenredno gibanje valov,kar je značilo katastrofo vsled potresa v razdalji 6,000 kilometrov. Ob 7.uri so se inštrumenti še tresli, To je moral biti eden najhujših potresov, kar se jih je kdaj pripetilo. Gibanje je kazalo na vzhod.
Potres v Calumetu in drugod,
Calumet, Mich., 26. jul. — Razločen potres se je čutil tu ob 6. uri nocoj, ki je trajal 2 minuti. Poslopja so se tresla, okna so šklepetala in se razbivala, ženske so se onesveščale in sklede so padale « polic in miz. Mnogi so bežali is hiš. Nekateri so mislili, da je plin eksplodiral v zapuščenih rudnikih in povzročil potres. Znatne škode ni.
Marquette, Mich., 26. jul. — Marquette in drugi kraji vmarquettskem okolišu železne rude so nocoj čutili razločen potres. Zamolklo bobnenje je spremljalo izvenredno prikazen. Visoka poslopja so se majala, sklede so rožljale in okna so se tresla, a škode ni znatne.
Divjaško maščevanje.
Philadelphia, Pa., 25. jul. — John Putanitz, ponočni čuvaj v skladišču American Tobacco kompanije*, je sinoči brcnil psa, ki je pripadal Harry Williamsu, prijatelju čuvaju. Zato je ta Putanitza treščil ob tla, da je obležal mrtev. Williams je potem stal še celo noč na straži, nakar se je javil policiji. “Zakaj je brcnil psa,” je bilo vse, kar je povedal.
‘Graft’ dete trustov.
New York, 26. jul. — “Korporacijska podkupnost je gotovo zlo, s katerim moramo računati, dokler obstoji sedanje družabno stanje v tej deželi”, je rekel danes kardinal James Gibbons. “Nagromadeni ka-pitali ali združbe mnogobrojnih mož z denarjem gotovo porode podkupnost. Javna izpostavljanja javnih mož so javne dobrote. Javnost je velika kazen za zločince. Največja zla povzroča v tej deželi denar. Edino dobro, da ga Američan hitro potroši. Ni dvoma, da so ogromni kapitali v tej deželi, ki so prav zelo omadežani. Bogastvo osamlja. Nič bolj osamljenega si ne morem misliti nego moža z ogromnim bogastvom. Oklepajo se ga samo krivi prijatelji, lizuni in človeške pijavke.”
Štrajka še ne bo v Pa.
Indianapolis, 25. jul.— Uradniki zveze “United Mine Workers” ne verjamejo v sporočeno trditev, da bo štrajk v okolišu trdega premoga v Pennsylvaniji že to jesen; kajti sedanja pogodba z operatorji velja do dne 1. aprila, a premogarji ne bodo kršili pogodbe. Predsednik Mitchell je sedaj v Pennsylvaniji, kjer organizuje premogarje, in po poročilih od tam, pristopa vsak dan mnogo novih članov k uniji. Da g. Mitchell izpopolnuje organizacijo, da bo pripravljena za razmere, ki utegnejo nastati aprila meseca, nik do ne zanika, a obenem tukajšnji uradniki zatrjujejo za gotovo, da nič ne oznanja kake homatije, pred no ne potečejo sedanje pogodbe.
Rajši v morje nego nazaj.
New York, 25. jul. — S parnika “Grosser Kurfuerst”, namenjenega v Bremen, je skočil v morje nekdo, ki je bil spoznan nesposobnim za izkroanje in prognan v stari kraj. Parnik se je ustavil, in skoro pet nast minut je iskal rešilen čoln nesrečneža, a ga ni našel. Nato je parnik nadaljeval svojo vožnjo.
Senator Mitchell v kaznilnico.
Portland, Ore., 25. jul. — Združ. držav, senator Mitchell, ki se mu je dokazalo, da je rabil svoj urad v pospeševanje sleparskega početja tvrdke Mitchell & Tanuer v tem mestu, je bil danes obsojen v globo $1,000 in v kaznilnico za šest mesecev. Ker je vložil priziv na naj-višje sodišče Združ. držav, je začasno svoboden pod poroštvom #2,000.
Rudarji in ovce.
Baker City, Ore, 24. jun.—Tisoč ovac, last tvrdke Lux & Miller iz San Francisca, v Granite Mining distriktu vzhodnega Grant countyja, je bilo včeraj ustreljenih. Posestniki ovac so bili svarjeni, naj se ogib-ljejo gotovih rudnišč radi škode vodni zalogi in krmi, kar potrebujejo rudarji za svoje konje.čredarji niso slušali svarila in rudarji so postre-ljali trop ovac.
Šiba človeštva v srednjem veku.
Šiba človeštva v srednjem veku so bile razne kuge, zlasti azijska kolera, ki je navadno zahtevala strašen davek življenj. Imamo tudi drugačne kolere, kot so cholera morbus, cholera infantum itd. Te se navadno pojavlja jo poleti in vsakdo naj bi-se previdnostno zavaroval pred njimi-s tem, da ima pri roki Severovo zdravilo zoper kolero in drisko, o katerem pravi g. Skala iz Mitchella, Tenn.: “To zdravilo zoper kolero in drisko je čudovito. Bržkone bi bil umrl, tako slabo sem se počutil, ampak použil sem eno steklenico in v enem dnevu sem bil zdrav.” Nima para za drisko, cholera morbus, grižo, grizenje po trebuhu, krče in kolero. Cena 25 in oOc. Naprodaj v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.

Joliet, 111., 26. jul. - Da bo veselica, ki jo priredi društvo Vite-zov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. to nedeljo v Theilerjevem parku,izmed najimenitnejših, kar smo jih doslej doživeli letos, menda ni treba posebej prorokovati. Zanimanje zanjo je splošno, in po pripravah soditi, bo to piknik prve vrste. Že dopo-ludanska parada bo vredna, da si jo vsak ogleda. Tega dne spet pokažejo Slovenci in Hrvatje, da so si resnično bratje. Na veselo svidenje v nedeljo v Theilerjevem parku!
—	Stroški v županskem volitve-nem kontestu niso dosegli zneska $4,000,kakor se je govorilo,da bodo, in bond za to svoto je bil nepotreben. G. Crolius ima plačati samo 1111.32. To je vse.
—	Alderman Nemanich je na ponedeljkovi seji mestnega zbora predlagal, naj cestni superintendent ukaže vsem zemljiškim posestnikom v distriktu med Washington in Webster in Scott in Canal cestami, da napravijo v pročelju svojih posestev privezalne kvake (hitching rings). Predlog je bil sprejet.
—	300 Italijanov, uposlenili pri Santa Fe železnici, je včeraj t. j. v torek zaštrajkalo v svrho, da se jim dnevna plača zviša od 81.35 na
' $1 .50. Štrajkarji so hrumeli po tirih med Jolietom in Lemontom ter priganjali pri delu ostale železničarje, da se pridružijo štrajku. Kjer ni pomagala beseda, so štrajkarji rabili gorjače in kamenje. Veliko krdelo jih je prišlo pred vozno hišo (freight house) Santa Fe železnice na Cass cesti. Tu jih je službujoči delovodja takoj izplačal in obvestil, da bodo drugi prevzeli njih mesta, če se takoj ne vrnejo na delo. Ce se to zgodi, se je bati resnih izgre dov, kajti štrajkarji so razkačeni. Santa Fe železnica postavlja drugi tir iz Chicage do Jolieta in uposluje kacih 500 delavcev, največ jih je Italijanov, a tudi mnogo Slovanov.
—	John JenokjSalunar na Elwood cesti, je plačal v ponedeljek 812.25 globe radi kršenja nedeljske postave.
—	Anton Bolte in sin Joe sta v ponedeljek zvečer odpotovala v Denver, Colo.
—	Stari Michael Waters je bil vsakomur znan v Lockportu, kjer je bival izza 1848 .neprestano, iz-vzemši tisti čas, ko se je udeleževal državljanske vojne. V nedeljo zvečer pa ga je zadel izletni vlak Chicago & Alton železnioe na razkrižju
9.	ceste in usmrtil. Pri njem so našli le 15c, dasi je prejšnji četrtek vzel iz banke svoje prihranke v znesku 8400.
—	10 letna Antonia Cerringione, 205 Royce ave., se je hotela zastonj peljati na pocestni kari, katere se je oprijela še z neko tovarišico, a na razkrižju Jackson ceste je padla pod karo, ki jo je 'tako povozila, da je umrla v bolnišnici sv. Jožefa, kamor so jo prepeljali v ponedeljek zjutraj, ko se je ponesrečila.
—	Neki C. H; Jacobs iz Chicago Heights je bil v nedeljo v našem mestu. Zvečer je na kolodvoru Alton-železnice čakal vlaka za povratek domov in se slučajno sprl z nekim Italijanom. Ta je potegnil bodalo, zabodel Jacobsa v bok in izginil. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico sv. Jožefa, kjer morda okreva.
—	V soboto 23. septembra bodo v našem mestu saluni zopet zaprti. Voljen bo naslednik pokojnega sodnika Hilscherja.
—	Max Stein je bil od maja meseca v ječi pod obtožbo, da je ob županski volitvi glasoval nepostavno. Šele ta teden je bil osvobojen, ko je baš imel biti sojen. Državni pravd-nik Heise se je hudo urezal, da je pustil Steina toliko časa v ječi po nedolžnem.
—	Captain Charles Rost je nadzornik na okrajni farmi severno od našega mesta. V soboto popoludne pa bi bil skoro umorjen. Neki Charles Silverman iz Lockporta,star
24 let, svoje dni sprejet na farmo kot varovanec vsled neke neozdravljive bolezni in zadnja leta delavec tamkaj, je v soboto nenadoma izgubil pamet, pograbil nekje velik revolver in šel iskat Rosta. Ko ga je zagledal, je skočil in pomeril proti njemu, v razdalji desetih korakov. Captain Rost se ima zahvaliti samo svoji hladnokrvnosti, da ni postal žrtev blaznika, čigar pozornost je obrnil s primernimi besedami na necega soseda. Medtem je ubežal. Kmalu potem se je skupnim silam posrečilo, prijeti Silvermana, ki mu je iz ust sikala pena, in izročiti oblasti. Sedaj je blazni napadalec v okrajni ječi.
— V Manhattanu, deset milj jugovzhodno od Jolieta, je zadnji teden napravil požar škode za 830,000, ki je bila le malo krita z zavarovalnino.
besedičenju zgrabi Fran Mave debel kamen in ga zažene s tako močjo v Dvornika, da je nesrečnež na mestu obležal in še isti večer okrog polnoči izdihnil. Pokojnik je bil zvest ud društva sv. Barbare št. 47. J. S. K. J., ki mu je priredilo lep pogreb, a doma je bil pri Krškem in neoženjen. Tu zapušča brata in strica. Fran Mave je doma iz Golega pri Igu. Oženjen je in ima dvoje otrok, ki ostanejo nepreskrbljeni, ako ga zadene velika kazen. Sedaj je zaprt in bo sojen oktobra meseca.
PREBAVLJANJE.
rki JJv	JJs* JJv	«JV	"v*	"V* JCJ
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Calumet, Midi., 21. jul. — G. j Adolf Kočevar iz Metlike, se jev sredo dne 19. jul. v tukajšnji slov. cerkvi poročil z gospico Terezijo Rom, doma iz Rošanca, občine Petrova vas, župnija Črnomelj. Gosp. Kočevar je član slovenske godbe v Calumetu.
—	Rojaka Petra Špeharja na Oak cesti je v sredo dne 19. julija. zadela grozna nesreča. Njegova 12letna hčerka Barbara je po neprevidnosti prišla pod težak voz, naložen z gro-cerijo iz prodajalnice Vertin Bros., katerega zadnje kolo je šlo ravno čez sredo njenega telesa, tako da je drob skočil iz nje. Deklica je bila na mestu mrtva.
—	Zadnji četrtek dne 13. jul. je storil nesrečno Hmrt Hrvat Anton Cop v Paines Dale, okoli 24 milj od Calumeta. V tamošnjem rudniku “C shaft” je padel 125 čevljev globoko iz jednega rova v drugi.
—Math. F. Kobe je zadobil težke telesne poškodbe v rudniku Tama-račk No. 5, zadnjo sredo. Padel je po nesreči med ostro robovje bakrenih plasti ter se nevarno pobil na stran života in na glavo.
—	Naš slovenski notar Mr. Jožef
Plautz, kateri se je mudil nekaj tednov v Lake Superior bolnišnici vsled bolezni v glavi, je srečno prestal operacijo ter se je vrnil zadnji torek domov.	Gl.
Cleveland, 0., 25. jul. — V Newburgu na 80 Rural st., je umrl Alojzij Tekaučič v starosti 28 let. Pred nekaj časom se je ponesrečil na nogi v American Steel & Wire Co. Dalj časa je bolehal ter umrl vsled omenjenega poškodovanja. Društvo sv. Alojzija, katerega član je bil, mu je priredilo lep pogreb.
V četrtek preneha Glenville biti samostalna občina ter se priklopi mestu Cleveland.	JV. D.
So. Lorain, 20. jul. — V nedeljo
16.	t. m. je bila blagoslovljena zastava slovenskega društva Marije Pomagaj. Slovesnost se je izvršila kar najveličastneje in v najlepšem redu. Razun slovenskih društev so se je udeležili bratje Hrvatje, Poljaki, Nemci in Madžari. Ptujciso se kar čudili našim korenjaškim možem v lepih uniformah. Blago-slovljenje se je začelo ob deseti uri dopoludne. Slovenski nagovor je ime.1 č. g. A. Smrekar. Kumo-vala sta ga. Zevnik in gosp. J. Fer-talj.
Youngstown, 0., 23. «jul. — Ponoči 15. t. m. je bil zelo nevarno obstreljen slovčnski mladenič Nik Sertič od ponočnega čuvaja. Sertič se je prepiral z nekim drugim možem na cesti. Oba sta si grozila z revolverji. Čuvaj Cannon je skočil med nju in ko se mu je Sertič hotel postaviti v bran, je prvi ustrelil in zadel Sertiča v hrbet.
Aspen, Colo., 22. jul. — Dan 4. julija smo tudi pri nas slovesno obhajali, a ne brez nesreče. Imenovanega dne sta se Fran Mave in Josip Dvornik malo preveč napila in sprla. Navzočih je bilo tudi več drugih naših rojakov. Po dolgem
Electric, Mont., 21. jul. —Tukaj stavkajo stari rudarji že trinajst mesecev. Veliko bedo in stisko v v tej skoro docela slavjanski naselbini je težko opisati. Ravno ista usoda»je zadela njih sosede v Al-dridgu. Oba ta oddelka imata od Montana Coal «fe Coke-kompanije superintendenta, imenoma Mary, ki je neprokošen izkoriščevalec delavstva. Z delom spet pričenja, a po sklenjeni pogodbi bi moral dati vsem štrajkarjem prvo delo. Mesto njih pa namešča “skabe”. Res, huda nam prede v zapadni državi Montana.
Pittsburg, Pa., 20. julija. — “Hump” imenovani grič v tukajšnjem mestu, ki sedaj ovira promet, bodo predrli in skozi vanj napravili tunel. To bo dalo delavcem dva milijona zaslužka. Ker se bo to podjetje izvršilo v bližini slovenske naselbine, bodo tudi naši rojaki zaslužili precej tega denarja.
Lorain, 0., 23. jul. — Škof Horstraan je dovolil Slovencem kupiti v So. Lorainu zemljišče, na katerem bo stala bodoča slovenska cerkev. Župnija bo pod varstvom sv. Cirila in Metoda. Katoliških Slovencev brez posameznikov je sedaj v So. Lorainu do 100 družin. To število pa še posebno hitro narašča, odkar se je ustanovila nova slovenska župnija. Zadnji angleški škofijski list The Catholic Universe pohvalno omenja gorečo versko vnemo katoliških Slovencev v So. Lorainu.
New York, 21. jul. — Naznanjam rojakom žalostno vest, da je naš rojak Alojzij Šubic v nedeljo 16. t. m. zjutraj ob £1. uri umrl za srčno hibo. Pred par meseci je prišel dobroznani akademični slikar iz stare domovine, da sebi in svojcem preskrbi boljšo prihodnjost. Imel je že nastopiti dobro službo ali žal, usoda ni dopustila in moral se je ločiti od svojcev in prijateljev v stari domovini in tukaj. Mislil je pristopiti k tukajšnjemu društvu sv. Frančiška Seraf. št. 46. K. S. K. Jednote, ali nenadna smrt ga je prehitela, ko se je pogovarjal dvema dobrima rojakoma v svojem stanovanju, 41—43 Sand st.,Brook lyn Borough. Pokojnik je bil ro jen 1. 1865. v Poljanah pri Škofji Loki. Svoje študije je dovršil na akademiji v Monakovem na Bavar skem. V domovini ostavlja 3 otroke z žalujočo soprogo. Pogreb se je vršil v ponedeljek ob 5. uri popoldne. Potrebno sta preskrbela gg Frank Sakser in Ivan Derčar, pri katerem je pokojnik stanoval. Udeležili so se pogreba g. in ga. Sakser, njegov dobri prijatelj I. Hribar in nekaj drugih rojakov. G. Sakser in prijatelji so mu položili na grob venec. Društvo sv. Frančiška je zastopal tajnik M. Zobec, ki je po ložil na krsto od društva venec v zadnji pozdrav.
Iskreno sožalje prizadeti rodbini, a pokojniku bodi lahka tuja zemljica!	JVeunjorčan.
Neozdravljiva.
Gospa Ana Kvinta iz Hallets-villa, Tex., nam je pisala sledeče: “Bolehala sem na skrajnem oslab-ljenju več nego dve leti in ko sem použila toliko raznih zdravil brez najmanjše olajšbe, sem mislila, da je moja bolezen neozdravljiva. Potem me je nekdo opozoril na Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino in gotovo se čutim hvaležno za ta nasvet. Zdravilo je čudovito učinkovalo. Moja moč se je brž vrnila in v kratkem času sem bila zdiava, čvrsta in spet polna življenja. Sedaj spet lahko skrbim za svoja dva otroka.” Trinerjevo
f
*
*
f
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Ne samo veselje in udobnost življenja ampak tudi vspeh življenja je odvisen od dobrega prebavljanja.
Severov ^ ^ ^ želodečni grenčec 4
ozdravi vsake vrste neprebavnost in dispepsijo, ne glede na to, kako dolgo je že trajala in kako hude bolečine je povzročevala. To zdravilo je že staro, a povsem zanesljivo. Cena 50c in $1.00.
“Hvala la slava.’’
Čislani gospod:— S tem se Vam srčno zahvaljujem za pomoč in za popolno ozdravljenje, ki sem je zadobil od Vašega izvrstnega želodečnega grer.čeca. Dokaj časa sem trpel vsled slabotnega želodca in izgube apetita, a navzlic rabi drugih takozvanih “zdravil”, nisem mogel najti odpomoči. Slednjič sem šel v prodajalnico C. F. Zaruba & Co., v Clarksburg, W.Va., ki imajo Vaša zdravila v zalogi, kupil eno steklenico Vašega želodečnega grenčeca ter ga takoj pričel uživati. Še celo pred porabo cele steklenice se mi je pričelo boljšati in sem zdaj do cela zdrav. Hvala in slava Vam! Priporočil bom Vaša zdravila vsakomur.
Z visokim spoštovanjem	M. LADA,
predsednik odb. 340 Nar. Slov. Spolek, Clarksburg, W. Va.
Srčni udarcipošil jajoživljensko kri v vsak del telesa. Ako imate kak nered s srcem vsled slabosti in nepravilnega bitja, to lahko takoj opazite po udarcih.
Severova srčna tonika
vam takoj odpomore, če jo pravočasno začnete uživati. Ojači vsako slabotno srce. Cena $1.00.
Čista kri pomenja zdravje in moč ter moško in žensko lepoto. Je-li Vaš obraz popačen s spaščaji? Rabite
Severov kričistilec
takoj in preženite nečistobo iz telesa. Ta kričistilec bo podelil moč in lepoto. Cena $1.00.
Vesele matere.
Materinstvo je največje in najsvetejše bogastvo žene. A vsaki ženi ni podeljeno to, da bi postala mati.
Severov ženski regulator
je najboljši krepčilec za ženski sestav. Stori nosečnost varno in možno, ter povzroči, da se porod slavi kot vesel pojav, mesto objokuje kot nesreča. Cena $1.00.
SEVEROVA ZDRAVILA so na prodaj v vseh lekarnah.
Zdravniški nasveti se dajo brezplačno.
Ples sv. Vida se pokaže navadno v otročjili letih. Njegova žrtev izgubi vsako moč nad svojimi udi. Dostikrat ne more otrok sam hoditi ali si pri jedi samemu sebi pomagati.
Severov nerovton,
ta neprecenljivi krepčilec živcev inojačevalec, ozdravi plessv.Vida. Cena $1.00.
Zoper drisko, poletno bolezen, padavico, zvijanje in krč ter kolero v želodcu, je najboljši
Severov lek zoper kolero in drisko. •
V kratkem času odstrani bolest ter dovede okrepčujoče spanje. Ceoa 25 in 50c.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
\Mkf ■ E“ Opi/pi	L«. CEDAR RAPIDS
■ ■ ■ OEVEI	\A wü. Iowa
ameriško zdravilno grenko vino ima brez dvoma moč, tvoriti novo kri v telesu, ki je temelj zdravja in jakosti. Uživalo naj bi se v vseh slučajih, bržko je opaziti izgubo slasti in oslabljenje. Ni boljšega zdravila za pokvarjen želodec. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.,
Severov zdravilski almanah za 1905 dobiš brezplačno v vseh lekarnah in mnogih prodajalnah. Jako lepo je urejen in obsega 64 stranij koristnega čtiva. Pošilja se tudi naravnost. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za 8	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za 8	204.50 ......... 1000	kron,
za 81021.75 .......... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotali. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naprodaj še 4 lote
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljSe smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Ali bi radi imeli prav udoben hemok?
V naši izberi hemokov najdete samo najboljše, najmočnejše in najfinejše izdelane. Kajti napravljeni so na tak način, da se ne morejo razplesti, če tudi bi se jedna izmed vrvic pietrgala.
Tudi šinila je povsem jednaka po celem hemoku in kadar obesen, se guglje jednako na vseh štirih voglih, tako da se ne more pokvariti ali pobesiti. Kadar se vležete nanj, se počutite ravno tako udobno, kot da ležite na žimnem modrocu. Ako pa raje sedite, ga bodete tudi našli bolj ko-modnega kot najboljši stol.
Cene od $1.00 do $4.25.
Kupujte svoje cvetlice in šopke pri
TheSuotCash
na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET
Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti.
Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte!
Ledvični obliž rdečega teža
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
¡CENA 36c.
THE PALACE PHARMACY
104 Ottawa St., Joliet.
Poleg Spot Cash prodajalne
Naš wilmingtonski oprani premog v kepali po $3.25 tona je najboljši premog za poletno rabo.
F. A. Barthelme,
Urad: 414 E. Washington St.
Oba telefona 198
Naročila se tudi sprejemajo 1141 N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliot, 111.
ffgVi .3*». ¿
— Obesil se je na Orlem neki po sestnik.
— Y Domžalah nameravajo usta noviti “Sokola”.
— Na Savi nameravajo prenoviti cerkev in zvonik.
—	Konj je zdrobil nogo posestniku Zajcu iz Hotiča.
—	Nova mlekarska zadruga se je ustanovila v Komendi pri Kamniku.
—Zdravo mesto. V Novem mestu tekom meseci junija ni nihče umrl.
—	Na Stolu je bila komisija za zgradbo nove slovenske planinske koče.
—	Štavka godcev v Novem mestu je bila končana še isti dan, ko se je pričela.
—Umrla je v Št. Vidu nad Ljubljano gospa Marija Komatar rojena Peterlin.
— Kranj, 1. jul. Gospod Ivan Mikš, župnik na Trsteniku je nevarno obolel.
—	Temelj za Prešernov spomenik gradi nemška stavbinska tvrdka. Tudi ljubljanska posebnost.
—	Posestvo Grič v ČLtižu je kupila posojilnica v Brežicah za 4 0,000 kron od mokriške grajsčine.
—	Fzm. baron Beck, šef avstrijskega generalnega štaba, se je za več tednov nastanil na Bledu.
—Dolenjski vlak je med Zatičino in Višnjo goro zadel dečka Ivana Boltič iz Drage in mu odbil nos.
—	Langobardsko groblje v Lajhu. Doslej so prekopali 140 grobov. Našli so zopet mnogo znamenitosti.
—	Tudi 50letnica. Blaž Kralj, črevljarski mojster v Kropi je nosil 50 let nebo (baldahin) pri cerkvenih
obhodih.
— S klopi je padel in se ubil 8 let stari sin posestnika Kavčiča v Vrs-niku pri Žireh, ko sta bila oče in mati v cerkvi.
—	Zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev v Ljubljani je otvorila za svoje člane lastno posredovalnico za v njih stroko spadajoče službe.
—	Kanonično sta bila umeščena dne 1. jul.: g. Gregor Jakelj na župnijo Šempeter pri Novem mestu in g. Iv. Dolinar na župnijo Kresnice.
—	Morilec priznal. Iz Novega mesta poročajo, da je roparskega umora na posestniku Juršiču osumljeni Turk deloma priznal svoje dejanje.
—	Nevihta. Iz Leskovca, 3. jul. Silna vročina nas je mučila te dni. Nekoliko oseb je padlo v omedlevico. Toplomer je danes dopoldne kazal 30 stopinj.
—	Nevarnega tatu Franca Maurerja, ki je pri transportu iz Novega mesta v ljublj. prisilno delavnico ušel novomeškemu policaju, so prijeli v Celovcu.
—	Kresovi. Na čast sv. Cirilu in Metodu je dne 4. jul. po Slovenskem gorelo mnogo kresov, posebno ob slovenskih mejah na Koroškem in Štajerskem, s
—	Hud baron. Baron Codelli je svojega hišnika in vrtnarja, ki je zapuščal njegovo službo, tako pretepel, da je moral hišnik znatno po-
Loki, ki je služila posestniku Ahlinu na Ježici. Svojo poštenost je pokazala s tem, da je pripeljala iz Ježice v Ljubljano mleko. Pri raznih strankah je pobrala mesečnino in jo neznano kam popihala.
—	Nesreča v Novem mestu. V Novem mestu je sodnemu diurnistu g. A. Iinolu, kateremu je lani umrl otrok vsled opeklin, padla 7 let stara deklica iz hodnika sedem metrov visočfne na dvoriščni tlak. Deklica se je onesvestila, ker so se ji skoro gotovo možgani pretresli.
—	Vihar na Notranjskem. Iz Suhorija se poroča z dne 3. t. m.; Po neznosni sopari današnjega dne prihrumeli so sem od Postojne po-gubonosni oblaki, ki so v kratkem času ugonobili skoraj vse pridelke. Žito, sadje'in trta, vse je pokončano. Ljudje ne pomnijo take nevihte in tako debele toče.
škodovan v bolnico.
— Dvakratna detomorilka. Na Žirovskem vrhu aretirana 26letna dekla Marija Jurjevič je priznala, je umorila svoja novorojena
da je umorila dvojčka takoj po porodu.
—	Strela ubila dve kravi. Edini dve kravi, katere je imel, da se je živil od njih sam in pet malih otrok, je dne 3. t. ni. ubila strela posest, niku Andreju Slabetu v Ledinah pri Idriji. Kravi sta bili vredni 500 K.
—	Žrtev solnčarice je postal Tom. Bohinec, pismonoša na Trati pri Škofji Loki. Omagal je domov grede iz Leskovice v Hotavljah in je kmalu na to umrl. Lansko leto
je na isti bolezni umrl njegov brat Janez.	‘
— Poštena *Blužkinja je 191etna Darijana Jesenkova iz Lip pri Škof ji
daljeno približuo tri ure, se je dne 28. jun. utrgal oblak, kakor je soditi po veliki množini tako naglo došle vode. Grmelo je in vrščalo v oblakih, vsul se je dež, a v dolini ga je bilo razmerno malo. Kar pridrvi velikanska voda na obe strani na Kostrelnico in Cerovco. Podsipala
je seno na travnikih, poškodovala njive in vse kar je dosegla, odnesla seboj. Napravila je velikansko škodo. Vinogradi v Preski so uničeni za več let. Odrlo je dobro zemljo tako do živega, da se vidijo le korenine pri trtah, trsje je obtolčeno po toči, katere je bilo še drugi dan mnogo pod kapom. Nekemu možu je tako zasulo hram z zemljo, trsjem in trtnimi koli, da je voda z vrha tekla v hram.
PRIMORSKO.
—V Trstu se je zastrupil siromak Alojzij Železnik.
— Zabodel krčmarja. V Trstu je zabodel nekdo krčmarja A. Mag-liča v ulici Solitario 5.
—	Narobe svet je sedaj na Bledu. Kmetje hodijo v črevljih — gospoda bosa, kmetje v kamižolah — gospoda goloroka, kmetje v vročini radi ležejo v senco, gospoda mora ležati na solncu. Visoke dame, ki sicer še obute ne morejo trpeti najmanjšega praška, hodijo — črevlje v roki — bosonoge kot kmečke pastirice po prahu in pesku.
—	Med vožnjo v Ameriko znorel. Dne 29. jun. je prišlo v Ljubljano večje število Slovakov, ki so bili namenjeni v Ameriko. Med njimi je bil tudi 4*7letni dninar Ivan Fel-legy, ki je naenkrat zblaznel in začel lučati denar okrog sebe. V spremstvu je imel svojega 13letnega sina. Oba je policijski stražnik pripeljal na magistrat, odkoder sta odpotovala s spremstvom v svojo domovino.
—	Prve obsodbe radi domžalskih dogodkov. Okrajno glavarstvo v Kamniku je izreklo obsodbe, ki opravičeno razburjajo vso slovensko javnost in ki bodo gotovo našle globoki odmev tudi pri drugih Slovanih. Cela vrsta oseb je bila obsojena radi tega, ker je klicala na slovenskih tleh “Živio!” in “Nazdar!’ Obsojenih je pet Kamničanov in 11 oseb iz Domžal in Stoba deloma na 24urni zapor, nekaj pa tudi na 3 do 5 dni zapora.
—	Stoletni o vet. V parku pred gradom grofov Turjačanov na Igu bode letos cvetela aloe, ki na sto let cvete enkrat. Steblo cveta je že sedaj visoko do 4 m in debelo do 20 cm. Steblo cvetoče aloe pred par leti je bilo visoko okoli 8 metrov. Čudno pri tej rastlini je, da se razvije počasi skozi 99 let. Ko pa je stara 100 let, se hitro, v treh mesecih, razvije mogočno steblo z rumenim, močno dišečim cvetom. Ko rastlina odcvete, ovene in usahne.
—	Močvirje ljubljansko je sedaj precej suho. Po njem se mudijo kmetovalci, ki pridno kosijo in spravljajo seno domov. Posestnik Kobi uporablja v košnji tudi stroj. Žito je dobro uspelo, posebno ječ men je lep in zdrav. Pridno se reže šota, ki se ob sedanjem vremenu dobro suši. Tuinsem se najde kaka zanimiva stara reč, ki vzbuja pozornost na stavbe na koleh. Izruje se tudi veliko kolov iz zemlje istotako izza pradavnih časov. Obile črede se pasejo po močvirju, ki je ob naj-slabšem trajnem nalivu takoj zelo globoko.
—	čin umobolnega. Na krstni dan zvečer je prišel dninar Franc Potočnik z Žirovskega vrha, ki je par dni preje zblaznel, k svojemu bratu Matevžu Potočniku v Dolge njive, ga tirjati za dolžnih 80 kron. Pri vstopu v hipo je omenil blazni France, če mu je brat denar pripravil, ker drugače mu bo noge po lomil. Nastal'j e med bratoma prepir, naposled tepež, pri katerem je umobolni France svojega brata Matevža na levo stran čela s tako silo z motiko udaril, da mu je bila loba nja vdrta, nato je pa še Matevževega sina, ki je očetu na pomoč pritekel, z neko palico čez desno oko udaril. Matevž Potočnik je smrtnonevarno ranjen in bo težko okreval.
— Nagla povodenj. V hribih med Zglavnico in Presko, od Litije od-
— Slovani na gimnaziji v Trstu. Slovanskih dijakov je bilo na c. kr. gimnaziji v Trstu koncem šolskega leta 1904 — 05 eno tretjino, c. j. 152, Lahov 152, Nemcev 141.
—	Umrl je 2. t. m. preč. g. Urb. Golmajer, častni kanonik, župnik, dekan itd., vitez Franc Jožefovega reda, ustanovnik zavoda “Elizabe-tišča” v Tomaju v starosti 85 let.
—	Slovensko bogoslužje. “Osser-vatore Cattolico” poroča 25. jun.: Določbe, ki so jih formulirali slovanski škofje v Rimu, so se izročile komisiji kardinalov, da jih proučujejo in pretehtajo, kako jih potrditi. V teku enega meseca bo izšel papežev dekret.
USTANOVLJENO LETA 1893.
s
V	fil.AVNA PKABNA-	" A
^GLAVNA PISARNA:	}
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
í?
ß
TEUEPON 3798 COk l LAM) !'.

Podružnica :
1778 St. Clair St., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
—	Avstrijski častnik na laškem ozemlju. Iz Trsta brzojavljajo: “Patria del Friuli” poroča, da je nek avstrijski častnik s šestimi vojaki prekoračil laško mejo, tam po-izvedaval o terenskih razmerah in se potem vrnil na avstrijsko ozemlje, ne da bi ga prijeli.
—	Žalostna vožnja. V Trst sta došli na Llojdovem parniku “Sultan” Katarina Ančič in Milica Mi-zdraj iz Dalmacije. Prva je obsojena na 16 let ječe, ker je umorila svojega strica, kat. duhovnika zaradi dedščine, druga pa na triletno ječo zaradi detomora. Ženski bodo peljali v zapore v Begunje.
—	Oče in otroka skupno pri sv. birmi. Iz Boršta pišejo: Danes, due 27. jun., je vladika Nagel tu delil sv. birmo. Birmanih je bilo nad 100 otrok, večinoma iz Boršta. Med birmanci je bil tudi 36letni miner Fran Kučevi, doma nekje iz Hrvaške. Nastanil se je tu v Borštu pred tremi leti s svojo družino in dela sedaj v kamenolomu nad kolodvorom. Boter mu je bil tukajšnji posestnik Jožef Glavina. Birmana pa sta bila tudi njegova dva otroka. Res zanimiv prizor je bil, ko se je 36letni birmanec vračal domov z ogromnim kolačem.
—	Pol polka obležalo vsled vročine. Pulj, 3. jul. Danes je imel domobranski polk št. 5, katerega en bataljon je bil prej v Trstu, vaje v smeri proti Vodnjanu. Vročina,' ki je bila že vse te dni neznosna, je bila danes še hujša in občutnejša kakor včeraj. Vojaki, ki so imeli baje le 5 minut odmora, so cepali kakor muhe, polovica polka je obležala. Govori se, da je pet mrtvih in okrog 50 nevarno bolnih. Pri drugem bataljonu sta umrla dva vojaka, en Furlan in en Dalmatinec; za drugi bataljon se še ne ve, ker so distancirani po raznih trdnjavicah več ali manj oddaljenih od Pulja.

VSEH PAROBRODNIH
DRUŽB, à#
*
*
Pošilja denarje v staro
——------------- domovi-
no najceneje in najhitreje.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 !
Parobrodne listke Prodaja
--------------po iz-
virnih c en ali.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New Tork
-■ ■	.	,	_ je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Corllandt. Kadar do-
spete v Nev York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovan jem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND.
*
*
*
♦
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
Sam Wratschko iz Orehovec je prišel pomagat svojim pristašem kot častni občan. Udeležba je bila jako velika. Slovenci so v vseh treh razredih slavno zmagali, Bračkijanci, ki so imeli skozi 6 let občino v rokah, pa so popolnoma propadli. Veselje in navdušenje med Slovenci velikansko! Ta zmaga je velepo-menljiva. Slava zavednim narod njakom na Ščavnici!
— Celjski Slovenci. Dne 28. in
29.	jun. je napravilo vrlo “Celjsko pevsko društvo” izlet v Zagreb, „da izvaja točke koncerta, prirejenega od kluba “Sv. Ciril-Metodski zidari” v domu hrvaškega pevskega društva “Kolo”. Dohodek je bil namenjen istrski šolski dražbi sv. Cirila in Metoda. Na kolodvoru je pričakovala Slovence, katerih je bilo okoli 150, nebrojna bratska množica, ki jih je navdušeno pozdravljala in sijajno sprejela. Na potu do pevskega doma so obsuli celjske pevce s cvetlicam’.
KOROŠKO.
— Osojsko jezero je dobilo nov parnik “Landskron”.
— Celovški obč. zastop je čutil potrebo oglasiti se proti slovenskemu vseučilišču.
HRVATSK0.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, IH.
Slovanski tvorničar
društvenih odznakov
(badges), regali j, kap, bander in zastav.
Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
—	Umrl je v Mariboru bivši pe kovski mojster Avgust Ornovšek.
—	Smrtna kosa. V Gor. Polskavi je umrl zadet od kapi veleposestnik g. I. Soršak, v Št. Ilj« je umrl obč. svetnik g. Florijan Maier.
—Nov polk v Mariboru. Maribor dobi popoln havbični polk s štirimi baterijami. V Mariboru zgrade radi tega novo artiljerijsko vojašnico.
—	V obmejni občini Ščavnici, v gorenjeradgonskem okraju so bile v soboto 1. jul. občinske volitve.
—	“Slovensko omizje” v Sarajevu, ki ima v “Trebičevih” prostorih svojo čitalnico, štejesedaj 56 članov
—	Sestanek vseh opozicijonalnih poslancev iz Hrvaške, Slavonije, Dalmacije, Istre in Slovenije, ki bi se imel vršiti dne 4. jul. je odgoden na nedoločen čas radi zasedanja avstrijskega državnega zbora.
—	Nova cerkev se gradi v Novem Sarajevu blizu kolodvora.Posvečena bode presveti Trojici. Do jeseni jo mislijo spraviti pod streho. Ob jenem se ustanovi tudi druga župnija sarajevska. V Sarajevu je sedaj okoli 15,000 katoličanov; v šolah je pa nad 2000 katoliških otrok.
—	Pijančevanje v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo z dne 3. jul.: Na-redba proti pijančevanju, ki je bila izdana pred par dnevi, se energično izvršuje. Včeraj je bilo prijetih radi prestopka proti tej postavi 32 ljudij in to večinoma ljudij iz najboljših krogov, med njimi nekaj višjih uradnikov.
Nerver!
To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega.
KAJ JE TO ?
Neprekošen hranitelj za živce in želodec.
Na prodaj po vseh
Jedini lastniki inrazpošiljavoi.
A. BAUER St CO. ,	, „	...	.
142-148 E. Huron St., Chicago. SlOVCflSKlH gOStllflflll«

IIERIMMOVEHEC.
Ustanovljen 1. 1891.
yrri in najstarejši slovenski katoliški list •v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
«IfflffiO-Al. TISKOVHA DRUŽBA,
Jarsčuina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Jtopisi in denarne pošiljatve naj se pokljajo na
A1HERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. 111.
»hrame telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
ÀMERI KANSKI SLOVENEC
Established 1891.
■iffiie first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official or #an of G. C. Slovenian Catholic Union
Published Fridays by the
SSovenic-American Printing Co.
Joliet. 111.
Advertising rates sent on application.
^TRADES I,	j COUNCIL y 4
CERKVEN! KOLEDAR.
*3.	julij	nedelja	7. pobink.
M.	t (	pondeljek	Ignacij Lojola.
1.	avg.	torok	Petrove verige.
a.	“	sreda	Porcij unkola.
A	E	četrtek	Štefan, naj d.
4	tl	petek	Dominik, spoz.
S.	ll	sobota	Marija, snežnica
Verska premišljevanja.
Mojakom v potrditev njih vere.
LIV.
Ubijanje časa.
€as je denar, pravijo. Modra raba časa in skrben trud izkoriščati priložnosti spravita štedljivega človeka v posest denarja. A denar iagine s časom; sam po sebi nima aikake vrednosti za večnost; nasprotno, še v veliko škodo je nava-dh>o. Po krščansko se govori: Čas je Bog. Odtod vrednost časa. Kdor vsak kip časovni uporabi, doseže in ai pomnoži milost božjo in slavo rajsko. Slabo uporabljani čas pripravlja na večno gorje. Čas torej Ponaša strašno odgovornost, ker se Sahko rabi za dobro in zlo. Njegova ikgnba je nenadomestna; žalostimo >se lahko čez zapravljeni in zlorabljeni čas, a nikdar več ga ne bomo arngli spet poklicati. “Nobena ijsgnba ni večje važnosti, nego izgu-la časa” (Sv. Bonaventura). Poskus * rabiti čas” je blazen in grešen. Bela teža večnosti balansira na tem hipu. Prošlost je minula za vekomaj, bodočnost je negotova,sedanji hip samo je moj — moj, da ga izko-aistim za večnost. Kaka jretres-Ijiva resnica! “Danes, če boste slišali Njegov glas, ne zakrknite »vojih src” (Ps. XCIV. 8). Danes, pravi Duh božji, ne jutri, kajti nobeno jutro se ti morda več ne zasvita. Xaj bi dala pogubljena duša za hip kesanja? Milijon let najmučnejšega trpljenja bi se z veseljem zamenjal xa minuto časa. A časa ne bo več, ko mine življenje. Samo en grešen hip pa lahko donese večno muko. človek je kakor plesalec na vrvi, pravi sv. Hrizostom; če enkrat nespretno stopi, pa lahko izgubi ravnotežje in si zlomi vrat. “Dokler utegnemo, delajmo” (Gal. VI. 10). Zagovarjati se bomo morali pred 'Bogom za vse,česar nismo storili, za vse svoje zamude.
Vedno delati ne moremo; zdravje zahteva gotovo mero odpočitka, da ae ohrani. Potreben odpočitek je, rabiti čas prav, ne zapravljati ga. Znatno število ljudij pa “ubija” mnogo časa s čitanjem brez razločr ha. Jutrni dnevnik se smatra za tako potreben kakor zajtrk. Najboljša ura dnevna se “ubija” s požiranjem “novic”. Dolgi opisi nezgod, razporočnih pravd, ubegov,domačih pohujšanj itd. se požirajo poželjivo. Ali kdo zna več po prečitanj.u naših obsežnih dnevnikov, zlasti nedeljskih izdaj? Ali je potem duh zboljšan? Duh in srce trpita na napenjanju po takem jutrnem “užitku”. Ali se mora vsakdo ukvarjati z novicami? Vse dnevne novice vre dne, da jih veš, dobiš v dveh minutah. Poleg dnevnikov in tednikov imamo še vsepolno magazinov —
seveda pisanih v angleščini in drugih jezikih, ne v slovenščini — z novelami in povestmi, ki se ponujajo čitajočemu občinstvu za ubijanje časa. Čitati bi morali dobre knjige in Čitati jih počasi; dobre knjige so naše najboljše in najkoristnejše tovarišice. A tiste knjige z umazanimi izmišljotinami, ki neprestano poplavljajo svetovno knižno tržišče, so pogubne; kriv vzor življenski pridigajo in napravljajo ljudi nesrečne. Njih vzori so osvoboditev izpod oblasti staršev, obogatenjepo srečnem slučaju, pustolovstvo, ljubezensko kovarstvo itd. Duh in duša se med čitanjem splošno zapeljujeta. Ameriške javne knjižnice se ne rabijo za resno proučavanje in duševno zboljšavanje.izvzemši prav malo primerov ;vobče šoto prostori, kjer mladi ljudje “ubijajo čas”, čitajoč povesti in novele, gledajoč slike ali zijajoč brezmiselno v okolico.
“čitanje je nekako oslabljevanje duha,” pravi g. Gilman, predsednik John Hopkinovega vseučilišča, “ki se je polastilo ljudij. To je nevarna navada, liki kako dražilo. Založniki neprestano poplavljajo trg z novostmi, in ocenjevatelji vzbujajo našo slast. Ni dvoma, da je zelo prijetno, če si ‘up to date’, dobro poučen o naj novejših tiskovinah ampak vsi smo v nevarnosti, da čitamo preveč
Predno vzameš kako knjigo v roko, da jo čitaš, stavi si tale vprašanja:	Ali mi bo ta knjiga res
koristila? Ali me napravi boljšega in modrejšega? Ali se ne bi ustrašil, če me s to knjigo v roki preseneti smrt? Ce lahko pošteno odgovoriš na ta vprašanja z odločnim “Da”, potem knjigo kar čitaj; drugače jo pa vrzi v stran,ali bolje v ogenj.i Niti ti niti drugi ne utegnejo “ubijati čas”.
Zgodovina ameriških Cehov.
(Dalje.)
“Da so bili boji Čehov ameriških,” nadaljuje dr. Jan Habenicht v predgovoru k svoji zgodovini, “ponajveč verskega značaja, in da so bili biti dostikrat osebno in večkrat umazano, nam je z obžalovanjem potrditi.
“Narodnih bojev v Združ. državah ni, a zato se je čeh vrgel na Čeha. A to je gotovo, da, ko bi se bili oznanjevalci svobodomiselnih načel vedli razumno, dostojno in stvarno, bi mogli mnogo več dovršiti, nego s srditim in oelo sirovim bojem proti vsemu, kar je bilo in je mnogim rojakom drago in sveto. Glavni širitelj teh načel in vodja stranke brezbožno-neverske, katera si v Ameriki dava ponosni naziv stranke ‘svobodomiselne’, je bil in je doslej František B. Zdrubek, ki vodi boj proti veri in duhovnikom z redko ^rezčzirnostjo in strastnostjo.
“Res je seveda, da je obenem ž njim pokojni Matouš Klacel, ki je pisal v Ameriki pod izmišljenim imenom ‘Ladimir Klacel’, tudi širil načela brezboštva in materijalizma, vendar se ni nikdar spuščal do polemik z duhovniki o verskih stvareh. In da se je rimljanska prislo-vica:	Duobus litigantibus tertius
gaudet (kadar se dva prepirata, se tretji raduje) izkazala resnično tudi v Ameriki, ni treba niti omenjati.
‘ -Spori med Zdrubkom in njegovimi privrženci ter katoliško stranko,ki so postajali vedno strastnejši, so ljudstvu ugajali, in 2ato, če je hotel imeti ‘svobodomiselni’ izdajatelj češkega časopisa naročnikov, je moral neprestano zmerjati duhovnike in napadati vsako nabožnost, a duhovništvo zopet je moralo napade odbijati. Ta borba se je poprijela polagoma vsega češkega ljudstva v Ameriki, in bila je vzrok, da so se čehi razcepili v dva sovražna tabora; v enem so verniki, v drugem neverniki ali ‘svobodomisleci’.
“Žal pa, da ima večina svobodomislecev čudne pojme o svobodomiselnosti, a mnogi spoznavalci Kristusovi o resnično krščanski ljubezni in strpnosti. Razumevajo pak ameriški ‘svobodomiselni’ Čehi pod pojmom ‘svobodomiselnost’: ‘fana-tično bogotajstvo in brezoziren boj proti katoliškim Čehom’, ki jim je zanj primerno vsako orožje, a s
tako ‘svobodomiselnostjo’ uruejo zvito spajati narodno bahaštvo in lastni prospeli.
“Pač jso bili ti svpbodomiselni bogotajci vsi o svojem času katoli-ličani, tudi mnogi njihovi vodje, nele da so bili v katoliških šolah vzgojeni, nego tudi bogoslovne študije so opravljali, ampak v Ameriki, kjer si ljudstvo samo vzdržuje šole, cerkve in duhovnike, zahteva versko prepričanje mnogo žrtev, katerih so se mnogi zbali, a novota — ateizem >ali bogotajstvo — je pa vlekla, nesla dobiček in mnogemu gmotno ali nravno ¡“skrahanemu' posamniku pomogla k obstanku in imenu.
“Da se je v tem boju, med bogo tajstvom in nabožnostjo, grešilo tudi na strani teh,ki so zvesti ostali veri po očetih podedovani, se ne da tajiti. Ampak težko je ogniti se zaletov v boju in zlasti tako srditem, kakor je bil in je boj ¡ravnokar omenjeni. Strankarske borbe med tema dvema strankama so nesreča češkega življa v Ameriki in bodo pač njegova predčasna poguba.
“Časopisi neverski najzvitejšim načinom žalijo posvetne čute spoz-navalcev Kristusovih vobče in zlasti katoličanov, sramote predstavitelje katerekoliže vere, prinašajo škan-dalne pripovedke o duhovnikih mnogokrat zlagane, izmišljene ali napak obrnjene, in listi smeri verske odgovarjajo zopet tako, kakor se kliče v gozd, brezozirno bojujoč se proti ljudem druge stranke. Ta ‘vesela’ vojna se je odigravala in se doslej še odigrava. Najhuje je tajboj besnel in besni v Chicagi, 111., kjer je čez 100,000 Čehov stisneno naseljenih, a tudi v drugih mestih in po deželi, kjer so naseljeni Čehi, je ta boj očividen. Žalostno in bridko je pisati o teh mučnih razmerah, katere je zakrivila divja strastnost, ki ni imela v nekaterih na pogledu ničesar druzega, razun lastnega žepa in zagotovljenega obstanka, na škodo razcepljenega ljudstva češkega.
“Ne da se seveda tajiti, da so bili na tej in onej strani ljudje, ki so mislili vzorno in s prepričanjem delali za stvar in načela,katera soae jim zdela ljudstvu koristna, ampak mnogi izmed njih so se udali pritisku množice in so delali za svojo misel včasi obžalovanja vrednim načinom.
(Dalje prih.)
Bonaparte o vladni nepoštenosti.
Naš novi tajnik pomorski, po vsej Ameriki proslavljen pravnik, prijatelj napredka in znan katoličan, Charles J. Bonaparte, je govoril dne 10. t. m. zvečer v Baltimoru na shodu krščanskih gorečnežev o predmetu “Čista politika in vera”. To je bil njegov prvi govor, odkar je bil imenovan v predsednika Roosevelta ministerstvo, in je zvenel precej po rooseveltovsko.
“Temeljno zlo v upravi naših javnih zadev je nepoštenost,” je rekel Bonaparte. “Petinsedemdeset let,” je izjavil, “smo dopuščali, da so se naši javni uradi smatrali samo za srečko v političnem boju — ne za založnine, pripadajoče ljudstvu, nego za ‘plen’, pripadajoč ‘zmagal-cu’.”
Kot uvod k svojemu govoru je novi pomorski tajnik pripovedoval neko pravco. Pred mnogimi leti, je rekel, je neki dobroznan politik po poklicu srečal na svojem potu domov iz cerkve neke nedelje nece-ga časnikarja, ki mu je rekel:
“G. A., ne razumem, kako more tako reden obiskovalec cerkve, kakor ste Vi, tudi tako zelo ‘polniti’ volitvene zaklepnice, ‘določati, porotnike in ‘mašiti’ korporacije.”
“G. B.,” je odgovoril cerkev pohajajoči gospod, “jaz nikdar ne mešam politike in vere.”
“Mnogi naši državljani,” je rekel Bonaparte, “začenjajo ‘mešati’ dokaj tistega, kar bi moj rečeni someščan imenoval ‘vero’, s tem, kar bi imenoval ‘politiko’, in ta mešanica je odločno neokusna in nezdrava tistim, ki po njegovem mislijo in delajo. Ljudstvo Združ. držav je dobilo nazadnje dobršno jasen pogled v kakovost naših slabot ter polagoma a stalno dozuava, kako zdravilo jih izleči.
“Naše javne urade prevečkrat upravljajo nepoštenimi možje, pre-
večkrat jih dobivajo z nepoštenimi sredstvi, prevečkrat jih rabijo v nepoštene s vrhe. Velika množica Američanov v javni službi želi in misli vršiti svojo dolžnost, ampak resna in pogubna, dasi jako navadna, kolobocija mislij o njihovi dolžnosti spravi včasi najboljše izmed njih na krivo pot in dopušča, da jo najslabši dostikrat zanemarjajo ne-kaznjeni.
“Ker se denarna vrednost mnogih uradov lahko zelo pomnoži s tem, da se sprejme obsežnejše stališče glede gotovih črt uradovanja, se kmalu vzgoji odsotnost predsodka zoper ‘napitnine’, ‘sladkor’, ‘mašenje’ korporacij in druge razvade z običajnimi in blagorečnimi imeni, ki ogrinjajo tako gole izraze kot izsiljenje in podkup.
“Državljanska službena preustro-jitev pa uporablja razjedilo zoper ulje samo v naši politiki. Navadni ameriški politik si služi svoj živek z javnim uradom, če ga more dobiti, v povračilo storjenih ali pričakovanih del za stranko; da se ga otresemo, moramo docela izkoreniniti iz svojih lastnih in naših sosedov mislij bedasti in malopridni pojem, da so uradi ‘pleni’.
“Da umemo seveda, kako more duh krščanski ali kaj druzega sodelovati pri čiščenju naše politike, moramo najprej določiti, kaj po-menja ‘čistost’ in kaj pomenja ‘politika’. Vsakdo, ki se zanima dejansko za dobro upravo svojega mesta, ki skuša zagotoviti zanje dovolj policajev in ognjegascev,dobrotlakane ceste, pametne uredbe za obče zdravje, javna poslopja v dobri popravi, javne šole v dobrodelujočem redu tei nizke davke in|izgšnjajoč dolg,ki dela po moči v izvrševanje postave, kaznovanje prestopka in čuvanje reda, dobre nravnosti in občinskega blagostanja, vkolikor so te reči zaupane javnim uradnikom, vsak tak mož se peča s ‘politiko’ in je, v grškem smislu besede, ‘politik’.
“Res je, da, če govorimo o ka. kem ‘politiku’, navadno ne mislimo tacega moža in če govorimo o politiki,ne mislimo najprej na tako delo. A če smatramo za politiko žitek od davkoplačevalcev in bogatenje na njihove stroške, je brezkoristno premišljati, kako je mogoče ta poklic ‘očistiti’; kajti očigtiti se nikakor ne da. Politika tako umevana ne more biti ‘čista’, kvečjemuida je čista in pristna lopovščina.
“Med dobrimi in slabimi možmi v politiki je in mora biti vojskovanje brez premirja ali prizanašanja, kajti, kdorkoli bi hotel sedaj storiti kaj dobrega svojim bližnjikom, bi ga ponižanje naše politike oviralo v njegovi nalogi. Ako bi hotel čuvati nad splošnim zdravjem, modro olajšavati pomanjkanje, vežbati mladino, pomagati nesrečnikom, zatirati pregreho ali kaznovati zločin, mora računati z ‘bossom’ in ‘ringom’ in da izvrši svoje odmerjeno delo dobro, ju. mora prej ali slej pomesti s svoje poti.
“To so naravni sovražniki vsace-ga, ki hoče voditi druge do višjega, čistejšega in zdravejšega življenja. Takile možje so napravili politični poklic tako nevaren, tako oduren, tako hrupen, da mora biti obrnjena zoper njega danes kakor jutri vsaka moč v naši sredi, ki dela za pravičnost in poštenost.
“Naš namen je, očistiti ameriško vlado sramote; rešiti najplemenitejše delo naše ustave iz najpodlejših rok; izkoreniniti narodne grehe, ki pretijo, napraviti iz nas politično Sodomo med krščanskimi narodi. Kdor vidi tak cilj pred seboj, lahko začne boj z mirnim zaupanjem, da pride po začasnih nezgodah kakrš nihkoli nazadnje vendarle do slavne zmage
kakor Bog in človek pričujoč v sv Rešnjem Telesu. Ali ni torej prav in pravično, da tega svojega prijatelja obiskujem vsak dan, se mu poklanjam, ga zahvaljujem in ga vprašujem za svet?” — Posvetnjak ni vedel besedice odgovora.
Kdo bi hodil vedno v cerkev!
Tako je rekel posvetnjak nekemu krščanskemu možu. Ta ga je vprašal:	“Gospod, ali je dovoljeno
imeti dobrega prijatelja in ga pogosto obiskovati, ter se ž njim pogo-govarjati?” — “Gotovo je to ne le dovolj eno, temveč tudi zelo koristno, če ima kdo dobrega prijatelja in se včasih z njim kaj pogovori;” odvrnil je posvetnjak. “No dobro,” je nadaljeval mož, “jaz sem tako srečen, da imam prijatelja, ki mu ga ni enacega ne v nebesih, ne na zemlji; ime mu je Jezus. O njem me uči sv. vera, za katero sem pripravljen umreti, da je v naših cerkvah^
Pernice so nastale v 18. stoletju.
Evropa je i zvarila piva
1.	1904. skoro 5,000,000,000 gal.-
V Indiji so zveri pokončale zadnje leto 86,000 repov živine.
Ptičev je na celi z e m -lji poznanih do 13,000 vrst, ki še žive, a izumrlo je čez 2,000 vrst.
Wallawalia-Indijanci v Columbiji si izkopavajo po zimi svoja stanovanja 10 do 12 čevljev globoko v zemljo.
Na Sumatri so d e ž e -lani, ki svoje mrtvece všivajo v Štorje in potem obešajo na droge, da jih tako pripravijo za sežig.
PrebivalstvoNewYorka se pomnožuje-za 2,000 na teden, ali po amerikansko rečeno, štorklja obišče New York vsakih pet minut.
Zdravilišče, v katerem se ima s kajenjem opija zdraviti nabod, prsne, živčne in druge bolezni, so otvorili londonski zdravniki.
Kitaj ali Kina je 15-krat večja nego Anglija z Irskim, a zavzema polovico toliko prostora kot Evropa. Kitajsko cesarstvo obstoji od 1. 2,100 pred Kristusom.
Nekateri mravljinci grade takorekoč mesta, napravljajoč svoja posamna stanovanja v nadstropja drugo nad drugim in delajoč celo umetne ceste do svojih krmišč.
Bogato blagoslovljena z otroci je družina nogavičarja Schir-merja v Kirchbergu na Saškem; 14 otrokom so se zadnjič pridružili še trojčki, 2 fantka in 1 punčika. Mati in trojčki so zdravi.
80 mož broječ albanski trop je te dni napadel srbsko selo Stupan, oplenil vse hiše in umoril deset mož. V okolici Nove Varoši so seljaki odrekli plačevanje davka, ker so jih turška krdela obropala.
Smrt vsled nespanja je najkrutejša kazen na Kitajskem, a navadno doleti ubijalce. Obsojenca udarjajo po podplatih, da mora bdeti. Tako postopajo ž njim, dokler ne izdahne, kar se zgodi v osmih ali devetih dneh.
V kaznilnici W a 1 d h e i m na Nemškem je umrl te dni 70letni stavbinski mojster Friedrich iz Lip skega (Leipzig), čegar premoženje znaša milijone, in ki je bil 1. 1903. radi krive prisege v neznatni pravdi obsojen v kaznilnico za več let.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
“SIDRO”
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REVMATIZEM,
POKÖSTHICO, PODAGRO it (L
in razne reumatične neprilike.
SATJOj 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri
F. A k Richter & Co.
215 Pearl Street,
New York.
Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto
121U. Chicago St.,
v Werner Hall poslopje,
kjer ostanamo toliko časa, dokler ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu.
Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko In urarsko stroko spadajoča dela.
Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očalapotrebujete.
j_N ajsvetlejši plamen ima svetilka v svetilniku na jutland-ski obali pri Hanftholmu na Danskem. Dva parna stroja, vsak od 42 konjskih sil, tirala magneto-električno napravo. Plamen je močan, kakor bi gorela dva milijona
Po zadnjem popisu ljudstva (31. decembra 1904) ima Belgija 7,074,910 prebivalcev. Leta 1890. jih je imela 6,069,321; v 14. letih pomenja to narastek za 1,000,-200. Izza 1830, ko je imela Belgija samo 3,700,000 prebivalcev, se je število istih skoro podvojilo.
“TheMetropolitanLife Insurance Co.” v New Yorku je svoje dni zgradila v hudsonski metropoli euajstnadstropno stavbo. Sedaj bo dodala zgradbo, čije stolp se bo dvigal 560 čevljev nad cestno površje. Zgradba bo dolga 150 čevljev in široka 75 čevljev. Stolp bo širok na vsaki strani 70 čevljev. Najvisje zgradbe so Washingtonov spomenik, ki štrli 555 čevljev v zrak, City Hall ali mestna hiša v Philadelphiji, ki je visoka 537 čevljev in stolna cerkev v Koloniji (Koeln), čije zvonika kipita 512 čevljev pod nebo.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
Iti!-	Noto! Noto!
Dovršenost na polja lekarniškega znanja!
FRANČIŠKANSKI
želodečni grenčec
Veliki krepčilec,
oživljalec sistema ,*?	in tvoritelj krvi.
Napravi slabotnega človeka močnega.
Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodečne neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah.
1Mili
(Red Cross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvoj na moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah.
ICENA 35c.i
THE PALACE PHARMACY
104 Ottawa St., Joliet.
S. F. SCHICK, lastnik.
DR. LUJIZA L. MUNCH
Stanuje na 905| N. Hickory St. Urad v Fargo Building 303, 305 Van Buren St., Joliet, 111. Telef. v uradu: Chicago 239, N. W. 229.
- v stanovanju pa Chicago 379, Northwestern 894.
KAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Nasa doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, IH.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
MIH0ČEM0TV0J DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boi kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najni&jimi trinimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
Mas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiB Lumbb «glasi se pri nas, in oglej si nafto zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumbér Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
K. S. K.
JEDNOTA
inkorporiraoa v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898. Predsednik: John' K. Si-kuuenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Miah.
I.	Podpredsednik: Mihael Sicebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihael Wardjan, 903 Scott St. Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St.., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet> 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chic igo St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, Ul.
Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, Hi.
Martin Krkmesec,.503 VV. 18th Place, Chicago, 111. Rev„ John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Pristopili :
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 8465 Jakša Matija, roj 1883, 8466 Jurkovič Jakob, roj 1882, 8467 Jondrlič Marico, roj 1877, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 94 članov.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 8468 Kovačič Justin, roj 1879, spr. 25. jul. 1905.	.	Dr. š. 29 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 8469 Zupan Jakob, roj 1864, spr. 25. jul. 1905.	Dr. s. 61 članov.
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Moat., 8470 Bubaš Peter, roj 1873, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 66 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8471 Rom Jure, roj 1881, 8472 Štuhec Franc, roj 1870, 8473 Erhartič Stefan, roj 1869, 8474 Strekel Jožef, roj 1868, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 74 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 8475 Skube Bernard, roj 1886, 8476 Novak Jakob, roj 1878, 8477 Novak Janez, roj 1878, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 43 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8478 Hribu Alojz, roj 1887, 8479 Ogrin Franc, roj 1879, 848C Wozel Mihael, roj 1877, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 30 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 8481 Raukar Jožef, roj 1865, spr. 25. jul. 19 05.	Dr. š. 32 članov,
K društvu Mar. 7 Žal. 84, Trimountain, Mich., 8482 Matkovič Kizimir, roj 1886, 8483 Brozovič Pavel, roj 1885, 8484 MatajaFr., roj 1884, 8485 Mataja Gabriel, roj 1884, 8486 Fak Janez, roj 1880, 8487 Mihelič Anton, roj 1880, 8488 Vučkovič Nikolaj, roj 1877, 8489 Mr vuš Milo, roj 1877, 8490 Wujnovic Jure, roj 1874, 8491 Mamila Peter, roj 1872, 8492 Kružič Jožef, roj 1863, 8493 Mataja Peter, roj 1862, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 79 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8494 Staro Janez, roj 1880, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 18 članov.
Saspendovani člani zopet sprejeti:
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, 0., 6238 Muhič Matija, i6. jul. 1905.	Dr. š. 21 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 5567 Jakelj Makso, 15. jul. 1905.	Dr. š. 211 članov.
K društvu Marije 7 Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7970 Račky Stefan, 17. jul. 1905.	Dr. š. 69 članov.
Prestopili:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa. k društvu Marije 7 Žalosti 77, Forest City, Pa., 6600 Hauptman Miha, 17. jul. 1905.
I.	dr. š. 212 članov.
II. dr. š. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont. k društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont. , 2315 Delilic Matija, 23. jul. 1905.
I. dr. š. 65 članov.
II.	dr. š. 23 članov.
Odstopili:
Springfield, 111.
7007
7811
Restar Mihael, 18.
Dr. š. 42 članov. Verhunc Anton, 16. Dr. š. 67 članov. 6065 Skok Jožef, 8334 Go-Dr. š. 50 članov. 6988 Perko Martin, 23. Dr. š. 41 članov.
Iz urada duhovnega vodje K. S. K. Jednote.
Waukegan, 111., 26. jul. 1905. Glavni odborniki nekaj krajevnih društev spadajočih h K. S. K. J. še dosedaj niso poslali spričeval opravljene Velikonočne spovedi. Dc-tični odborniki so naprošeni, da nemudoma to store, drugače se bode z njinri ravnalo po pravilih K. S. K. Jednote; društveniki opravijo spoved, a odborniki pa zanemarijo to naznaniti.
Rev. John Plevnik, duhovni vodja K. S. J\. J.,
620 Tenth Street.
MIHAEL WARDIAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joliet. Illinois.
častni član na skali. Tistim cd padnikom se še vedno sanja, kje so bili, pa naj le ostanejo sami,kajti mi imamo sedaj mir in največjo slogo. Kdor želi pristopiti, mu je na razpolago, ali mi potrebujemo le dobre člane, ne lovimo nobenega. Tudi ne maramo tistega, ki ni sposoben za vplačevanje. Kajti s sit spendovanjem ir izločevanjem naše društvo nimarado posla. Kdor hoče natančne podrobnosti izvedeti, naj se obrne na katerega izmed gori omenjenih uradnikov.
Naznanjam tudi, da se je naš predsednik podal s svojo obiteljo v staro domovino za par mesecev, da se odpočije. Uposlen je pri do broznani banki Knauth, Nachod & Kuehne v New Yorku. Koncem seje za njegov odhod mu je govoril naš član in ustanovitelj društva Fr. Zelene prav lepe, jedrnate besede v imenu društva, želeč mu srečno pot. Pred razstankom smo mu napili trikratni “Živio!’C
Torej, rojaki, ne pozabite na našo K. S. K. Jednoto, katera vam je v veliko korist,oziroma vašim ostalim v slučaju vaše smrti.
Pozdrav vsem dragim rojakom ter posebna članom K. S. K. Jednote! “Am. Slovencu” kot glasilu naše-Jednote pa mnogo naročnikov in tudi zato, ker je to najstarejši in najcenejši list, ki stane samo $1 za celo leto.
Mihael Zobec, tajnik. 439 E. 9th St.
Joliet, III., 24. jul. — Nazna njam udom društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J., da se zbe rejo dne 30. julija ob $9. uri zjutraj v šolski dvorani, da se udeležimo po društvenem sklepu piknika, ki ga priredi društvo Vitezov sv. Jurija st 3 K. S. K. J. Kdor se ne udeleži te parade, zapade kazni.
Nadalje naznanjam, da naj vsak tisti, ki dolguje društvu asesment za meseca junij in julij, poravna dolg do dne 31. t. m., če ne se bo postopalo ž njim po pravilih.
Konečno naznanjam tudi, da bo imelo društvo svojo polletno sejo dne 6. avgusta, na katero je vsak ud dolžan priti. Imamo se veliko važnih rečij pomeniti, zatorej naj se vsak ud udeleži tega zborova nja.
S pozdravom,
Martin Težak, tajnik.
Joliet, III., 26. jul. — Članom društva sv. Martina, št. 80 W. C. U., se sporoča, da se bo v soboto 29. t. m. ob £8. uri zvečer vršila iz venredna društvena seja v Golobičevi dvorani. Ker je zadeva važna, se pričakuje od vseh članov, da pridejo polnoštevilno.
Z bratskim pozdravom!
B. J. Chulik, tajnik.
Od društva sr. Barbare 74, jul. 1905.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., jul. 1905.
Od društva Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., lobič Janez, 18. jul. 1905.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111. jul. 1905.
Suspendovani:
Od društva V. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2015 Mavretič Jure, 17. jul. 1905	Dr. š. 127 članov.
Od društva sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 7799 Prašnikar Franc, 7805 Košak Janez, 16. jul. 1905.	Dr. š. 65 članov.
Od društva Srca Jezusa 70, St. Louis, Mo., 6481 Kukar Jakob, 18. jul. 1905.	Dr. š. 49 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 5749 Križanovski Feliks, 6295 Perušek Anton, 746 7 Andrejak Ladislav, 7468 Benkovski Stanislav, 20. jul. 1905.	Dr. š. 80 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 51 1 Ferme Franc, 517 Kalin Janez, 21. jul. 1905.	Dr. š. 125 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest Gity, Pa., 5089 Gresel Franc, 15. jul. 1905.	Dr. š. 211 članov.
Od društva Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 4816 Kozina Janez, 24. jul. 1905.	Dr. š. 53 članov.
Izločeni:
Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 5-119 Sedej Valentin, 16. jul. 1805.	Dr. š. 34 članov.
Od društva Marije 7	Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7866 Stimac Fran,
8104 Stimenec Gregar,	19.	jul.	1905.	Dr. š. 67 članov.
Od društva sv Lovrenca 63, Cleveland, O., 7516 Urigel Janez, 25. jul. 1905.	Dr. š. 41 članov.
Pristopila članica:
K društvu sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 2536 ,Krožel Franca, roj 1869, spr. 25. jul. 1905.	Dr. š. 15 članic.
Odstopili članici:
. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 527 Rakar Julija, 516 Šraj Helena, 20. jul. 1905.	Dr. š. 34 članic.
Suspendovane članice:
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 2200 Križanovski Valerija, 2310 Benkovski Stanislava, 20. jul. 1905.	Dr. š. 19 članic.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 313 Ferme Marija, 317 Kalin Terezija, 21. jul. 1905.	Dr. š. 35 članic.
Joliet, 111., 26. jul. — Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. je skle nilo na zadnji mesečni seji, da se udeleži piknika društva Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. Jednote v nedeljo dne 30. jul. na Theilerjevem parku.
Zatorej opominjam vse brate društva sv. Jožefa, da se blagovolijo zbrati v društveni dvorani ob £10. uri, odkoder odkorakamo skupno z dragimi društvi k sv. maši in potem na veselico.
Pozdravljam vse brate K. S. K. Jednote!
John Jerman, tajnik.
OPOMIN.
Naslov višjega zdravnika K. S. K. Jednote je sedaj: Dr. Martin vec, St. Joseph’s Hospital, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Vsa društva K. S. K. Jednote naj torej pošiljajo zdravniške liste na ijega in ne na glavnega tajnika. Priložiti jeza vsaki zdravniški list 25c.
New York, 21. jul. — Slovensko podp. društvo sv. Frančišča Ser. št. 46. K. S. K. J. v New Yorku je imelo dne 3. t. m. glavno letno zborovanje, pri katerem je bil izvoljen sledeči odbor:
Jože Rems, predsednik,
Dragotin Adamič, podpredsednik,
Mihael Zobec, I. in II. tajnik, Alojzij Ausenik, zastopnik,
Frank Zelene, blagajnik,
Dragotin Vremšak, Jože Stern in Jože Mentoni, nadzorniki.
Nadalje bode imelo društvo seje vsako prvo nedeljo v mesecu v novi krasni dvorani g. Ignaca Neuma-werja v njegovi zgradbi “Hotel Vienna”, št. 89 na 2nd ave. v New Yorku. Ker je ta hotel v sredini mesta, bode gotovo vsakemu članu lahko, udeležiti se vsake seje; in tudi, ker imamo dvorano čisto zase in pri uljudnem domačinu, ki sicer ni Slovenec, pač pa Avstrijec in priljubljen našemu narodu.
Ne varam se, ako pohvalim naše člane in to v prvi vrsti, da so mno-gobrojno obiskali vsako sejo, celo tisti iz Brooklyna in Newarka; da so se seje vršile v najlepšem redu, kakor i po sejah prav bratski pogovori brez vsakih nerednoatij. V prvi vrsti zasluži hvalo naš predsednik, g. Jože Rems, ki je že deveto leto na čelu našega društva in tak mož, da je sposoben predsedovati še pri večjih društvih. Miren je in priljuden z vsakim članom. Zato naše društvo lepo napreduje v finančnih razmerah, akoravno ne v številu udov, kajti naše društveno geslo je:	“Dobre člane!” Naši
odpadniki so nameravali podreti naše društvo, ampak so se varali. Pač nasprotujejo še dandanašnji, pa zaman. Kajti naše društvo je sezidal č. g. Frank Košmerl, sedaj naš
Slepa Rusija.
L. STERN SON
1005 Collins St., Joliet, 111.
in 903 N. Chicago St.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar poSiliarno
pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domo-
Posojujemo denar na zemljiško lastnino proti nizkim obrestim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta.
Zavarujemo hiše in lastnino proti ognju in drugi škodi.
Hiše, kijih imuno mi na prodaj se nahajajo na: Raub st., Cora
st., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st., Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road iu drugje. Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po $175 vsaka, in eno vogalno loto na isti cesti za $200.
Mnogo izmed hiš, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalne obroke, skoro tako kot bi plačevali rent ali najemnino.
Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so najnižje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA.
Neverjetne stvari se gode v Rusiji. Birokracija je izgubila glavo, v kateri že prej ni bilo mnogo pameti a zdaj kar slepo ali pušča upor, proti kateremu je brez moči, ali pa zatira z oholo sirovostjo onega, ki se ji ne more ustavljati. Tu podajemo eno ilustracijo.
Nehal je izhajati “Slavjanskij Vek”, ki ga je izdajal v ruskem jeziku kot vseslovansko glasilo na Dunaja dr. Vergun. “Slavjanskij Vek” je bil glasilo ruskih kružkov, je pisal v smislu konservativue ruske stranke in delal tudi za pravoslavje. Rusijo je hvalil in imel sploh ta namen, da povzdigne ruski jezik do veljave vseslovanskega narečja in približa druge Slovane Rusiji. Človek bi mislil, da mora biti to ruski vladi všeč. A ne! Rajni ruski poslanik grof Kapnist na Dunaju je rekel, da če bi mogel, bi najprej z Dunaja izgnal dr. Verguna. In zdaj je “Slavjanskij Vek” ubila — ruska cenzura. “Slavjanskij Vek” se je tiskal v 1250 izvodih. Naročnikov je bilo 1126, od katerih na Ruskem 675, na Dunaju 61, na Slovenskem in med avstrijskimi Hrvati 50. Na Ogrskem in Hrvaškem je bil list od vlade prepovedan in so ga skrivaj v zaprtih pošiljatvah dobivali 40 izvodov. Ruska birokracija pa ni trpela tega lista. Na meji so mu zamazali cele strani in trgali liste, in nedavno je “poštno brzojavno vedomstvo” izdalo odredbo, po kateri se pošiljajo vse tiskovine v ruskem jeziku, izdane v inozemstvu, naaaj čez mejo. Ker je čez polovico naročnikov “Slav. Veka” v Rusiji, je moral zdaj list prenehati. Sicer je “Slav. Vek” o kato-lizmu s svojega pristranskega stališča včasih krivo sodil, a je bil ven dar za slovanstvo, zlasti pa za Ruse koristen list. Nesrečna ruska birokracija ga je zdaj ubila, če zatirajo na Ruskem ljudi, ki jim dobro hočejo, kdo se bo še potegoval za tako državo, ki slepo drvi v po-.gubo?
Nasprotno pa prinašajo ravnokar francoski in nemški ilustrirani listi personifikacijo ruske uprave v osebi velikega kneza Aleksija. On je carjev stric, ima ogromno premože nje, pa to ni dovolj: Bil je vrhovni poveljnik vse ruske mornarice. Sam Bog ve, ali je Aleksij svoj živ dan kaj razumel o mornarici. A to se
ve, da je on kriv strašnega poraza admirala Roždjestvenskega, ker pod njegovo upravo so bile ladje tako slabo izdelane in pod njegovo upravo je postal ruski mornar uporen, neumen in za vojno nesposoben. Milijoni in milijoni rubljev so šli — Bog ve, kam! Ko je izbruhnila vojska, so vedno napovedovali,kdaj da bo odšlo baltiško brodovje. A to ni moglo na pot, ker je bilo vse preslabo in nedovršeno. Na,papirju je bilo vse drugače,kakor v resnici. Skladišča so bila prazna, material slab.
Zdaj je car Aelksija odstavil. On si tega ni vzel posebno k srcu. Šel je v Pariz, kjer se zabava z gledi škimi igravkami. Fotografije ga kažejo, kako se smeje v galantni družbi človek, kije oškodoval svojo domovino za milijarde denarja in ji nakopal večno sramoto.
Ves svet govori in piše o uporu v Odesi. Ves svet — to se pravi, vsi razen Rusije. Došli nam ruski listi še danes (dne 4. jul.) ne vedo nič o “Knjazu Potemkinu”. Ruska cenzura ne pusti o tem pisati. Vse je revolucionarno, a v listih je mirno, kakor v grobu. Svinčena teža ruske cenzure leži uad vsem tiskom. Birokracija misli, da bo ljudstvo m>rno, če bo slepo,in da ni škodljiv oni, ki mora biti mutast. A v tem se vara.
Po tem se ni čuditi, da dviga re volucija divjo glavo v Rusiji.
Slovenec.
040*4040»04040404040*0404$
$ Iz delavskih krogov. $
S ------------ —J
IH404040404040404040404040
zveze v ohrano iu obrano. In ustanovila se je združba obrtnega delavstva. Na konvencijo so došla-pisma t. j. odgovori raznih delavskih organizacij iz Francije, Nemčije, Belgije in drugih držav evropskih, v katerih so dotične organizacije odgovorile, da ne morejo poslati svojih delegatov v Chicago, ker se ne smatrajo pozvanimi, da se vmešavajo v ureditev delavskega vprašanja v Ameriki, dasi goje toplo sočutje do ameriškega delavstva.
Slavna poljska igralka Modjeska upa prodati svoje posestvo v Californiji za svoto, da se bo lahko vrnila na Poljsko in da bo večer svojega življenja lahko preživela v svoji rojgtiu deiplL
Š MALI OGLASI %
—	Ha r bison - Walker Brick Co., ki ima svojo tovarno v Hays Borough, Pittsburg, je začela zadnje dni graditi tri nove peči, pri katerih bo dobilo zaslužek nadaljnjih 200 delavcev.
—	V Glassportu, Pa., bodo zgradili neki kapitalisti tovarno za železo, kjer bo dobilo 200 delavcev posla.
—	Shenango Valley j e k-larna kakor i 4 plavži Carnegie Steel kompanije v New Castlu, Pa., so začeli dne 10. t. m. delati, po večtedenskem prestanku. V tej veliki tovarni se je bil pokvaril veliki stroj, in med tem so ga popravili.
—	Delavske unije v B o -stonu, Mass., štejejo 69,000 članov.
—	Da se tovarne ‘‘Am e -rican Sheet & Tin Plate” kompanije ne zapro, je delavska zveza železar jev, jeklarjev in pleharjev sklenila, nadaljevati z delom pod lansko plačilno lestvico. Koropanija je bila izjavila, da kupčija ne opravičuje (?) po uniji zahtevanega zvišanja plače. Vsekakor niso tovarnarji morda iz ozira na svoje uposlence zaprli tovarn. Gotovo je dobiček še vedno velik dovolj.
—	Začetkom tega m e -seca je bila v Chieagi konvencija delegatov radikalnih delavskih organizacij in strank v svrho, da se ustanovi neodvisna vsedelavska združba na temelju mednarodne
KADAR IŠČETE SLUŽBE,
mojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i, t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvršienje, ie oglas ne obsega vei ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. Če obsega ogla* nad 7 vrst, pa za jedno uvršienje 50e, in za hkratno $1.50. Itaiuna naj se po-vpreino po 6 besed na jedno vrsto. Sveto je poslati z oglasom naprej.
NA PRODAJ V JOLIETU NA
N. Chicago St., lota 66x165 in na nji stoječe tri hiši, dve za stanovanje iu ena za prodajalno ali gostilno. Dalj» ne voglu Hutchinson in Cora st., lota
209x132, na nji 2 hiši za stanovanje in ena zgradba za prodajalno ali stanovanje. Pogoji in cena ugodna. Prodaja se te hiše iu lote skupno ali posamezno. Več pove Peter Jurajevčič.
d31t4
NA PRODAJ GOSTILNA NA
dobrem prostoru sredi slovenske kolonije v SO. Chieagi. Več pove L. Puh, 9550 Ave. N., So. Chicago, 111. d30t3
CHAS. A. NOBLE.
Idite k njem če želite
zemljišča in hiše po ceni, denar na posojilo, zavarovanje proti ognju, zavarovanje proti nezgodam ^ in drugim neprilikam.
Urad je v Barber Bldg., Joliet. Več pove tudi poslovodja tega lista. d26tfn
KJE JE TEREZIJA FOLCABEK,
po domače Racova Reza iz Šiške. Sod se, da je v Chieagi. Za njo bi rad zvedel njen sin Mihael Merhar,Box 150, A.urora, 111.
PRVA GOSTILNA
V ROCKDALE.
Naznanjam rojakom po Jolietu in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pijače. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro
postrežbo.	27tfn
•
Jernej Marentič.
IHAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 12S7.
POMORSKI ROPAR.
Angleški spisal CaptaiD Marryat. Poslovenil J. M.
III.
(Dalje.)
Osvald je s svojimi tovariši zopet prišel do kompasne hišice in nekoliko časa gledal na kompas. Ladija Je ni več obračala in zdelo se je, da se vedno bolj pogreza in potaplja v vodovje. Osvald je zopet dal svoja znamenja in povelja, ki jih je kapi-ian ponovno odobril. Neustrašeni krmar je planil dalje naprej, splezal na jambore, in njegova tovariša sta mu sledila. Tam gori so bili vsi trije izpostavljeni celi moči ob ladijo padajočih valov, in trde vrvi so se le počasi udajale pod udarci sekir. Njih delo je bilo silno teža. vno in skrajno nevarno. Prvega krmarja so vrgli valovi na krov in le nakopičene in zamotane vrvi so ga rešile mokrega groba v morju. A neustrašeno se je zopet vrnil k svojima tovarišema in jima vrlo pridno pomagal. Zadnji je udaril a sekiro Osvald — vrvi so plavale po zraku — in visoka jambora je izginila v penečem valov ju. Hitro so vsi trije zapustili svoja nevarna mesta in dospeli nazaj s kapitanom, ki je z ostalimi mornarji še vedno artal pri krmilu. Ladija se je sedaj počasi pokorila in se dala voditi. V nekoliko minutah je letela pred vetrom dalje svojo pot, se močno zibala sem in tja, in včasih zadela na ostanke jambor, ki jih je vlekla za seboj.
Akoravno je divjal veter še ravno tako močno kakor poprej, ni bilo sedaj vsejedno onega tuljenja, ko je bila ladija pred vetrom, ker so. bili odstranili zadnje jambore. Naslednja naloga je bila, da oproste ladijo vseh ostankov jambor,kar pa vkljub združenim naporom niso mogli doseči, dokler ni napočil dan. Toda še takrat je bilo delo jako nevarno, ker se je ladija včasih kar skrivala v valovih. Oni, ki so opravljali to nevarno delo, so bili privezani za vrvi, da bi jih valovi ne mogli odnesti.
Komaj pa je bilo dovršeno to delo, je zadel velik val ob prednji del in odnesel še edino preostalo sprednjo jamboro. In tako je zgubil ‘Cirkasijan’ vse svoje ponosne jambore v viharju.
IV.
Luknja v ladiji.
Ostanke sprednje jambore so kmalu odstranili raz ladije. Vihar je divjal še vedno, a solnce je postajalo topleje. ‘Cirkasijana’ so zopet sbrnili v smeri vetra, in vsi so sedaj mislili, da so prestali vsako aevarnost. Mornarji so se jeli smejati in šaliti pripravljajoč jambore za silo, da bi mogli prej dospeti v določeno pristanišče.
“Za vse skup bi ne dal prav nič,” je dejal krmar, “ako bi le ne bili izgubili glavne jambore. Tako lepa je bila. Enacega debla se ne dobi več ob celem Mississippiju.”
“Pojdi, pojdi,” je odvrnil Osvald; “v morju se dobe dandanes ravno take ribe, kakor v prejšnjih časih, in danes rastejo še vedno taka debla kakor prej; zdi se mi pa, da bomo morali precej drago pla «ati nove jambore, ko pridemo v Liverpool — sicer pa je to stvar lastnika ladije.”
Veter, ki je vlekel takrat, ko se je obrnil proti jugu in vzhodu, je imel sedaj le ono moč, kakor so ga mornarji vajeni in se mu le smejejo. Nebo je bilo jasno, in ni se jim bilo treba bati nikakoršne nevarnosti. Po močni temi, nevarnosti in splošnem neredu je nastopila prijetna sprememba in mornarji so se marljivo gibali, da razpno ladiji dovolj jader, da bi mogla brez posebnih težav nadaljevati svojo pot. »
“Zdi se mi, da imamo spredaj na ladiji jadro, ki ga bo hotel kapitan rabiti,” je opomnil eden izmed mornarjev.
“Da,” je odgovoril krmar, “in mislim, da nam ne bo treba še drugih jader, ako bomo imeli ta veter.”
“To bo jako dobro za vas, ker ne boste imeli posebno mnogo opravila »vrvmi in jadri, ko smo zgubili vse jambore.”
“Vseeno še dosti, Bill, kadar dospemo v luko,” je odvrnil drugi
godrnjaje; “pripraviti je treba nove vrvi in postaviti vsak kol na novo.”
“Nič hudega za to, bomo pa tem dalje v pristanišču in potem se jaz lahko oženim.”
“Ono! Kolikokrat pa se iše misliš oženiti, Bilj? Kolikor je meni znano, imaš vendar že skoro v vsaki državi po eno ženo.”
“V Liverpoola še nimam nobene, Jack.”
“Pa tukaj tudi lahko dobiš eno, Bill; kajti zadnje tri tedne si pre cej gledal za onim črnim dekletom.”
“V viharju je vsako pristanišče dobro; toda ona bi ne bila za službo
v pristanišču. Sicer pa je resuica, Jack, da si se v tem oziru pošteno zmotil; otroka sta, ki ju rad vidim — jako rad vidim — v naročju zamorke, tako da se mi vedno zdi, kakor da bi imel pred seboj opico z njenimi mladiči.”
“Obedve ženski že razločujem drugo od druge, otrok pa ne morem. Ravno tako sta si podobna kakor je polovica tucata podobna šestorici. Ali ne, Bill?”
“Da, kakor dve s vitli kroglji iz istega modela. Povej mi pa, Bill, ali je katera tvojih žen imela kdaj dvojčke?”
“Ne, in bi tudi ne imel rad, dokler nam lastniki ladij ne podvoje plače.”
“Le počasi,” je segel v besedo Osvald, ki je stal blizu, poslušal pogovor in nadzoroval delo,“dobro bi bilo, ako bi pogledali, ali ni ladija pri vsem tem suvanju in udarjanju zadobila kake luknje. Pri Bogu! Tega se pa nisem spomnil. Tesar, odloži svojo sekiro in pojdi pogledat!”
Tesar je takoj ubogal. Vzel je vrv, na kateri je bilo na konci pritrjen kos železa, jo spustil doli v dolenje prostore ladije, jo zopet izvlekel ter takoj opazil, da kaplja voda od nje. V začetku je mislil, da je ta voda prišla doli, ko so se valovi razlivali čez krov. Da se pa bolj natančno prepriča, je odvezal železo od vrvi, vzel drugo vrv, katerih je vse polno ležalo na krovu in začel natančno preiskovati celo stvar. Čez nekoliko trenutkov pa je glasno zakričal:	“Bog nam po-
magaj, na dnu je voda sedem čevljev visoka!”
Ako bi električni tok pretresel moštvo ‘Cirkasijana’, bi ne mogla nenadna sprememba v njihovem obrazu biti večja, kakor pri tej strašni novici.
Naj pride čez mornarje katerakoli nesreča, katerakoli nevarnost od valovja, viharja, elementov ali sovražnika, vsemu se bodo zoperstavljali z naravnost junaško hrabrostjo. Oni ne bodo želeli druzega, kakor to, da je le ‘ena deska mej njimi in mej smrtjo’, in zanesli se bodo na svojo moč in zaupali svoji spretnosti. Kakor hitro pa se začuje klic: “Luknja v ladiji!”, so kakor oka meneli; kajti ako sprevidijo, da so vsi njihovi napori zaman, postanejo le malo boljši nego otroci.
Ko je Osvald začul tesarjevo poročilo, je skočil k sesalkam. “Poglej še enkrat, Abel — to ne more biti; vrzi ono vrv na stran in vzemi drugo, suho.”
Se enkrat je preiskoval Osvald sam in z istim vspehom. “Pripraviti moramo sesalke, fantje,” je dejal in skušal prikriti svojo pre-strašenost; “polovica te vode je morala priti notri, ko »e je ladija nagnila na stran.”
Tem tako premišljeno izrečenim besedam so mornarji verovali in hiteli, da izvrše danes povelje, mej-tem ko je šel Osvald h kapitanu, da mu sporoči novo nevarnost. Ta je je bil, izmučen in utrujen od čuvanja in naporov, vrgel na svoje ležišče, da se nekoliko odpočije, misleč, da je že vsa nevarnost minula.
“Baret, ali v resnici misliš, da ima ladija luknjo?” je vprašal kapitan resno. “Vsaj vendar ni mogla zajeti toliko vode.”
“Ne,” je odgovoril Osvald, “toda nekolikokrat so jo valovi tako stisnili, da je mogoče, da so nastale
take razpoke. Upam, da ni nič I hujšega.”
“Kaj toraj misliš o tem?”
“Bojim se, da so jo odvržene I jambore poškodovale. Spomnite se, kako pogosto smo zadevali vanje, predno se nam je posrečilo se jih iznebiti. Dobro se spominjam, kako se je posebno enkrat prikazala glavna jambora ravno izpod dna navzgor in ladija je močno zadela ob njo.”
“Zgodi se božja volja! Pojdimo na krov kakor hitro le moremo.”
Ko sta prišla na krov, je stopil tesar h kapitanu in mirno rekel: “Sedem čevljev, tri palce!” Sesalke so že marljivo delale. Mornarji so si po povelju prvega mornarja razdelili, odložili svojo obleko do pasa in se vsake dve minute menjavali. Kake pol ure so tako neprestano delali.
V tej polovici ure se je moralo odločiti. Treba je bilo dognati, ali so nastale luknje na gornjem delu in je potem prišla voda notri pri drugem viharju. V tem slučaju se je moglo nadejati, da preobvla-dajo vodo. Kapitan Ingram in krmar sta stala molče na krovu z uro v roki, mejtem ko so delali mornarji z največjim naporom. Bilo je deset minut čez sedem, ko se je končala polovica >ure; zopet so preiskali in pazljivo in natančno merili vrv — “Sedem čevljev, šest palcev!” Tako je zmagala toraj voda nad njimi, akoravno so gonili sesalke z največjim naporom.
Obupno so se mornarji {spogledovali. Kmalu pa so sledile kletve in preklinjanja. Kapitan Ingram je molče stiskal svoje ustnice.
“Izgubljeni smo!” je zaklical eden izmed mornarjev.
“Ne še, fantje, še eno nam preostaja,” je dejal Osvald, “meni se zdi, da so bile pri strašnih sunkih zadnjo noč poškodovane le ladijine strani od zgoraj. Ako je tako, nam je le treba obrniti ladijo proti vetru in še enkrat poprijeti za sesalke. Ko ne bode več toliko pritiska, kakor sedaj, ko so strani obrnjene proti valovom, se bodo luknje zopet same zaprle.”
“Prav nič bi se mi ne zdelo čudno, ako bi Baret ne imel prav,” je dejal tesar; “vseeno pa sem tudi jaz teh mislij.”
“In jaz tudi,” je pristavil kapitan Ingram. “Pojdite, fantje, vojak se ne poda, dokler ima še en strel v puški, poskusimo še enkrat!” In da bi vzpodbudil mornarje, je slekel kapitan Ingram svojo suknjo in pomagal pri sesalkah, mejtem ko se je podal Osvald h krmilu in obrnil ladijo proti vetru.
‘Cirkasijan” se je sedaj zopet zibal pred vetrom, toda njegovo počasno gibanje je kazalo, da mora biti v njem že mnogo vode. Mornarji so delali celo uro z največjim naporom brez prenehanja, in ko so zopet preiskali, je bilo v njem osem čevljev vode!”
Nobenega mornarja ni bilo več slišati reči, da noče več goniti sesalke. Kazali pa so jasno in odkrito svoj namen s tem, da so molče zopet oblekli svoje srajce in suknje, ki so jih odložili pred delom.
“Kaj naj počnemo, Osvald?” je vprašal kapitan Ingram, mejtem ko sta se podala proč. “Kakor vidite, mornarji nočejo več goniti sesalk, in v resnici, bilo bi tudi popolnoma odveč. Izgubljeni smo!”
“Da,‘Cirkasijan’ je zgubljen,” je odgovoril krmar; “sesalke ne pomagajo prav nič. Ladija se do jutra ne more več vzdržati na površini. Podati se moramo v čolne, ki so po mojih mislih popolnoma dobri ter še pred nočjo zapustiti ladijo.”
“Natlačeno polni čolni, pa v takem morju!” je odgovoril kapitan Ingram in žalostno zmajal z glavo.
“Slabi so seveda, zares; toda boljši kakor morje samo. Vse kar nam preostaja storiti je, da poskusimo vzdržati mornarje trezne in ako se nam to posreči, je bolje, kakor pa oe bi jih po nepotrebnem utrujevali. Vsi bodo še potrebovali vse svoje moči predno stopijo zopet na «uho, ako se nam to sploh kedaj posreči. Ali naj govorim z njimi?”
(Nadaljevanje na 7. strani).
JOSEPH TRINER.'S
STOJ IN POMISLI! «1
Cesa potrebuješ za življenje?!
OF
tER V/1J
REGISTERED1

ZRAK IN HRANO!!
Brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas hrano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra.
TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU.-^«*»
Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen.
Trinerjevo zdravilno grenko vino
je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. —
Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako brano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijemo je življenje takrat, kadar lahko — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic.
Trifipripvn 7rtra- zavaruje Ti zdravje,
11Hiti Jt TU ¿Uia	zavaruje Tvojo moč,
viltin ffrptlkn VIHA zavaruje Tvojo sirečo,
V illiU ¿Ji CimU VIIIU zavaruje Tvoje življenje za več let.
Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem m starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu.
Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue
CHICAGO, ILL.
SVAKILO ! Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli ==^==== kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRENERJEVEGA!
Trinoriou hriniouon	dnem bolj priljubljen, zat0 ker so naši ljudje sprevi-
I 111! Ul ju V Ul llljuiuu deli, da je najmočnejši in najčistejši.
)(H<H>0+0<H<H»Of004<H»{)400
'Anton Terdič*
300 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
N. W. Phone 825.
Rojakom priporočam svojo
5 SLOVENSKO GOSTILNO
j kjer jim postrežem poleg drugih C pijač tudi z najboljšim domačim 5 vinom, ter finimi smodkami. f Prodajam trd in mehak premog po 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli.
J040*+0*00*0*«+004&M
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J.	A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik.
O.	H. TALCOTT, blagajnik
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The D. S.” lOc. in ‘‘Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Matija Pogorelc prstanov
prodajalec ur, verižic, uhanov, in dru?e zlatnine.
4*1 BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj.
Ure jamiene za 20 let in velikosti kot
slikas 15 kamni............$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom
in 15 kamni................$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni....$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Riz^leliic s slikimi stavb ali naravnih p'izirov raznih amsriških držav 3 za 10, 12 za 35o. Velika razglednica s sliko c,le sentlnniške razstave ena za 15 csntjv. Velik)učna razglednice 3 za lOa 12 za 353.
Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoruf Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah.
Naslov za knjige in cenik;	Naročila za ure in zlatnino:
M. POGORELC, Box 226, Wake- POGORELC, c. o. B Schnette,
« iA ,	5	Room 60f> Masonic Temple,
field, Mich.	Chicago, 111.	’
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, ki je najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor. Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
GE0. LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844.
—priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO ST., JQLTET. ILL.
Prvi slovenski pogrebniki
zavod in konjušnica.
Chicago Phone 2273.	&	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 913 IV. Scott Streč
Siortlmestern Telephone 344.
\
(Nadaljevanjo s 6. strani.)
“Da, Osvald,” je odvrnil kapi-tan; “za samega sebe se ne bojim, Bog ve — toda moja žena, moji otroci!”
“Fantje!” je dejal Osvald, grede proti mornarjem,ki so molče čakali konca njih pogovoru, ako bi še nadalje gonili sesalke, bi samo tratili svoje moči brez potrebe. Podati se moramo v čolne, kajti čoln je boljši kakor slaba ladija. Seveda je vihar in pa valovje za sedaj premočno zanje, zaradi tega je najbolje, da ostanemo na ladiji kolikor dolgo le moremo. Pojdimo toraj pogumno in pripravimo čolne, z živežem in vodo in kar je še treba, in potem moramo zaupati v božjo lusmi-ljenost in pa naše lastne moči.”
“Noben čoln ne more plavati na takem morju,” je dejal eden izmed mornarjev. “Jaz mislim, ker nam je dano živeti le še malo časa, da živimo veselo in dobro. Kaj pravite vi k temu, fantje?” je nadaljeval in se obrnil k mornarjem.
Nekoliko mornarjev je bilo istih misli. Osvald pa je stopil pred nje, prijel eno izmed sekir, ki so ležale poleg, šel proti mornarju, ki je tako govoril, in mu je ostro gledal v obraz —
“William,” je dejal, “samo malo časa nam je morebiti še živeti, toda ne veselo. Debro sem razun el tvoje besede. Zal bi mi bilo, ako bi moral obliti svoje roke s tvojo krvjo ali krvjo drugih, toda kakor gotovo je nebo nad nami, prvemu, ki poskusi udreti v shrambo za pijače, razkoljem glavo do ramen. Dobro veste, da se nikdar ne šalim. Sram vas bodi! Ali morete reči, da ste možje, ako hočete zaradi malo pija-če izgubiti vsako upanje, da se napijete vsaki dan, ko pridete na suho? Vsaka stvar ima svoj čas, -in jaz mislim, da je čas, da smo trezni.”
Ker je večina mornarjev stopila na Osvaldovo stran, se je morala slabejša stranka udati, nakar so začeli pripravljati čolne. Imeli so dva, ki sta bila v dobrem stanju. En del mož je pripravljal vse potrebno, da bo mogoče spustiti čolna ob straneh v morje, ker ni bilo več vzdigovalnih priprav, da bi se jih vzdignilo. Še enkrat so preiskali, koliko je vode v ladiji. Stala je sedaj devet čevljev visoko in ladija se je očividno vedno bolj potapljala. Dve uri ste sedaj minuli in vihar ni bil več tako močan in tudi morje, ki je bilo vsled spremenjenega vetra malo preje še bolj razburkano je postajalo vedno bolj in bolj mirno. Vse je bilo že pripravljeno. Mornarji, ki so se zopet lotili in privadili dela, so v nekaterih ozirih zopet zadobili svoj prejšni pogum in nova nadajih je navdajala, ko je veter začel ponehavati. V obeh dveh čolnih je bilo dovolj prostora za vse mornarje in potnike. Sedaj pa je nastalo vprašanje, katero so si stavili mornarji — v dokaz svoje dobrosrčnosti. — “Kaj se lutegne zgoditi z ubogima otrokoma, ako se bo treba cele dneve in noči voziti v odprtem čolnu?” Kapitan Ingram je šel doli k gospe Templemore in ji sporočil žalostne novice, in ki so globoko segle v materino srce.
Malo pred šesto uro zvečer je bilo vse gotovo. Ladijo so zopet počasi obrnili v smer vetra in izpustili čolne v morje. V tem času je bil vihar že dokaj polegel. A ladija je bila polna vode in pričakovati je b'ilo vsak čas, da se pogrezne v globino.
Ni ga trenotka, ko je hladnokrv nost in odločnost bolj potrebna kakor v položaju, ki smo ga poskusili popisati. Nemogoče je znati natanko za trenotek, kdaj se pogrezne z vodo napolnjena ladija, in ljudje, ki se nahajajo na nji, so močno razburjeni boječ se, da ne bi ostalina nji in se ž njo vred potopili. Taka čutila so navdajala sedaj marsikaterega mornarja ‘Cir-kasijana’ in kmalu so se podali v čolne. Vse je bilo urejeno. Osvald je dobil povelje nad enim čolnom, in določilo se je, da pride gospa Templemore s svojima otrokoma v večjega, ki je bil pod poveljstvom kapitana Ingrama. Ko je bilo število za Osvaldov čoln določenih ljudi gotovo in so bili vsi skupaj,je čoln odplul, da naredi prostora drugemu. Nedaleč od ladije je obstal, da počaka drugi čoln in odpljuje z njim. Gospa Templemore je prišla
v spremstvu kapitana Ingrama navzgor in ta ji je pomagal v 'čoln. Ena dojilk z otrokom se je zadnja prisedla k njej. Zamorec Koko je spremljal Judy, drugo dojilko z z otrokom v naročju. Kapitan Ingram, ki je pomagal dojilki s prvim otrokom v čoln, se je hotel ravno vrniti, da pomaga Judy raz ladije ko se je ista naenkrat pogreznila v valovje in zadela ob čoln. “Pri Bogu, pogreza se!” so prestrašeno vpili mornarji v čolnu in odpluli dalje, da bi ušli vrtincu.
Kapitan Ingram, ki je stal ravno v sprednjem delu čolna, da pomaga Judy, je padel nazaj v čoln. Predno je zopet mogel vstati, je bil čoln že daleč od ladije.
“Moj otrok!” je vpila mati;“moj otrok!”
“Nazaj, fantje!” je kričal kapitan Ingram in sam prijel za krmilo.
Mornarji so bili vznemirjeni in razburjeni, ker so mislili, da se ladija potaplja! Ko so pa videli, da ladija še vedno plava, so prijeli za vesla in skušali priti zopet do nje, toda zaman — niso mogli premagati valov in vetra. Kljub vsem naporom so se vedno bolj in bolj oddaljevali od ladije, mati pa je v blaznem strahu in milo proseče raztezala svoje roke. Kapitan Ingram je vzpodbujal mornarje k največjim naporom, a je sprevidel, da so vsi nadaljni poskusi zaman.
“Moj otrok! Moj otrok!” je vpila gospa Templemore, vstala in držala svoje roke iztegnjene proti ladiji. Na kapitanovo povelje so čoln za-brnili. Uboga mati je sedaj spoznala, da je vse upanje izgubljeno, in omedlela,
(Dalje prih.)
“Ameriška Država”.
“Radničke Novine” z dne 13. t. m. pišejo:	Vič. g. Krmpotič nam
javlja, da je knjiga “Američka Država”, katero je prevedel iz angleškega in popolnil, docela natiskana in poklana iz Reke, kjer se je tiskala, semkaj, pa jo dobe vsi gospodje predplačniki, bržko jo pisec dobi v roke. En iztis svoje knjige je poslal vlč. g. Krmpotič i predsedniku Združ. držav, g. Rooseveltu, s primernim pismom, kakor dar v spo-min, a iz predsednikovega urada je dospel sledeči odgovor: “Moj dragi gospodine! Zahvalen sem Vam na Vašem daru; želim vsak napredek izkušanemu hrvatskemu narodu. Vaš dar ugodno prejet. Z osobitim spoštovanjem za prezidenta W. Loeb, tajnik.”
Vsakdo, ki ume hrvatski pa želi znati temeljni zakon, ustavo te dežele, naj si nabavi knjigo “Američka Država”. Knjiga stane $1 in dobiva se pri izdajatelju: Rev. M. Krmpotič, 708 N. 4th St., Kansas City, Kans.
Dobrotljivi kralj.
Pred nekoliko meseci se je vozil mladi španski kralj Alfonz s svojim avtomobilom po nekem klancu, ki je bil še poln snega. Tu je videl gručo ljudi, na katere je bil opozorjen. Bili so trije moški in dve ženski, od katerih je držala ena v naročju malo dete. Kralj veli ustaviti in vpraša ljudi, kam gredo. Povedali so mu, da gredo v Madrid iskat si zaslužka. Peš so krenili na dolgo pot, proseč od sela do sela. Ubogi siromaki so se kralju zelo smilili; imeli so slabo obuvalo in raztrgano obleko, da so se vsi tresli od mraza. Kralj poseže v žep, ter jim da ves denar, kar ga je imel pri sebi. Potem povabi k sebi v kočijo ženski z otrokom, obžalujoč, da ne more povabiti cele družbe, ker ni prostora. V kočiji je kralj dal ženskama jedil, kar jih je imel seboj. Žene ga seveda niso poznale. Ko pa je kočija dospela v neko planinsko selo, kjer je kralj dobro poznan, so pričeli vaščani navdušeno pozdravljati kralja. Ženski sta bili silno iznenadeni, ko sta izvedeli, da je njujin dobrotnik, s katerim sta se celo pot prostodušno razgovarjali, sam španski vladar. Alfonz je plačal za njiju in za nju-jine može stanovanje ter obljubil, da se bo za nje pobrigal, ko pridejo v Madrid.
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.
PREMOG
TRD IN MEHEK, TER
kok in drva
ZA KURJAVO
prodaja v Jolietu po najnižjih cenah
Stefan Kukar,
Northwestern Telefon 348 in 1479.
Vprašajte svojegamesarja za
Airlere iiače ffltae
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street	Joliet
FRANK MEDQSH
9478 Ewing A ve., vogal 95th ulice, en
blok od slovenske cerkve sv. Jurija Soutlj Chicago, 111.
—+oo+----
ostilničar ....
G
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELF.PHONE: SOUTH CHICAGO 123.
OOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOO
W. O. Bishop
Frank Bishop
BISHOP BROTHERS
popravljajo kočije in ter devajo gumnate obroče (rubber Aires) na kolesa. Barvanje in popravljanje vsakovrstnih vozov ter brušenje orodja.
Dobro delo in nizke cene.
Delavnica se nahaja na voglu Cass in Joliet cest. Prejšnje mesto A. E.Bateman-Chicago telefon 1631 Joliet 111.
IM. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
eter zavaruje poslopja in življenj
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv,' oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras'*?
Chicago telef. 2794	W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET. ILL
TÏ8 Met Jational Banic
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000,
T.A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.
JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET, ILL.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1737
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam.
BRAY-EYA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etne.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
err A JTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žeiia ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjig»	prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, zat^g-
o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu	a]j
žene. V drugem poglavju'točno ¿ffjjsuje vzroke, razvilek in posledice vseh mogočih	kakor, tudi
-	bolezni možkih ali ženskih,^¡siedno nas ta knjiga poučuje, kako,sj moramo čuvati zdrav-
je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje-iP naj radi kal neja^Urnviti
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike v&lriosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa.
«to li Z(h-avi ali bolni pilite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se:
SO tisoč liiijig- zastonj razdeli med naš nar-očl, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih SO.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Borite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS
5
MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potoni prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove.
Ali se zanimate za južne kraje?
Želite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po
velikem osrednjem jugu?
O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate?
Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih. ugodno ležečih, ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ali morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (6) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov; ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij;o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo?
Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično.
G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent.
LOUISVILLE & NASHVILLE RA1LR0AD CO.
LOU1SVILLE, KY.
F. KORBHL BROS.
prodajalec vina od trte ia žganja
Sonoma Co. Ostliiorxiiei.
Vbodna zaloga vina in urad: 684-686 W 12 St.
TELBPONi lin CANAL.
E.PORTER BREWING COMPANY
I.
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
J jV. VNI NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longhran & Schoenstedl
Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PITE
PAL ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Posojuje
denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča.
Pieskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Street!
I. nadstropje,
J John * Petrič
1209 Indiana Street, Joliet, Illinois
N. W. Phone 703
¡Slovenska * gostilna.
Naznanjem rojakom, da sem prevzel p red kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-¡čam vsem v obilen obisk.
1 Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo-1 * venske Katoliške Jednote. f
Zcy^<>wo+o+o+o+o+o+Q+o+o+c»o^o+o+o+o+o+o+o+o+o+o+
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
1.	Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: Rudolf Maraž, 727 W. 22nd st. ; tajnik, John Zajc, 1307 S. Trumbull ave.; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonič, 813 N. Chicago st. (Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Golobičevi dvorani.
Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, Predsednik in delegat: Anton Ne-
3.
111. _______
manič, 915 N. Scott st.; tajnik: Jos. Paulan. 1001 N. Chicago st. Mesečna «eja , ;ákó drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkvi sv. Jožefa.
Dni: : v' Ciril:., m Metoda, To-C T ’ Ct Predse lnik : Frank Žnidar-' "sic!’¡Box m), Jv.nik: John Tekavc, Box 770; oba v csudjn, 1
5. Društvo sv. Družine,-La Sálrt~ IMj, Predsednik: Math. Škoflanc, 944 Toni’, st.; tajnik: Matt Urbanija, 1116 3d st.; delegat: John Jurkas, 42 2d st.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik : Jos. Russ, 432 ¡S. 'Sta Fe ave.; tajnik: John Adolsch, 317 Palm st. delegat: Math. Jerman, 321 Palm st.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik : Daniel Stua, 1316 N. Hickory st.; tajnik: Jos. Jontes, 709 N. Bluff st.; delegat: Michael Staudo-har, 107 Indiana st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iowa.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Alfonz Kessler, 581 Aurora ave.; tajnik: Frank Mrva, Box 262; delegat: John Novak, Box 262. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: John Rakar; tajnik: Jos. Zalar, Box 547 ; delegat : Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Mart. Muhič.
13.	Društvo sv. Janeza Krst. ; Biwa-bik, Minn. Predsednik : Frank Jaklevič ; tajnik: Math. Tomec; delegat: Frank Nose, Box 77.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik : Jos. ¡Sodja; tajnik Frank Duša ; delegat : John W. Petritz, Box 98, MeadervilJe, Mont.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik : Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa. ; tajnik : John Medoš, 1019 E. Ohio st. ; delegat : Peter Ostro-nič, 271 High st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu.
IG. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Tajnik in delegat: Frank Trampuš, Box 306.
17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Math. Bokai, Box 13; tajnik: Anton Pajk, Box 63; delegat: F. Blekač.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: John Ramuta, 811 Ayer st.; tajnik: Frank Šmalc, Box 464 ; delegat : Marko Rupe, 103 Luxmore st.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, • Pa. Predsednik: Martin Taucher, Box 57; tajnik : John Demšar, Box 162, Burdine, Pa. ; delegat : John Tavčar, Box 82. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik : Louis Šušteršič, Box 53, Lansing, O.; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70 ; delegat : Joseph Hočevar, Box 70, oba v Bridgeport, O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef Horetovi dvorani v Wheeling Creek, Ohio.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Gregor Kokel; tajnik in delegat: Frank Jurjevič, Box 110, Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik ; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Jo-
liet, 111. Predsednik : Anton Zelnikar, 1143 N. Broadway; tajnik:	Martin
Težak, 1201 N. Hickory st. ; delegat : Frank Rogel, 101 Indiana st. Mesečna seja vsako prvo-nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Žalec, 211 7th st.; tajnik in delegat: Math F. Kobe, 31 Cedar st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik in delegat : Jos, Malnarič; tajnik: Peter Vrhovnik.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nick Satovšek, 5121 Dresden Alley; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5106 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu V dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City. Kans. Predsednik : Peter Majerle, 319 Barnett ave.; tajnik: Paul Sterk, 418 Ferry st.; delegat: Peter Šterk, 726 Lyons ave.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik; Luka Terhlen, 225 Pine st.; tajnik: John Povše, 123 Pine
st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Central Hall.
41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Tajnik: John Jevnikar, 132-Almond ^Alley; delegat: Jos. Lokar, 4817 Harrison st.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Frank Hren, 252 Main st.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 231 Main st.; delegat: Geo. Gršič, £17 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v me seču.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Ant. Skala, 9627 Ave M; tajnik: Charles Medoš, 200 E. 95th st.; delegat: Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East
Helena. Mont. Preds#dnik:	John A.
Schneller; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Sašek, Box 160.
Cleveland, Ohio. Predsednik:	Anton
Marinčič, 325 Aetna st.; tajnik: John Šušteršič, 50 Stafford st.; delegat: Anton Zabukovec, 63 Wagemanst. Mesečnaseja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na 80 Rural st.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Jos. Malešič, 492o Hatfield st., Pittsburg, Pa., delegat: Martin Malešič, 44 R. R. st.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik : Ignac Kuš-ljan, 274 Grove st.; tajnik: Ignac BJokar. 452 S. Fiercest, delegat: Jos. Blažič, 286 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo
mesecu v dvorani slovenske cerkve na Walnut in 5. cesti.
66.	Društvo sv. Frančiška. Cleveland, Ohio. Predsednik: Frank Kastelic, 37 Carr st.; tajnik: Jos. Perko, 62 Ellsworth st.; delegat: Ant. Šušteršič, 62 Ellsworth st. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani na 1635 E. Madison ave.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Frank Kompare, 222 Frederick st; tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick st.; delegat: Frank Kompare, ’222 Frederick st.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Kočevar; tajnik: John Mostar, Box 301; delegat: Frank Per-vinšek.
69.	Društvo sr. Jožefa, Grčar. Falls, Mont. Pred-cdnik: Anton Gc iob; tajnik: Malh (Jrich, 2216 N. 7tB ave.: rW~ e-.t: John Mihelič. Box °"j.. Mesečna
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mu škatel vino po 50c galo». Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co., Cal.
)OOOOOQOOOOOOOOOOOQOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOa
Kje ie najbolj varno naložen denar? §
Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Frančiška
ik
46. Društvo sv. _______
New York, N. Y. Predsednik. Josephi
Rems, 442 E. 86th st.:	¡ ¡
. 9th stgt J* egat :	Alojz
Beruf., i seia vsako 1-
desetem.
Zobec, 43
seja vsscR" Vienna, n

Vorku.
vU «*\ J. V
47. Druš -	- s Alojzija, Chicago, 111.
Predsednik: John Kočevar, 788 W. 21st Place; tajnik: John Kosmač, 5 W. 22d Place; delegat: Martin Kremesec, 503 W 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v 4. nadstropju češko-slovanske dvorane na 18. cesti blizo La-flin st.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rudolf Požek; tajnik: Geo. Veselič, 5132 Ruby st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 56 Carnegie st., Pittsburg, Pa.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik:	Michael
Hušič, 1040 E. Ohio st.; tajnik in delegat; Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani slov. cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Alois Berce, 512 Smith St.; tajnik in delegat: Jakob Schwei, 508 Grand Blvd. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Joseph Hvalica, 727 Warman ave.; tajnik: Jos. F. Faletič, 725 Warman ave.; delegat: Fr. Rades, 737 Haugh Street. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v tukajšnji ‘stari’ irski cerkvi.
53.	Društvo sv. 'Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik; Frank Petkovšek, 714 Market st.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave.; delegat: 'Frank Opeka, Box 477.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik : John Bavec, Box 251; tajnik : Anton Repež, Box 267; delegat: John Mlačnik, Box 251. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Andrew Rebec; tajnik : Martin Krašovec, Box 63.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Anton Jelenc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat : John Keržan.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik : Anton Burgar, 6-4th ave. New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 103 ave A, New York. N.Y.; delegat: Vincenc Riedl, 408 E. 9th st., New York N.Y. Mesečna seja Vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28. R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, Box 3, R. F. D. ¡No. 2, Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
__ 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik:	John
Trampush. Box 348; tajnik:	John
Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-
na, 111. Predsednik: Jos. Oraž^n, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman, Box 62.	,
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan : tajnik: Nikola Graša; delegat: Peter Matekovič, 619 W. Federal st.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: John Pezdirc, Box 13; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stanovanju Johna Pezdirc.
63.. Društvo Vitezov sv. Lovrenca,
,0. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John Lukežič, 2839 JS. 3d st.; tajnik: Jos. Simonič, .upseena. |BJfg g i3th st.; delegat: Anton Buko-u v i lote! vec> 2805 Lemp ave.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik Frank Kmet; delegat: Anton_ Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Tajnik: John Kardel, Box 456; delegat: Anton Seliškar, Box 169.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: John Šimalj, Box 51; tajnik : Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih prostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1831 S. 15th st.; tajnik: Matevž Gajšek, 1420 S. 12th st.; delegat: Jernej Ramšak, 1819 S. Medler st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 4. pop.
75.	Društvo Vitezov !sv. Martina, La
Salle, 111. Predsednik: John Zajc, 1223 Main st,; tajnik Anton Meznarič, 1101 Main st,; delegat:	M. Urbanc, 1219
Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jakob Plut; tajnik: Ignac Jordan. 1253 2d & Sterling sts.; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Jak. Juvančič, 1212 1st street.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Končar; tajnik: Anton Bokal, Box 548; zastopnik; John Žigon, Box 575.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21st Place; delegatinja: Ivana Perko.
79.	Društvo Marij kegan, 111. Tajnik:
10th st.
80.	Društvo Matere Božje, South
Chicago, 111. Predsednica:	Margar.
Stanko; tajnica: Marija Zupanc, 152 E. 95th st.; zastopnica: Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg. Pa. Tajnica: Jožefa Fortun, 4807 Butler st.
83.	Društvo 'sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Val. Kerhlikar, Box 125; tajnik: Frank Avbelj, Box 33; de legat: John Pajk, Box 112. Mesečnaseja vsako drugo nedeljo v mesecu.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain. Mich. Predsednik: John K. Grenc; tajnik: Vinko Černič, Box 161. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štorij r
Da se naši obče znani
. ‘MERSEY.	i!’
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pri pravi jeni ca željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nam «i treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpl jen ja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas istinito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil.” Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Cnicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.	New York, N. Y.
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50-Naročilom je priložiti denar.
John Kracker
: Pomagaj, Wau-Frank Kim, 830
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, O. Tajnica: Mrs. J. Virant, cor. 10th ave & Globe st.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyu. Predsednica: Frančiška Selak: tajnica : Terezija Uršič; delegatinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antonu Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton ?rai, 1109 N. Broadway; tajnik: John Babine, 1113 N. Broadway; delegat: Frank Turk, 202 Ross st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa.
88.	Društvo sv. Alojzija, JJohawk, Mich. Tajnik: Math. Jakša, Box 75; delegat.: Jurij Vranešič
NAZNANILO.
Sunny Brook žganje
JE DOBILO
flve Miji m razstavi t 81. Lonis
ZLATO IN SREBRNO
kar dokazuje, da je neprekošeno.
The Sunny Brook Distillery Co.
CHICAGO. ILL.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika,
da vlagatelji ne morejo nikdar imeti luibene izgube. To pripoznava država s poseTmim zakonom in zato c, k. sodišča nalagajo denar malo-letktli otrok fn varovancev le v hranilnici, ker je , ranilnica, a r.e posojilnica, pnpitarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska seslnje t stoji jalaži y Pretanili nlicab
FRANK SAKSER,
IN NJEGOVA BANČNA P0-CLEVELAND, O.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW' YORK, DRUŽNICA 1778 ST.CLAIR ST..
!
1199 St. Clair street,
CLEVELAND.
OHIO.
Joliet, ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.
Oba telef. 26.
Bar Goods.
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	_______
and Porter.	o
J. O SliÆITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone 171
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpredg, W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
Gotovo ste brali v časnikih, o bankerotu dveh bank v Toluca in Spring Valley, 111.
Vprašajte o ti zadevi g. Benedikta Bursa, ki je par dni pred polomom kupil od nas kos sveta.
Ali misliti vse svoje žive dni delati
v fabrikah in rudnikih za druge ljudi ali pa postati sami svoji in se poprijeti onega dela, za katerega ste bili namenjeni in ki ste ga delali v stari domovini, to je, postati neodiviseu kmetovalec?
Zdaj je poknila ta banka,tam je fabrika ali rudnik prenehal z delom, drugje zopet so odslovili nekaj sto delavcev—o tem se sliši dan za dnem. Veste-li kaj to pomeni? Nič drugega ne kot to, da bo morda kmalu prišel dan ko bo nastal drug polom in bodete vi, ki ste si s težkim delom prihranili par sto dolarjev, izgubili še to kar imate in s tem plačali za grehe trdosrčnih špekulantov in goljufov.
Take prilike kot se jim nudi v zemljiščih v južnem Missouri ne bodo Slovenci nikdar vež imeli.
Pišite na nas, ali pa na podpisane rojake, in povedali vam bodo kaj so videli, in kaj so kupili. Sedaj si lahko kupite svet po $10 aker, ki bo v bližnji bodočnosti vreden vam in vaši družini po $50 do $60 aker.
Če imate kos sveta ne more ga prizadeti noben bančni polom, no more ga izgoreti noben ogenj in nobena voda odploviti. In sploh- steli že kdaj slišali, da je kdo izgubil svoj denar, ki ga je imel naloženega v poljedelskem zemljišču?
Pišite nam torej v kratkem v slovenskem jeziku za natančne podobnosti o zemljiščih in druga pojasnila in poslali vam bomo popis zemlje in vse kar potrebujete.
CHARLES PETERS, lastnik.
ANTON TEŽAK, zastopnik.
315 Dearborn St., Rooms 217-223.	CHICAGO, ILL.

i^Imena in naslovi slovenskih rojakov, ki so pred kratkem kupili od nas zemljišča:
Benedikt Bursa,	John	Terček,	Dominik Gabriel, 809-10th St.,
Toluca, III.	Box ^ Onnalinda, Pa.	Waukegan, Dl.
Lovrenc Marolt,
Box 66,	Oakley, Wyo.	John	Švigelj,	John Jereb,
Matija LoSekar,	Box 15, Onnalinda, Pa.	Box 16, Lloydel, Pa.
^ Box 66, Oakley, Wyo.	w
Jakob Žagar,	John	Zdešar,	John Lakner,
Box J/j6, Hibbing, Minn.	Waukegan, III.	Box 107Walkerville, Mont.
Atnerika«ski Slovenec samo $1 na leto.