Poslano.*) Od mnogo strani sein prejel vprasanja, zakaj sem tako grozovito diseipliniran. Neki tovaris je celo vzkliknil: ,,Za Boga, ali ei morebiti koga ubil?' Ker nisem v položaju, da bi vsakemu posebe odgovarjal, priobeujem v 8plošno pojasnilo sledeč-e vrstiee. Dne 11. januarja 1905. 1. sem prejel od e. kr. deželnfga šolskega sveta v Ljubljani pisanje, ki se mi v njem oeitajo sledcei prekrški (navajam izvirno): „. . . . 1. dass Sie im Sehuljahre 1904/05 mit der Alltagsschule erst am 19. Spptember, mit der Wiederholungssehuls erst am 6. OUober bpgonnen haben; 2 dass Sie den TJnterrieht in der Wiederholungssehule veikurzen; 3. dass Sie am 3. jNovember 1904 ohne einen Urlaub erwiikt zu haben, Ihren Dienstort eigenmachtig verlassen haben, infolgedessen der Unterrieht an der Wiedprbokingss_ule ausgf-blieben ist; 4. dass an der Ihter Leitung unterstehenden Sehule bis zum 10. November 1904 mit Ignorierung des genekmigtpn Stundenplanes in Folge Ihres Verschuldens kein Unteiricht in den weibliehen Handarbeiten erteilt worden ist; 5. dass Sie es vorsatzlieh unterlassen haben, alle nieht gereehtfertigten Absenzen der Wiederholungssehiiler (?) anzuzeigen und 6. dass Sie endlieh bis zum 10. November 1904 in der Wiedprholungssehale und in der II Klasse nieht eine einzige Aufgabe aus dem Aufsat/e und aus dem Reeknen haben schraben lassen." Debplo spm pogledal, ko sem preeital te vrstiee. Ali je to resnica, šala ali prevara? Ne, ze mora biti resniea, zakaj milo vrstic nižje me zbode v oei sledpoi stavek: . Der k. k. Landesschulrat flndet gpgen Si« . . . . die Disziplinarstrafe der Entziehung der Fuuhtion eines Oberlehrers nnter gleichzeitig-er strafvveiser Versetzunp auf elnen andereu, spSiter zu bestimnienden Dlenstposten zu verbitngen!" ,,Bog_e, to pa ni šala, niti ne prevara!" sem si mislil, ko sem prebral podžrtani stavek. Preprieanpmu o svoji nedolžnosti ter d^ bro slutečemu, da je ta drakonična kazen le plod nizkotnega den un cianstva in škodoželjnosti, mije srd burnpje pognal kri po žilah in roka se _i je stisnila v tido pest. Toda prišle so mi na misel btsede Goethejeve: Im Anslpgen seid friseh und munter! Lpgt ihr's nieht ans, so legt was unter. Pomiril sem se ter sklenil poslati rekurz na naučno ministrstvo. In sedel spm in napisal 14 strani obsežen rekurz, in sieer v nemškem jeziku, da bo izvpstna gospoda bolje razumela. Najbolje bi bilo, da bi zdaj kar prepisal dotieni rekurz. A to bi bilo preobširno in rekurza ta hip tudi nimam pri rokah, zakaj izvirnika mi niso vrnili, a prepis je v rokah nekpga pnslanca Zato hoeein le kratko povedati, kako je pravzapiav z očitanimi prpkiški! Ad 1. Res je, otvoril sem vsakdanjo šolo tri dni kasneje. A kdo je bil tega kriv? Predsednik kraj. solskega sveta, ki se na vse moje opo- *) Uredništvo je odgovorno le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. mine nič ni zmenil za to, da bi o pravem času dal šolske sobe belit ter izvršiti potrebne poprave v šoli. To je e. kr. okraj. šolski svet kiski dobro vedel, saj sem mu sam porofal že prej. In res sem z razpisom z dne 9. septembra, štev. 1808, dobil to obvestilo: ,.Solsk<-mu vodstvu na Trebelnem. Ako se bode novo šolsko leto priželo šele 19. t. m, a ne dne 16. t _., se mora zamujeni pouk nadomestiti ... V pribodnje naj se pa skrbi, da se bode snaženje vršilo pravoeasno." Zamujene dni sem res nadomestil o požitnieah. — Ponavljalna šola pa se je prieela res 6. oktobra iz tehtnih vzrokov, kar smo sklenili ob navzočnosti predsednika krajnega šolskega sveta v lokalni uciteljski konferenci 19. septembra 1904. Vprašam torpj, kdo je bolj zaslužil kazni, jaz ali predsednik kraj. solskega sveta, ki je s svojo nemarnostjo provzroeil, da se šola ni pravoeasno odprla? Ad 2. Pouk se ni krajšal brez posebnih vzrokov. — Le o žugajoeem hudem vremenu smo easih izpustili otroke prej domov, saj ima najvež ueeneev 4—10 km po vratokmnih stezah daleč v šolo. Sploh je menda ni šole s težjimi rszmerami kakor na Trebelnem. Lahko se raeuni na tej dvorazrednici 500 šolodolžnih otrok, od katerih ima le kakih 5 0 manj nego 4 km dalee v šolo! Neki pre.išnji nadzornik mi je sam pisal: ,,Vraga, saj ste Vi gospodar v šoli! Če vidite, da je grdo vrpme, da se bliža huda ura, da je tema, smete otroke izpustiti iz šole. Saj ste odgovorni za zdravje otrok!" . . . Zakaj se šola ne raziiii, v t<=m so razni vzroki. Gosp. prpdsednik kraj. solskega sveta mi je rekel: ,,čim se šola razširi, odstopim!" Qui capere vult, eapitat! Ad 3. Gdč. učiteljiea si je bila za 3. november 1904 izprosila od mene dopust, ker je šla domov. A jaz sem bil tisti dan bolan in sem se zdravil doma, kar sem naznanil bil tudi kraj. šolskemu svetu. Mari nima nadučitelj pravice dajati dopusta do tri dni, in ali mora uboga ueiteljska para poueevati tudi, če je bolan?! Ad 4. Da ee na naši šoli 1. 1904. do 10. novembra niso ueila ženska rožna dela? fies je! A pokažite mi postavo, ki bi zahtevala, da bi se morala skozi vse leto poučevati ženska roena dela, posebno na taki šoli s toli tpžkiini terenskimi razmerami kakor je na Trebelnem! Berite v Heinzpju na strani 153. „0 šolah za ženska ročna dela", § 73! Kako naj pa defclice, ki imajo po 4—10 km daleč v šolo, zahajajo k ženskiin roenim delom že ob 8. uri zjutraj zlasti pczimi! Ali naj z lučjo hodijo na pot? Jaz spm se sam obrnil v ttm oziru do e. kr. okraj. šolskega nadzornika, prosež olajšave. In odgovoril mi je uradno: nOlajšave glede roenih del, oziroma, koliko časa se poueujejo ženska roena dela, sme deliti samo okrajni šolski svet v svoji seji, torej predložite primerno prošnj o ter jo utemeljite!" Tako mi je pisal g. Stiasny 29. sept. 1904. Vložil Bem proŠDJo ter eaknl odgovora, in, ko mi je došel dotični ukaz, se je takoj pričelo z ženskimi ročnimi deli. C. kr. okraj. solski svet je namree zabteval naj se poueujejo ženska roena dela vse leto ,,vsaj o lepem vremenu". Ad 5. Kar se mpni oeita v tej točki, je doeela neresniona! Res je le to, da gdo. užiteljiea kot novinka v službovanju ni izkazala dotičnih zamud, a izkazal sem jih vendar jaz sam pozneje. Ad 6. Res je, da do 10. nov. 1904 nisem dal pisati nobene šolske naloge. A kako naj jih dam pisati, ko otroei niso imeli zvezkov, ker vlada tukaj tolika revšeina, da ljtidje velikokrat še za sol ninnjo?! Ali naj učitelj sam, nbei seinem Hungerlohne^, kupuje iz svojega žepa otrokom zvezke?! Ko je krajni šolski s\et bil prisiljen, da je ubožnejšim otrokom kupil zvezke, potem so se takoj jele pisati naloge! Ta bi bila lepa, da bi se nedostatki, ki izvirajo iz uboštva staršev, pisali na rovaš ueitelja-lrpina!! Toliko torej v pajasnilo. Bil sem gotov, da zmagam, saj bi ne bilo prvokrat, kar sem zinaga 1 proti sklepom c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani! In vrhutega je pomisliti, da, ee bi se smatrala ta očitanja za prekrsek, vendar so vse te stvari prave lapalije in gotovo je, da odmerjena mi kazen ul v nikakl razmeri z svojimi — prestopki!... Toda pešeiea mojih ,,zarotnikov" je rapela vse moči, in rekurz je bil — odbitl... Najbrže so si mislili: , Kaj, ee bi ta olovek zmerom zmagoval?!" Bodi si že kakorkoli hoee, konstatujem, da je stvar obudila veliko senzacijo! Tukajšnji vdani mi farani pa so podali protest na deželni šo 1 ski svet. Seveda ni pomagalo. In zdaj bi moral na stare dni, osivel in bolehen ueitelj romati v skra.inje gorato gnezdo dežt-le kranjske, kjer ni nikake komunikacije in kjer bi bilo moje delovanje Da pisateljskem in muzikalnem polju jako oviranol Tse to bije v obraz vsaki humaniteti! A bodi si! Teč kakor do smrti tirati me ne morejo!. •. Edina tolaža v teh bridkostnih urah mi je spomin na velespoštovanega g. ravnatelja Ivana Lapajneta, kateremu se ne godi primeroma veliko bolje od mene! Slabo plaoilo sva žela oba, jaz in g Lapajne, da sva se ravnala po besedah Gregoreiževih: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! — A nadejem se, da se dobi neustrašen poslanee, ki osvetli na primernem kraju to neeuveno stvar in, ako bi se tak ne dobil, naj vsaj publicistika stori svojo dolžnost! Midva z Lapajnetom pa se, opnstivši vso nepotrebno ponižnost, z ozirom na svoje dozdanje delovanje, lahko tolaživa z izrekom: Feriunt summos fulmina montes! Na Trebelnem, 10. junija 1906. Janko Leban.