ZGODOVINSKI
ČASOPIS
HISTORICAL REVIEW
ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ
0*U S 7>o
^рвиРф
letnik 33
Zgodovinski časopis, Ljubljana, 33, 1979, številka 1, strani 1—200
;Y
U§ç 949.712(05)
VU ISSN 0350-5774
C... .1.- . ; _ r j j * f . s r j
ZGODOVINSKI
HISTORICAL REVIEW
-. ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ
л y. . ir1 • . i
LETNIK 33
LETO 1979
I Z D A J A r
Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O Z A S L O V E N I J O
L J U B L J A N A ,
ZGODOVINSKI
ČASOPIS
HISTORICAL REVIEW
ИСТОРИЧЕСКИА ЖУРНАЛ
ÜDK 949.712(05)
YU ISSN 0350-5774
GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO
Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin
dr. Bogo Grafenauer
dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik)
Janez Stergar (tehnični urednik)
dr. Miro Stiplovšek
dr. Jože Šorn
dr. Peter Vodopivec
dr. Fran Zwitter
Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je
mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira.
Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20. 4. 1979.
Izdajateljski svet:
Prevodi:
Zunanja oprema:
Upravnik revije:
Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc
(predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože
Koropec, dr. Vasilij Melik, DarjaMihelič (tajnica), Drago No
vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran
Zwitter
Dana Blaganje, Božena Činkole in Alenka Kotnik-Mikuš (an
gleščina), Madita Šetinc (nemščina), Sergij Šle'nc (italijan
ščina), Janez Zor (ruščina)
Neta Zwitter
Franci Matičič
Sedež uredništva in uprave: Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.:
(061) 22 121, int. 209
Letna naročnina:
Tekoči račun:
Sofinancirata:
Tisk:
Naklada:
za nečlane in ustanove 400 din, za društvene člane 220 din,
za društvene člane-upokojence 165 din, za društvene člane-
študente 110 din
Cena te številke v prosti prodaji je 150 din.
Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040
Raziskovalna skupnost Slovenije
Izobraževalna skupnost Slovenije
Tiskarna »Slovenija«, Ljubljana 1979
1500 izvodov
»v ! 4Л* I ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 33,'LETO 1979, ŠTEVILKA!
«•v. - r v l ( j . -s ; u t j . r ) . IV i;-.,--j:j/ ; _.. : i
i KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ - ': :
. -.-::.,•>.... * ,. • ., . . . ,L, <..;... . \ , , . . - ' )
'• " У ( „ - ; . • • . : - :
RAZPRAVE — STUDIES — СТАТБИ
Vančo B o š k o v — Jasna Š'a m i ć . Turski dokumenti o slovenačkom robiju u Sarajevu
7 U 16. Vijeku y •;:••; Л . 5—12
'Turkish Documents on thè Slovene Slaves in Sarajevo in the" 16th Century
Турецкие документБ1 o словенских неволБниках в Сараеве в XVI-ом веке
Jože Š o r n . Od klasičnih tekstilnih manufaktur k mehaničnim tekstilnim tovarnam 13—47
From Traditional Textile Manufactories to Mechanical Textile Factories
От классических мануфактур к механическим текстшљншм фабрикам
Vasilij M e 1 i k , Slovenci v državnem zboru 1893—1904 49 66
Slovenes in the Austrian Parliament, 1893—1904
Словенцм в государственном парламенте в 1893—1904 гг.
Andrej V o v k o . Delovanje »Zveze jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine« v letih
1933-1940 . . . . . : ! 67—102
The Activities of the "Union of the Yugoslav Emigrants from Julian March" in the years
1933—1940
ДеителБностБ «Сокна гогославских змигрантов из (Олиискои Краинм» за ronbi
1933—1940
William D e a k i n , Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 — maj 1945) 103—126
British. Yugoslavs and Austria (1943 — May 1945)
БританцБ!, гогославм и Австрин (1943 — маи 1945)
Dušan B i b e r . Jugoslovanska in britanska politika o Koroškem vprašanju 1941 —1945 127 143
Yugoslav and British Policies in Connection with the Carinthian Question, 1941— 1945
(Огославскал и британскан политика no Каринтиискому вопросу 1941—1945
Fran Z w i t t e r , Diplomatski problem jugoslovansko-avstrijske meje v dobi druge sve
tovne vojne ' 145—160
Diplomatie Problem of the Yugoslav-Austrian Frontier During the Second World War
Дипломатическал проблема кзгославо-австриискои границм во времн Второи ми-
рОВОИ ВОИНБ1
KONGRESI IN SIMPOZIJI — CONGRESSES AND SYMPOSIA — С Б Е З Д Б ! И СИМПОЗИУММ
Dušan B i b e r , Okrogli mizi jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev v Londonu 1976.
in v Kuparih 1978. leta ". 161 |g6
The Round-table Conference of Yugoslav and British Historians in London, 1976, and
at Kupari, 1978 -
Круглми стол адгославских и британских историков в Лондоне в 1976 г. и в Ку-
парах в 1978 г.
Vasilij M e I i k . Deseto in enajsto zasedanje jugoslovansko-češkoslovaške zgodovinske
komisije 187—188
10th and I lth Meeting of the Yugoslav-Czekoslovakian Historical Commision
Дec^тoe и одиннадцатое часеданин к>гославо-чехословацкои историческои ко- i
миссии
OCENE IN POROČILA — BOOK REVIEWS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРМ
Atti e memorie della Deputazione di storia patria per la Marche (Darja M i h e I i č) . . . 189 190
John V. A. Fine. Jr.. The Bosnian Church: A New Interpretation (Vaško S i m o n i t i) .. 190—191
Leopold Steurer. Südtirol 1919—1939; Karl Stuhlpfarrer. Südtirol und der zweite Weltkrieg
(Matjaž K l e m ' e n č i č ) " 191 192
Janez Stergar. Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije (Stane G r a n d a) 192—193
Slovenski visokošolci v boju za narodno osvoboditev in socializem (Ludvik C a r n i ) . . . . |93
Nikola Milovanović, Generali izdaje I-II (Boris M l a k a r ) 194—195
Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni (Metka G o m b a č ) 195—196
OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕШЕНИЛ
Poročilo glavnega urednika (Vasilij M e 1 i k) 197
Obvestila o delovanju Zgodovinskega društva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega
časopisa (Janez S t e r g a r ) 197— 199
POVZETKI— SYNOPSES—ИЗВЛЕЧЕНИЛ . »•' .
Povzetki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 33, 1979, 1 I.— IV.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 1 . 5—12
V a n č o B p š k o v — J a s n a š a m i ć
TURSKI DOKUMENTI O SLOVENAČKOM ROBLJU U SARAJEVU
' U 16. VIJEKU
U proučavanjima slovenačko-turskih odnosa koji, u stvari, nastaju kao
rezultat turskih upada u sibvenačke zemlje'ističe se činjenica da su Turci
prilikom ovih provala odvodili sa soboTii zarobljeno "stanovništvo. Osim
konstatacije da su ovi zarobljenici završavali na trgovima za roblje širom
Balkana, za sada nema nikakvih podataka ó njihovoj daljoj sudbini.1'
U prilici smo da objavimo pet turskih dokumenata o slovenačkom rob
iju pred sarajevskim kadijom sredinom'16. v.? kao prilog, ne samo problemu
slovenačko-turskih veza, nego i problemu ropstva u našim zemljama koji
u jugoslovenskoj istoriografiji još nije dovoljno ispitan.2
Dokumenti se nalaze u dva jedina sidžila sarajevskog kadije iz 16. v.
(br. 129 i br. 2) koja se čuvaju u Gazi Husrevbegovoj biblioteci u Sarajevu,
četiri dokumenta su registrovana u sidžilu br. 129 koji se odnosi na godine
964/5.H.( 1556—1558) i jedan dokument u sidžilu br. 2 koji obuhvata godine
972/3.H.(1564—1566). Pored dokumenata о^slovenačkom robiju, u ova dva
sidžila se susreću i dokumenti o robovima hrvatskog, madžarskog, albanskog
i crnačkog porijekla.3 Nije isključeno da se i u sidžilima iz 17. v., koji su
brojniji, nađu dokumenti o ovom problemu, kao što se i u Sloveniji javlja
tursko roblje u ovom vijeku.
Porijeklo robova iz slovenačkih krajeva označeno je izrazom üslove-
niyyet ül-asl, isloveniyyet ül-asl i isloveniyyet ül-asl za robinju, i üslove^
niyy ül-asl za roba, što u prevodu znači »slovenačkog porijekla«.4
Tri od pet dokumenata (br. 1, 3 i 4), koje donosimo hronološkim re
dom, u latinskoj transkripciji i srpskohrvatskom prevodu sa faksimilom,
imaju svoj datum. Dokumenti br. 2 i 5 su bez datuma, ali njihovo datiranje
omogućuju datumi prethodnih i narednih dokumenata u sidžilu.5 Na osno
vu tih datuma dokument br.' 2-je datiran'sa: mjeseca zilhidždže 964. —
25. 9.—23. 10. 1557. godine, a dokument br. 5 sa: mjeseca ševvala 973. —
21. 4.—19. 5. 1566: godine. Prema tome, četiri dokumenta potiču iz 1557.
i jedan iz 1566. godine. ' •
1 Ignacij Voje, Naseljevanje turskih zarobljenika u slovenačkim zemljama u 16. i 17. veku. JUTO-
slovenski istorijski časopis 4, 1969, str. 38—47.
2 Danilo Klen, Pokrštavanje »turske djece« u Rijeci u 16. i 17. stoljeću. Historijski zbornik —
Sidakov zbornik XXIX—XXX, (1976—1977, Zagreb), str. 204. Najvažnije turske izvore o ovom problemu,
koliko je nama poznato, predstavljaju protokoli kadija (sidžili, Kadiamtsprotokollbiicher), u kojima je
registrovan ne mali broj dokumenata o robiju, različitog etničkog porijekla. Protokoli sofijskog kadije
su u tom pogledu veoma ilustrativni. Tu je zastupljeno roblje srpskos, hrvatskog, madžarskog, nje
mačkog, vlaškog, ruskog, kurdskog i crnačkog porijekla. (Duda-Galabov, Die Protokollbücher des Ka-
diamtes Sofia. München 1960, indeks na str. 454.) I u sidžilima bitoljskog kadije iz 17. v. takođe ima
dokumenata o robiju. (Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Serija prva, tom I, Skop
je 1963, indeks na str. 165; tom II , indeks na str. 196; tom IV, dok. br. 149 sa napomenom.)
' О dokumentima za hrvatsko roblje vidi: Muhamed Mujić, Robovi iz Hrvatske pred sarajevskim
sudom u 16. vijeku. Otkrića I II , 4 (1956, Zagreb), str. 308—310.
4 Dugi vokal »u« u dva slučaja pisan je slovima elif i vav. U drugim slučajevima na početku stoji
protetični elif.
s Vančo Boškov, Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Serija prva, tom II,
Skopje 1966, str. VII.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
Svi ovi dokumenti spadaju u kategoriju äzäd-näme ili "itk-nâme, tj.
u dokumente o oslobađanju od ropstva, i to četiri dokumenta o oslobađanju
robinja i jedan o oslobađanju roba (dok. br. З).6
Imena robova — Fatime kćerka Abđullaha (br. 1), Nefise kćerka Ab-
dullaha (br. 2), Mustafa sin Abđullaha (br. 3) — pokazuju da su prilikom
oslobađanja robovi bili islamizovani.7 Imena druge dvije robinje — Dora
kćerka Abđullaha (br. 4) i Ana kćerka Andreja (br. 5) — svjedoče da su
one zadržale još uvijek svoju staru vjeru. Neuobičajeno djeluje ime Abdul
lah (Božji rob) kao patronim hrišćanske robinje Dore, jer se ovo ime u tom
svojstvu upotrebljavalo isključivo kod tek islamizovanih lica. U ovom, kao
i u drugim ovakvim slučajevima, patronim Abdullah je upotrebljen svakako
kao »Blanket-name«.8
; Nekoliko riječi i o modalitetima oslobađanja ovih robova. U dva slučaja
same robinje, Fatime (br.: i) i Dora (br. 4) pokreću parnicu za njihovo
oslobađanje. Prva to čini nakon smrti svog gospodara, kome je ranije rodila
sina koji je umro. Robinja Dora je već jednom bila oslobođena, što doka
zuje izvodom iz protokola kadije Broda, ali se ponovo našla u ropstvu kod
sarajevskog imama Ibrahima'b. Karađeza. Sada, nakon što je rodila dijete
ranijeg gospodara, traži da bude oslobođena ropstva. Ovaj drugi,slučaj
pokazuje još i to da su robovi, mijenjali gospodare, do čega je moglo doći
njihovom preprodajom ili poklonom., ,
U ostala tri slučaja oslobađanje se vrši od strane gospodara kàoizraz
dobročinstva za »ljubav božju« (hisbeten lillah), jer se po seri jatu ovakav
akt smatra bogougodnim djelom, kojim vjernik zavređuje sebi milost na
onom svijetu. Osim toga seri j at nije dozvoljavao da musliman bude rob.9
U jednom od ova tri slučaja (br. 5),pada u oči da se robinja Ana, hčerka
Andreje, oslobađa 40 dana prije određenog roka od sedam mjeseci, što se
može shvatiti jedino kao izraz dobre volje njene vlasnice i kao nagrada za
dobro ponašanje.
Prilog: turski tekst i prevod dokumenata
. 1 •
10.—19. maja 1557. godine
Oslobađa se ropstva Fatime, kćerka Abđullaha, robinja pokojnog hadži Der
viš Alije iz Sarajeva, na osnovu tužbe koju ona pokreće.10
i t +
Vech-i tahrlr-i sicil budur ki nefs-i Sarayda Iskender Kethudä carni'' mahalle-
sinde fevt olan bäc Derviš All bin Dävud nâm müteveffänin ijbu orta boylu
2/ ak benizlü açik kaslu sehlä gözlü üsloveniyyet ül-asl Fätime bint-i 'Abdullah
näm cariyesi meclis-i ser'a gelüb müteveffäyi1 1 eytäm-i saglrlerine 3) muhtär
4 Najraniji poznati dokument o oslobađanju od ropstva kod Turaka pripada sultanu Muratu I I .
(1421—1451) iz godine 1444., pisan na arapskom jeziku. (Halil Inalcik, Fatih Devri Üzerinde Tetkikler ve
Vesikalar I. Ankara 1954, str. 215—217.) О diplomatičkom aspektu ovih dokumenata vidi: Karl Jahn, Tür
kische Freilassungserklärungen des 18. Jahrhunderts (1702—1776). Neapel 1963. (Citirano prema: Josef
Matuz, Zur osmanischen Diplomatik. Orientalistische Literaturzeitung 70. Jahrgang 1975, Nr 2, str. 126 sa
napomenom br. 6.)
' I. Voje kaže da su zarobljeni muslimani bili prinuđeni da prime hrišćansku vjeru, o čemu svje
doče brojna krštenja turskih zarobljenika. (Op. cit., str. 42.)
8 Duda-Galabov, op. cit., str. 209, dok. br. 750.: Mara kćerka Abđullaha, str. 211, dok. br. 755: Ange
lina kćerka Abđullaha. Najstariji sudski dokument u Hilandaru na Svetoj Gori jeste jedno azad-name iz
1464. g., u kome se izvjesna Evdoka kćerka Abđullaha, bosanskog porijekla oslobađa ropstva. (Vančo
Boškov, Dokumenti sultana Baiazita II u Hilandaru na Svetoj Gori. Hilandarski zbornik 5 (Beograd,
u štampi), napomena br. 2.) Isključujemo mogućnost da ime Dora, napisano slovima \а, vav, ra, h a i
resmiye, čitamo kao muslimansko žensko ime Dura od Durriye, koje se piše sa slovom dal.
5 O ropstvu u islamu v.: Abd — Encyclopédie de l'islam2 I 25—41; Islam Ansiklopedisi I 110—114.
10 Sidžil 129, str. 192, dok. br. 2.
11 Ovdje nije potrebno arapsko slovo уе.
V. BOSKOV — J. SAMIC: SLOVENSKI SU2NJI V SARAJEVU
vasîleri olan 'All Bali bin Hasan Çelebi ve kebïr çulbi ogli Ibrahim ve sulbiyye
kizi Zähide Jarafindan vekâlet12 gabit olan Fažlullah bin 4) Pir Ahmed Çelebi nàm
kimesne müväcehelerinde eyitdi ki muteveffâ-i mezbûr efendim hâc Derviš 'Alïden
veledim olmusdur diyü umm-i veledinün da'vâ sin 5) itdikdé gibb ül-inkär ve
'akïb ül-istishäd 'udül-i miiselmïnden Sufi Hüseyn bin Himmet ve Hasan bin
'Abdullah el-mu'ezzin näm kimesneler edä-i sehädet-i 6) ser ' iyye kilub eyitdiler
ki säbikda mezbür Dervïs"All 'nin häl-i hayàtinda vë kemäl-i sihhatinda bir sagir
veled fevt olub meyyitine välid ve ömrinde(?) muteveffä-i 7) sagir benüm sulbi
oglumdur memlüke câriyem müdde'iyye-i mezbüre Fä^imeden mütevelliddir.
Mezbüre umm-i veledümdür diyü ikrär eyledi sähidleriz sehädet dahi 8) ideriz
didiklerinde ba'd et-tezkiye e§-§er'i yye ve -t-tahJîf el-àdï jehädetleri ljayyiz-i
kabülde väki olub mezbüre Fätimenin hürriyyetine hükm olundukdan sofira
9) mä cera bi-t- taleb teseli olundi ђигпге fi eväsif-i receb el-mürecceb sene 964.
10) gühüd ül-häl: Mahmud bin 'Abdullah Iliyas ve 'Alaeddin halife bin Hü-
seyn, el-imäm, ve Dervïg dede bin 'Abdullah ve Kara 'AH bin 'Abdullah ve Ahmed
bin "Abdullah ve Peri bin Iliyas ve Huseyn bin Mehmed ve Oruc bin Käsim.
Prevod:
Uzrok pisanja dokumenta je sljedeći: U šerijatski sud je došla ova, slovenač-
kog porijekla, robinja po imenu Fatime, kćerka Abdullaha, srednjeg rasta, bijelog
lica, rastavljenih obrva, plavih očiju, (robinja) pokojnog hadži Derviša Ali b.
Davuda koji je umro u mahali Iskender Ćehaja u samom Sarajevu. U prisustvu
Ali Bali b. Hasan Čelebije, izabranog tutora nepunoljetnoj djeci pokojnika, i Faz-
lullah b. Pir Ahmed Čelebije sa utvrđenim punomoćstvom (datim) od strane nje
govih (pokojnikovih) punoljetnih i rođenih sina Ibrahima i kćerke Zahide izja
vila je: »Imala sam dijete od pokojnog pomenutog mog gospodara hadži Derviš
Alije.« Kada je majka njegovog djeteta pokrenula parnicu, nakon negiranja i t ra
ženja svjedoka, posvjedočili su zakonski ispravno pravedni muslimani Sufi Husein
b. Himmet i Hasan b. Abdullah, mujezin: »Ranije, još dok je pomenuti Derviš Ali
bio živ i zdrav umrlo mu je jedno maloljetno dijete. On je izjavio: »Otac sam
umrlom i pokojni maloljetnik je moj rođeni sin. Rodila ga je moja robinja Fatime
Treba: vekjlcli.
8 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . I
(spomenuta tužiteljica).1 3 Spomenuta je majka mog djeteta.« Svjedoci smo i svje
dočimo za to.« Nakon što je njihovo svjedočenje razmatrano i prihvaćeno i nakon
što je spomenutoj Fatimi dosuđeno oslobođenje, ono što se desilo, na zahtjev, regi-
strovano je u sidžil. Napisano u drugoj dekadi časnog redžepa godine 964. (10.—19;
5. 1557).
Svjedoci čina: Mahmud b. Abdullah Ilijas, i Alaeddin halife b. Huseih, imam'
i Derviš dede b. Abdullah, i Kara Ali b. Abdullah, i Ahmed b. Abdullah, i' Peri
b. Ilijas, i Husein b. Mehmed, i Orudž b. Kasim. '
Mjeseca zilhidždža 964. godine —" 25. 9.—23. 10. 1557.
Gospođa Bašaji, kćerka Hamze, iz Sarajeva oslobađa"svoju robinju '-Nefise,
kćerku Abdullaha, slovenačkog porijekla.14 • '
Vech-i tahrir-i sicil budur ki nefs-i
Sarayda 2) Sinän Çelebi- mescid1 5 mahal-
lesinde mütemekkine olan 3) Bajayi(?)
bint-i Hamza näm hatun tarafindan
'Alîsân bin Ferhäd ve Hasan bin Timur
sehädetleriyle vekäleti 5) säbit olan СА1Г-
hän bin Yüsuf nam kimesne 6) meclis-i
v _̂ ^ ^ ser'da ikrär idüb didi ki 7) müvekkilem
^br-
6-^'?, müslimet ül-mille 10) NefTse bint-i
Abdullah nam memluke 11) cariyesin
hisbeten lillah äzäd 12) eyledi ba'd el-
yevm sä*ir ahrär lar 13) gibi mälimden
i^žSj,,-, '^Т^ ' äzäd olsun didi 14) didikde mezbüre
mevsüfe cäriye dahi 15) tasdîk idüb fale-
biyle mä hüve-1-väki 'teseli olundi,
16) Suhud ül-häl: Häc Sinän bin °АП,
Alïjân bin Ferhäd, Hasan bin Timur,
ve S u c i ' BälT bin Abdullah ve Bâlï bin
Müsä.
Prevod:
Uzrok pisanja dokumenta je sljedeći:
Alihan b. Jusuf čija je punomoć, data od
strane gospođe Bašaji, -kćerke Hamze,
SCp (Г^^?%с*£,у• stanovnice mahale Sinan Čelebi mesž-
1 ^ј^/ / , " ' dida, potvrđena svjedočenjem Ferhada i
cofo, Q*t Sidžil 129, str. 365, dok. br. 2.
17 Ova riječ je ostala nepročitana.
10 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
30. muharrem 965. — 22. 11. 1557. godine.
Dora, kćerka Abdullaha, robinja sarajevskog imama Ibrahima, slovenačkog
porijekla, oslobađa se ropstva na njen zahtjev pošto je rodila dijete prethodnog
gospodara.18
Vech-i tahrîr-i sicil budur ki: Isbu orta boylu bugday enlü kara gözlü col
ayagi künbed isloveniyyet ül-asl Dora bint-i 'Abdullah nâm càriye mevläsi 2) olan
nefs-i Saraydan hâc Ibrahim bin Karagôz el-imâm mûvâcehesinde takrîr- i daVâ
idûb didi ki sàbikda efendûm olan Yûsuf kethudâ'nin 3) umm-i veled olub bun-
dan akdam Tesne na? ibi olan mevlSnä Musliluiddîn bin Ahmed huzünnda Nasûh
bin Aglihan ve ВеггЗк bin Ahmed ve Hasan bin Hamza 4) ve Muslihuddîn bin
Ahmed el-imâm çehâdetiyle sSbit olub hürriyyetime hükm olunmus,dur diyü iddi*a
itdikde^gibb el-istishâd takrîr- i da'vasina muvâfik 5) säbikda Brod kâdïsi olan
m e v ß n a 'AlSeddin efendi imzâsiyle mumzâ süret-i sicil ibräz idüb mažmum dafci
Muçtafa Çelebi bin 6) Hasan voyvoda ve Memi bin Mahmûd voyvoda et-t imârî
sehâdetleriyle sâbit olmagm kema kane mezbüre mevsûfe ' n in ' i t k ina fcükm olunub
ma' hüve 7) el-vâki bi-t- taleb ^ebt-i sicil olundi hurr i re fi selh-i muharrem el-
harSm sene 965.
8) Çûhûd ül-häl: Mahmud bin Çelebi el-nufejsin, ve Ibrâhîm bin Hižir et-
timârî, ve ' îsâ Bali bin Nasûh, ve Inehan bin Karagôz ve Perì bin Iliyas.
Prevod:
Uzrok pisanja dokumenta je sljedeći: Ova robinja slovenačkog porijekla, po
imenu Dora kćerka Abdullaha, srednjeg rasta, lica, boje pšenice, crnih očiju, krive
lijeve noge, pokrenula j e parnicu i u prisustvu njenog gospodara Hadži Ibrahim b.
Karađoza, imama, iz samog Sarajeva, izjavila je: »Postala sam majka djeteta
Jusufa Ćehaje, mog ranijeg gospodara. Ranije mi je, u prisustvu mevlane Musli-
huddina b. Ahmeda, naiba (zamjenika kadije) Tešnja dosuđena sloboda koja je
potvrđena sa svjedočenjem Nasuha _b. Aslihana, Berraka b. Ahmeda, Hasana b.
Hamze i Muslihuddina b. Ahmeda,. imama.« Kada je zatražen dokaz shodan nje-
18 Sidžil 129, str. 366, dok. br. 2.
V. BOSKOV — J. SAMIC: SLOVENSKI SU2NJI V SARAJEVU П
noj izjavi, pokazala je prepis iz sidžila sa potpisom mevlane Alaeddina b. Efendi,
bivšeg kadije Broda. Pošto su njegov sadržaj svjedočenjem potvrdili i Mustafa
Ćelebi b. Hasan, vojvoda, i Memi b. Mahmud, vojvoda, sopstvenik timara, dosu
đeno je da se pomenuta opisana Dora oslobađa, kao što je i bila. Ono što se desilo,
registrovano je_u sidžil na zahtjev. Napisano posljednjeg dana časnog muharrema
godine 965.422.11. 1557). ! ' • ' *
Svjedoci čina: Malimud b. čelebi, mujezin; i Ibrahim b. Hizir, timarnik, i Isa
Bali b. Nasuh," i Inehan b. Karagjoz i Peri b. Ilijas.
Mjeseca ševvala 973. H. — 21. 4.—19. 5. 1566.
Ajša, kćerka Alaeddina, iz Sarajeva oslobađa svoju robinju Anu, kćerku
Andreje, slovenačkog porijekla, 40 dana prije isteka vremenskog roka od sedam
Budur ki mahalle-i Mi'mârdan Ferhâd bin 'Abdullah meclis-i ser'da i'tirâf
idüb mahalle-i mezbüreden 'A'ije bint-i eAlaed-dîn isbu orta boylu eia gözlü açik
kaslu isloveniyyet ül-asl Ana veled-i Andreya nam cariyesin(!) yedi ay mikdär 2)
olmazdan evvel kirk gün mälimden âzâd olsun diyub beni ikrära vekil eylemisdir
didikde da'väsina muvlfik Veß bin Musjafa ve Memi bin Mehmed nâm müsel-
mänlar edâ-i 3) çehâdet itdiklerinde ba'd et-taedTl sehädetleri hayyiz-i kabülde
väki e oldukda mahfil-i tevkïlde' vekälet-i mezbûreyi kabûl itdikde bi-t- taleb ^ebt-i
sicil olundi.
Sühüd ûl-hâl: Hâcï Mustafa bin Mahmûd ve 'Osmän bin Mustafa ve IbrShTm
bin Mahmud.20
Prevod:
Ovo je: Ferhad b. Abdullah iz Mimar mahale izjavio je pred šerijatskim su-
dom da ga je Aiša, kćerka Alaeddina, iz spomenute mahale opunomoćila • da da
izjavu: »Neka ova njena robinja, srednjeg rasta, svijetlo-plavih očiju, rastavljenih
obrva, slovenačkog porijekla, po imenu Ana, kćerka Andreje, bude slobodna od
mog imetka 40 dana prije isteka vremenskog roka od sedam mjeseci'.« Nakon što
su muslimani Veli b. Mustafa i Memi b. Mehmed posvjedočili shodno njegovoj
izjavi i nakon što je njihovo svjedočenje razmatrano i prihvaćeno, spomenuta
punomoć je prihvaćena pred sudom. Na zahtjev registrovano u sidžil.
Svjedoci čina: Hadži Mustafa b. Mahmud, i Osman b. Mustafa, i Ibrahim b.
Mahmud.
" Sidžil 2, str. 409, dok. br. 1.
20 Na lijevoj margini, u produžetku prvog reda stoji: 'itknâme (dokument o oslobađanju).
12 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33*. 1979 . 1
Z u s a m m e n f a s s u n g
TÜRKISCHE URKUNDEN ÜBER SLOWENISCHE SKLAVEN IN SARAJEVO
IM 16. JAHRHUNDERT
Veröffentlicht werden fünf türkische Urkunden aus zwei Kadi-amts-proto-
kollen (sicil), die unter den Nummern 2 und 129 in der Gazi Husrev-Begs Biblio
thek in Sarajevo aufbewahrt werden. Die zu Freilassungsurkunden gehörenden
Urkunden (azäd-näme itk-näme) beziehen sich auf Sklaven slowenischen Ur
sprungs, die vor dem Scheriat-Gericht in Sarajevo befreit wurden. Die Urkunden
stammen aus den Jahren 1557 und 1566. Die Abstammung der Sklaven ist bezeich
net mit den Ausdrücken isloveniyyet ül-a$l, üsloveniyyet ül-asl für die Sklavinnen
und ûsloveniyy ül-asl für den Sklaven. Es werden vier Skla'vinnen: Fatime, Ne-
fise, Dora und Ana und ein Sklave Mustafa befreit. Aus den Namen Fatime, Ne-
fise und Mustafa geht hervor, daß die Sklaven schon zum Islam übergetreten
waren, während die zwei Sklavinnen Dora und Ana noch ihre Konfession beibe-
halten hatten.
Die Arbeit ist ein Beitrag zum Problem der slowenisch-türkischen Bezie-
hungen und noch besonders zu dem noch nicht genügend erforschten Problem des
Sklaventums in einzelnen jugoslawischen Ländern.
Ali ste že poravnali letošnjo članarino za Zgodovinsko društvo za Slo
venijo in naročnino na »Zgodovinski časopis«? Storite to čimprej i n '
olajšajte delo društvenemu odboru in upravi re'vije!
* *
Ali ste že izpopolnili svojo zbirko starejših letnikov »Zgodovinskega
časopisa«? Potem ko je spomladi 1977 izšel ponatis prvega zvezka re
vije z letnico 1947, je bil septembra 1978 ponatisnjen tudi 17. letnik
»Zgodovinskega časopisa« za leto 1963. Oba ponatisa in večina ostalih
letnikov revije so na voljo pri upravi revije, ha sedežu Zgodovinskega
društva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12. Podrobne infor
macije o zalogi in cenah so objavljene v vsaki številki »Zgodovinskega
časopisa«.
*
Opozarjamo tudi na možnost prednaročila na ponatis vseh sedaj raz
prodanih starejših letnikov revije.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 1 • 13—47 13
•• • J o ž e š o r n . i * i• ••.
OD KLASIČNIH TEKSTILNIH MANUFAKTUR
K MEHANIČNIM TEKSTILNIM TOVARNAM
čeravno smo o proizvodnji tekstila v obliki raznih proižvodnoorganiza-'
cijskih struktur že pisali, smo namenoma prihranili poglavje o tekstilnih
»fabrikah« za ločeno obravnavo'.1 Razlogi za ločeno obravnavo, ki po pravilu
omogoča podajanje potrebnih.nadrobnosti, so trije:'l. Da bi sodobniki sami
poudarili räzliko med podežeiskim: založniškim načinom proizvodnje tek
stila in obrtniškim izdelovanjem tkanin po prvi strani ter med novo nasta
jajočimi mestnimi obrati še brez posebne tradicije po drugi strani, so te
poslednje kaj pogosto, domala zdržema imenovali »Tuchfabrik«, »Tuch-
fabrique« in.podobno. S tem so hoteli reči, da so »fabriška« organizacija
proizvodnje, višina investiranega kapitala in združevanje znatnega števila
delavčev (ne še vseh) ,v enem, dveh ali več osrednjih poslopjih nekaj no
vega, morda celo nekaj posebnega, boljšega glede na tradicionalne založ
nike in obrtnike. — 2. Razpravljanja o zaposlitvi sirot, invalidov, dalje —
pejorativno — delomrznežev in celo, — kar prezirljivo — brezbožne pohaj
kujoče, drhali (viri: Gsindl) so sodobniki skoraj sistematično'zoževali v ge
slo, da je potrebno ustanavljati sirotnišnice in druge podobne "zavode, ki naj
fungirajo kot predilnice, vendar izključno za, tekstilne »fabrike«. Ti zavodi
in neposredno j 'm sledeče, a ločeno ustanavljane predilske šole naj bi po
temtakem bile podaljšana roka, bolje rečeno pomožni obrat »fabrik« ali
mestnih proizvajalnih enot. "—,3. Ko se je po letu 1780 lotila vodilna državna
administracija oblikovanja obrtne in fabriške zakonodaje in pravnega opre
deljevanja obratov-podjetij, je več svojega dela namenila »fabrikam«, torej
tudi tekstilnim fabrikam kot pa razpršenemu založništvu in drobnjakar-
skemu obrtništvu. Sicer ju ni zanemarjala, le s pojmom in vsebino fabrike,
fabriške proizvodnje, fabriške organizacije dela se je ukvarjala več in po
drobneje. _ .,..' . "" ,„.
.Razprava nas želi'seznaniti s številčnim stanjem »fabrik«, z višino nji
hove proizvodnje, s številom statev in delavcev ter z drugimi podobnimi
kvantitetnimi podatki o fabrikah v predfabriški dobi ali o centraliziranih
manufakturah; dalje nam hoče. nekoliko, bolj približati dobo prehajanja v
mehanične tekstilne'tovarne, potem oblikovanje delavskega razreda v mo
dernem smislu besede, končno še provenienco kapitala, ki je gradil meha
nične tovarne v našem prostoru. Uvod v dobo prehajanja sestavljajo od
stavki o pravnem opredeljevanju proizvajalnih enot z imenom tovarna,
fabrika, ne da bi ob tem hoteli ti odstavki postati sestavni del prava, prav
ne-zgodovine. Podobno je s tehnično opremo obratov: ker ne pišemo teh
niške zgodovine, smo vse takšne posebnosti zanemarili.
1 Samo tu v začetku razprave smo nekajkrat postavili terminus »fabrika« v narekovaj, sicer ga
opuščamo. Namen narekovaja je, opozoriti bralca na dejstvo, da so pred moderno fabriško dobo rekli
fabrika s l e h e r n i bolj osredotočeni, koncentrirani manufakturi v mestu ali v večjem naselju ne glede
na to, ali je proizvajala s pomočjo ognja (na primer fužine) ali brez njega. Torej sleherni, ne samo
tekstilni, zato enako tudi Lederfabrik, Kartenfabrik, Zinnoberfabrik itd.
14 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 197* . 1
Prav gotovo bi razprava bila privlačnejša, če bi vsebovala primerjave
med zahodnoevropskim in srednjeevropskim razvojem ter razmahom v slo
venskem prostoru. Toda omejeni revijalni obseg in zlasti zasnova vsebine
oziroma teksta samega sta narekovala opustitev sinteze in sklicevanje na
evropske paralele.
Nekaj načinov zaposlovanja delovne sile
Kameralisti so veliko govorili in pisali o prirodnem porastu števila pre
bivalcev, o pospeševanju priseljevanja, o prepovedi izseljevanja, o koloni
zaciji in podobno. Delitev dela, so trdili, narašča le tam, kjer narašča šte
vilo prebivalstva.2 To je bilo samo delno res. Naša preračunavanja kažejo
na primer za slovenski prostor, dà se je delitev dela razraščala hitreje kot
je naraščalo prebivalstvo. Pač pa velja teorija kameralistov za panonski
prostor. Ko so pisali o populacijski politiki, so imeli v mislih hudo opusto
šenje svojih dežel po tridesetletni vojni. Habsburški dvor je moral poleg
teh težav misliti s e n a neki drug problem : Ko je njegova armada leta 1699
pregnala turško vojsko iz panonske nižine, mu je bilo jasno, da bo treba
pripeljati v te predele koloniste, ki naj ne samo pomnožijo število prebi
valstva, temveč zemljo kultiviraj o veliko bolj intenzivno kot doslej in pri
dobijo iz nje čim več novih dobrin. V duhu kameralistične teorije in prakse
je dvor ustanovil dve tako imenovani impopulacijski komisiji, ki naj pri
peljeta v panonsko nižino prostovoljne in neprostovoljne koloniste od koder
koli. Tako so iz Spodnje Avstrije leta 1769 prepeljali tja vse kmete, ki so se
upirali svojim zemljiškim gospodom (ti so hoteli povečati tlako); enaka
usoda je čakala uporneže v Schwarzwaldu. Protestanti iz Koroške in Zgor
nje Avstrije, pruski vojni ujetniki, avstrijski invalidi, pohajkovalci in brez
delneži z Dunaja in Spodnje Avstrije so bili deležni kar pravega odgonà na
Ogrsko (viri: »Per Wasserschub zur Impopulation nach Ungarn«).3 Mnòge
koloniste so zaposlili v slovaških in sedmograških rudnikih, vendar je bilo
težišče na poljedelstvu. Navajajo, da se je število prebivalstva v temišvar-
skem banatu dvignilo od 25.000 ljudi v letu 1711 na prek 300.000 prebivalcev
v letu 1786.4
Franc Rakovec-Raigersfeld je kmalu po letu 1730 zapisal, da je v Zgor
nji Avstriji prek 18.000 prosjakov, da pa jih je komaj 1500, ki se spoznajo
na predenje (torej samo 8 %). 5 Na Kranjskem je bilo leta 1767 baje 3000 do
4000 beračev ali približno 1—2 % vseh prebivalcev v deželi.6 Jihlava, mesto
na Moravskem, je leta 1719 imelo 6246 prebivalcev; med njimi je bilo 386
prosjakov (okoli 6 %). 7 Preden so Turki pričeli oblegati Dunaj, je oblast
izgnala iz mesta 7000 beračev. Pri tem je šlo'seveda za vprašanje prehrane
in vojaških sposobnosti »nepotrebnih« in zato neljubih gostov, ne za im-
populacijo tistih slabo poseljenih habsburških in rajhovskih pokrajin, ki so
bile priče 30-letne vojne. Odstotki, ki smo jih pravkar navedli, v splošnem
niso prav visoki. Bolj pomembno je dejstvo, da je bil le skromen del teh
г Fritz Blaich. Die Epoche des Merkantilismus, Wiesbaden 1973, str. 90—94 (Wissenschaftliche
Paperbacks 3. Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, hgg von Hans Pohl; Franz Steiner Verlag), str. 90—94.
> Ibidem, str. 155, 161—162. — Neko poročilo iz septembra 1766 pravi, da se prek Ptuja po Dravi
dobavlja tenko rezan les za nove plantaže ali kolonije v Banatu in da so pred kratkim poslali na splavih
tja za naselitev 500 invalidov (Arhiv dvorne komore ali kratko ADK, Dunaj, Iö Kommerz, fase. rd. št.
385).
4 Blaich, op. cit., str. 162.
s Franc Rakovec-Raigersfeld ima pravzaprav dva podatka: po prvem je v Zgornji Avstriji okoli
20.000 pravih beračev, po drugem prek 18.000 teh siromakov (Arhiv Slovenije ali kratko AS, Raigersfeldov
arhiv, fase. XXIV).
6 August Dimitz, Geschichte Krains, IV, Laibach 1876, str. 178.
' Werner Sombart, Der moderne Kapitalismus, 1/2, München und Leipzig 1924s, str. 792.
J, SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 15
odstotkov sposoben za kakršno koli proizvajalno delo v tekstilni industriji.
Iz tega bi mogli sklepati, da je bila rezervna armada za razvoj industrije
do sredine 18. stoletja in še čez dokaj skromna armadica. Zato so se oči ta
kratne javnosti ozirale v — sirotišnice in vzgojne zavode. Kakšno je bilo
stanje tam, bomo prav kmalu zvedeli.
Kameralisti so dalje učili, da se s porastom števila prebivalcev širi no
tranje tržišče in da se z vse večjo množico delavcev potencira storilnost
dela. Ko so govorili o tem, da je samo trgovanje tisti posel, ki prinaša,
ustvarja dobiček, so pač iz prakse vedeli in so bili tudi sicer trdno prepri
čani, da morajo biti mezde domačih delavcev kar se dà nizke, če se hoče
doseči čim večji dobiček zlasti iz zunanje trgovine in če hočejo biti podjetja
vsak čas konkurenčna. Sicer so pa tako bili vsi v Evropi enakega mnenja,
da je delavcu samo nizka mezda stimulans za večjo storilnost; zelo delaven
da je le tedaj, ko malo zasluži. Zato so vsi trdili, da se morejo izsiliti nizke
mezde samo takrat, ko je ponudba delovne sile zelo velika. Da bi to dosegli,
so vsi teoretiki v Evropi, ter j ali zaposlitev žensk, otrok, invalidov, siromakov,
pohajkovalcev in sodrge. Okrog leta 1700* je potrebovala petčlanska družina
v južni Nemčiji letno 100—150 guldov za preživljanje. Tkalec letno ni za
služil več kot 50 guldov. Torej je bila zaposlitev njegove žene in otrok samo
po sebi razumljiva nujnost.8 In. oblast se je rada strinjala z mislijo, da v
mezdni politiki tiči pravo in pravilno vzgojno sredstvo.
Pri vsem tem moramo vendarle vedeti, da je bil tudi še v 18. stoletju
pojem pohajkovalcev zelo širok in nejasen. Pohajkovalec je mogel biti tako
tisti kmečki človek, ki je prišel v mesto, da bi se zaposlil, a ni takoj našel
dela, kot oni pomočnik, ki si je prihranil skromno vsotico denarja z na
menom, da si bo privoščil nekajdnevno brezskrbno življenje. Zgodovinarji
pišejo, da je bil kar množičen pojav, čeprav ne tipično pohajkovalski, da so
potujoči rokodelski pomočniki odločno branili »plave ponedeljke«, čeprav
je bilo cerkvenih praznikov več kot dovolj. Prav s tem smo se pa že močno
približali problemu delovne discipline. Sredi 18. stoletja je bil razmah pro
izvajalnih sil še vedno na takšni začetni stopnji, ko niti podjetnik niti po
litična ali siceršnja oblast niso imeli na voljo učinkovitih sredstev prisile
ali normiranja določene aktivnosti. Odpuščanja z dela kot radikalne kazni
za nepokornost in neposlušnost so se izogibali, ker pač ni bilo na pretek
izučenihin priučenih delavcev, šele predilske, tkalske in druge podobne
šole so pričele veljati kot šole za discipliniranje bodočih delavcev. Učvršče-
vanje delovne discipline kot ene izmed osnov kapitalistične organizacije
proizvodnje in delovnih odnosov je moralo vzporedno z organizacijskimi,
tehničnimi in knjigovodskimi spremembami v podjetjih samih prehoditi
dolgo pot, predno je doseglo svoj namen, to je, delavca neločljivo vključiti
v proizvodni postopek, ga napraviti za »svojega« delavca in ga s tem od
tujiti od dosedanjega tradicionalnega načina vključevanja v proizvodnjo.
Dejstvo, da so meščani in oblasti vso prvo polovico 18. stoletja narav
nost s prstom kazali na potrebo, da se pohajkovalci in delomrzneži zaposlijo
predvsem s predenjem, ima svoje logično proizvodno ozadje: tekstilni in
dustriji je primanjkovalo preje in to težavo.je bilo treba zriniti v ospredje.
Obrtniku, dobro organiziranemu založniškemu sistemu in tekstilni »fabriki«
ni smelo nikoli zmanjkati preje, ker bi sicer bili prisiljeni ustaviti svoje
8 Günter D. Roth, Kurze Wirtschaftsgeschichte Mitteleuropas. Von den Zünften zur industriellen
Revolution. München 1961. Str. 132.
16 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979
delo. če so ze kmečke statve obstale v trenutku, ko so podelale vso prejo1
ш bil dogodek za njihovega lastnika kdovekaj katastrofalen, za močnega
založnika in fabriko, ki sta poslovno živela le od zadostne količine preje
bi bil podoben dogodek že kar uvod v likvidacijo. To se pa nikakor ni smelo
zgoditi. :
še najmanj prvih pet desetletij 18. stoletja so se tudi habsburške de :
žele ubadale z vprašanjem, kako zaposliti množico ljudi, ki ni po eni strani
že nič več živela od poljedelskega dela, po drugi strani se še ni mogla-za
posliti niti v obrti niti kako drugače. Povsod so seveda hoteli rešiti zamo
tano nalogo na najenostavnejši način. Meščani so pisali razne načrte, kako
bi odpravili siromaštvo.9 Prvi tak načrt je sestavil neznan avtor najbrž v
Loki okoli 1719 in ima naslov »Načrt (Proiect), kako bi vpeljali sirotišnico?.
Drugega je sestavil anonim v Ljubljani nekako 1722 in ga je naslovil »Pri
pombe (Nota), katera sredstva naj se zberejo za bodočo pomoč sirotišnici«!
Tretjega je 1723 domnevno napisal Ljubljančan in mu dal naslov »Prava
pot v nebesa«, četrti spis je nastal na Koroškem, peti v štajerskem Gradcu
(»Nevsiljiv načrt, kako tu v Gradcu koristno vzpostaviti prisilno delav
nico«).
Prvim trem osrednjeslovenskim spisom so skupne naslednje štiri misli:
1. Zavodi za siromake so koristni in nujno potrebni. Imenujejo jih ubož
nica, sirotišnica, vzgojevalnica, prisilna delavnica. Služijo naj kot šola za
manufakture in za discipliniranje pohaj kuj očih. :— 2. Potrebni denar za
zgraditev in vzdrževanje naj se zbere v obliki miloščin, periodičnih vplačil,
daril, volil in podobno. — 3. Vso to množico delijo v prave in navidezne si
romake. Pravi so tisti, ki si ne morejo služiti kruha sami ali ki so zaradi
starosti in bolezni oslabeli ter nedorasle zapuščene sirote. Invalidov seih
niso šteli, češ da morejo delati z eno roko ali nogo, celo slepci morejo poj-
ganjati samotežna kolesa. Navidezni siromaki so vsi tisti ljudje, ki bi sicer
mogli delati, pa nočejo. Te imenujejo pisci v duhu takratne baročne dobe
postopače, pohajkovalce, malopridno sodrgo, brezbožno pohajkujočo drhal.
— 4. Pravi siromaki bi bili v omenjenih zavodih bolje preskrbljeni, navi
dezne siromake bi prisilili k dostojnemu delu. Ti bi mogli po nizki ceni iz
delovati vse; zavod bi izdelke prodal in se tako vzdrževal. Sirote bi najprej
poučevali o krščanskem nauku, potem bi jih navadili dostojnega dela/Ka
sneje bi jih prepustili drugim strankam kot vajence za isto delo. Z ubož
nico v Ljubljani bi se mogli okoristiti kranjski deželni stanovi na ta način,
da bi ji podelili privilegije.
Prav na kratko naj omenimo še ostala dva načrta. Koroški je v uvodu
sugeriral splošen in podroben pretres oziroma pregled dežele s pomočjo vo
jaštva z namenom, da bi pregnali berače. V nadaljnjem besedilu gre po
istem kolovozu kot kranjski načrti, štajerski projekt je dokaj stvaren in
zdi se, da ga je sestavil gospodarsko dokaj razgledan človek. Operira zsvso
tami osnovnega kapitala, s številom delavčev, z višino produkcije in po
dobno. Pripomniti moramo, da je rokopis nastal 1719 in da se nanaša đa
fabriko, ustanovljeno kmalu nato v Cariami pri Gradcu. '
Načrte smo tu omenili kot že precej razširjena »sociološka« opozorila
na težave, ki jih bo družba vsekakor morala kmalu rešiti. Niso niti prva niti
poslednja opozorila. Prva se pojavijo v naši družbi že vsaj deset let pred
' Odstavki so kratek povzetek moje razprave Začetki suknarne kranjskih deželnih stanov, Zaodo-
inski časopis VI—VII, 1952—1953, str. 671 si.
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM JJ
prvim projektom/poslednja tudi kakšno desetletje za pravo potjo v nebesa.'
Leta 1727 so kranjski deželni stanovi na svojem zasedanju, ko so govorili
o varnosti v deželi, po koroškem vzorcu sklenili, naj generalno "vizitaci j o
opravi milica, ki biva v deželi; posamezne vizitacije naj bodo vsak mesec.
Berači naj se dodelijo domačim faram. Spreobrnjenci, odslovljeni vojaki in
tisti, ki nimajo rojstnega kraja, naj delajo v Ljubljani,, kjer se nabere več
miloščine. Tisti, ki'morejo kar koli delati, naj za svoje vzdrževanje delajo.
Zanje naj se ustanovi fond ali cassa pauperum (ubožna blagajna). Viri
zanjo naj bi bile mesečne zbirke, pušice in darovanja ali »ofri« v cerkvah,
prispevek od mesa, ki ga ljudje jedo .v postu in podobno. Na deželi naj se
organizira zbiranje žita ,za reveže. Siromaki na deželi in v mestih naj za
vsako faro,'kjer prebivajo, tkejo platno in izdelujejo čevlje.
Po letu 1730 je tudi merkantilist Rakovec zapisal misel, ki je bila-takrat
v Avstriji že'dobro znana, da je namreč treba pohajkovalce in berače spra
viti s ceste in jih strpati v prisilne delavnice in vzgojevalnice, češ da je
znak lenobe, če kje nimajo prisilnih delavnic in vzgojevalnic, in da je zna
menje premajhne pozornosti do ljudi, ki so v stiski, kjer nimajo zastav
ljalnic (montes pietatis) ; kjer ni sirotišnic, je to znamenje šibke ljubezni
do bližnjega in do lastnih otrok.
.- V začetku šestdesetih let 18. stoletja je naporom državnih in deželnih
oblasti uspelo, da je proizvodno delo v sirotišnicah in prisilnih delavnicah
le steklo v nekoliko širših okvirih. Toda po nekaj letih dela se je pokazalo,
da. v splošnem to ni učinkovito uvajanje ljudJL v proizvodnjo, da zavodi ne
bodo nikoli postali nekakšen stranski ali pomožen obrat določenega založ
nika, temveč da predstavljajo zgolj vzgojni prijem. Nekateri lastniki tek
stilnih manuf aktur so pritegnili zavode v proizvajalni postopek, toda mezd
nih odnosov, kakršni so veljali za manufakturo, tu niso mogli vzpostaviti,
tudi kontrole niso mogli imeti nad tovrstnimi delavci, ker niso bili njihovi
delavci, njihovi gojenci. Zato so jih drugega za drugim opustili in jih za
lagali z delom bolj iz humanih razlogov. Velika izjema je Koroška.
. že leta 1754 je bilo ljubljanskemu magistratu dovoljeno, da je za vzdr
ževanje vzgojevalnice in prisilne delavnice pobiral na svojem ozemlju davek
od komedij, od biljarda po kavarnah, od kegljanja po gostilnah, od plesal
cev po, vrvi, od marionet, od plesov, od kvartanja, končno tudi, da smeta
dva meniha pobirati miloščino. Tedaj, še niso omenjali, da se zavod vsaj
delno vzdržuje s predenjem ali s podobnim proizvodnim delom.9" Tudi vzgo-
jevalnico in prisilno, delavnico, ustanovljeno maja 1760-v Gradcu, imajo,za
zelo koristno zadevo zgolj zato, ker je povečala varnost v deželi.
Gojenci so bili kaj pisana druščina. Leta 1754"je bilo v ljubljanski vzgo-
jevalnici 30 oseb. Med njimi je morala Mara Iskra ostati v zavodu pol leta.
Vsak mesec so ji odmerili deset močnih udarcev s korobačem. Mate Iskra
je tam ostal dve leti, bil je vkovan, obsojen na težka dela; mesečno so mu
dali 15 udarcev. Marija Mihič si je prislužila šest let; prvi. dve leti so ji na
ložili četrtletno po osem udarcev.10 — Poleti 1764 so pregledali graško vzgo-
jevalnico in prisilno delavnico. V protokol so zapisali, da je v lazaretu, ki
je do takrat opravljalfunkcijo prisilne delavnice, bivalo 25 moških in žensk,
»čeprav bi jih mogel sprejeti stopetdeset« ; v to hišo so prišli tudi ljudje,
'• AS, Komora in reprezentanca za Kranjsko, Zuchthaus, fase. XLIV, 1755—1762, dalje ADK, lö
Kommerz, fase. rd. št. 359, končno Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane (ZALj), Cod XXI, 24, fol. 20.
10 AS, Komora* in reorezentanca za Kranjsko, Zuchthaus, fase. XLIV, 1755—1762.
18 ; ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
ki so tihotapili tobak.11 Vidimo dokaj nazorno, da so takšni in podobni za
vodi imeli močno potezo zapora.
Leta 1762 beremo, da se sirotišnici v Ptuju in Gradcu že ukvarjata s fa-
brikaturnim delom. Leto dni pozneje so sporočili iz Ljubljane, da že ob
staja načrt, kako bi vzgojevalnico uporabili za predilnico. Naslednjega leta
se je. zavod ponašal s tem, da se je vključil v manufakturno delo. Pri pre
sojanju glede »vključevanja« velja biti previden in zadržan. Vzgojevalnice
so za krajši ali daljši čas sprejemale razne obsojence. Januarja 1767 je
prišlo v Kostelu ob Kolpi do manjšega kmečkega upora. Oba glavna kolo
vodja so za tri mesece zaprli v ljubljansko vzgojevalnico. Ob sprejemu in
odpustu so jima odmerili po 30 udarcev, dva manj izpostavljena upornika,
ki sta bila v istem zavodu samo po en mesec, sta dobila po 15 udarcev.12
V začetku 60 let 18. stoletja so v Avstriji splošno poudarjali, naj siro
tišnice služijo kot gojišča za manufakture in za razne poklice. Omenjeni
graški zavod je imel spočetka težave zato, ker ni bilo v bližini nobene ma
nufakture, ki bi zaposlila njegove gojence. Leta 1766, ko je bilo v graški
prisilni delavnici 18 ljudi, so vzdrževanci že predli — linško volno! Isto
časno je bilo v graški vzgojevalnici 43 oseb, ki so prav tako predle in tkale
linško volno.13
V začetku 1763 so vpeljali predenje volne v Ptuju, skoraj sočasno tudi
v Voitsbergu, v Laškem »in drugje«. Marca se je oglasil tudi Celovec z mi
slijo, da se more pripomoči k boljšemu načinu preživljanja ljudi zlasti
z organiziranjem več predilnic. In res so dobili maja 300 gld za zgraditev
predilnice v tem mestu. Toda predilnico so si mogli takrat zamišljati le
v obliki — sirotišnice! Predračun za delo otrok v teh sirotišnicah-predilni
cah je predložil sam Thys, znameniti celovški suknarnar, po rodu iz avstrij
ske Nizozemske. Pravzaprav so tu govorili 1765 o zgraditvi treh sirotišnic;
prvo so začeli zidati 1767. Thys je spomladi 1764 sestavil »Tabelle des
ouvriers qui travaillent à la manufacture des draps fins à Clagenfurt«, kjer
trdi, da v celovški sirotišnici dela zanj 70 Korošcev in 4 Kranjci, dalje tudi
v posameznih hišah na deželi in v mestih.14 Prav v tej deželi in prav v zvezi
s Thysovo suknarno so se nenavadno močno trudili za ustanovitev predil-
skih šol in od 1765 do 1769 je oblast potrošila letno okoli 2000 gld prav v ta
namen, a uspeha ni bilo pravega. Prišlo je tako daleč, da so celo dvoru pre
zentirali predilske težave, na kar so na Dunaju ukazali, da naj se vpeljejo
predilske šole tudi s silo, če bo treba.
Leta 1769 je bilo v koroških sirotišnicah skupaj 249 otrok, od tega 90
v Celovcu, 24 v Velikovcu, 17 v Krki, 14 v Himmelbergu, 7 v Beljaku itd.
Poročevalec ni pozabil dodati, da je to premalo, da bi zadovoljili potrebe
Thysove suknarne po preji, in da tudi privatniki ne napredejo dovolj; zato
da ni druge pomoči, kot da se ustanovi nova hiša za vojaške sirote, ki da
naj bi imela 200—300 mladih gojencev.
Sirotišnice po mestih so predle za manufakture v neposredni bližini, le
redkokdaj za oddaljenejše obrate (na primer v Gradcu za Linz). Ko citira
poročilo iz 1766, da deluje najmočnejša štajerska tekstilna fabrika v mestu
Fridbergu in da ima 40 delavcev, ne omenja, kje povsod ima svoje predice.
Vsekakor jih v graških zavodih ni imela.
Vodstvo ljubljanske vzgojevalnice in prisilne delavnice je sredi junija
1769 že zapisalo, da fabrika (sc. Desselbrunnerjeva sùknarna na Selu pod
11 ADK. Iö Kommerz, fase. rd. št. 315.
11 AS, Komora in reprezentanca za Kranjsko. PP, K-2-I.
13 ADK. Iö Kommerz, fase. rd. št. 315, 357, 385.
14 ADK, Iö Kommerz, fase. rd. št. 358. — Prim, tudi Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vor-
zeit his zur Gegenwart, Klagenfurt 1953. Str. 246—247. O
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 19
Ljubljano) noče dati zavodu v prejo nobene volne več. Zato da se je zavod
preusmeril na ožje tržišče, na ljubljanske mestne suknarje. Končno je
usahnil tudi ta skromni vir zaposlitve in z letom 1771 je ostal zavod brez
takšnega in podobnega dela.15
. Sicer so v vseh takšnih in podobnih zavodih poskušali vpeljati pre
denje, toda prav sirotišnice in ubožnice za otroke naj bi privzele značaj
predilskih šol.16 To moramo dobro razlikovati, ker so upali, da bodo prav
doraščajočo mladino naučili predenja, s starejšimi ljudmi ali celo s kaz
njenci niso uspevali. Na obračanje k otrokom je seveda bistveno vplival
dvorni patent iz 1765 o predilskih šolah. Idejno izhodišče mu je bila zahteva
kameralistov, da je treba vključiti v delo tudi otroke. Pričakovali so, da bo
uspeh zelo velik. Septembra 1766 so v Ptuju ukinili invalidski dom; pre
pustili so ga prisilni delavnici, da bi pripravili vagabunde in za delo spo
sobne berače h koristnim opravilom. Istočasno so sirotišnico preimenovali
v predilsko šolo; ob septembrskem pregledu so v njej našli 25 invalidskih
otrok, toda samo sedem jih je predlo. Istega leta je graška sirotišnica da
jala streho 12 študentom, 179 dečkom in 73 deklicam (skupno 264 mladim
osebam). Po načrtu naj bi predli, krtačili, rezali sukno in opravljali takšna
dela, ki so v pomoč suknarnam. Zanje so načrtovali 7 ur spanja in 10 ur
dela. Ostali čas naj bi bil namenjen okrepitvi, delno tudi učenju branja in
pisanja. Načrtovalec ni pozabil pripisati, da bi otroci od osmega do šestnaj
stega leta starosti mogli dnevno zaslužiti z delom tri krajcarje; razliko bi
krili s podporami itd. Ostrejši pogled v pravo stanje je priznal, da niso vsi
otroci sposobni za delo. Nekateri so bili neurejeni, še več jih je bilo bolnih.
Med bolnimi gojenci sta bila tudi 13-letni Jožek Tič in 11-letni Jožek Ko-
gelnik. Naslednjega leta je bilo v graški sirotišnici le še 13 študentov, 112
dečkov in 51 deklic (skupaj 172 oseb), a 1771 je bila graška sirotišnica že
v popolnem neredu, ekonomsko govorjeno^ nerentabilna.
Leta 1765 so razpravljali na Dunaju o tem, kako bi pomagali tržaški
sirotišnici in prisilni delavnici iz dolgov in kako bi jo preobrazili v nekakšno
ustanovo oziroma v kakršen koli institut, ki bi ga kdor koli usposobil za
koristno delo; do nadaljnjega, so sklenili, naj bi si v Trstu pomagali iz za
gate s pomočjo blagajne komerčnega urada.17
V slovenskem prostoru so sistematično govorili in pisali o predilskih
šolah od 1767 dalje. Takrat so-ustanovili kar vrsto takih šol, ki so bile v
resnici veliko bolj poklicne šole kot vse dotedanje. Imenovanega leta so
ustanovili podobne šole v Radgoni, Slovenski Bistrici, v Hertbergu in Feld-
bachu, dalje v Ljubljani, Zagorici, Kamnu in Novem mestu. Naslednjega
leta je bilo na Dolenjskem že 11 predilskih šol (z novomeško vred, ustanov
ljeno 1766), leta 1769 celo 17 takih šol. Ptuj se je 1768 ponovno oglasil in se
pohvalil, da so resnično osnovali predilsko šolo z otroki vojakov. Vsaj za
šole v Slovenski Bistrici, Radgoni in Gradcu vemo, da so imele svoje pre-
dilske komisarje, ki so jim pripravili rekvizite in bili sploh faktorji (morda
celo založniki v proizvodno-organizacijskem smislu besede) ; bistriški se je
pisal Hiilbert, graški Klun. Radgonska šola je bila v hiši meščanskega ki-
c . ' . S - , £ A L j ' C o d X X I ' 2 4 ' Z u c h t - u n d Arbeitshaus Prothocoll . ... den 24ten Feber 1 7 6 9 . . . bis l.Sten bept. 1771. y
16 ADK, Iö Kommerz, fase. rd. št. 393. — Prim. Vlado Schmidt. Doneski k problemu otroškega dela
v začetkih kapitalističnega razvoja na Slovenskem, Zgodovinski časopis X—XI, 1956—1957. str. 122—153-
dalje isti. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I, Ljubljana 1963. str. 153—159.
" ADK, Zbirka rokopisov, rokopis št. 290, fol. 47.
20 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
rurga Mihaela Denhoferja. Vsekakor ni bila velika; imela je na voljo sobo
a l i d v e . , • - ••:
Pri snovanju predilskih šol na Dolenjskem je imel veliko zaslug ljub
ljanski trgovec Bogataj. Najbolje je opisana predilska in tkalska šola v
Celju. Ustanovil jo je Jožef baron Gallenfels, ad j unkt celjskega okrožnega
glavarstva, menda tudi okrožni podglavar. Njegova šola je začela z delom
10. marca 1767. Iz Istre je dobil 12 deklic, vendar je v splošnem imel v njej
30̂ —35 otrok. Do 1771 se je izučilo okoli 250 otrok, po drugem podatku 127
predle in predilcev. Za to je skozi poltretjeleto vzdrževal dva mojstra zâ
tkanje,'a predenja lanu so otroke učile domače učiteljice iz Laškega, šola
je imela osem statev, ki jih je baron kupil iz svojega denarja. Nameščena
je bila-v hiši mestne občine/Leta 1777 je'šola še delovala. Komerčni konses
je baronu Gallenfelsu povrnil stroške v višini 957 gld; dodal je še 1000 gtd
za napredek tkalstva.
že septembra 1763 so na Dunaju ustanovili tovarno za kölnske trakove!
Tja naj bi poslala Kranjska v uk nekaj ambiciozne j ših tkalskih pomočni
kov.'Oglasili so se trije kandidati: Matevž Barle iz Vodic, stanovski pod
ložnik/ star 26 let, potem Jurij Golob, kolovški podložnik, star 18 let, konč
no Anton Stržek, 19 let, Šmarje; boštanjski podložnik. Odšel je samo Barlë!
Da bi se izučila izdelave trakov s pomočjo mule statev, sta odšla na Dunaj
Primož Avsenik iz begunjskega gospostva.in-Primož Reš iz radovljiškega
gospostva. Odšla sta spomladi 1764 in naj bi tam ostala tri leta. Ko sta pri
šla na Dunaj, sta spoznala, da jima je zelo težko, ker ne znata niti "pisati
niti brati, tudi nista obvladala'nemškega jezika. Hotela sta se vrniti, vendar
je prevladalo mnenje, naj le,ostaneta na Dunaju, da se bosta kaj naučila.
Sorazmerno kmalu po letu 1770 so vzgojni zavodi drug za drugim opu
ščali predenje. Predilske šole so jih preživele, toda v splošnem ne za dolgo;
na Koroškem so šle v zaton celo po letu 1773. Tipične strokovne šole so po
stale sploh del založniške proizvodnje, na primer Bogatajeva na Dolenj
skem, Jabornigova v Tržiču, Ruardova na Jesenicah. Kar se tiče vzgojnih
zavodov, je treba pripomniti, da že po svoji strukturi šole niso mogle po
stati del proizvajalnega procesa, ker je bilo delo v njih del vzgojnega pro
cesa. Vendar je misel na povezavo vzgojevalnica — proizvodnja živela dalje,
saj se^ je celo 1802 oglasil graški knjigovez Hubegg, da želi organizirati
usnjarsko manufakturo v bivši kasarni in da bi ta zgradba mogla istočasno
uspešno služiti kot vzgojevalnica in sirotišnica. Prosil je tudi za predujem
10.000 gld. Rezultata kratko malo ni bilo nobenega.18
'Odstavkov o predilskih in podobnih šolah ne moremo končati brez opisa
svojevrstne strokovne šole, ki je'vrh vsega bila prva taka šola v slovenskem
prostoru. Novembra 1763 naj bi pričela v Ljubljani z delom — čipkarska
šola, formalno ustanovljena 16. avgusta. Dejansko je učiteljica Marija Ana
Seip »odprla« šolo maja 1764; zaradi premajhne uspešnosti so se njena
vrata zaprla jeseni 1768. V začetku se je tu izučilo 30 deklet, pozneje samo
še deset. V štirih letih in pol je učiteljica izšolala, po drugih vesteh, menda
celo 200 učenk.
Suknarske in platnarske fabrike v slovenskem prostoru
šolski primer za to, kako zelo je zaradi pomanjkanja preje mogla biti
določena manufaktura razpršena, jé omenjeni primer suknarne v Linzu ob
Donavi. Ustanovili so jo že leta 1672. Ker je v teku desetletij izdatno po-
ADK, lö Kommerz, fase. rd. št. 418.
- J . SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 2 1
večala svojo proizvodnjo, je Iskala nove predice vsepovsod, tudi v naših
krajih. Poleti 1765 so na Dunaju nakazali direkciji linške suknarne rešitev
njenih težav tako, da so ji sugerirali ustanovitev podružnice v Ljubljani
predvsem zaradi treh prednosti: bolgarsko volno bodo transportirali po
Savi, barvila po morju; mezde za prejo so na Kranjskem nižje; mogoč bo
izvoz v Italijo.19 Linz je bil kljub legi ob Donavi oddaljen kraj in zato so
bili nekateri transportni stroški višji.
V letih okoli 1766 so predli linško volno v graški prisilni delavnici. Dve
leti pozneje so prišli na misel, naj bi si linška suknarna osnovala dve po
družnici, glavno v Ptuju, manjšo v Gradcu. Ko so nato ustanovili v Ptuju
predilsko šolo, so pooblaščenci linške manufakture res prišli v te kraje, da
bi si ogledali razmere. Toda iz vsega tega ni bilo nič in Linz si ni ustanovil
podružnice niti v naših krajih niti v Gradcu, če bi vsaj eden izmed teh po
skusov uspel, bi bila suknarna še bolj razpršena manufaktura.
Glede preje in predic je bil osrednji del slovenskega prostora daleč naj
bolje preskrbljen. Znana področja so bila: trikot Dovje—Tržič—Poljane nad
škof jo Loko—Dovje, široka ljubljanska okolica, ribniško-kočevska dolina.20
Iz omenjenega trikotnika je izstopal Bled z okolico kot središče volnarstva,
volnene preje. Dalje je zelo znano področje za predivo bila Ziljska dolina!
vendar se tu in đrugje predenje ni razvilo do te mere, da bi poskušalo tek
movati z Gorenjsko. Prav Ziljska dolina je predivo marno izvažala skozi
Trbiž in Kanalsko dolino predvsem v beneško republiko. Kranjski deželni
stanovi so po letu 1720 vse glasneje in vse češče protestirali proti izvozu
surovine pač'v imenu merkantilističnega gesla, da s tako trgovino odteka
denar v tujino in da se s tem ovira napredek domače industrije; v bistvu
je seveda šlo za. to, da se zaščitijo in zaposlijo kranjske statve z razširitvijo
nakupnega rajona.. Stanovi so zahtevali, naj Korošci ponudijo prejo naj
prej sosedom Kranjcem in Štajercem, razliko naj zaslužijo z izvozom že iz
delanega blaga. Zdi se, da so protesti zalegli in da so bile odkupne cene za
predivo ugodne, kajti četrt stoletja pozneje (1751) so Kranjci uvozili iz
Koroške kar 167 ton lanu, količino, ki je bila nekajkrat večja od. tiste pred
leti. Za tono prediva so plačali od 216 gld do 261 gld, skupaj torej vsoto, ki
se je gibala med 36.000 in 43.000 gld.21 Kolikor vemo do sedaj, je bila glede
obeh kulturnih rastlin v slovenskem delu štajerske na.zelo dobrem glasu
dolina Savinje približno od Mozirja do^Laškega, prezreti tudi ne smerno
široke okolice Slovenskih Konjic. Domnevamo, da je bila tu organizacija
gojenja lanu in konoplje ter prodaje prediva ..šibkejša od gorenjske orga
nizacije. Morda ni bilo dovolj založnikov, morda pa so srednji deli štajerske
z Gradcem na čelu pokupili toliko te surovine, da je je primanjkovalo za
razmah lastne industrije.
Rezultat dveh komponent, namreč velike propagande za razmah tek-
stilstva ter določene višine že akumuliranega kapitala, je-bil ta, da je vznik-
nilà primerna vrsta novih tekstilnih manufaktur, in to zlasti v šestdesetih
letih 18. stoletja. Velik del le-teh je propadel že v naslednjem desetletju,
ker jih ni utemeljila ekonomska računica. Eden izmed vzrokov za hitri pro
pad nekaterih obratov je bil tudi v tem, da je^bila kupna moč domačega
tržišča še zelo skromna. To je izkusil že prej, že leta 1751, Du Tan, v' Ho-
" Viri v opombi 13. i , . i -, '
2 0 AS, Komora in reprezentanca za Kranjsko, XII, Fabriquewesen, Sectio 4.
21 AS, Starejši stanovski arhiv, fase. 28, dalje AS, Raigersfeldov arhiv, Diaria 1751—1756, podatki
pod datumom 2. XI. 1752.
22 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 .. 1979 . 1
:*n l/
dr*
*£&&/'
<4
J
/& ifà-fAo Osr**
. . , * >
. Ç2.A,* f
L
wir;
Slika 1. Stran iz dnev-
nika o delu, ki ga je
opravil barvar-krasilec
v ljubljanski stanovski
suknarni. Dne 16. maja
1727 je ta vročil stiskal-
cu sukna šest na rdeče
obarvanih kosov, 21.
maja nadaljnjih 14 na
modro obarvanih kosov
itd. Skupaj je v 50 dneh
predal barvar stiskalcu
62 kosov sukna (Arhiv
Slovenije, Starejši sta
novski arhiv, fase. 537)
landiji in Angliji izučenl mojster (v Leydenu je delal več let v znameniti
Clignetovi suknami). Prišedši v Ljubljano je nameraval tu ustanoviti suk-
narno za fina sukna, vendar namere ni mogel uresničiti,22 saj je celo sta
novska oziroma že Weittenhilerjeva suknarna za navadno sukno komaj
zadovoljivo uspevala. V slovenskem delu štajerske so se prav tako vsevprek
spraševali, kdo bo kupoval manufakturne proizvode, ko je vendar splošno
znano, da vsem primanjkuje gotovine.
Sicer je bilo poskusov ustanovitve novih tekstilnih obratov več. Bankir
Schellenburg je morda že konec 17. stoletja ali v 18. stoletju do leta 1714
nameraval v Ljubljani utemeljiti suknarno; domnevamo, da mu je smrt
v citiranem letu preprečila uresničitev načrta. Naslednji kandidat je bila
neformalna družba Ljubljančanov. Njen član Franc Rakovec-Raigersfeld
takole popisuje delo za zgraditev suknarne: Leta 1718 je prišel Dominik
Hingerle, ki je providiral (se. oskrboval) sukno iz Cenede, na misel, da bi
napravil pri Ljubljani suknarno. Njegov zet Milpacher je že dal za to ka
pital in moj oče, ki mu je misel ugajala, me je hotel za polovico interesirati,
vključiti v posel. Stvar je bila dogovorjena in resolvirano je bilo, da od
potujem v Foggio (kraljevina Neapelj) in tam kupim volno. Zaprosil sem
22 AS. Raigersfeldov arhiv. Diaria 1751—1756, podatki pod datumom 27. III. 1751.
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 23
za izključni ali privativni privilegij (se. dokument, ki bi obratu zajamčil
brezkonkurenčnost). Julija 1719 sein res odpotoval in se oktobra vrnil v
Trst. Ker ni bilo s privilegijem nič, sem volno zlahka prodal. Potem sem
kupil ladjo. Z njo sem 14. septembra 1720 odpotoval z Reke na Sicilijo.23
Direktna prosilca za privilegij Franc Rakovec in Milpacher sta bila od
klonjena z motivacijo, naj raje počakata, da se bo pokazal učinek delovanja
dveh suknarn, tiste v Celovcu in one v Gradcu. Prav leta 1719 so se namreč
v Celovcu izrekli za obnovitev suknarne, ki ni obratovala že dvajset let.
če bi jo obnovili, bi jo konkurenca ljubljanske suknarne mogla še uničiti,
kar seveda ni bilo zaželeno. Zato so prošnjo obeh Ljubljančanov odklonili
Koroški deželni stanovi, ki naj bi obrat obnovili, so se konec konca pre
mislili in suknarno pustili vnemar.
Okrog 1725 se je oglasil meščan in trgovec na Reki Anton Bastanzi (po
rodu iz Cenede), da je pripravljen postaviti ob Rečini tovarno za cenedsko
sukno.24 Do uresničitve ni prišlo, temveč so ga manj kot deset let pozneje
poklicali v ljubljansko stanovsko suknarno za nekakšnega delovodjo (capo
Takšnih in podobnih poskusov utemeljevanja suknarskih in platnar-
skih tekstilnih obratov bi gotovo mogli našteti še nekaj, vendar nam gre
veliko bolj za uresničene zamisli. Obrati, o katerih bomo že konkretno go
vorili v naslednjih odstavkih, so — po časovnem zaporedju nastaiania —
naslednji:25
Obrat Leto Leto
ust. likv.
1. Stanovska suknarna, Ljubljana
2. Thysova suknarna, Celovec
3. Morpurgova platnarna, Zagrad
4. Fanzoijeva platnarna, Ljubljana
5. Blagajeva platnarna, Boštanj
6. Gentilejeva suknarna, Solkan
.7. Lambergova suknarna, Kamen
8. Miillerjeva suknarna, Ljubljana
9. Pincherlejeva suknarna, Goričica
10. Kornerjeva platnarna, Goričica
11. Jožefa Sticklberger, Celovec
12. Morojeva suknarna, Vetrinj-Celovec
13. Borghijeva platnarna, Kanal
14. Rössmannova suknarna, Zgoša
1724
1762
1765
1766
1766
1767
1767
1767
1768
1769
1771
1788
1786
1795
1803
1805?
1770
1767
1771?
1768
1771?
1771?
1771?
1770
1777?
1797?
1891?
Razpredelnica nima obrata, o katerem sicer viri govore, čeprav zelo
pičlo, vendar ne moremo o njem reči nič določenega. Morda spada v vrsto
poskusov, o katerih smo pravkar govorili, morda gre le za predilsko in tkal
sko solo. Govor je namreč o platnarni v celjskem okrožju med leti od okoli
1762 do okoli 1764. Tudi sicer opazimo, da v razpredelnici ni zastopana vsa
vzhodna polovica Slovenije. Neki poročevalec je leta 1770 zapisal: »Manu
fakture se zelo počasi in težko širijo tudi na [Spodnjem] štajerskem. Ljud
je se sprašujejo, kdo bo kupoval njihove izdelke«.26 Za takšno stanje ni bila
« R e š k f d r ^ v n f n ? h i v r R V t f a r ° - w X X ' , b ' dalje.Copia Lettere Dal 1732 sin'al 1737, str. 114 si.
« K S T J d r z a v 7 a r h . l v ' R e k a ' Capitaneatus fluminense, Commerciale 1690-1776, omot 18, spis št 122
št 197 437 « S 2iq gfr.e o z n a c e n o ' , ' e ™ ' J e , п а 5 ' е а п Ј ! odstavki na virih v ADK, Io Kommérz, fase. rd.
1952 1943 «7*7iГ « i ~ T " r a : Z a ' Ј и 1 , 1 | а п ? к о . suknarno moji Začetki . . .. Zgodovinski časopis V I - V I I ,
suknlrno K4r'n?Ji« à a , i.^.? S f *— . ! ff, _J
„c*- * • - " - * » • - ^
Sîifco 2. Barvarjev zapis prejemkov in izdatkov v delu leta 1727. Barvar-krasilec
v isti suknarni je vročil njenemu inšpektorju 14. avgusta specifikacijo za. 9 gld
34 kr izdatkov o nakupu 56 mernikov pšeničnih mekin in o drugih stroških (Geben
ali leva stran dnevnika). Na desni strani dnevnika ali Haben so vpisi vsot, ki jih
je barvar 'pre je l v času od 15. maja do 26. avgusta za potrebe barvarne (Arhiv
Slovenije, Starejši stanovski arhiv, fase. 537)
zakaj je bilo Thysu toliko do tega, da bi predenje steklo v vseh bližnjih
sirotišnicah in predilskih šolah. Zanj je predlo 250 sirot po teh zavodih in
manjše število predic po deželi, toda njegovih 31 statev (1766) oziroma 42
statev (1773) ni bilo nikoli polno zasedenih; v prvem in drugem primeru je
vedno mirovalo 10—12 statev.' Pravzaprav ni to bila nobena posebnost. Pro
blem mirujočih statev je težil vse takratne podjetnike, največje in naj
manjše. Težave so bile zlasti občutne po letu 1770, ko oblast ni več forsirala
sistema sirotišnic kot predilskih središč. Zaradi tega se je predvsem Thys
znašel v kritičnem položaju. Proizvajalo je samo še deset statev. V takšni
situaciji je 1780 angažiral predice z Gorenjskega in ugodni rezultat se je
kmalu pokazal: leta 1781 je spet teklo 22 statev. Sicer pa je gorenjske pre
dice zaposlila tudi celovška manufaktura za bombažno tkanino muselin
Reyer & Co, ki je pričela delovati zgodaj leta 1788.
3. Anselm Morpurgo iz Gradiške je utemeljil svojo manufakturo za pro
gasto platno ter za volnena in, konopljena sukna na skrajnem zahodnem
obrobju slovenskega prostora, v Zagradu, v začetku leta 1765. Naslednjega
leta je že imel štiri statve. Vemo samo še to, da je 1769 obrat še deloval.
Menimo, da ga je kmalu moral opustiti, ker ga 1770 ne navajajo več.
26 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
4. Oswald Fanzoi oziroma družba Oswalda in njegovega očeta Jakoba
je dobila dovoljenje za obratovanje manufakture, ki naj bi izdelovala plat
no boljših vrst, tako imenovano povoščeno in pečatno platno, in dežnike,
vse s pomočjo bolonjskega mojstra. Proizvodnja je stekla v Ljubljani proti
koncu poletja 1765. Sodobniki so vedeli, da iz fabrike ne bo nič, ker je celo
parcela, kamor sta želela postaviti svoj obrat, predraga zanju, ker pač ni
mata prav veliko kapitala.28 številke o proizvodnji nas presenečajo, saj je
z neprimerno manjšim številom delavcev skoraj držal korak s tradicionalno
ljubljansko suknarno: leta 1766 je s tremi mojstri in petimi vajenci pro
izvedel 1989 kosov specialnega platna, naslednjega leta skoraj z istim šte
vilom delavcev kar 2242 kosov enakega platna. Vse številke nas torej pre
pričajo, da je Fanzoi drugje izdelane kose platna v svojem obratu le barval,
apretiral in sicer plemenitu. Dodatni podatek, da je septembra 1766 prejel
tako imenovani prosti potni list, ki mu je dovoljeval, brez plačila mitnine
uvoziti v Ljubljano letno prek 23.000 metrov raznih vrst platna iz vseh ded
nih dežel, potrebne surovine in razno orodje, nas. dokončno prepriča o tem,
da je bil Fanzoi le barvarski in apreterski mojster, nič drugega.
5. Pestrejša je podoba tkalnice platna za jadra ali jadrovine Ivana gro
fa Ursinija pl. Blagaja v Boštanju pri Grosupljem. Pri Ursinijevi fabriki gre
pravzaprav za kombinacijo nekaj grof ovih in nekaj tržaških statev, zdru
ženih v eno podjetje. Grof je namreč s svojimi statvami izdelal nekaj kosov
platna že poleti 1766. Prav takrat sta poskušala podobno platnarno za ja-
drovino organizirati tudi brata Bozini v Trstu, a nista uspela. Zato sta dala
grofu na voljo del mojstrov, potrebno orodje in bolonjsko konopljo. Prav
medsebojni dogovor, da si bosta obe strani točno delili na pol dobiček in
izgubo ter uradno mišljenje komerčnega konsesa, da sta prava fabrikanta
oba brata, nas prepriča, da gre tu za družbo, kjer je grof nosil le firmo in
dal na voljo predice, tehnične in trgovske posle sta prevzela nase Bozinija.
če je podjetju uspelo uvažati lan in konopljo brez carine, ne vemo, da pa je
izdelke nameravalo izvažati v Trst in prek njega v svet ter da je namero
uresničilo, vemo. Prav to dejstvo nas navaja na sklep, da sta bila brata
trgovca ali vsaj zelo tesno povezana s trgovci na velike razdalje.in da bi
fungirala kot založnika, kot čista založnika, če ne bi bila z Ursinijem ena
družba. Nepričakovano se 1785 pojavi vest, da izdelujeta v Trstu platno za
jadra dve manufakturi, Sinibaldljeva in Bozinijeva.29 Torej se je vsaj eden
izmed bratov obdržal, še več, kar osamosvojil. Osamosvojil se je pač zato,
ker je Blagajevo podjetje propadlo. Dokler ni razpadlo nekje v letu 1771,
je bilo kar opazno podjetje. V letih 1767 do vključno 1770 je imelo 1—2 moj
stra, 3—10 pomočnikov in 6—11 statev; vajenec je bil ves čas en sam. Pro
izvodnja je nihala takole: 230 kosov jadrovine — 140 kosov jadrovine in 21
kosov tronitnika — 136 kosov jadrovine in 16 kosov finega platna — 175
kosov jadrovine in 40 kosov dvoriitnika. Vsaj leta 1770 je obrat potrošil
4872 kg lanu in konoplje. "'
6. Solkanska manufaktura sukna in flanele je pričela z delom marca
1767 s 5 statvami. Lastništvo nas nekoliko spominja na razmere v Blagajevi
boštanjski platnarni: kot idejnega začetnika in nosilca firme navajajo
Venturo Menašeja Gentilleja, kmalu nato kot lastnika Franca barona Tac-
coja, Gentilleja le še kot inšpektorja in direktorja.
7. Naslednji grof, ki je vstopil v poslovni svet, je bil Franc Adam Lam-
berg s Kamna pri Begunjah. Omejil se je na navadno sukno in drugo vol-
' 2S ADK, Iö Kommerz, rd. št. 393.
29 ADK, Iö Kommerz, rd. št. 419.
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 27
neno blago. Ker je bil član komerčnega konsesa v Ljubljani, kjer je gotovo
dobil spodbudo za svojo namero, in ker je imel na svojem gospostvu dovolj
predic in tkalcev, mu ni bilo težko organizirati ostreje začrtani založniški
obrat in ga vzdrževati vsaj nekaj let. Zaposloval je mojstre, pomočnike,
vajence, predice, barvilce in česalce. Leta 1768 je pričel z velikim poletom,
saj navajajo številke kar 101 zaposlenega (na primer 15 pomočnikov in 76
predic ter 23 statev), potem je šlo vse hitro navzdol: leta 1769 se omenja
en sam mojster in 56 pomočnikov (statev 26), leta 1770 komaj 46 delavcev:
22 predic in 15 česalcev ter 6 pomočnikov (statev 8). Temu primerno je
nazadovala tudi proizvodnja: 143 kosov sukna srednje kvalitete — 66 kosov
volnenega sukna in 66 kosov polvolnenega sukna — 37 kosov raševine in
24 kosov polvolnenega sukna. Prav leta 1770 so potrošili 224 kg preje in
616 kg volne. Vse kaže, da je bila zgolj grofova avtoriteta prešibka, da bi
mogla obdržati zase vse kmečke statve in proste necehovske mojstre, ki so
delovali na ozemlju njegovega gospostva. V poslovnih zadevah ni šlo več za
grofovo avtoriteto, temveč za ekonomske momente; konkurenca mu je raz
bila njegovo založniško podjetje že v letu 1771.
<Сла/л di i"JJC ..Jjcrhf^Vl lafi^
Slika 3. Načrt o regulaciji Soče pri Stračicah blizu Gorice iz leta 1765. Ob cesti, ki
je vodila od štirih žag na levem bregu (št. 9) v Gorico, je vrisana manjša stavba
in pripis Stracig (fonet. Strač'ce), ki smo ga namenoma podčrtali. Sicer pa pome-,
nijo številke: 1 — nova gradnja kanala; 10 — dvignjeno skladišče za deske; 11 —
skladišče za drva za kurjavo; 13 — mostič prek potoka Koren. Načrt, ki ga je v
fortifikac. klaftrah narisal Mihael Bonn. hrani Arhiv dvorne komore, Dunaj, Zbirka
kart, signatura H 65/1. Karta je bila prvotno del spisov prav tam, fond Innerösterr.
Kommerz. fase. rd. št. 394 (ovoj z napisom »Regulacija Soče«)
28 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
8. Ko se je 1767 pojavil v Ljubljani Sas Avguštin Henrik Müller' ki je
obvladal izdelavo finih volnenih izdelkov ter sukna iz kamelje dlake je že
bilo nekoliko prepozno, ker je celovški Thys že vsaj štiri leta proizvajal fina
sukna, ki so zadoščala vsem potrošnikom takega blaga v več kot samo slo
venskem prostoru. Tržišče je bilo za Miillerja preozko in kmalu po 1770 se
je podjetnik odselil. Ves čas je imelo podjetje skromen obseg: enega moj
stra m 3—4 pomočnike, 20 predic, po enega vajenca, doplirerja in česalca;
na stinh statvah so proizvedli 1769 le 22 kosov pliš-žameta in 18 kosov ca-
tisa, naslednjega leta 18 kosov pliša in 5 kosov dvostranskega pliša V tem
letu so potrošili komaj 196 kg volne in nekaj kamelje dlake. Ker se je Müller
naselil v Ljubljani, je tudi predice našel v Ljubljani ali vsaj v neposredni
blizini. Po vsej verjetnosti je moral predice šele naučiti, kako se prede ka
melja dlaka, ce bi se delo obneslo, bi obrat bil gotovo znatna novost za naše
kraje.
9. Decembra 1768 je pričel z delom v svoji suknarni v Goričici pri Mirnu
Izak Rafael Pincherle. O sebi je trdil, da je bil sicer rojen v Gorici, da pa
so ga vzgajali med tovarnami v Cenedi, a se je 1767 vrnil v Gorico in de
cembra istega leta pričel na svoje v Goričici. Iz Cenede je pripeljal 60
delavcev, ki jim je tu v Goričici zaradi pomanjkanja dela (problem trži
šča!) grozil odpust. Leta 1769 — ko je že bil lastnik čistilnice sladkorja -
bi skoraj ustavil delo v suknarni, če je ne bi prevzel ambiciozni Franc baron
Tacco, ki se 1770 citira kot lastnik suknarne v Mirnu. Naslednjega leta že
ni nobenega glasu več o imenovanem obratu.30
10. O njegovem sosedu Andreju Kornerju vemo še zelo malo. Znano
nam je samo to, da je organiziral svojo platnarno v Goričici aprila 1769 in
da je proizvodnja tudi dejansko stekla. Obljubljal je letno produkcijo 200
kosov, a ga statistiki iz leta 1770 ne omenjajo več.
11. Enako slabo smo poučeni o celovški tovarni tiste boljše vrste platna
ki so mu rekli povoščeno platno. Sredi leta 1771 jo je v tem mestu uteme
ljila Jožefa Sticklberger. Zanjo so delali tkalci v Celovcu, pri Gospe Sveti
v Rozeku in Brezah. Vse kaže, da je bil v Celovcu le osrednji obrat (= to
varna) z vodstvom. Podjetnica ni uspevala, zato je zaprosila za podporo
a so jo odklonili.31
12. Thysov obrat je dobil močno konkurenco v suknarni, ki sta jo usta
novila 1788 brata Moro v veliki stavbi opuščenega cistercijanskega samo
stana v Vetrinju, potem ko sta že tri leta po malem proizvajala v Celovcu
Za Moroja so predle predice v Vetrinju in okolici ter v Zgornjem in Spod
njem Rozu. Ker jima to ni zadoščalo, sta zaposlila še predice v bohinjskem
kotu; za Vetrinj so le-te predle več kot deset let. V začetku 19. stoletja se
je manufaktura povečala za obrat v Celovcu. V letih okoli 1838, ko Thysa
ze ni bilo več kot trideset let, je obrat proizvedel povprečno po 1000 kosov
fmega sukna in nekaj sto kosov kašmira. Okrog 1850 je firma zaposlovala
nekako po 350 delavcev in je svoja proizvajalna sredstva sproti in nepre
stano modernizirala, tako da je počasi prešla v tipično fabriško organizaciio
proizvodnje.32
13. Tržaški trgovec Franc Borghi je pričel z delom v svoji platnarni
v.Kanalu ob Soci leta 1786. Domnevali so, da manufaktura v bistvu izhaja
iz reske ali da je ostanek tistega obrata, ki ga je temišvarska kompanija
utemeljila v Bakru, pa je pozneje prešel v privatne roke. Poznavalci so
3 0 ADK, Io Kommerz, fase. rd. št. 421.
št. 419.' K ä r n t e n s S t e r b l i c h e Wirtschaft, str. 250. - Za njene (kalce prim. ADK. Iö Kommerz, fase. rd.
, 2 Kärntens gewerbliche Wirtschaft, str. 248—249.
J. ŠORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 29
trdili; da tovarna ni nova in da tudi bodočnosti nima. Trgovec je namreč
že septembra 1786 prejel 10.000 gld predujma proti hipoteki.33 Vendar se je
platnarna držala več kot deset let in poročila iz leta 1796 trdijo, da še pro
izvaja, a da obresti od posojila ne more več plačevati in da lastnik prosi
za odlog: ^ ' , - ' L
14. Anton Rössmann še je zasidral 1795 š svojim podjetjem v Zgoši blizu
Radovljice, torej v kraju, ki je bil kar v središču tradicionalne domače tek
stilne proizvodnje: Delovne sile mu ni manjkalo; 'imel je 80 delavcev, zä
število predic še ne vemo: Morda je za naslednjega lastnika Janeza Rös-
smanna,'. delalo več sto predic, sicer ne bi mogel podjetnik že v 40 letih
19. stoletja izdelati 1000—1400 kosov suknà. Navadno volno so mu predle
v teh letih predice še na klasični način, boljšo so že predli na strojih. Kaj
več o teh strojih "nam še ni znano. Tkali so seveda tudi okoliški tkalci, iz
delane kose je Rössmann v svojem, osrednjem obratu le apretiral (barval,
kosmatil, stiskal).3.4 .... ,\ : ... n
S tem smo končali opis fabriških ali centraliziranih tekstilnih manu-
faktur,- ki so temeljile na predelavi surovin kot so lari, konoplja in volna.
S številkami, ki smo jih navajali o delavcih in proizvodnji, snio se hoteli
na neki način približati strukturi teh obratov (delitev dela, šibkejša ali
močnejša povezava založniškega obrata,'bolj ali manj razpršene manufak
ture iz.sektorja »samostojni obrati«). Z letnicami utemeljitve in likvidacije
smo hoteli-: opozoriti — imenujmo pojav s temi besedami — na umetno
ustvarjeno gostoto tekstilnih obratov v letih 1765—1770, ž navajanjem kra
jev, kjer so obrati, delovali, pa smo.šli,, za tem, da dobesedno s prstom po
kažemo na naravni tekstilni pas v slovenskem prostoru: ne glede na kmeč
ke statve'je bil področje intenzivne proizvodnje tekstila ozki pas osrednje
Slovenije (Ljubljana, Zgoša, Vetrinj, Celovec). Kar je prostora "vzhodno in
zahodno od njega, nima večje industrijskozgodovinske veljave; vsekakor je
bila zahodna stran, razgibane j ša od vzhodne. Tu se za čas 1762—1764 ome
njata le platnarna v celjskem okrožju in poskus iz leta 1801, ki se ga je lotil
absolvirani jurist Franc Mulej s tem, da je prosil za dovoljenje, za konce
sijo, da bi smel v Ptuju utemeljiti suknarno. Razen prošnje ni Mulej na
pravil ničesar drugega.3? . ; '
Določeno pozornost naj posvetimo samo še izvozu suknenih izdelkov kot
nekakšnemu merilu glede intenzivnosti proizvodnje. Po vsem, kar vemo
o tekstilni industriji, nismo prav nič presenečeni, ko beremo1, da je največ
tudi volnenih izdelkov izvažala prav. Kranjska in sicer skoraj vse skozi Trst.
Znamenite bilance navajajo naslednje vrednosti (v goldinarjih) :
Dežela .
Moravska ' ;"
Kranjska -
Tirolska "*
Avstrija , -;
Češka
Avstr. Šlezija
Štajerska -
Koroška
Skupaj '
•••• 1760
11.318 " '
' 10.032 '
. Clr. •
^
473
^ 226
' • 22.049
1761
''18.734
-' , J 9.925'
1 1.529
1.231
1.704 ,
2.100
801
585 -l
36.609
1762
23.686 '
7:685
3.481
2.204
3.731
868
390
44.249
1763
21.196
10.961
11.637
4.653
70
585
195
49.297
" AS, Gubernijski arhiv, fase. 1787—1795, 43.
, 4 Katarina Kobe-Arzenšek, Prvi tekstilni industrijski obrati na Slovenskem, str. 12—13, dalje Jože
Žontar, Kranj in njegova širša okolica v prvi polovici 19. stoletja, Kranjski zbornik 1970, V Kranju 1970,
str. 298—314.
, s ADK, Iö Kommerz, fase. rd. št. 418.
30 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
če pustimo ob strani Moravsko, vidimo, da je bila Kranjska pri izvozu
suknenih izdelkov kar precej ekspanzivna. Preseneča hitri vzpon Tirolske,
medtem ko je Koroška verjetno povečala svoj izvoz po utemeljitvi Thysove
suknarne. To bomo mogli prepričljivo dokazati pač takrat, ko bomo k štu
diju izvoza pritegnili nove dokumente. Sicer moramo pri Koroški vedno
poudarjati, da je njen izvoz tekel po Kanalski dolini in da so tržaški po
datki zanjo zelo relativni, medtem ko za Kranjsko niso. Izdelki srednje
Koroške so resda potovali prek Ljubeljskega prelaza, zlasti tisti, ki so bili
namenjeni prek Trsta v vzhodni bazen Sredozemskega morja, toda kar je
bilo namenjeno v beneško republiko, je potovalo po Kanalski dolini.
Dolgo časa so bile dolžine izdelanih kosov tkanin različne. Vsaka de
žela, da, posamezni deli dežele in celo posamezni obrati, so določali obseg
izdelanih kosov po svojih merilih oziroma merah, šele odredba iz leta 1768
je določila, da mora kos blaga meriti najmanj 20 dunajskih vatlov ali 15,5
metrov in da mora imeti fabriški znak ter pismeno potrdilo od krajevne
gosposke.36 Javnopravno priznane manufakture so se teh norm držale;
kmečki tkalci so še pod konec 18. stoletja določali dolžino kosa kar po svoje
v duhu tradicije. -
Večina podjetij — ne glede na industrijsko panogo — ni dovoljevala,
da bi delavci spali v obratnih prostorih. Steklarne so postavile posebne le
sene hiše za mojstre in druge profesionalce. V rudnikih in fužinah sploh ni
bilo mogoče prebivati; rudarji železove rude v gorenjskih hribih so pre
nočevali v bivališčih, ki so bila bolj podobna lopam kot hišicam. Izjema so
bili le nekateri obrati tekstilne stroke. Leta 1732 je Franc Rakovec-Raigers-
feld predlagal svilami v gradiščanski Fari, v katerih delovnih prostorih naj
uredi skupna ležišča; če bi jih bilo še premalo, je svetoval postaviti eno ali
več barak kar med obratnimi objekti.37 V stanovski suknarni na Selu pod
Ljubljano so vsaj od 1727 dalje samski kvalificirani delavci, na primer vsi
tkalci, spali v sobah, kjer so čez dan delali. Poročeni kvalificirani delavci
so imeli v tovarni ločene sobice. Nekateri so imeli kar privilegiran položaj :
barvarski mojster, ki je tudi imel stanovanje v fabriki, je smel rediti kokoši,
dve kozi in štiri konje; omislil si je dalje skromen vinotoč, ki ga je pa moral
kmalu opustiti. Enako je organiziral vinotoč v suknarni tudi inšpektor
Kunčnik; po določenem krajšem času je moral prav tako zapreti lokal.38
Vprašanja o finančni moči podjetnikov se ne bomo lotili iz direktne
smeri, temveč iz posebnega zornega kota, ki ga tu imenujemo subvencioni
ranje manufaktur. Ta oblika propagande za razmah zlasti tekstilne indu
strije je bila tipična za šestdeseta leta 18. stoletja, torej za čas, ko so de
lovali komerčni konsesi naj intenzivneje. Kajti ena izmed njihovih osnovnih
dolžnosti je bila, deliti podpore, predujme, subvencije vsem, ki so se odločili
za utemeljitev manufakture, niso pa imeli dovolj lastnega kapitala. Kolikor
je šlo za večje vsote, so bili konsesi dolžni, posredovati prošnje na višje
instance, tudi na dvor. V navedenem desetletju je bilo podeljevanje sub
vencij sestavni del merkantilistične ali narodnogospodarske politike držav
nih oblasti in kdor je znal to obrniti sebi v prid, je bil deležen prav impo
zantnih vsot. Terminus .obrniti sebi v prid' je imel dvojni izvor. Prvi je bil
bili irrfrnfi' H n ™ Š f h S t a n O V f l i , a r h i v ' - f a s c i 3 7 9 . d - r - ,f.ranc Rakovec-Raigersfeld ie že 1732 zapisal, naj bi
bili izdelki domačih manufaktur vsi opečatem, da b se razlikovali od tuiih izdelkov ne Doznà Da še
zahteve o enotni dolžin i (AS Raigersfefdov arhiv, fase. XXVI, ostanek nekega dnevnika. s?r . T
J „ • ' Raigersfeldov arhiv, knjiga Copia Lettere Dal 1732 sin'all 1737, str. 39 si.
Prim, moie Začetke suknarne, Zgodovinski časopis VI—VII, 1952—1953, str. 682—684.
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 31
subjektivnega značaja: kdor je bil blizu dvora ali funkcionar državne admi
nistracije, je laže uveljavil zahteve po subvenciji. Drugi je bil objektivnega
značaja: dvor se je odločil, da bo državo rajoniral in pospeševal tisto indu
strijo, ki je bila za določeno deželo vodilna. Zaradi obeh momentov so levji
delež pri subvencijah pobrali prav češki, spodnjeavstrijski in še posebej
dunajski podjetniki. Od sredine 60 let so letno potrošili za subvencioniranje
industrije 50.000—80.000 gld. Iz dolge vrste podpor bomo tu navedli samo
nekaj primerov, češki grof Waldstein je 1764 prejel kot posojilo 10.000 gld,
dve leti pozneje neka češka manufaktura isto vsoto, Privotova češka bom
bažna industrija 30.000 gld, brnski fabrikant Köfiller skupaj 37.000 gld, grof
Starhemberg 30.000 gld, leta 1770 Känel 30.000 gld, Clary celo še leta 1772
za čipkarstvo na češkem 12.000 gld, — itd.39
Ne trdimo, da ni tekstilne in druge industrije v slovenskem prostoru
nihče podpiral, to ne, samo podpore so bile redkejše in manjše, pač v pra
vem sorazmerju s prošnjami. Politika države je resda temeljila na mer-
kantilističnih maksimah (pomnožiti industrijske obrate, okrepiti izvozno
trgovino in podobno), toda rajoniranje je določilo, naj češka nadomesti iz
gubo šlezije, kar je z drugimi besedami pomenilo, naj se forsira industriali
zacija češke, Moravske, itd. Notranjeavstrijski komerčni konsesi so pod
pirali svojo industrijo, da, toda večjih finančnih sredstev niso imeli na
voljo; hitro so izčrpali odmerjene vsote in včasih napotili kandidata s proš
njo — na Dunaj, kjer je že bilo prosilcev več kot dovolj in vsak je bil »teht-
nejši« od prejšnjega.
Politika subvencioniranja je šla prvenstveno za tem, da pospešuje tek
stilno industrijo. V tem se Avstrija rii prav nič razlikovala od drugih držav
v Evropi, kjer so prav tako forsirali tekstilno industrijo kot eno izmed
osnovnih industrij; ki je mogla zaposliti velike množice ljudi. Druge panoge
so bile še dalje precej navezane na svoje zmogljivosti in na svoja finančna
sredstva, na primer rudarstvo in fužinarstvo, steklarstvo, papirničarstvo,
usnjarstvo, itd. Zato tudi vidimo, da so v 60 letih vznikale tekstilne ma
nufakture najpogosteje, druge fabrike znatno manj ali sploh ne. Zato ne,
ker v danih razmerah še ni bilo potrebe po njih, na primer tovarne za klej,
fabrike za milo, razne druge kemične tovarne in podobno.
S tem, da smo izbrali 17 primerov prošenj za subvencijo iz slovenskih
krajev, smo najbrž zbrali skoraj vse reflektante ali vsaj ogromno večino.
Sicer vseh prošnjikov niti ne potrebujemo, ker nam gre le za primerjavo
med že navedenimi vsotami in našimi subvencijami in za sklep, ki sledi iz
tega: v čeških primerih gre za obrate, ki so že delovali in so bili kar velike
manufakture, v naših primerih za komaj nastajajoče manufakture manj
šega obsega; izjema je le suknarnar Thys iz Celovca, o katerem smo že za
pisali, da je bil dvorni protežiranec. Razpredelnica nam pove naslednje:
Podjetnik
Jernej Čebul
Baron Herbert
Kor. dež. stanovi
F. L. Eichhorn & Co
Leopold Bogataj
Leto
1750
1761
1763
1764
1765
Kraj
Ljubljana
Celovec
Celovec
Celovec
Ljubljana
Vsota
20—25.000 gld
6.000 gld
3.000 gld
30.000 gld
4.000 gld
+ Odo
breno
— Odklo
njeno
? Neznano
—
+
+
+
+
"> Karl Pribram. Geschichte der österreichischen Gewerbepnlitik von 1740 bis I8M) — Erster B i
1740 bis 1798. Leipzig 1907, Str. 132. opomba pod črto.
32 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 .' 1979 . 1
Podjetnik , Leto Kraj Vsota
+ Odo-
breno -
— Odklo
njeno
? Neznano
Juri j Zanetti
Anselm Morpurgo
Ventura M. Gentille
Izak Raf. Pincherle
Jožef Harmann
Jožefa Sticklberger
Ivan pi. Thys
Andrej Marinič
Vdova Cerar
Franc Borghi
Anton Silva
Jurij Hayderer
1765
1765
1767
1767
1769
1771
1775
1785
1786
1786
1790 .
1808
Ljubljana
Gradiška
v Solkan
Goričica
Ljubljana
Celovec
Celovec
Pod ra vi j e
Ljubljana
Kanal o./S.
• Ljubljana
Celovec
2.000 gld
3.500 gld
200duk
5.000 gld
1.000 gld
, - 300 gld .
100.000 gld
1.500 gld
?
• 10.000 gld-
5.000 gld
5.000 gld '
+ "'
+ ; 3
?
~r~ T
+ "
?
+
• . i
Iz severnega dela slovenskega prostora je prejel izrednih 100.000 gld
Thys v času, ko se je zaradi pomanjkanja predio znašel v veliki zagati; sub
vencija naj bi mu omogočila'najti predivo za' vsako ceno. Oblast je načelno
subvencionirala vedno le podjetja, ki so pričela proizvajati tako vrsto blaga,
ki se je do takrat ali uvažalo iz tujine ali ga v tisti deželi habsburške krone
še ni nihče proizvajal. Ker-niso bila niti nova podjetja niti niso proizvajali
nove vrste blaga, so zavrnili Pincherleja, Harmanna, Mariniča in druge.
Harmanna so odklonili z motivacijo, da Ljubljana pač ni primerna za svilo,
čebul je poglavje zase; verjetno so ga pustili pasti žena ljubo politike, ki
se je izkristalizirala nekako petnajst let pozneje in ki jo imenujemo poli
tika gospodarskega rajoniranja države. V čebulovem času so namreč že
forsirali proizvodnjo svilenih tkanin na Goriškem in na Dunaju. Kar je bilo
svilarstva v vmesnem prostoru, je bilo nezaželena konkurenca, za katero bi
bilo bolje, da bi je ne bilo.40 Nihče ni rekel dobesedno tako, toda ko je temu
res velikemu in imenitnemu svilarskemu podjetju, ki je bilo znano daleč
naokoli, predla trda, so vsi dvignili roke in pri tem obžalovali, da propada.
Gospodarskopolitično opredeljevanje fabrik
Na začetku 18. stoletja, ko si je merkantilizem šele utiral potuje držav
na oblast uvedla v pospeševanjeindustrializacije nov element s-tem, da je
posameznim obratom podelila na njihovo prošnjo tako imenovani izključni
ali privativni privilegij. ,Ta dokument ni posegal v organizacijo dela in pro^
izvajalnega postopka, tudi ni reševal vprašanj, osnovnega in investicijskega
kapitala. Lastniku je nudil le določeno protekcijo, zaščito, s tem, da v teku
določenega časovnega obsega ni smel nihče v deželi utemeljiti obrata s prav
takšno proizvodnjo, kakršno je imel zaščiteni obrat.41 Slaba stran doku
menta je bila v tem, — če ga vrednotimo z očmi podjetnika, — da je nosil
v sebi element začasnosti (».. .podeljujemo privativni privilegij za deset let,
za dvajset let, za petindvajset let...«), dobra v tem, da je zaradi protekcije
vabil podjetnike k ustanavljanju takih podjetij, ki jih ali v vsej državi aH
v določeni deželi še ni bilo. Privativni privilegij je še jamčil nedotakljivost
..,• '°\DK' lö Kommerz, fase. rd. št. 428. — Za Thysovih 100.000 gld prim, še Kärntens Gewerbliche
Wirtschaft, str. 247. — O lastniku svilarske »fabrike« Jerneju Cebulu in o svilarstvu Josip Zontar, Siilo-
gojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja, Ljubljana 1957 (SAZU, Dela 11, sekcija za občo
in narodno zgodovino, 3), str. 48—53.
41 Pribram, Geschichte der österreichischen Gewerbepolitik, str. 14—18. dalje Johann Slokar, Ge
schichte der österreichischen Industrie und ihrer Förderung unter Kaiser Franz I, Wien 1914, str. 1-2.
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 33
obrata glede pošiljanja delavcev k vojakom in. glede nastanitve vojaštva
v obratnih prostorih. Podjetja so skoraj vedno uživala prost uvoz surovin
in izvoz izdelkov (sistem »prostih potnih listov«). Lastnik je vedel, da bo
ves določeni čas proizvajal brez konkurence in da sta mu s tem zajamčena
tržišče in določen del dobička. Ker ni imel konkurence — uvoz podobnega
blaga so takokže v smislu načel merkantilizma.ali prepovedali ali prav ob
čutno zmanjšali —, ni bilo mehanizma, ki bi privilegirancu urejal cene.
Podjetnik je sam določil tisto zgornjo mejo za cene, ki jo je tržišče komaj
še moglo sprejeti. :, , . . , ti; . . ...
Prvi izključili ali privativni privilegij je dvorna administracija podelila
leta 1709 nekemu-dunajskemu podjetniku. Potem so si podelitve sledile vse
hitreje. Avstrijska orientalna kompanija je tak privilegij prejela 1721 za
belilnico voska na Reki, 1722 za vrvarno v istem mestu. V slovenskem pro
storu so bile privativriih privilegijev deležne predvsem tekstilne manufak
ture, na primer stanovska suknarna v Ljubljani, Thysòva suknarna za fina
sukna v Celovcu, itd. Aron in bratje •Morpurgo*so 1756 'prosili7za 10-letni
izključni privilegij, ko so se odločili, da bodo v Gorici utemeljili obrat za
esenco vinskega kamna. Oblast jim je privilegij odrekla z motivacijo, da se
vinski kamen izdeluje tako v Trstu kot na Goriškeim Ivan Mihael baron
Herbert iz Celovca je prav takrat prejel privilegij za vrvarno, čeprav je bilo
na Koroškem nekaj vrvarjev-obrtnikov. Toda obrat bi proizvajal na fabriški
in ne na obrtniški način, to je ta bistvena razlika! Istočasno vidimo prav
na tem primeru docela jasno, da so bili privilegiji zavestno naravnani pro-
ticehovsko, proti drobni proizvodnji. Meščanski trgovec Jakob Harb & Co
iz koroških Brez (v bistvu kompanija treh trgovcev) je 1765 prejel izključni
privilegij za »fabriko«, ki bo proizvajala volnene nogavice, platno,- barhant
in svilene trakove, torej artikle, ki so jih tudi sicer izdelovali nekateri obrt
niki.42
V splošnem je tako v Avstriji kot v njenem slovenskem prostoru število
obratov, ki so delali brez privativnega privilegija, presegalo tistega s pri
vilegiji. Pri vsem tem določene proizvajalne panoge privilegija sploh niso
poznale, na primer steklarstvo, milarstvo, da o montanistikumu ne govo
rimo še posebej;- • -
Kdaj pa kdaj se je za privativni privilegij potegoval kaj' nenavaden
»podjetnik«, še leta 1791, ko že petindvajset let nišo več podeljevali takih
privilegijev, se je zanj priporočal goriški lekarnar (policijska obrt!) Karel
Anton Leitenburg, češ da je v Gorici napravil čisto novo tovarno vinskega
kamna, ki da je »v dednih deželah nekaj povsem novega«: Omogočila da
bo pritekanje denarja v provinco, ki ji tako zelo'primanjkuje gotovine.
Prosil je za izdajo privativnega privilegija za deset let in za istočasno pre
poved uvoza vinskega kamna iz tujine. Seveda so njegovo prošnjofpri priči
odklonili. - •••-.. :i . . .
V že velikokrat omenjenih šestdesetih letih 18: stoletja sta.dvor in nje
gova administracija opustila sistem pospeševanja industrije s^pomočjo iz
ključnih privilegijev, ker je nova politika glede propagiranja in subvencio
niranja industrije — v ospredju je že bila množičnost in'né'več posamez
nost — nasprotovala ideji o protežiranju le posameznikov. Leta 1753 so po
daljšali privilegij schwechatski bombažni manufakturi za deset let, .po pre
teku termina so prošnjo glede podaljšanja že odklonili z izgovorom, da so
taki privilegiji v novo nastalem položaju skrajno škodljivi, ker zavirajo
" ADK, lö Kommerz, fase. rd. št. 315, 357, 385, 419, 421.
34 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 ' i
razmah podobnih neprivilegiranih tovarn v državi.43 Od takrat dalje niso
nikomur več podaljševali privilegija: leta 1764 je ugasnila veljavnost po
dobnega dokumenta manufakturi, volnenih izdelkov v Linzu, leta 1775 tudi
čistilnici sladkorja na Reki. . , . • » - . . . '
Nova politika je med ljudi vnesla zmedo, saj je črtala besedi Privile
gium privativum, obdržala pa — v smislu okrožnice iz leta 1770 — njegovo
bistvo, ki je bilo v naslednjem: 1. Oprostitev tovarniških objektov
Fiziokratizirani merkantilizerh ni vpeljal svobodne konkurence med
podjetji zgolj doktrini na ljubo. Pred očmi je gotovo imel tudi prakticistične
cilje: razbremeniti državno blagajno številnih izdatkov, ki so bili v zvezi z
ustanovami, katerih glavna naloga je bila propagiranje industrije, z odpra
vo raznih privilegijev omogočiti uveljavitev podjetniških talentov; kar ni
sposobno konkurence, naj pristane na likvidacijo in naj ne računa na banč
nika, ki ga ni več. Komerčni konsesi, ki so bili zlasti aktivni približno v
desetletju 1762—1772, so stali državo letno 133.326 gld. Niso bili nekoristen
korpus, nikakor ne, samo sčasoma so se pričeli obnašati tako kot nekakšna
vlada za trgovino, obrt in industrijo in v tem trenutku so postali že skoraj
cokla, ki je hotela diktirati svoje lastne zamisli o4ndustrializaciji. Na rob
razprav o varčevanju fiziokratskega merkantilizma,' o njegovi uvozni "in iz
vozni politiki in vpeljavi konkurenčne sposobnosti zapišejo gospodarski
zgodovinarji kaj radi impresivne številke, da so leta 1755 znašali državni
dohodki le 40,027.856 gld. in da so se 1784 povzpeli kar. na 100,400.000 gld.49
Kmalu po letu 1790 ni bilo več tiste klasične dinamike glede spopolnje-
vanja merkantilizma v teoriji in praksi in glede uvajanja kakršnih koli no
vih pojmovanj o podjetništvu. Nekaj so na to vplivali zunanji dogodki (1791
konec neuspešne vojne proti Turkom, 1792 začetek prve koalicijske vojne
proti Francozom), nekaj je treba pripisati na račun dejstva, da se je ome
njena dinamika začasno izčrpala. Proizvajalni odnosi, kakršni so se razvili
do takrat, so nekako zastali, ker niso dobili nobenega novega impulza več.
Novosti, ki jih je Anglija že uporabljala na veliko, na primer koks v plavžih,
pudlanje, novosti pri tekstilnih strojih vseh kategorij, uvajanje parnih
strojev v proizvajalni proces in podobno, še niso prišle in tudi še ne bodo
tako kmalu prišle do Avstrije. , ' • • .•<••••.
Okrožnica iz leta 1770 o ukinitvi dokumentov z imenom privativni pri
vilegij, a o obdržanju vsebine le-teh, je 1787 postala zakon. Po objavi okrož
nice so takšne fabrike pričeli imenovati formalne deželne fabrike ali tudi
4 7 Ibidem, str. 396. — Gustav Otruba, Wirtschaft und Wirtschaftspolitik im Zeitalter des aufgeklärten
Absolutismus (Wirtschaftsgeschichte Österreichs, Wien 1971. Schriften des Institutes für Österreichkunde,
sir. 105—135).
48 Karoline Unger, Wirtschafts- und Finanzpolitik Josef II , str. 130.
" Ibidem, str. 133.
J. SORN: TEKSTILNE »FABRIKE« NA SLOVENSKEM 37
deželno privilegirane fabtike, na kratko kar deželne fabrike ali privilegi
rane fabrike. Formalne namreč zato, ker jim je še klasični privativni pri
vilegij določil formo, obliko.iKako so tretirali fabrike, utemeljene po letu
1770? Koncesijska listina ni več imela termina »cesarsko-kraljevsko privile
girana fabrika« in.ni več bila deležna prednosti citiranih osmih členov.
Te fabrike so bile — imenujmo jih v tej razpravi tako,— enostavne ali nor
malne tovarne. Koncesije za take tovarne so dajali podjetnikom, ki so imeli
— v primerjavi z necehovskim obrtnikom z delovno koncesijo — več osnov
nega kapitala, več proizvajalnih sredstev, večjo poslovno spretnost, večje
tržišče, več ambicije.50 Ko so v začetku 19. stoletja hoté pričeli opuščati iz
dajanje delovnih koncesij .necehovskim obrtnikom, češ naj se vključujejo
v fabriško proizvodnjo,' kjer je to že mogoče.(ustvarjanje.rezervne delovne
sile za tovarne), so.po drugi strani vede dovoljevali »enostavnim tovarnar
jem«, da so imeli neomejeno število pomočnikov, in toliko proizvajalnih
sredstev,, kolikor-se-je'njim samim zdelo smiselno.';Smeli so'sprejemati in
izučiti vajence. Od-1813 dalje so'jim —, to.moramo podčrtati — že pričeli
nuditi ugodnosti, ki so;bile prej pridržane samo privilegirancem v osmih
členih. Pomembno je tudi to, da reflektant za normalno fabriško koncesijo
ni več moral predložiti spričevala o izučitvi obrti. S tem so hoteli pritegniti
v podjetništvo kapitalno močne ljudi, ki bi sicer stali ob strani in bi kapital
investirali kam drugam. Za vodstvo obrata je tak podjetnik namestil pač
strokovno usposobljenega delovodjo, mojstra z izpitom.
Prav na spopolnjevanju sistema tako imenovanih enostavnih ali nor
malnih tovarn lahko nazorno študiramo prehajanje v moderno ali kapita
listično pojmovanje termina »tovarna«, pri čemer niso mislili na pritegnitev
modernih, proizvajalnih sredstev j (množična-uporaba mehaničnih na primer: vse tovarne je pri
zadel konskripcijski patent iz leta 1804, ki ,je preklical vse oprostitve in
olajšave glede nastanitve vojaščine, in patent o davku na dohodke iz leta
1812, ki je strogo veljal za vse in ki je odpravil oprostitve glede plačevanja
obrtnega davka.
v 50 Pribram, Geschichte der österreichischen Gewerbepolitik, str. 581 si., Slokar, Geschichte der
österreichischen Industrie, str. 14.
" ADK, Litorale Kommerz, fase. rd. št. 619.
5г Pribram, Geschichte der österreichischen Gewerbepolitik, str. 573 sl.
38 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979
Podobo smo tu zelo poenostavili zaradi preglednosti. V praksi ni vse te
klo tako gladko. Za konec naj se povrnemo k našim domačim razmeram in
z nekaj primeri pokažemo, kako so še zelo dolgo mešali pojme privativni
privilegij, formalna tovarna, normalna tovarna. Ne gre zgolj za ilustracijo,
s katero želimo poživiti tekst, ampak za tó, da opozorimo na ambicije, ki so
jih imeli nekateri podjetniki. Prvi je na vrsti podložnik, kot je sam sebe
okarakteriziral Krištof Marinič iz kraja Podravlje (med Beljakom in Vrbo).
Okrog 1770 se je naučil izdelovati platno za jadra. Zaradi tega je tudi po
toval v Italijo. Ko je znanje spopolnil, je od 1783 sistematično proizvajal to
jadrovino, čeprav le v manjših količinah. Prav konec leta 1785 se je odločil,
da bo prešel na večjo proizvodnjo. Prosil je za izdajo privilegija, ki naj bi
veljal deset let. Upal je, da bo v tem času postavil na noge kar tovarno,
čeprav se da iz pisma razbrati, da je proizvajal sam. Trdil je, da je prvi na
Koroškem, ki je pričel proizvajati jadrovino in da je njegovo blago po kva
liteti enako tistemu;: ki ga proizvaja v Trstu Sinibaldova in Bozzinijeva
fabrika. Mimogrede je še pristavil, da prosi tudi za subvencijo 1500 gld, ki bi
jo vrnil v petih letih s triodstotnimi obrestmi, čeprav se je uradni pripis
glasil, naj se mu da vsaj privativum ( = privativni privilegij — še V tem
času!), če se mu že ne da subvencija, nam s tem trenutkom Marinič izgine
iz dokumentacije— in iz zgodovine industrializacije.
Leopold pi. Fritz, ki je 1786 sporočil, da že leto in" dan proizvaja razne
končne izdelke iz jekla in železa v Goricah blizu Borovelj, je prejel konce
sijo za normalno tovarno, leta 1804 pa Ivan Millesi za svojo tovarno jekla
in železa kar koncesijo za formalno deželno fabriko, čeprav ta šentvidčan
niti ni imel kakšne posebno velike železarne. Ker je bil potomec znane
apaltatorske družine, ki je pred desetletji še imela tako imenovani volovski
apalt, gre tu verjetno za vpliv družbenega stanu nà'podelitev koncesije za
formalno fabriko.53
Približno v začetku Ì788 je pričel s proizvodnjo bombažnih tkanin obrat,
ki se je v teku petih let okrepil do te mere, da je njegov lastnik, ki je na
stopil s firmo Alojz Reyër & Co, prosil maja 1793, naj mu oblast izda »ce-
sarsko-kraljevski privilegij « ( = Privilegium privativum?). Prošnjo je moti
viral z dejstvom, da ima 20 statev in da le tri niso vključene v proizvodnjo
ter da ima predilštvo urejeno na Kranjskem, želenega privilegija se ni
mogel razveseliti, ker so mu poslali le koncesijo za normalno tovarno. Pod
jetnik je vztrajal in 1795 dokazal, da ima že 26 statev in 312 delavcev (tu
so vštete seveda tudi predice po domovih na Gorenjskem). Ker ga niso
mogli odbiti kar tako na kratko, je res dobil privilegij, ki mu je jamčil, da
mu poslopja ne more zasesti vojska (prva koalicijska vojna je še trajala).
V tem primeru ni šlo za oživitev klasičnega izključnega privilegija, marveč
samo za tisti člen, ki je govoril o prostosti obratnih prostorov glede nasta
nitve vojske. Deloval je v Celovcu. •
Florijana Wolbinga manufaktura ža navadno platno irijadrovino v Ce
lovcu, ki je proizvedla" letno 9.000—10.000 metrov tega blaga (jadrovino tudi
za Trst), je 1802 že bila formalna deželna fabrika.54 "
V letih po ukinitvi kontinentalne blokade so se pojmi že precej razči
stili in dvomov je bilo vse manj. Formalno deželnofabriško koncesijo je
tržiški'jeklar Dietrich prejel 1820. železarni na Dvoru so vročili deželno
fabriško koncesijo 1836 »zaradi velikega ugleda«. Smela je privzeti častni
naslov »C. kr. privilegirana fabrika kneza Auersperga za litoželezno in ko-
51 ADK, Iö Kommerz, fase. rd. št. 419.
54 ADK, Iö Kommerz, fase. rd. št. 438.
J.SORN: TEKSTILNE »FABRIKE«,NA SLOVENSKEM 39
vanoželezno blago.« Medtem ko so 1841 postale deželno privilegirane še ste
klarne Rakovec pri Vitanju, Josipdol, Langerswald pri Rečen jaku, Trbovlje
in Lobnica pri Rušah, so pa istočasno postale enostavne ' tovarne Loka pri
žusmu in Sv. Neža pri Libojah. Nismo presenečeni, če so deželno koncesio-
nirali tudi papirnico Vevče (1843), Zoisovo železarsko podjetje (1847), oljar
no v Podgradu (1854) — in tako dalje.
Dokaj redek primer podjetniške fantazije je 1832 pokazal Franc Anton
Socher iz Pazina ali njegove okolice. Prosil 'je čisto preprosto za privilegij
(torej za kakršnega koli), ki naj bi mu omogočil uresničiti splošno manu
fakturo (fabbrica generale di manifattura) in magazin za zbiranje produk
tov v Istri. Na podlagi privilegija bi osnoval delniško družbo, vloge pa'bi
bile ali denar ali naravni proizvodi. Prosil je za kak opuščen samostan,; kjer
bi zaposlil otroke, ženske ter stare in- invalidne moške. Odgovor oblasti je
sledil 1834 ter je bil kratek in realen: Kot neizvedljiv se načrt odkloni.55
* * *
če bi ocenjevali strukturne spremembe v proizvajalnem procesu zgolj
po novostih pravnega značaja (ukinitev izključnih privilegijev, uvedba de
želnih koncesij za fabrike in podobno), bi zašli v hude težave. Vsa tekstilna
industrija, tako volnena kot lanena in bombažna', je tja do tridesetih let
19. stoletja še vedno prakticirala založniški sistem v organizaciji proizvod
nje, torej vse do trenutka, ko so pričeli v Avstrijo uvažati predilne in tkal
ske stroje (ki so najprej delovali narodni pogon, šele nato na parni pogon,
vsaj v večini podjetij). V industriji papirja so izdelovali pole papirja moj
stri in pomočniki v kadeh vse do 1826, ko so v neki tovarni pri Pragi vgradili
prvi stroj za proizvodnjo papirja, namreč moderni mehanski stroj za ne
prekinjeno proizvodnjo, medtem ko je moral mojster pred tem izdelati
s sitom vsako polo posebej in z rokami. Podobno, je bilo v prenekateri stroki.
Drugod spet je narava dela zahtevala drugačen sistem odnosov. Delo pri
plavžu je zahtevalo znanje kemije, vsaj minimalno in empirično.pridobljeno
znanje, podobno tudi delo fužinskih kovačev, pri presnih in drugih ognjih;
Uvedba koksa v plavže in pudlanje v posebnih pečeh, da ne govorimo o eks
perimentiranju glede vpihovanja vroče sape v plavže (tako v tiste na oglje
kot v one na koks), so terjali dodatno spopolnjevanje v'kemiji in znatno
manj v mehaniki. •> >
Ko govorimo o zmernem naraščanju števila formalnih deželnih fabrik,
ne smemo misliti, da je založniška struktura proizvajanja zastala ali celo
nazadovala. Formalno podeljevanje nazivov še nikakor ne pomeni, da so
nastopile spremembe v načinu dela, v, načinu proizvodnje. Našo trditev
moramo podkrepiti z nekaj stvarnimi podatki o;nekàterih razvitih habs-
burških deželah in o prestolnici Dunaj. Za leto 1776 je češka navedla, da
ima 28 fabrik,,kjer teče 27.669 statev. Vpovprečju je torej imela vsaka to
varna skoraj tisoč statev. Predic za lan je.bilo 100.459, ža'volno znatno manj,
le 31.000, ža bombaž celo samo 6451. Komaj 11 let pozneje (1788) je vse bilo
že močno spremenjeno: Fabrik so našteli 95, statev 52.000; predic za lan je
bilo sedaj 234.000, za volno več kot 51.000, za bombaž pa že 28.747. V novi
situaciji je povprečno prišlo na fabriko manj kot 550 state'v. To dejstvo
seveda ne pomeni, da se je število statev zmanjšalo, temveč nas opozarja
na preusmeritev industrije. Nastalo je večje število majhnih fabrik, ki so
se lotile predelave bombaža. Predic za làn se je nekaj več kot podvojilo,
Arhiv finančnega ministrstva, Dunaj, Kommerz Acten, fase. St. 29 de 1832.
40 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
predic za volno se pa niti podvojilo ni. Napredek je šel predvsem v korist
bombaža, saj ga je leta 1788 predlo skoraj 4,5-krat več prëdic kot pred de
setletjem. Nujno bi potrebovali podatke o tem, koliko od citiranih 95 fabrik
je imelo naziv formalnih deželnih fabrik in koliko je bilo še klasičnih za
ložniških podjetij brez vsakega naziva, toda teh podatkov ni. Zato moremo
le suponirati, da je večji del novo nastalih podjetij prosil za' podelitev for
malnega priznanja deželno privilegirane fabrike — in ga tudi prejel. Dalje
nam zgornje številke govore o tem, da se je večal kapital, vloženv tekstilno
industrijo, da pa je naraščalo tudi število predic in statev po domovih. Iz
praktičnih-razlogov ne verjamemo, da so podjetniki že zmogli namestiti
novo pridobljene statve in predice pod enotni fabriški krov: • ' ' ' i •
Razmah na Moravskem in v šleziji 'je bil drugačen. Moravska je leta
1776 registrirala 18 fabrik, leta 1789 komaj 23 fabrik. Tudi število statev ni
bistveno poraslo: leta 1776 nekaj prek 13.000, trinajst let pozneje nekaj več
kot 14.600. število predic za lan se je .povečalo v času med obema letnicama
za prek 50.000, predic za volno za skoraj 13.000, za bombaž za 4400. V šleziji
je v istem času nastalo samo eno novo podjetje oziroma fabrika, število
statev je ostalo skoraj isto (1600 :'18Ó0); na novo so zaposiili približno 500
predic za lan in 1000 predic za volno! Bombažna industrija je šele nastajala:
leta 1776 ena sàina predica, leta Ï789 že 617 takšnih delavk.58.
,V bombažno industrijo se je usmerjala tudi Zgornja Avstrija. Kolikor
je tu nastalo novih tovarn, so bili to predvsem obrati bombažne stroke.
Leta 1783 so imeli štiri tovarne, leta 1790 devet tovarn. Padlo je število sta-
tev (13.700 — 13.600), pädlo.je število predic za lan (36.200 — 28.700) in
volno (17.000 — 13.700), poraslo je število predic bombaža od 2000 na 6600.
Menda ni treba posebej dokazovati, kako je večje število proizvajalnih
sredstev in delavcev dvigalo proizvodnjo iz leta v leto in kako je narašča
joča prodaja češkega in moravskega*tekstila po državi zadrževala ali celo
dušila razmah drugod, tudi v slovenskem prostoru. Sedaj laže razumemo,
zakaj sta prav v prvih letih 19. stoletja zaprla svoja vrata dva velika obrata,
Desselbrunnerjeva suknarna v Ljubljani in Thysòva manufaktura v Ce-
lovcu. . '.V . ..' _ •. <•;
Spodnja.Avstrija je forsirala zlasti svilarsko stroko. V desetletju 1775—
1785 se je tód število filàtorijev in drugih strojev, potrebnih v svilarstvu,
dvignilo od 251 na 699, število predic in navijalk svilenih nitk od 17.300 na
81.700; impozantna je tudi pomnožitev statev v tem kratkem" času : 7800--
15.400. ' - 62, poljski 61,
DVP pa 48 članov. J . . . . *
Značilno za avstrijski parlament je bilo, da'od vstopa čeških poslancev
vanj (1879) ni noznal nobene trdne večine. Za časa Taaffeja je imel (sicer
šibko) večino »železni obroč«1, koalicija'Poljakov, Čehov, Jugoslovanov, dela
Romunov in nemških konservativcev; toda ta koalicija je izgubila večino
na volitvah 1891, ker so mladočehi zmagali nad staročehi ter stopili v opo
zicijo proti vladi. Po padcu Taaffeja je nastala ob novi vladi kneza Alfreda
Windischgrätza (11. novembra 1893 — 19. junija 1895) svojevrstna nova ko
alicija socialno konservativnih strank, nasprotnic splošne volilne pravice:
poljskega kluba, nemških; liberalcev in Hohenwartovega kluba (z delom
Slovencev). Koalicija je razpadla junija 1895 zaradi slovenskih vzporednic
na celjski gimnaziji in z njo vred je padla tudi Windischgrätzova vlada
Po kratki začasni vladi grofa Kielmansegga (19. junija — 30. septembra
1895) je sledila vlada poljskega grofa Kazimirja Badenija (30. septembra
1895—30. novembra 1897), ki se ji je posrečilo, da je parlament sprejel njeno
volilno reformo z uvedbo splošne kurije. Po volitvah marca 1897 je 'bila v
določenem smislu otìnovljena povezava strank iz Taaffejevih časov'. Mlado
čehi so. zaradi jezikovnih naredb podprli vlado, zanjo so bili tudi Poljaki,
Jugoslovani in nemški konservativci. Badenijeva vlada ni padla v parla
mentu, zrušil jo je' odpor nemškega nacionalizma • in delavske ^opozicije z
velikimi nemiri na Dunaju. Nemški nacionalizem je ostal v ostri opoziciji
tudi do naslednjih vlad barona Gautscha (30. novembra 1897 — 5. marca
1898) in grofa Thuna (5. marca 1898 — 2. oktobra 1899). Nato pa se je po
ložaj spremenil: nastop vlade grofa Claryja so sprejeli Nemci kot svojo
zmago, Čehi pa so prešli v opozicijo in z njimi tudi parlamentarna večina.
Claryjèva (2. oktobra ^- 21. decembra 1899) in Wittekova vlada'(21. decem-
1 Podatke o slrankah in klubih glej zlasti pri G. Kolmer: Parlament und Verfassung in Österreich \
Wien—Leipzig 1909. sir. 10—13 (za 1891), 6, prav tam 1910, str. 197 ss in 218 (za 1897), 8. prav tam 1914,
sir. 140 ss in"l68 (za 1901). ,
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU g l
bra 1899 — 18. januarja 1900) sta bili zelo kratkotrajni. Ko pa so se Čehi
z vso silo postavili tudi proti Körberjevi vladi (18. januarja 1900 — 31. de
cembra 1904), jim njihovi dotedanji zavezniki v parlamentarni večini niso
več hoteli slediti in junija 1900 je ta večina iz leta 1897 razpadla. Körber-
jeva vlada ni imela stalne parlamentarne večine,.naslanjala.se je na »de
lovno večino«, kakršno je pač kdaj bilo mogoče dobiti, pri Poljakih, pri ve
čini nemških strank in drugod. . . .
V parlamentarnem boju se je pojavilo novo, prej domala neznano orož
je: obstrukcija. Z obstrukcijo je skušala manjšina preprečiti ali otežiti ve
čini sklepe, ki jih je imela za nedopustne, ali pa sploh onemogočiti parla
mentu redno delo. Obstrukcionisti so izkoriščali vse določbe poslovnika:
postavljali so neprestane, zahteve po tajnih sejah, po poimenskih glasova
njih, po desetminutnih odmorih pred vsakim glasovanjem, vlagali so ne
prestano nove nujne predloge in-interpelacije itd. V. obstrukcijo.so spadali
tudi dolgi govori (tako je nemški liberalec Lecher jv noči 28./29. oktobra
1897 govoril celih 13 ur). Ne tako redko je obstrukcija posegla tudi po dru
gih metodah: vpitju, petju, ropotanju s pulti, piskanju s piščalkami, udar
janju s činelami, pa rtudi pokrovkami in lonci, uporabi drugih instrumentov
itd. Parkrat je prišlo tudi do pretepov. Nekaj obstrukcije je bilo že pred
letom 1897 z mladočeške in nemške krščanskosocialne strani, prej neslutene
višine je dosegla leta 1897 v boju proti Badenijevi vladi, šuklje, ki je bil
tedaj poslanec, je v spominih takole opisal takratno stanje v parlamentu:
»Včasih je bil položaj tak, kakor da ste na skrajni periferiji velikega mesta,
v zamazani beznici med pretepaj očimi se podivjanimi pijanci, in zopet ste
imeli občutek, kakor da- vas je nemila usoda pahnila v blaznico med tolpo
razgrajajočih umobolnikov in zopet ste se-znašli v zbornični, skoraj prazni
dvorani, katera-tla so bila posuta z ostanki razbitih namiznih pokrovov in
raztrganih tiskovin. V dvorani ni bilo skoraj nobenega poslanca, le tam
zgoraj poleg skrajno izmučenega in izčrpanega predsednika je čepel kak
zapisnikar, ki je s pojemajočim glasom citai neskončne interpelacije.«3
Obstrukcijo so uporabljali nemški liberalci in nacionalci še v naslednjih
letih, od 1899 naprej pa je bila orožje mladočehov. Körberjeva vlada je
stala na stališču »sporazumnega reševanja« nacionalnih vprašanj, kar je
pomenilo, da brez pristanka nemških strank enakopravnost narodov ne bo
dosežena. Dokler bo ta nacionalni veto nemške levice veljal za osnovo vse
uprave in zakonodaje, so-rekli Čehi, tega sistema ne priznamo in-proti
njemu nimamo drugega orožja kot prav tak veto, veto manjšine, veto ob
strukcije.4 Ta obstrukcija,'dasi .nekajkrat izredno močna, ni bila stalna,
ampak so jo od časa do časa omilili ali celo opustili. ' • ;
Obstrukcija je onemogočila delo parlamenta. Proračun za leto 1897 je
bil sprejet še v starem, leta 1891 izvoljenem parlamentu, od vseh naslednjih
proračunov pa je bil v parlamentu prediskutiran in sprejet lese oni za leto
1902. Vlada si je na temelju 14. člena ustave pomagala z zasilnimi nared-
bami: takih je bilo v osmih letih 1897—1904 76.5 Ugled parlamenta Je pro
padel. Da bi- šle skozi parlamentarno obravnavo vsaj najnujnejše stvari, se
je vlada neprestano pogajala s posameznimi klubi, bodisi zato, da bi opu
stili ali prekinili obstrukcijo, bodisi zato, da bi ne začeli z njo ali da bi ne
načenjali problemov, ki bi spravili'v obstrukcijo nasprotno stran. Noben
načrt, ki bi uredil nacionalne probleme, ni mogel biti sprejet v parlamentu.
1 F. Suklje: Iz mojih spominov, III. del, Ljubljana 1929, sir. 5, 6.
4 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des ösieneichi-
Rcichsralhes. XVII. Session, str. 22281, 22282 (Herold 20. novembra 1903).
1 R. Charmatz: Österreichs innereGeschichte von 1848 bis 1907 2, Leipzig 1909, str. 175.
52 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
Nemci so bili dovolj močni, da so preprečili vsakršno ureditev v smislu ena
kopravnosti narodov, nenemški poslanci pa so lahko preprečili zakonsko
ureditev prednosti nemškega jezika. Prav tako ni imela večine ne kleri
kalna ne protiklerikalna stran zbornice. Včasih se je vladi posrečilo, da je
s pogajanji med strankami dosegla premirje za rešitev perečih gospodar
skih vprašanj. Stranke so uravnavale svoje glasovanje včasih načelno, vča
sih zaradi svojih zaveznikov, včasih iz takoimenovane * »patriotske dolž
nosti« in posredovanj iz »najvišjih krogov«, kar je bilo večinoma povezano
z obljubami in koncesijami z vladne strani. »Z majhnimi darilci -—_ eden
dobi kako lokalno železnico, drugi Leopoldov red ali kaj takega — se za. silo
drži ta pokajoča in zibajoča se stavba pokohcu.. .Sedanja vladà se v bistvu
nič ne loči od prejšnjih vlad, posebej še ne od'vlade grofa Taaffejä... Da
nes živimo prav tako iz dneva v dan kakor smo tedaj.« Tako je označil
Körberj evo vlado socialni demokrat Ellenbogen.6 ~
* Parlament si je volil svoje predsedstvo in različne odbore za čas tra
janja sesije.7 Pri parlamentih 1873—1879, 1879—1885, 1885—1891 in 1891—
1897 'je bila seslja enaka volilnemu obdobju, trajala je torej vsakokrat od
prve seje po volitvah do razpusta parlamenta po'šestih letih. Sesija 1891—
1897 je bila po vrsti enajsta (od 1861 naprej).'Parlament 1897—1900 je imel
v svoji kratki, toda burni zgodovini, kar pet sesij. Tö so bile: dvanajsta
(27. marca — 2. junija 1897), trinajsta (23. septembra — 29. decembra 1897),
štirinajsta (21. marca — 24. julija 1898), petnajsta (26. septembra 1898 —
8: oktobra 1899) in šestnajsta (18. oktobra 1899 — 8. juhija'1900). Parlament
1901—1907 je imel spet vseh šest let eno samo (sedemnajsto) sesijo.
oCt' Predsedstvo parlamenta je bilo v letih 1893—1897 sestavljeno iz pred
stavnikov največjih klubov: predsednik je bil nemški liberalec baron Jo
hann Chlumecky (izvoljen 20. marca 1893), prvi podpredsednik nemški
konservativni klerikalec dr. Theodor Kathrein (izvoljen 20. marca 1893),
drugi podpredsednik Poljak vitez Dawid Abrahamowicz (izvoljen 25. novem
bra 1893). Predsedstvo 12. sesije jebilo v celoti iz-večinske koalicije: pred
sednik dr. Theodor Kathrein, prvi podpredsednik vitez Dawid Abrahamo
wicz, drugi podpredsednik mladočeh dr. Karel Kramaf (izvoljeni 6. aprila
1897). Isto predsedstvo je bilo ponovno izbrano v 13. sesiji (23. septembra
1897), toda Kathrein je oktobra odstopil in 12. novembra je bil za. predsed
nika izvoljen Abrahamowicz, za prvega podpredsednika Kramâf, za dru
gega pa nemški konservativni klerikalec dr. Victor von Fuchs. Padec Bade-
nijeve vlade je pomenil tudi poraz tega parlamentarnega predsedstva in
njegovega poskusa zloma obstrukcije opozicije. V 14. sesiji je bil 21. marca
1898 izvoljen za predsednika dr. Fuchs kot edini iz prejšnjega predsedstva,
za prvega podpredsednika Slovenec dr. Andrej Ferjančič, za drugega pa
Romun Lupul. Isto predsedstvo je bilo izvoljeno v 15. sesiji (26. septembra
1898). V 16. sesiji je bil sicer Fuchs znova izvoljen za predsednika (18. okto
bra 1899), pri volitvah prvega podpredsednika pa se je zapletlo. Opozicija
(levica) je zahtevala svojega zastopnika v predsedstvu, in to prav mesto
prvega podpredsednika. Nastopila je tudi posebej proti Ferjančiču zaradi
govora, ki ga je imel češkim študentom na Bledu. Pokazalo se je, da tudi
večina (desnica) ne bo v celoti glasovala za Ferjančiča. Zlasti so nastopili
proti njemu nemški klerikalci (Katholische Volkspartei), češ da je'stru-
peno protiklerikalen. Tako je sam opustil kandidaturo.8 Pri volitvah je zma-
» V op. 4 cit. Sten. Protokolle str. 9551, 9553 (27. februarja 1902)." •"•"" ' , , . , . , _ ... .
' Podatke o parlamentu, sesijah, predsedstvu, odborih itd. glej zlasti v indeksih k Stenographische
Protokolle.
! Slovenski narod 19, 20. oktobra 1899, Slovenec 21. oktobra 1899.
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU 53
gal novi kandidat desnice Poljak dr. Pietak (20. oktobra 1899), za drugega
podpredsednika pa je bil ponovno izvoljen Lupul. Zaradi odstopa obeh pod
predsednikov (Pietak je postal minister) so bile 7. marca 1900 nove volitve.
Za prvega podpredsednika je bil to pot res izvoljen predstavnik opozicije,
član Deutsche Volkspartei Heinrich Prade, za drugega podpredsednika pa
Čeh dr. Jan žaček. Po novih volitvah v parlament je bil za predsednika
17. sesije 8. februarja 1901 in dokončno 8. marca 1901. izvoljen grof Moritz
Vetter von der Lilie, predstavnik najmanjše skupine v parlamentu, tako
imenovane srednje stranke moravskega veleposestva, iz rodbine, ki je imela
v svojih rokah svoje čase tudi gospostvo Laško., Le s tako izvolitvijo sta se
lahko sporazumeli levica in desnica.9 Za podpredsednika sta bila ponovno
izvoljena'Prade in žaček. Pradeju je po njegovem odstopu sledil 18. oktobra
1901 August Kaiser iz iste stranke (Deutsche Volkspartei). *
-,. ...... n ,
, : • ; • i ' i ' . , • •• ••>•• ' * * > - • - •'• •"•>
Slovenci so imeli v državnem zboru po volitvah leta 1891 14, po volitvah
leta 1897 ? 16,-pò volitvah leta 1901 pa 15 poslancev. Stalno v slovenskih: ro-
kah je bilo ves čas 12 mandatov (3 v mestni, 9 v kmečki kuriji; po deželah
8 kranjskih, 3 štajerski in 1 goriški). Tem 12 mandatom so se pridružili še
trije z uvedbo splošne kurije (po eden na Kranjskem/ štajerskem in Gori
škem).! Ostala poslanska mesta so prehajala iz ene nacionalne posesti v
drugo: mandat tretjega volilnega kolegija v Trstu, ki je združeval volilce
okolice in najmanj premožne volilce' (4. volilnega razreda) v mestu, so imeli
Slovenci v rokah do leta 1897, ko so ga osvojili -Italijani. Izjemoma so imeli
Slovenci v svojih rokah veleposestniški mandat : na Goriškem v letih 1891—
1897 ter en kmečki mandat na Koroškem v letih 1897—1900. •
Splošna volilna pravica je našla večino slovenskih političnih organiza
cij v popolni nepripravljenosti. Z izjemo klerikalne stranke na Kranjskem,
ki je v devetdesetih letih mobilizirala malega človeka v boju proti libera
lizmu, so slovenske politične organizacij e.imelè interes le za bolj ali manj
dobro situiranega kmeta. V takem patriarhalnem hierarhičnem okolju so
znale^uspešno organizirati volilni-boj. Zdaj pa so dobili volilno pravico ljud
je, ki so socialno konservativna vodstva slovenskega narodnega gibanja
(liberalna ali klerikalna) gledala nanje navzdol z nerazumevanjem, če.ne
s preziromДп zaničevanjem, kot na ljudi, ki še hlač nimajo,svojih.1?, Nemški
nacionalci in italijanski liberalci so računali na malega človeka in so se na
volitve temeljito pripravili ter obilno uporabili demagoška gesla, propa
gando, vpliv in pritisk. Zato je. bil volilni rezultat za Slovence negativen.
Na Koroškem so Slovenci v kmečki kuriji dosegli 1897 svoj največji uspeh,
ko je bil s pomočjo 8 nemških konservativnih volilnih mož izvoljen prvi
slovenski državni poslanec. V vellkovškem političnem okraju je bilo v
kmečki kuriji 83 slovenskih volilnih mož proti 29 nemškim. V istem času
pa je bilo v splošni kuriji ob 50 nemških in 10 socialističnih glasovih samo
40 slovenskih.11 V Istri sta leta 1897 zmagala v kmečki kuriji oba kandidata
hrvatsko-slovenske stranke, v splošni kuriji pa je zmagal italijanski kan
didat. Leta 1901 je bilo še slabše: Italijani so zmagali znova v splošni ku
riji in,poleg tega tudi v zahodnoistrskem kmečkem okraju. Tako se je par
lamentarno, zastopstvo Istre, ki je bilo pred letom 1897 2 : 2, spremenilo na
11 V op. 2 cit. Kolmer 8, str. 151.
10 Mir 29. novembra 1900.
11 V op. 1 cit. Volitve str. 242.
54 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979
teh volitvah v 4 : 1 za Italijane. Slovenskega poraza v 3. volilnem kolegiju
v Trstu 1897 in 1901 ne smemo šteti v to vrsto. Tu dotlej Nabergoj zaradi
abstinence italijanske liberalne stranke ni'imel resnega nasprotnika, zdaj
pa je italijanska liberalna stranka prvič stopila v pravi volilni boj. Delež
volilnih upravičencev mesta (kjer je bilo le malo slovenskih volilcev) je
neprestano naraščal. Leta 1873 je bilo v okolici nad 2300 volilnih upravi
čencev, v mestu samo 1400. Leta 1901 jih je bilo v okolici slabih 2700, v me
stu dobrih 2800. Iz obeh razlogov je imela slovenska stranka leta 1897 in
1901 v 3. kolegiju mnogo manj izgledov na uspeh kakor poprej.12
V enajstih letih 1893—1904 se je v državnem zboru za daljši ali krajši
čas pojavilo 28 poslancev slovenskih političnih strank. Od teh jih je 5 se
delo v parlamentu ves čas: Viljem Pfeifer, od leta 1897 po stažu najstarejši
slovenski poslanec, saj je bil v parlamentu vse od prvih direktnih volitev
1873, ko je začel svojo kariero kot mladoslovenec, zdaj pa je bil poslanec
klerikalne stranke, Franc Povše, Franc Robič, dr. Andrej Ferjančič in
dr. Anton Gregorčič. Od ostalih poslancev, ki so bili izvoljeni še pod Taaf-
fejevo vlado, je Anton Globočnik odstopil 15. februarja 1896, Karel Klun je
umrl 8. junija 1896, Ivan Nabergoj, Mihael Vošnjak in grof Karl Hohenwart
so končali svojo parlamentarno pot 1897, Josip Kušar, grof Alfred Coronini
in dr. Lavoslav Gregorec 1901. Franc šuklje je odstopil, ko je postal dvorni
svetnik in glavni direktor c. kr. založbe (tedaj so rekli »zaloge«) šolskih
knjig na Dunaju (1894), vendar pa se je že v slabih treh letih (1897) vrnil
v parlament. Znova ga je zapustil ob naslednjih splošnih volitvah 1900/1901,
ko je prišel v sipor z liberalno stranko, pa se znova vrnil vanj 10. septembra
1903, to pot kot poslanec Slovenske ljudske stranke. Od novih poslancev
je začel svojo dunajsko, kariero dr. Ivan šušteršič 1896 (s prekinitvijo 1898—
1900), dr. Ignacij žitnik, Josip Pogačnik, Josip žičkar, vitez Hugo Berks
1897, dr. Ivan Tavčar, dr. Miroslav. Ploj, Ivan Plantan in Oskar Gabršček
1901. Ostali so bili poslanci samo nekaj časa: Franc Višnikar (1895—1897),
Anton Koblar ,(1896—1897), Lambert Einspieler (1897—1900), dr. Janez
Evangelist Krek (1897—1900), ki je bil šele pozneje dlje časa državni po
slanec (1907—1917), Ivan Vencajz (1898—1903).
Od poslancev je bil najstarejši Hohenwart (rojen 1824), ki mu je bilo,
ko je nehal biti poslanec (1897), 73 let. On in leto dni mlajši Globočnik
(rojen 1825) sta bila iz generacije, ki je doživela revolucijo 1848 v svojih
zgodnjih dvajsetih letih. Iz tridesetih let 19. stoletja so bili Nabergoj (1835),
Mihael Vošnjak (1837), Kušar (1838) in Gregorèc (1839). Največ poslancev
je bilo rojenih v štiridesetih letih, to se pravi, da so v devetdesetih prazno
vali svojo petdesetletnico: Einspieler (1840), Berks, Klun in Robič (1841),
Pfeifer (1842), Vencajz (1844), Povše (1845), Coronini in žičkar (1846), Fer
jančič in Višnikar (1848), šuklje (1849). Mlajši so bili Tavčar (1851), Gre
gorčič (1852), Plantan (1853), Koblar (1854) in žitnik (1857). Najmlajših
je bilo pet poslancev, rojenih v šestdesetih letih, ki so v devetdesetih šele
dosegli starost trideset let, potrebno v avstrijskih časih za izvolitevza po
slanca: Gabršček in Ploj (1862), šušteršič (1863), Krek (1865), Pogačnik iz
Podnarta (1866), ki je bil s svojimi enaintridesetimi leti na volitvah 1897
naš najmlajši poslanec.
Po izobrazbi so bili med poslanci najbolj številni pravniki (sodniki,
upravni uradniki, advokati, notarji), ki jih je bilo devet (Ferjančič, Glo
bočnik, Hohenwart, Plantan, Ploj, šušteršič, Tavčar, Vencajz, Višnikar), in
12 V op. 1 cit. Volitve str. 249.
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU
duhovniki, ki jih je bilo 8 (Einspieler, Gregorčič, Gregorèc, Klun, Koblar,
Krek, žičkar, žitnik). Profesorja sta bila dvä (Robič, šuklje), Vošnjak je
bil tehnik, Povše kmetijski strokovnjak. Coronini in Berks sta bila graščaka,
Kušar trgovec in industrialec, »posestniki« (kakor so takrat radi pisali) in
lokalni veljaki so bili Oskar Gabršček v Tolminu, Nabergoj na Prošeku pri
Trstu, Pfeifer v Krškem, Pogačnik v Podnartu.
Kar se tiče pomembnejših funkcij v parlamentu, so jih imeli Slovenci
do leta 1897 in po letu 1901 prav malo, precej več pa v času 1897-^1900, ko
so bili člani parlamentarne večine. Klun je bil odleta 1891 do smrti pred
sednik odbora! ki je imel razpravljati o predlogu poslanca Schwaba glede
ureditve državnega računskega dvora. Povše je bil v 12. zasedanju (1897)
ter v 15.'in'16. zasedanju (1898—1900) predsednik narodnogospodarskega
odbora. Berks je bil v" 15., 16. in. 17. zasedanju (1898 do smrti 1906) pred
sednik odbora za'täkse. Vencajz je bil v 16. zasedanju (1899—1900) pred
sednik zavarovalnega' odbora. Najviše od slovenskih poslancev je segel
Andrej Ferjančič, ki ga je sicer šuklje, njegov nasprotnik še iz univerzitet
nih let, zelo zlobno označil kot izbornega pevca a mižernega politika.13 Fer
jančič je bil oktobraJ1895 izvoljen zaL'p'redsednilca" imunitetnega odbora in
je bil to tüdi v 12/in 13.'zasedanju (1897).' V 'naslednjih dveh zasedanjih
je bil, kakor smo že omenili, prvi podpredsednik poslanske zbornice (1898—
1899), v 16. in 17. zasedanju (1899—1907) pa predsednik justičnega odbora.
Ferjančič je bil'v našem obdobju'nedvomno eden*vodilnih slovenskih po
litikov; menda'bi bil tudi postal minister,' če mu tèga ne bi bil preprečil
šušteršič.14 " ' v '/'; " ''• il:X
V delegacije so-mogli pošiljati Slovenci'retino samo po enega poslanca,
zastopnika Kranjske: L e v letih 1891—1897, ko so imeli na Goriškem dva
državnozborska mandata, toliko kot Italijani, je bil izvoljen po sporazumu
vsako drugo leto'v delegacije kot zastopnik Goriške Slovenec, tako za leto
1894 Coronini, za leto 1896 Anton Gregorčič. Kranjski'člani delegacij so bili:
1894 Klun, 1895 Hohenwart, 1896 Klun in po njegovi smrti Višnikar, 1897
šušteršič, 1898 Pogačnik; '1899 Ferjančič, 1900 Vencajz, 1901—1904 pa štiri
krat zaporedoma šušteršič.-šušteršič se je začel na'Dunaju med poslanci
zelo hitro uveljavljati; vendar pa spada v ta leta tudi poraz, ki ga je do
živel z afero »Dr. žlindra«"v parlamentu 1. maja 1901.15 Njegov takratni na
stop'so že označili kot »pogrebni govor, ki si ga je sam govoril«.16 Njegov
ugled je bil zèlo omajan in se ni prav hitro popravil.
Po volitvah leta 1891 je bil Hohenwartòv klub obnovljen pod imenom
»konservativni klub« in je povezoval večino nemških konservativnih kle
rikalcev, Slovence, Hrvate, del bukovïnskih Romunov in konservativno če
ško veleposestvo.-Od slovenskih poslancev je postal šuklje član vodstva
kluba. Vendar klub ni imel več svoje nekdanje trdnosti. Od Hrvatov vanj
sploh ni •vstopil istrski poslanec Laginja, potem'pa so ga zapustili tudi
drugi pravaši: Spinčič iz Istre,'Biànkini', Dapar in Peric iz Dalmacije. Ti
in Laginja so se povezali z mladočehi in ustanovili svoj »klub neodvisnih
hrvatskih in1 slovenskih poslancev«. Med njimi sicer ni bilo nobenega Slo
venca, v proglasu volilcem, ki so ga izdali 15. decembra 1892, pa so razložili,
11 F. Šuklje: Iz mojih spominov. II . del, Ljubljana 1929, str. 70; I H . del, str. 18.
14 V op. 4 cit. Sten. Protokolle str. 3078 (I. maja 1901).
l s F. Erjavec: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928. str. 76 napačno 1902.
"• V op. 4 cit. Sten. Protokolle stf. 3075 (1. maja 1901).
56 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
da so'si nadeli »tudi ime slovenskih zastopnikov, ne samo- zato, ker je ne
katere izmed nas izvolil tudi oni del našega naroda, ki se pripoznava k ime
nu slovenskemu, ampak tudi zato: da pokažemo, da težimo po onem jedin
stvu Hrvatov in Slovencev, koje jedinstvo se, naglasa med njimi ob tolikih
prilikah in toli pogosto; da dokažemo, kàko da slovensko ime in vsi sladki
spomini, ki so navezani nanj od davnih časov, nahajajo in bodo vsekdar
nahajali dostojno mesto in spoštovanje tudi med onimi, koji so prepričani,
da je najbolji način za stalno in trajno obrambo naše narodnosti in za pra
vi napredek v vseh strokah javnega življenja jedino v tem, da se v okviru
monarhije Habsburgov zjedinijo vse slovensko-hrvatske dežele na temelju
zgodovinskega prava kraljestva hrvatskega, prirodnih zakonov in narodne
volje. Kot imeniten korak za to bi smatrali že to, da se slovenske dežele
združijo v jedno politiško-administrativno skupino; Slovenijo, ki je bila"dò
nedavna jasen ideal vsem slovenskim'zastopnikom in za kòjòjso se izrekli
Slovenci čestokrat in ob različnih prilikah.«17
Slovenski poslanci so ostali v konservativnem klubu do konca Taaffe-
jeve vlade. Sestava vlade kneza Windischgrätza 11. novembra 1893 kot ko
alicije Poljakov, nemških liberalcev'in Hohenwartovega kluba.je Slovence
in Hrvate v Hohehwartovem klubu ;precej razburila, še posebej .zato, ker so
jih pri sestavi koalicije popolnoma ignorirali.18 Poleg tega je bilo v pror
gramski izjavi koalicijske vlade rečeno, naj, dokler ne pride do volilne re
forme, »počivajo vsa druga velika'politična vprašanja«,1;*, pod temi pa je
bilo seveda razumeti tudi narodnostno enakopravnost. Na posvetu sloven
skih in hrvaških članov Hohenwartovega kluba 23. novembra 1893 je izsto
pilo iz kluba šest, slovenskih poslancev (Coronini, Fefjančič, Gregorčič,
Grègorèc, Kušar, Nabergoj) in zadnji štirje Hrvati (Klaić, Borčič, Bulat,
šupuk). Ustanovili so klub hrvatskih in slovenskih poslancev s Klaičem kot
predsednikom, Ferjančičem kot podpredsednikom in Gregorčičem kot taj
nikom.20 Sedem slovenskih poslancev, je na Klunov in šukljetov predlog
sklenilo začasno ostati v Hohenwartovém klubu, (Globočnik, Klun, Pfeifer,
Povše, Robič, šuklje, rVošnjak). Seja kluba, ki je pozneje ta dan zavzemal
stališče do nove vlade, je bila precej burna in opozicija proti Hohenwartu
precejšna. Hohenwart je'grozil, da bo odložil mandat in se umaknil iz po
litičnega življenja, zlasti še, če bo še kdo izstopil iz kluba. Po dolgi debati
sta bili sprejeti Dipaulijeva in šukljetova resolucija: Dipaulijeva, da klub
vztraja na vseh svojih verskih, političnih, nacionalnih in gospodarskih na
čelih in da je samo v tem smislu pripravljen podpirati vlado; šukljetova,
da klub neomajno vztraja na ustavno zagotovljeni enakopravnosti vseh
avstrijskih narodov in da je odločen storiti vse, da se bo ta temeljna ustav
na pravica uveljavila.21 L ' ,
Prijatelj je imenoval koalicijo nenaravno, monstrozno in nemoralno-2
— taka je bila seveda samo, če jo gledamo z očmi »nepomirljivih« svetov
nonazorskih nasprotij med liberalci in klerikalci, če pa upoštevamo pred
vsem razredna in socialna nasprotja, ta koalicija ni bila prav nič nena
ravna. »Odpor proti ekstremnim in radikalnim stremljenjem na političnem,
17 D. Kermavner: Slovenska politika v letih 1879 do 1895. Ljubljana 1966, str. 207. 218; V. Bi-tulic:
Političke stranke u Istri za vrijeme narodnog preporoda, v zborniku Hrvatski narodni preporod u Dal
maciji i Istri, Zagreb 1969, str. 309; Cesi a Jihoslované v minulosti, Praha 1975, str. 496.
I s Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des österreichischen
Reichsrathes, XI. Session, str. 11670.
" V op. 2 cit. Kolmer 5, str. 360.,
20 Slovenski narod 25. novembra 1893.
21 Suklje: Iz mojih spominov II, str. 70; Kolmer 5, str. 364; v op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12186;
Slovenski narod 25. novembra 1893. i
22 I. Prijatelj: Janko Kersnik, nje-a delo in doba, seš. II in III, Ljubljana 1914, str. 529. 530.
_ _ _ V. MELI K: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU g ?
nacionalnem in socialnem področju« se je zdel ministrskemu predsedniku
knezu Windischgrätzu etični moment koalicije,23 opozicijski mladočeški po
slanec Gustav Eim pa je videl v. nji prav zaradi tega stagnacijo in kontra
revolucijo.24
Med slovenskimi poslanci so vsi primorski zapustili Hohenwartov klub
in koalicijo, prav tako kot vsi hrvaški poslanci' iz Istre in Dalmacije. Med
kranjskimi in štajerskimi poslanci je vecMna (dobri dve tretjini) ostala v
klubu in v koaliciji. Diferenciacija ni bila nazorska. Tako v enem kot dru
gem taboru so bili duhovniki (Gregorčič, Gregorèc med disidenti, Klun med
hohenwartovci) in liberalci (Ferjančič, Kušar, Nabergoj med disidenti,
šuklje, Vošnjak med hohenwartovci). Za koalicijo se je opredelil Slovenec,
proti njej pa,Slovenski narod, pa tudi liberalni shod zaupnikov 29. no
vembra 1894.25 Gotovo je bila koalicija vabljiva za vse, ki so se bali socialnih
sprememb. Tak je bil nedvomno šuklje. Toda mnogih naših katoliških kon
servativcev širjenje volilne pravice ni prav nič motilo. Glede tega so bili
njihovi pogledi povsem drugačni od pogledov, češkega ali poljskega plem
stva ali, plemstva Hohenwartovega. kova. Videli so, kako bi s Taaffejevo
volilno reformo lahko padla premoč nemške liberalne stranke, kar so že
leli iz nazorskih in narodnostnih razlogov. Načelno jih je razburila koali
cija s to glavno nazorsko in narodno nasprotnico. Marsikomu iz obeh naših
nazorskih taborov se je zdela že prej ali pozneje naslonitev na Hohenwarta
škodljiva za slovenske narodnostne težnje, posebno onim, ki so sodili, da bi
se bilo treba bolj opreti na mladočehe, ki so bili v opoziciji tako proti Ta-
affeju kot proti koaliciji.
. Od naših poslancev je najhuje napadel Hohenwarta v parlamentu šta
jerski duhovnik Gregorèc »Z "velikim upanjem,« je dejal, »smo vsaj v za-
četku' sledili našemu voditelju, zaradi njegovih nedvomno velikih zaslug
za konservativno in narodno stvar v sedemdesetih letih. Toda kmalu se je
to zaupanje umaknilo naraščajočemu nezaupanju in je zdaj popolnoma
ugasnilo. Izkazalo se je, da je bil krivi Mozes. Mislili smo, da nas bo popeljal
v obljubljeno deželo enakopravnosti, namesto tega pa nas je vodil 14 let po
taaffejevski puščavi, polni obljub in neupoštevanih spomenic. Nazadnje nas
je pripeljal nazaj v Egipt, to se pravi, pod nemško liberalno vlado.« Gre
gorèc je menil, da je Hohenwart zadal Taaffejevi vladi smrtni udarec, toda
ne v svojo korist, ampak v korist nemških liberalcev, pred katerimi je ka-
pituliral. Izstop iz konservativnega kluba se mu je zdel nujen, če »smo ho
teli ostati zvesti-našemu narodno-konservativnemu programu in našim po
litičnim, cerkvenim in gospodarskim načelom... ko smo slišali novi vladni
program s popolnim ignoriranjem nacionalne enakopravnosti«. Koalicijo
z liberalizmom je smatral1 Gregorèc za škodljivo konservativni stvari.26
"••" 26. novembra 1893 so dali vsi iz Hohenwartovega kluba izstopivši slo-
venski in hrvatski poslanci izjavo, da se bodo potegovali za združenje vseh
slovanskih zastopnikov izven koalicije (pod temi je bilo seveda razumeti
predvsem mladočehe) in da bodo pazljivo sledili vladnemu delovanju ter
po njem uravnavali svoje stališče. To je bila zelo previdna izjava. Govorila
je sicer o tem, da izstopajo njeni podpisniki iz vladne večine, ni pa rekla,
da prehajajo v opozicijo.2' 30. novembra so imeli mladočehi ter klub neod
visnih hrvatskih in slovenskih poslancev ter klub hrvatskih in slovenskih
" V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12984.
2 1 Kolmer 5, str. 497.
25 Slovenski narod 1. decembra 1894.
2 6 V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12193, 12197.
2 ' Slovenski narod 28. novembra 1893.
58 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 • 1
poslancev skupen posvet, po katerem so sporočili, da so se sporazumeli
o nujnosti ustanovitve slovanske koalicije na podlagi enakopravnosti in
zastopanja skupnih interesov ter o potrebi takojšne ustanovitve skupnega
izvršilnega odbora.23 Ta slovanska koalicija (rekli so ji tudi slovanska proti-
koalicija) je zajela 60 poslancev, vendar ni pomenila trdne povezave. Dosti
krat se je kazala v skupnih nastopih, dostikrat pa skupnega nastopanja
ni bilo. Pri volitvah drugega podpredsednika poslanske zbornice 25. novem
bra 1893 so mladočehi glasovali za Klaića proti kandidatu vladne koalicije
Poljaku Abrahamowiczu, kl je zmagal s 185 proti 55 glasovom.29 Pri obrav
navanju zakona o domobranstvu je vsa slovanska protikoalicija (kakor
tudi nemški krščanski socialci in dunajski demokrati) 30. novembra glaso
vala proti prehodu v nadrobno debato.30 14. decembra so vsi t i glasovali
proti izjemnemu stanju na češkem, pa tudi slovenski člani Hohenwartovega
kluba niso glasovali za izjemno stanje, ampak se glasovanja niso udeležili,
medtem ko so Hohenwart, nemški konservativci in češki konservativni
veleposestniki izjemno stanje podprli.31 Dosti je bilo medsebojnega pod
pisovanja interpelacij med mladočehi in obema hrvatsko-slovensklma klu
boma, pa tudi nemškimi krščanskimi socialci. Toda povezava hrvatsko-
slovenskega kluba z mladočehi ni bila popolna, že 15. decembra so mlado
čehi in pravaši (klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev) gla
sovali proti finančnemu provizoriju, hrvatsko-slovenski klub pa zanj in
Ferjančič je v njegovem imenu izjavil, da ni izključeno, da si bo vlada naše
razmere ogledala in jih sanirala. Poudarjal je, da so nazori Slovencev, ki
so ostali v koaliciji, povsem enaki nazorom disidentov, da »nas je ločila
samo različna taktika«.32 Leto dni pozneje, v novembru 1894, je Ferjančič
zavračal očitke iz slovenske javnosti, da slovenski, poslanci niso v zvezi
z mladočehi. Rekel je, da zveza obstoji, da se imenuje slovanska protikoali
cija, da ima tudi svoj izvršilni odbor, da pa seveda slovenski poslanci niso
v taki opoziciji kot mladočehi: »mi smo opozicija na prosto roko«.33
Slovenci, ki so ostali v Hohenwartovem klubu, so vezali svojo podporo
vladi in obstanek v klubu na uvedbo slovensko-nemških paral elk v nižjih
razredih celjske gimnazije, ki jim jih je bila zagotovila že Taaffejeva vlada,
za njo pa tudi Windischgrätzova. To je bila tista koncesija, ki je držala
slovenske poslance v Hohenwartovem klubu in v koaliciji, pa zbujala vsaj
v delu javnosti tudi ugodno mnenje o njihovi taktiki. Razna glasovanja
slovenskih poslancev, ravnanja onih v koaliciji in onih izven nje, so bila
v veliki meri odvisna od izgledov na uresničenje celjskih paralelk. Stvar se
je namreč zapletla. S strani nemških nacionalistov se je začela proti tem
paralelkam strahotna gonja, češ da bi bile uvod v popolno slovenizacijo
spodnje štajerske, v uničenje nemškega mesta Celja, v uničenje nemških
jezikovnih in kulturnih otokov, da so zoper voljo štajerske dežele in zoper
voljo celjske občine, da bi bilo z njimi kršeno načelo, ki ga-je sprejela »ko
alicija, da se ne sme načenjati velikih političnih vprašanj.34 Nemci so po
nujali Slovencem kako drugo lokacijo (v savinjskih trgih, v Ljutomeru in
drugod), vendar so Slovenci vztrajali na Celju. • -•
11. junija 1895 je proračunski odbor parlamenta sprejel »celjsko po
stavko« z 19 proti 15 glasovom. Par dni zatem (17. junija) je združena nem-
2 s Kolmer 5. str. 364; Češi a Jihoslované str. 502.
» Kolmer 5, str. 26.
» V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 11670, 11682.
" Prav tam str. 12151; Cesi a Jihoslované str. 503.
" Prav tam str. 12191.
" Slovenski narod 30. novembra 1894.
•" V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12825, 20311 itd.
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU 59
ška levica izstopila iz koalicije in vlada je morala odstopiti. Pred plenum
poslanske zbornice so prišle celjske paralelke naslednji mesec (že pod novo
Kielmanseggovo vlado) in bile 10. julija odobrene s 173 : 143 glasovi. Proti
slovenskim paralelkam so glasovali (tako v proračunskem odboru kot v
parlamentu) nemški liberalci, nacionalci in demokrati, pa tudi krščanski
socialci, zanje pa slovanski poslanci (med njimi tako Poljaki, ki so bili v
koaliciji, kot Čehi, ki.so bili v opoziciji) in nemški konservativci. Med nem
škimi konservativci je poudarjal Dipauli, da njihovo stališče ni ne slovan
sko ne nemško ampak čisto enostavno avstrijsko.35 Konservativec Kalte-
negger pa je dejal, da »ne bo Celje škodovalo nemštvu, ampak bo nemška
nacionalistična gonja okrog Celja spravila nemštvo v res strahoten polo
žaj«.38 Posebej proti temu štajerskemu poslancu se je dvignil ves bes nem
ških nacionalistov, ki so prekinjali njegov govor in ga zmerjali z narodnim
izdajalcem. Vprašanje celjskih paralelk se je pojavljalo v parlamentu pri
proračunskih debatah tudi še v naslednjih letih, tako 28. februarja 1896;
4. januarja 1897 in 21. marca 1902.
Glasovanje nemških krščanskih socialcev glede slovenskih celjskih pa
ralelk je bil tudi delen razlog za to, da jih je Klun v svojem govoru 11. julija
1895 napadel. Rekel je, da slovenski katoliki obžalujejo taktiko nemških
krščanskih socialcev tako zaradi njihovih narodnostnih teženj kot zaradi
njihove politike glede verske šole. Sedaj vemo, je dejal, kako naj sodimo
o krščanskih socialcih in na jasnemrbodo tudi naši ožji rojaki, ki se z mla-
deniškim ognjem navdušujejo za krščansko socialno gibanje, od katerega
pričakujejo oprostitev od židovskega vpliva, narodno svobodo in razvoj
katoliškega življenja.37
Ko je prišel 8. novembra 1895 na dnevni red nujni predlog, ki je pozival
vlado, naj razjasni, zakaj ni potrdila izvolitve krščanskosocialnega voditelja
Luegerja za dunajskega župana, so za nujnost glasovali krščanski socialci,
nemški demokrati in nacionalci, mladočehi, od Hrvatov Biankini, od Slo
vencev pa nihče. Večina poslancev je glasovala proti nujnosti (118 : 64),
vendar pa od slovenskih poslancev samo Hohenwart, Klun in Robič. Pol
leta pozneje pa je Gregorèc med svojim govorom o volilni reformi dejal,
da bi bilo modro Luegerja potrditi za župana, ko je bil že tolikokrat iz-
voljen.38 Tako so se kazali med slovenskimi poslanci različni odnosi do nem
škega krščansko socialnega gibanja.
' " ' . " ' IV
Eno najvažnejših vprašanj v parlamentu je bila volilna reforma. Potem
ko so vrgli Taaffejevo vlado zaradi preširokega razširjenja volilne pravice,
je morala vladna koalicija v svojem programu 23. novembra 1893 obljubiti
»kot svojo prvo in najvažnejšo politično nalogo« obsežno volilno reformo,
izvedeno v soglasju s strankami koalicije. Reforma naj bi ohranila zastop
stvo interesov (sistem kurij), obenem pa bistveno razširila volilno pravico,
zlasti na delavce. Obljubljena je bila tudi revizija razdelitve na volilne
okraje.39
Zanimive, precej konservativne poglede na volilno pravico je imel šuk-
lje. Srednji stan se mu je zdel kulturotvoren, proletariat pa ne. Splošna in
31 Prav tam str. 20319.
><• Prav tam str. 20299.
" Slovenec 17. julija 1895.
M V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 24353.
» Kolmer 5, str. 360.
60 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979
enaka volilna pravica bi potemtakem prinesla v deželah, kjer je srednji
stan prešibek (tudi v nekaterih alpskih deželah, kakor je dejal), »prav ku-
riozne rezultate«, pa tudi načelno bi pomenila preveliko nivelizacijo. Slo-;
vencev bi sicer ne prizadela, ker bi prišli v parlament okrepljeni. Sicer pa
je menil, da je kapitalizem v dekadenci, v propadanju, da si čas želi nekaj
novega in da tega razvoja ni mogoče preprečiti, še malo, pa bodo morebiti
nacionalna in državnopravna vprašanja postala nepomembna, glavno pa bo
vprašanje lastnine. Vsi bi si morali po šukljovem mnenju prizadevati, da
bo prišlo do tega razvoja na miren način s preudarno reformo, ne pa s ka
tastrofo, ki bi po nasilju prekosila vse, kar se je kulturnemu svetu pripetilo
od hunskih vpadov naprej. V tem smislu je pozival šuklje stranke koalicije,
naj se sporazumejo in naj se ne razburjajo neprestano zaradi narodnostnih
malenkosti kot sta okrajni šolski inšpektor v Brežicah in celjska nižja gi
mnazija, ki prav nič ne ogrožata nemškega posestnega stanja, šuklje je
nasprotoval prvemu načrtu koalicijske vlade, ki je hotel ustvariti splošno
kurijo s 43 mandati za tiste, ki so bili dotlej brez volilne pravice (po spre
jeti volilni reformi so volili v splošni kuriji vsi, tisti, ki so bili prej brez vo
lilne pravice, in tisti, ki so jo že imeli v dotedanjih kurijah). šukljetu se je
zdelo, da bi vladni načrt preveč ločil posedujoče od neposedujočih,. da bi
organiziral neposedujoče v boj proti posedujočim in v njih preveč razvil
razredno zavest. Bolj je bil šukljetu (zlasti načelno) všeč Hohenwartov
načrt volilne reforme, po katerem bi imel parlament kot dotlej 353 poslan
cev: 115 bi jih volili veleposestniki, trgovske in obrtne zbornice, 158 deželni
zbori, 80 pa »ljudstvo« s široko, vendar ne splošno volilno pravico.40
Z volilno reformo za časa vlade koalicije ni bilo nič. Uspela je šele za
časa Badenijeve vlade. O predlogu Badenijeve vlade je spregovoril v imenu
konservativnega Hohenwartovega kluba 20. februarja 1896 grof Falkenhayn,
ki je dejal, da bi konservativci sicer rajši imeli volilno reformo na kon
servativnih načelih, ki bi uvedla zastopstvo posameznih slojev (Berufs
stände) in vrnila volilno pravico deželnim zborom. Ker tega ni mogoče do
seči, pozdravljajo konservativci vladni predlog, ker pušča dosedanje nedo
taknjeno in daje možnost poznejše reforme novega po konservativnih na
čelih.41 Dva meseca pozneje je menil Falkenhayn, da so volilni redi lahko
kakršni koli, da pa brez povratka k Bogu ne bodo prinesli koraka naprej
v civilizaciji.42 Slovenski poslanci, ki so bili zapustili Hohenwartov klub,
z vladnim predlogom sicer niso bili zadovoljni, vendar niso bili proti pre
hodu v nadrobno razpravo. Gregorèc je imel za pozitivno, da bo z reformo
volilna pravica razširjena, da bo peta kurija »preskrbela načelu splošne
volilne pravice vstop v avstrijsko zakonodajo in ustavo«, da bo s tem na
stala razpoka v načelu zastopstva interesov in da se bo v novem državnem
zboru mogoče uspešneje bojevati proti temu »najkrivičnejšemu« volilnemu
sistemu, sistemu zastopstva interesov.43
23. aprila 1896 je bilo po splošni razpravi poimensko glasovanje o tem,
ali naj bo predmet podrobne razprave vladni predlog, ki ga je sprejela ve
čina ustavnega odbora, ali mladočeški predlog, zgrajen na načelu splošne,
direktne in enake volilne pravice. Mladočeški predlog je bil odklonjen
s 173 : 61 glasovom. Zanj so glasovali mladočehi, nemški demokrati, krščan
ski socialci in del nacionalcev, od Slovencev Koblar, od istrskih Hrvatov
Spinčič, od dalmatinskih Peric. Treba pa je povedati, da so proti mlado-
4 0 V op. 18 cit. Sten. Protokolle str. 12822, 12823, 12824.
41 Prav tam str. 22646, 22647.
« Prav tam str. 24330—24336.
43 Prav tam str. 24354.
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU 61
češkemu predlogu glasovali od Slovencev samo Klun, Robič in Višnikar —
ostali slovenski poslanci se tega glasovanja niso udeležili.
Med podrobno razpravo so postavili slovenski poslanci več predlogov.
Tako je skušal Klun za en mandat zvišati število kranjskih poslancev, ven
dar je glasovalo za njegov predlog le 99 poslancev.44 Za predlog manjšine,
da se takoj uvedejo direktne volitve v kmečki in splošni kuriji, so bili mla-
dočehi, nemški demokrati, krščanski socialci in velik del nacionalcev in
liberalcev, ni pa glasoval zanj noben slovenski poslanec. Proti predlogu so
bili zelo odločno Poljaki, nemški konservativci, Italijani, pa tudi 9 Sloven
cev ' (Coronini, Ferjančič, Gregorčič, Gregorèc, Klun, Kušar, Pfeifer, Povše,
Robič). Predlog manjšine je bil zavrnjen s 139 : 121 glasovi. Izpreminjevalni
predlogi " so 'bili domala vsi odklonjeni. Za nekatere bi bilo prav zanimivo
vedeti, kako so se do njih zadržali slovenski poslanci, vendar tega večinoma
ni mogoče ugotoviti. 7. maja 1896 je bila celotna volilna reforma z veliko
večino (234 : 19) sprejeta v tretjem branju. Od Slovencev ni bil nihče proti,
toda glasovali so zanjo samo trije (Coronini, Gregorčič, Nabergoj), ostalih
ni bilo v zbornici.45
i V .
' Badenijevo vlado sta s simpatijo (čeprav ne povsem brezpogojno) spre
jela oba slovenska tabora. Hohenwart je v imenu svojega kluba izjavil, da
pozdravlja'»program močne, cilja si sveste vlade, ki nam je morda prav
zdaj bolj potrebna kot v prejšnjih časih in ki si jo tudi prebivalstvo nujno
želi.« Ferjančič je našteval nekatere slovenske želje in izjavil, »da nas je
program zadovoljil«.46
" ' Proti koncu leta 1896 so slovenski in hrvatski slovenski poslanci, vse
do takrat razdeljeni na tri klube, sklenili, da se bodo po volitvah v novem
državnem zboru združili v enem samem skupnem klubu.47 Pri pogajanjih so
bili nekateri za ime »jugoslovanski klub«, nekateri za ime »slovanski kato
liški klub«. Nazadnje je bil 1. aprila 1897 ustanovljen klub z imenom »Slo
vanska krščanska narodna zveza« ali krajše »Slovanska krščanska zveza«
(Slawischchristlicher Verband), ki je združeval vseh 16 slovenskih (liberal
nih in klerikalnih) poslancev in vseh 11 hrvatskih iz Istre (2) in Dalmacije
(9). Klubu'se je pridružilo še 7 Poljakom prijaznih »zmernih« Rusinov in
en češki (klerikalen) poslanec. Na ta način je dobil klub 35 članov in je bil
ob razdrobljenosti parlamenta četrti klub po velikosti (za češkim, poljskim
in Deutsche Volkspartei). Klubu so bili izbrani trije predsedniki: dalma
tinski Hrvat dr. Kajetan Bulat, Slovenec dr. Ivan šušteršič in Rusin Alek
sander Barvinski.46 ' • - • .
' Iz kluba je iz užaljenosti izstopil, šuklje. Kot vzrok navaja'sam v spo
minih izvolitev žitnika v železniški odsek (ko je bil prej dolga leta član on),
vendar je bil po indeksu stenografskih protokolov član železniškega odbora
leta 1897 še vedno šuklje, ne pa žitnik. »Divjaki« (poslanci izven klubov)
so, da bi lahko sodelovali pri razdeljevanju mest v odborih na posamezne
klube, organizirali posebno svobodno združbo poslancev izven klubov (Freie
Vereinigung der Klublosen), ki sta jo vodila šuklje in bukovinski poslanec
Stéfanowicz. šuklje se je po burnih novembrskih dneh boja proti Badeniju
vrnil v slovansko krščansko zvezo.49
44 Prav tam str. 24405, 24428.
4 5 Prav tam str. 24726.
"• Prav tam str. 20163, 20171.
« Slovenski narod 28 novembra 1896.
48 Kolmer 6, str. 198; Šuklje 2, str. 135; v op. 22 cit. Prijatelj: Kersnik, str. 561; Erjavec (op. 15)
6л; R. Malli: Die steirischen Abgeordneten im österreichischen Reichsrat 1897—1901, Graz 1973, str. 38.
45 Suklje 2, str. 136, 137 in 3, 12; Kolmer 6, str. 258.
62 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
Slovanska krščanska narodna zveza se je še aprila 1897 povezala s še-,
stimi drugimi klubi — poljskim, češkim, klubom češkega konservativnega
velepoisestva, klubom centra (ki je družil šest najbolj konservativnih Nem
cev pod vodstvom grofa Falkenhayna — »šest mumij iz centra«, kakor jih
je imenoval Steinwender), klubom katoliške ljudske stranke, (nemških
konservativnih katolikov) in romunskim klubom — v novo zvezo desnice
s skupno parlamentarno komisijo in izvršilnim komitejem, ki ga je vodil
Poljak Jaworski. Ta desnica je imela v parlamentu večino (215 od 425 po-'
slancev) in je v mnogočem pomenila, kakor smo že rekli, obnovo desnice^
ki je svoje čase podpirala Taaffejevo vlado.50
Badenijeva vlada se je znašla aprila 1897 v parlamentu pred dvojno
opozicijo. Prva je bila opozicija socialnih demokratov in Ukrajincev zaradi
nasilij pri volitvah v Galiciji: ta opozicija je očitala vladi, da ima krvave
roke, parlament pa so vabili, naj pokaže, da je močnejši od vlade.51 Druga
po nastanku je bila opozicija nemških liberalcev in nacionalcev proti jezi
kovnim naredbam za češko in Moravsko, ki jih je vlada izdala, da bi imela
češko podporo v parlamentu.
Prvi odmev jezikovnih naredb v parlamentu je bila slovenska inter
pelacija, datirana in prebrana 7. aprila 1897. Njeni nosilci, so bili žičkar,
Coronini, Ferjančič in Einspieler (torej po eden za vsako deželo *— štajerT
sko, Primorsko, Kranjsko in Koroško), podpisali pa so jo še drugi člani
Slovanske krščanske narodne zveze (Hrvati, Ukrajinci in Čeh Stojan). V
interpelaciji je bilo rečeno: »Ker so Slovenci v delih dežel, ki v njih bivajo,
skoraj docela brez jezikovne enakopravnosti pri upravnih in sodnih obla
steh kljub jasnim določbam državnega temeljnega zakona, postavljajo pod-'
pisani na c. kr. celotno ministrstvo vprašanje: kdaj misli to za Kranjsko,
štajersko, Koroško, Trst, Istro in Goriško z Gradišćansko izdati podobno
jezikovno naredbo kakor je bila izdana 5. aprila letos za češko?«.52
Dva dni pozneje so prišli na dnevni red nujni predlogi vsenemcev, li
beralnih Nemcev in Deutsche Volkspartei proti jezikovnim naredbam'.
Začela se je vojna proti vladi in kmalu tudi proti predsedstvu parlamenta,
ki je bilo izvoljeno iz zbornične večine. Ta vojna je postajala od dne do dne
hujša, v maju je prešla na predloge za obtožbo vlade in na obstrukcijo.
Nemci so naglašali, da je »nemško ljudstvo v Avstriji ustvarilo to državo«,
da je z nemško močjo nastalo vse, kar je tu kulturnega in izobraženega,
da se morajo slovanski narodi in narodiči samo svojemu nemškemu učitelju
zahvaliti, da so se počasi priključili zahodnoevropski kulturi,' kajti Čehi ne
bi nikdar mogli ustvariti kulture, še manj pa Slovenci. Govorili so o grozeči
slavizaciji, o nevarnosti, da bi do podobnega nesmisla prišlo tudi'v Slove
niji.53 Bili so strahotno ogorčeni, da bi se morali kulturni Nemci učiti če
škega jezika. Parlamentarna večina je bila sicer dovolj močna, da je za
vrnila vsak predlog opozicije, ni pa bila kos obstrukciji. čim je hotelo pred
sedstvo ukreniti kaj zoper obstrukcijo, so se takoj začele pritožbe zoper
kršenje poslovnika in pravic parlamenta. Tudi izdajo jezikovnih naredb
se je dalo razumeti kot kršenje pravic parlamenta, češ da bi bilo treba je
zikovno vprašanje rešiti j., zakonom, sprejetim v parlamentu, ne pa z na
vadno vladno naredbo.
Socialni demokrati se niso pridružili nemškemu ogorčenju nad jezikov
nimi naredbami. Glede njih je poljski socialist Daszynski dejal le, da je
5 0 Kolmer 6, str. 208.
» Stenographische Protokolle . . . XII. Session, str. 140, 175.
5 2 Prav tam str. 132.
53 Prav tam str. 243 (Wolf), 257 (Steinwender), 297 (Hochenburger).
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU 53
vlada z njimi dokazala, da zaničuje pravice parlamenta, da je odnos med
obema največjima narodoma zdaj zastrupljen in nacionalni sporazum za
dokajšen čas otežkočen.54 Toda socialni demokrati so bili proti vladi že na
čelno kot socialisti, še posebej pa zaradi njenega volilnega terorja v Galiciji.
Pridruževali so se torej obtožbam vlade, toda iz drugih razlogov, »če greste
v boj proti tajnemu odloku, v boj proti zatiranju svobode zborovanja, go
vora in tiska, nas boste vedno našli tam, kjer je boj najostrejši«, je dejal
socialist Kozakiewicz.55
, 25. novembra 1897 si je večina skušala pomagati z na hitro sprejetim
predlogom grofa Falkenhayna, ki naj bi onemogočil obstrukcijo z izklju
čevanjem od sej in posebnimi redarji. Ta predlog je podpisalo 62 poslancev
desnice, med njimi tudi. 15 Slovencev — torej vsi slovenski poslanci razen
Kušarja.56 Ta sklep je pomenil v očeh vse opozicije in dobršnega dela jav
nega mnenja atentat na parlamentarno svobodo. Obstrukcija je dosegla
višek, socialni demokrati so stopili v ospredje, prišlo je do strahotnih pri
zorov v parlamentu, do velikih demonstracij in nemirov na Dunaju in do
padca Badenijeve vlade.
Nekaj mesecev pozneje, ̂ pod Thunovo vlado, so se ob začetku parlamen
tarnega dela (21. marca 1898) pojavili številni predlogi za rešitev jezikov
nega vprašanja. Začeli so nemški krščanski socialci, nato pa so skoraj vse
stranke dale svoje nujne predloge, proti koncu (22. aprila) tudi slovanska
krščanska narodna zveza. Gregorèc, šuklje in Barvinski so bili prvi pod-
pisniki tega predloga, ki je terjal od vlade, naj nemudoma predloži par-
lamentu, predlog zakona o izvedbi 19. člena temeljnega državnega zakona
z dne 21. decembra 1867. Predlog je utemeljeval Gregorèc, ki je dejal, da bi
zakon o varstvu vseh narodnih manjšin, z učinkovitimi določbami, ki bi
varovale manjšine pred nasilji s strani večin, zadovoljivo rešil jezikovno
vprašanje. Po zamisli tega predloga naj bi bili vsi jeziki, ki so v navadi
v kaki deželi, proglašeni za deželne jezike in bi bili pred deželnimi in
državnimi. oblastmi enakopravni in enakovredni. Vsak državljan bi mogel
iskati in najti prt vseh instancah pravico v svojem jeziku.57
Ko so se Poljaki junija 1900 odločili za samostojno politiko proti češki
obstrukciji in so bili pripravljeni podpreti Korberjevo vlado, je dotedanja
parlamentarna večina razpadla. Slovanska krščanska narodna zveza se je
odločila za srednjo pot: izjavila je, da češke obstrukcije ne podpira, ker
samo v. parlamentu lahko zagovarjamo svoje koristi, da torej to obstrukcijo
obžaluje, da pa je ne pobija, to je, da ne nastopa proti njej.53
VI
Po volitvah 1900/1901 med Slovenci enotnega parlamentarnega kluba
ni bilo več mogoče ustanoviti. Kranjski klerikalci so bili za to, da bi se po
vezali vsi slovenski in hrvatski poslanci razen onih štirih, ki so bili izvoljeni
na liberalnem programu (Tavčar, Ferjančič, Plantan in O. Gabršček). Te
štiri so hoteli osamiti; ker so bili samo štirje, ne bi dobili zastopstva v no
benem parlamentarnem odboru ali odseku. Toda ta klerikalni načrt je na
letel na oster odpor zlasti s strani dalmatinskih Hrvatov, ki so zahtevali,
da' je treba sprejeti v klub vse slovenske poslance brez razlike. Na to pa
niso hoteli pristati slovenski klerikalci. Tako se je šele tik pred prvo sejo
54 Prav tam str. 1089 (1. junija 1897).
55 Stenographische Protokolle . . . XIII . Session, str. 692 (15. oktobra 1897).
5 6 Prav tam str. 1814.
" Stenographische Protokolle . . . XIV. Session, str. 663, 1041; Kolmer 7, str. 28.
4 Slovenec 7. junija 1900.
64 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
državnega zbora 31. januarja 1901 začasno konstituiral Slovanski centrum
s šušteršičem kot začasnim predsednikom. V ta klub so vstopili kranjski
klerikalni poslanci Pfeifer, Pogačnik, Povše, šušteršič, Venca j z in žitnik,
štajerska Berks in žičkar, goriški Gregorčič, dva češka katolika (Stojan,
Hruban) in 4 Rusini (Barvinski, Dlovžanski, Gladiševski, Mandičevski)',
tako da jih je bilo skupaj 15.59 Vsi ostali slovenski poslanci (na liberalnem
programu izvoljeni Tavčar, Ferjančič, Plantan in Gabršček ter na sloga-
škem programu izvoljena Robič in Ploj) ter vseh 11 hrvaških poslancev,
skupaj 17 ljudi je ustanovilo 5. februarja 1901 hrvatsko-slovenski klub pod
predsedstvom dalmatinskega poslanca Ivčevica.
Klerikalni načrt osamitve slovenskih liberalcev, ki ni uspel v začetkuj
pa se je počasi le posrečil. Konec marca je pisal Ploj Tavčarju, da se je na
privatnem sestanku članov hrvatsko-slovenškega kluba »soglasno izrazila
želja, da bi Vi... izstopili iz kluba, ker to zahteva narodna korist in korist
hrvatsko-slovenškega kluba, z obzirom na to, da Vas smatramo odgovornim
urednikom Slovenskega naroda, v kojim se tako konsekventno napadajo
vera in institucije katoliške cerkve«.60 Na ta poziv je Tavčar takoj odstopil,
v tednu dni so mu sledili pa še Ferjančič, Plantan in Gabršček. V maju so
vsi štirje skupaj z dvema srbskima poslancema iz Dalmacije ustanovili
Jugoslovanski napredni klub.61 '
Slovanski centrum in Hrvatsko-slovenski klub sta se šele junija 1902
združila v Slovansko zvezo s šušteršičem in Ivčevičem kot predsednikoma.62
število klubskih članov ni bilo vedno isto. Berkš je že 1901 izstopil iz Slo
vanskega centra in bil potem »divjak«, Rusini so iz kluba izstopali in se
vanj vračali: ""* ' ' " " ' - . ' ' -<
Tako Slovanski centrum kot Hrvatsko-slovenski klub in nato Slovan
ska zveza so vodili do Körber j eve vlade politiko »proste roke« ter podpirali
marsikatere korake njene politike. Vendar se je to začelo spreminjati.
24. novembra 1903 je izjavil Ploj, da je Imel Körber v začetku'svojega vla
danja morebiti namen, biti enako pravičen do vseh avstrijskih narodov,
da pa je ta pravi program že davno zapustil in prešel v tabor nemških
strank, da se naše nezaupanje do vlade bistveno povečuje in da vedno bolj
čutimo, da je sovražnik Jugoslovanov.63 '
15. marca 1904 je Slovanska zveza sklenila, da se pridruži češki obstruk-
ciji. Pri glasovanjih v naslednjih mesecih so bili vsi slovenski poslanci (tudi
napredni klub) na mladočeški strani.64 1. decembra se s Čehi vred niso več
udeležili konference klubskih predsednikov, naznanili pa so, da rie bodo
dopustili v parlamentu obravnavanja nobenega vladnega predloga.65 Malo
pozneje je vlada, ki je bila prišla v konflikt tudi z nemškimi strankami,
odstopila.
VII
Slovenski liberalno-klerikalni konflikti so se v dunajskem parlamentu
pokazali precej pozneje kot v politiki na Kranjskem. Liberalci so se .še
dolgo držali starega slogaškega izrazoslovja in okvirov. Rekli smo že, da iz
stop iz Hohenwartovega kluba ni pomenil nobenega liberalnega dejanja.
Liberalni Ferjančič je v imenu hrvatsko-slovenškega kluba 24. oktobra 1895
5 9 Slovenec 22., 31. januarja, 4. in 5. februarja 1901.
6 0 Slovenski narod 30. marca 1901.
61 Slovenski narod 4. in 5. aprila, 24. maja 1901.
62 Slovenec 4. in 11. junija 1902.
« Stenographische Protokolle . . . XVII. Session, str. 22461, 22462.
M Suklje 3, str. 62; v op. 63 cit. Sten. Prot. str. 24502, 24571.
M Kolmer 8, str. 612.
V. MELIK: SLOVENCI V DRŽAVNEM ZBORU 65
ob oceni Badenijeve vlade poudaril svoje zadovoljstvo nad tem, d a b o vlada
varovala, verska čustva in posebej pazila pri vzgoji na versko-nravni čut.66
Leta. 1897 ustanovljena skupna slovanska krščanska narodna zveza je imela
y programu napredek javnega življenja v verskem,'kulturnem-in gospodar
skem pogledu, na pozitivnem krščanskem temelju, boj - za enakopravnost
vseh narodov in za pravice vseh slovanskih narodov na temelju'narodnega
prava.in,krščanske pravičnosti ter za popolno svobodo cerkve, krščansko-
spcialne.reforme za kulturni in materialni dvig'ljudstva, kmetov, obrtni
kov in delavcev na podlagi zadružne organizacije in stanovske avtonomije.
_ jPoložaj se je spremenil leta 1901. Od klerikalcevMžsiljeni Jugoslovanski
napredni klub je bil vse od časov, ko je (1873—1876) nastopala samostojna
Vladoslovenska skupina, prvo slovensko zastopstvo-v-dunajskem parla
mentarki se je odprto proglašalo za liberalno. Zlasti Tavčar je imel razne
interpelacije ter tri večje protiklerikalne govore:, proti"šušteršiču 1. maja
1901, o duhovnih kongregacijah 22. novembra 1901 in o proračunu (šolah)
20.„inarca'1902. V njih. je napadal klerikälizem na Slovenskem, opisoval
njegove metode in. hvalil slovensko napredno stranko. Tako je na primer
rekel: »Svobodomiselnosti doslej pri slovenskih zastopnikih"v državnem
zboru ni bilo dobiti. V tem oziru smo bili v resnici najinferiomejši narod
cele Avstrije, najpobožnejši politični podkrižavci cele srednje Evrope«. Opo
zarjal je na klerikalizacijo gimnazij s strani države, na nevarno politiko
prosvetnega ministra Hartla, ki je sicer veljal svoje čase za svobodomisel
nega človeka. »Spet hodimo v Avstriji po napačni poti, ko mislimo, da more
le katolicizem rešiti Avstrijo. Katoliška vera zaradi mene lahko prestavlja
gore, državnih dolgov pa/ne plačuje«. Ali: če bo ta častitljiva država raz
padla, »ne bodo tega krivi narodi, ki se bodo naposled že: še porazumeli,
ker se morajo porazumeti. Kriva bo tega predvsem nesrečna tradicija, da
mora Avstrija," ker je slučajno katoliška, biti klerikalna in da mora državna
uprava biti reakcionarna«. S tega vidika je govoril tudi o celjski gimnaziji.
^»Kregamo in prepiramo se za drobno muho, bojim pa se, da smo pri tem
podobni dvema učenjakoma, ki sta se v samotni afriški puščavi sprla za
radi nenavadnega metulja, ne da bi opazila črno krdelo, ki se jima je bli
žalo izza hrbta«. Očital je nemškim strankam, da so v celjski zadevi malen
kostne, menil je, da Nemci/ki hočejo biti svobodomiselni, s svojimi kri
vicami ženejo Slovence v reakcionarni tabor in da delajo manj za nemštvo
kot za klerikälizem.67
Nujni predlogi, interpelacije in govori slovenskih državnih poslancev
v letih 1893—1904 so se dotikali gospodarskih, socialnih in nacionalnih za
dev. Od gospodarskih naj posebej omenimo vprašanje druge železniške po
vezave s Trstom. Od nacionalnih zadev je bila vedno na dnevnem redu
neenakopravnost slovenskega jezika v uradih, na sodiščih in v šolah. Po
sebej so slovenski poslanci načeli vprašanje slovenske univerze, najprej še
v obliki zahteve po pravni akademiji v Ljubljani oziroma obnovi slovenskih
pravnih predavanj v Gradcu (Gregorèc 17.-februarja 1896). 20. oktobra 1898
je predložil Ferjančič peticijo, ki je zahtevala čimprejšnjo ustanovitev ljub
ljanske univerze. 12. novembra 1901 so Ferjančič, Ivčevič in Povše v imenu
vseh treh klubov vložili nujen predlog, ki je pozival vlado, »da čimprej
predloži poslanski zbornici načrt zakona, s katerim se zagotovi ustanovitev
univerze s pravno, filozofsko in teološko fakulteto za južne Slovane«. Na
dnevni red je prišel ta nujni predlog 6. decembra. Utemeljeval ga je šu-
<"• V op. 18 cit. Sten. Prot. str. 20171.
« V op. 63 cit. Sten. Prot. str. 7007, 7016, 10808, 10816.
66 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
šteršič ob velikih nemirih vsenemških poslancev. Glasovanje je pomenilo
za Slovence precejšen neuspeh. Za predlog so namreč glasovali samo jugo
slovanski in češki poslanci ter nekaj socialnih demokratov, proti pa so bili
Poljaki (razen nekaterih posameznikov) in vse nemške stranke s katoli
škimi konservativci vred.68
V vseh enajstih letih, ki smo jih obravnavali v tej razpravi, so sloven
ski poslanci na Dunaju nadaljevali z drobtinčarsko politiko. Lahko rečemo,
da drugače tudi ni moglo biti. Pomembna sprememba je bila le v tem, da
so se slovenski poslanci v tem času otresli Hohenwartovega zaščitništva.
Politiko, taktiko in skoraj vse zunanje zveze je bil dolga leta vodil оплSlo
venci so bili samo del njegove stranke. S padcem Taaffejeve vlade in do
končno z novimi volitvami 1897 pa so slovenski poslanci postali samostojni,
si sami organizirali klube, se povezovali, izbirali taktiko, se dogovarjali na
sestankih predsednikov parlamentarnih klubov z vlado — skratka, začeli
so voditi visoko politiko. Zanje kot za nerevolucionarne meščanske politike
je veljal še vedno isti začarani krog kakor prej : načelne in radikalne spre
membe so bile nemogoče, ker ni bilo zanje nikakršne večine, mogoča je bila
samo politika izsiljevanja posameznih koncesij, stara drobtinčarska poli
tika.
- ' • *
Z u s a m m e n f a s s u n g
SLOWENEN IM ÖSTERREICHISCHEN REICHSRAT 1893—1904
Die Slowenen hatten im Reichsrat bis zum Jahr 1897 14 Abgeordnete, von 1897
bis 1900 16, seit damals aber 15 Abgeordnete. Bil zum Ende der Regierung von
Taaffe waren alle slowenischen Abgeordneten Mitglieder des Klubes der Konser
vativen, dessen Vorsitzender Graf Hohenwart war. Bei der Zusammensetzung der
Koalitionsregierung trat die Hälfte der Abgeordneten aus dem Klub Hohenwarts
aus und gründete den Klub der kroatischen und slowenischen Abgeordneten, sie
arbeiteten mit den Jungtschechen, obwohl nicht konsequent, zusammen. Die Slo
wenen, die im Klub von Hohenwart geblieben sind, forderten als Bedingung für
ihre Unterstützung der Regierung und ihre Verbleiben im Klub die Einführung
von slowenischen Parallelklassen im Untergymnasium in Celje, die schon von' der
Regierung Taaffes versprochen worden war. Die Genehmigung dieser Parallel
klassen im Budgetausschuß hatte den Fall der Koalitionsregierung zur Folge. Nach
den Wahlen 1897 waren alle slowenischen und kroatischen Abgeordneten sowie
einige Ruthenen zusammen mit drei Obmänner (Bulat, Šušteršić, Barwinski)
im slawisch-christlichnationalen Verband vereint. Dieser hat sich dann mit dem
Polenklub, den Jungtschechen, dem böhmisch konservativen Großgrundbesitz, dem
Zentrum, dem Rumänenklub und der katholischen Volkspartei zu einem neuen
Bund der Rechten zusammengeschlossen, die eine gemeinsame provisorische par
lamentarische Kommission und ein Exekutivkomitee hatte. Diese Rechte behielt
bis zum Juni 1900, als sie zerfallen ist, die Mehrheit im Abgeordnetenhaus. Nach
den Wahlen 1900/1901 gab es keinen einheitlichen slowenischen Klub mehr. Vier
durch das liberale Wahlprogramm gewählte Abgeordnete, die im Mai 1901 zu
sammen mit zwei serbischen Abgeordneten aus Dalmatien den jugoslawischen
Fortschrittsklub gegründet hatten, konnten von den Klerikalen isoliert werden,
die übrigen slowenischen und kroatischen Abgeordneten aber haben im Juni 1902
zwei Klubs (das Slawische Zentrum und den Kroatisch-slowenischen Klub) im
Slawischen Verband vereint. Bis zur Regierung Körbers betrieben die Slowenen
eine Politik der freien Hand; anfangs unterstützten sie ihn öfter, im März 1904
aber haben sie sich der tschechischen Obstruktion angeschlossen. In den gesamten
elf Jahren 1893—1904 setzten die Slowenen im Reichsrat ihre kleinliche Politik
fort. Eine bedeutende Veränderung kann man darin sehen, daß sie in dieser Zeit
die Gönnerschaft Hohenwarts abgeschüttelt haben und den Weg einer selbständigen
Politik einschlugen.
» Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana 1929, str. 104—107 (Polec); Slo
venski narod 7. decembra 1901.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . I • 67—102 67
• n - • t i. A n d r e j V o v k o
DELOVANJE »ZVEZE JUGOSLOVANSKIH EMIGRANTOV
IZ JULIJSKE KRAJINE« V LETIH 1933—1940
/ : , - • » J 1 ~
-4. , ^ • -f • •+ • i
, v l ' V prvem delu pregleda delovanja organizacij emigrantov iz Julijske
krajine v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, ki je izšel v prejšnji
številki "Zgodovinskega, časopisa, smo zajeli .čas do kongresa »Zveze jugo
slovanskih emigrantov iz Julijske krajine«, ki je bil 24. septembra 1933 v
Ljubljani. Tokrat pa bomo sledili razvoju »Zveze« vse do njenega razpusta
leta 1940.1 ••*••... •• •
Pred kongresom je bila 23. septembra zvečer v prostorih društva »Bra-
nibor« v šelemburgovi ulici v Ljubljani seja zveznega direktorija z edino
točko dnevnega reda: pretresom dnevnega reda emigrantskega kongresa.
Drugi redni (oziroma tretji) kongres »Zveze« je bil v veliki dvorani
»Delavske zbornice«.2. Delegate so na poti v Ljubljano ovirale hude poplave.
Ob začetku kongresa so poslali pozdravne telegrame banu Marušiču, ljub
ljanskemu županu Pucu ter kralju. Pozdrave so poslali tudi senatorjema
Trinajstiču in Gregorinu, ki sta bila verjetno dva izmed tistih, na katere
so se obračali predstavniki »Zveze«,- še zlasti čok.
Kongres je pooblastil čoka, naj pošlje pozdrave italijanskim antifaši-
stičnim emigrantom v Parizu in Nemcem iz Južne Tirolske v Avstriji. Kon
gres so pozdravili zastopnik »Narodne obrane« v Beogradu Ernest Vargazon,
zastopnik nekdanjih italijanskih političnih zapornikov Drago Krasna in za
stopnik Jugoslovanske Matice Ivan Stari'.'
Uvodni pregled o mednarodnem položaju in stanju v Julijski krajini je
imel po običaju čok.1 Pohvalil je zanimanje jugoslovanskega tiska, posebej
še onega iz Ljubljane in Zagreba za'dogodke v Julijski krajini. Dalje je
naglasil, da je italijansko nasilje nad »našim narodom« v Julijski krajini
splošno znano, v obrambo obeh manjšin pa se ni dvignil noben »avtorita
tiven k in 'meroda j en glas«, če izvzamemo nekaj manifestacij, kot je t o bil
npr. zadnji katoliški kongres na Dunaju. Napadel je tudi manjšinski kon
gres v Bernu, ki po njegovem m n e n j u ' n e služi ničemur, čeprav bi moral
zbrati vse podrobnosti o trpljenju Slovanov v Italiji.3
' Obravnaval je vprašanje manjšin v Evropi in naglasil, da na tem pod
ročju vladata krivica in nemorala, ker so le nekatere države prisiljene, da
spoštujejo pravice narodnih manjšin znotraj svojih meja, druge države pa
dejstva, da za njih take obveze ne veljajo, ne smatrajo za še večjo moralno
obvezo, da bi spoštovale pravice-teh manjšin, temveč menijo, da morejo te
pravice brezobzirno teptati, čok je imel v mislih, da Italija ni bila pogod
beno obvezana spoštovati pravice narodnih manjšin, kraljevina Jugoslavija
pa je, kot vemo, take obveznosti glede italijanske manjšine sprejela.
1 ' Razprava je drugi del nekoliko skrčenega teksta magistrske naloge, ki jo je avtor obranil na PZE
/.л zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 16. 5. 1978 pred komisijo: dr. Metod Mikuž, dr. Milica
Kacin-Wohinz, dr. Mirò Stiplovšek.
2 »Istra« 1933, št. 39, str. 1, 3, 4.
3 Gradivo za študijo dr. Milice Kacin-Wohinz iz rimskih arhivov.
68 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
čok je ocenil, da se stanje v Julijski krajini slabša, da narašča pritisk
na narodno duhovščino, da pa je najbolj žalostno, da slovenska duhovščina
in narod ne dobita zaščite tam, kjer bi jo z vso pravico smela pričakovati
in zahtevati. »Nasprotno, visoki cerkveni dostojanstveniki, tako oni v Ju
lijski krajini z nevrednim naslednikom našega velikega Sedeja na čelu,
kakor oni v Vatikanu, kakor da so se postavili v službo fašizma in njegove
nekrščanske, nekulturne in nemoralne nasilne raznarodovalne politike«.
To je bil prvi javni napad »Zveze« na vatikansko politiko.
Navaja tudi ekonomski in davčni pritisk' na Slovence in Hrvate v Ju
lijski krajini ter ugotavlja, da ima problem le-te vse znake prvorazrednega
mednarodnega vprašanja, jadranski problem pa naj bi bil poleg heniško-
francoskih 'odnosov eden najvažnejših in najdelikatnejših problemov Evro
pe, od katerih naj bi bil odvisen tudi mir na tej celini. ' * • ' '
Ko razčlenjuje jadranski problem, smatra, da je ta nastal, ko so se pre
bujajoči se južni Slovani postavili po robu italijanskemu ekspanzionizmu
na Balkanu. Italijani zato uporabljajo vsa sredstva, da »onemogočijo za.
vsako ceno bodočo jugoslovansko velesilo«, da ovirajo razvoj Jugoslavije in
skušajo z najbolj brezobzirnimi sredstvi Jugoslovane razbiti in razdeliti.
Posebno v zadnjem letu so bile take italijanske akcije usmerjene proti
celovitosti Jugoslavije in so imele vso"moralno in materialno podporo zu
nanjih »prijateljev«, so se pa ponesrečile. Mussolini se je nàdejal,"da bo
mogel izrabiti notranje spore med posameznimi južnoslovanskimi plemeni
in grupami za svoje razbijaške namene. Njegova politika na Balkanu je'pò
čokovih* besedah doživela popoln -poiorri. čok je glede stanja v Jugoslaviji
dejal, da »notranji spori med nami še niso izravnani in preteklo bo še pre
cej časa, preden bo mogoče uskladiti interese in miselnosti raznih jugoslo
vanskih grup in plemen, ki so živela skozi stoletja pod-različnimi vplivi in
interesnimi sferami. Ti spori pa šo naši in naše je vprašanje, kako si bomo
na-znotraj uredili hišo«. - - <
čok meni, da gre pri reševanju jadranskega problema pravzaprav za
bodočnost Balkana, kajti Juli j ska. kraj ina spada po svojem geografskem in
etnografskem, ekonomskem in strateškem položaju k Balkanu in ne k Ita
liji. Tudi zgodovina Julijske krajine'podkrepljuje to pripadnost. Ista argu
mentacija velja na podlagi zdravega razuma in domače logike za Zadar in
Lastovo.
1 'j
Brez vsakih šovinističnih in iredentističnih primesi naj bi bilo mogoče
priti do zaključka, da je trajna pomiritev med Italijani in južnimi Slovani
mogoča le, če potegnejo zapadno,od Soče pravično mejo med obema drža
vama in če se Italija odreče vsem svojim posestim in aspiracijam vzhodno
od te črte. Samo na tej osnovi bi bilo možno trajno in iskreno prijateljstvo
med obema, državama.
čoku je iz tega razvidna vsa absurdnost italijanskih aspiraci j na jugo
slovansko Dalmacijo. Opozoril pa je, da Italijanom sicer primanjkuje do
brih argumentov, lotili pa so se bučne kampanje, s katero so med neobve-
ščeno svetovno javnostjo dosegli določene uspehe. Napak bi bilo misliti, da
so na njihovi, strani (in na strani Madžarov, ki izvajajo podobno propa
gandno akcijo) le-njihovi politični somišljeniki ali pa podkupljenci. Mnogi
ljudje v svetu, zlasti v Angliji, so na njihovi strani, ker niso točno infor
mirani. Moč italijanske propagande je v njeni sistematičnosti, žilavosti in
individualnosti, saj se za vsako državo"' za vsako orientacijo pogledov po
služujejo drugih argumentov.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 193Η1940 69
čok ponavlja že večkrat izraženo misel, da emigrantska propaganda v
tujini za pravice manjšin v Julijski krajini še zdaleč ne dosega italijanske,
zato je vprašanje Julijske krajine stopilo v. ozadje, kot da je že rešeno, ne
obstoječi problem »italijanske« Dalmacije pa je postal svetovni problem.
Danes moremo ugotoviti, da bi se mogla italijanski bolj ali manj uspeš
no postaviti po röbu le uradna jugoslovanska propaganda, ki,pa jeni'bilo,
tako da emigranti s svojimi omejenimi (predvsem finančnimi).možnostmi
res niso mogli kaj posebnega doseči na tem področju,* vsaj'v evropskih raz
merah ne. . . . , . - , . , . , .. . - , , . . . , : , . , ,J ,.'.. i
' P P pregledu mednarodnega položaja je čok govoril.še o delovanju »Zve
ze«, y.-f preteklem. letu. Spet je obravnaval socialna ivprašan j a emigrantov,
ponovil, da ob prihodu v Jugoslavijo niso dobili ne moralne ne materialne
pomoči. Velike so bile težave ob njihovem zaposlovanju in pridobivanju
jugoslovanskega državljanstva, prav tako ni bilo mogoče doseči olajšav gle
de plačevanja davkov in administrativnih taks, čeprav je to že skoraj uspe
lo. Predlogi emigrantov pa so bili.na koncu odbiti zaradi splošnega eko
nomskega,stanja v, državi. . t v . 4 .V .1
Tudi tokrat je, čok zelo pazil,,da ni-niti z besedo direktno kritiziral
jugoslovanske zunanje politike glede manjšin v Julijski krajini, hkrati pa
je odločno branil Jugoslavijo pred rovarjenjem italijanske politike. Ob tem
je pokazal veliko poznavanj e zunanjepolitičnega stanja, kar prav tako kaže
na njegove zveze z jugoslovanskimi oblastmi, tudi z zunanjim ministrstvom.'
Seveda pomen.Julijske krajine in jugoslovansko-italijanskih odnosov•na podlagi-toč
nega stanja brezposelnih emigrantov v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu; Suša
ku in drugje. ... . ,. . '. ... , , , v ,,, .,0
,. Direktorij je sklenil, naj bodo /enotnem kolonizacijskem odseku.za
stopani delegati vseh dosedanjih delujočih kolonizacijskih akcij. Načelnik
je nakazal bodoče delo odseka.
• V gospodarsko-finančni • odsek so namesto načelnika dr. Kajina, *ki so
ga službeno premestili v Skopje, kooptirali novega člana Boža Seiheliča, na
naslednji seji pa si bo odsek nanovo razdelil funkcije in začrtal delovanje.
Vodstvo »Zveze« je naglasilo, dà podpira vsako narodrio-obrambno delo
in zastopa načelo, da se delo nobene od takih obstoječih organizacij ne sme
prenehati, ampak "se mora še okrepiti in osredotočiti.
Direktorij naglasa, da jê hvaležen za delo,rki ga opravljata zastopnika
manjšin iz Julijske krajine na manjšinskih kongresih. S svojo navzočnostjo
na vodilnih mestih moreta informirati o položaju naših manjšin v Italiji,
organizirana emigracija iz'julijske krajine pa gleda na njuno delo s simpa-'
tijo in priznanjem, seveda pa objektivno kritizira delovanje in smeri manj
šinskega kongresa kot takega.
Gre za že omenjena dr. Vilfana in dr. Besednjaka. Taka izjava je bila
potrebna po napadih na »Manjšinski kongres« na kongresu »Zveze« v Ljub
ljani. Organizirana emgracija iz Julijske krajine je propagirala radikalnej
še načine rešitve manjšinskih vprašanj kot »Manjšinski kongres«, ki se je
zavzemal za izboljšanje pravic manjšin s sprejetjem ustrezne notranje za
konodaje v matičnih državah. Kot smo videli, je »Zveza« odrekala Italiji
pravico vladati nad Julijsko.krajino in se zavzemala zaJredentizem — pri
ključitev k,Jugoslaviji. '
»Zvezin« direktorij je poudaril, da rešuje vse predlo'ge društev, ki jih ni
mogel rešiti kongres v Ljubljani. Naglasi! je uporabo imena »Julijska kra-
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 77
j ina« in pozdravil novo glasilo emigrantov v Južni Ameriki »Novi'list«, ki
je začel izhajati namesto »Slovenskega.tednika«. >' :• • ... , •. J ... .
Vodstvo »Zveze« je dalo na znanje vsem emigrantom, ki se nanj obra
čajo za pojasnilo, intervencije ali žele pismen odgovor, naj v svojih pismih
prilože pisemsko znamko-za odgovor, ker zaradi težkih finančnih razmer
»Zveza« ne more več kriti stroškov številne korespondence.11
V Božični številki »Istre« leta 1933 je čok spet prikazal delovanje »Zve
ze« in društev.12 Ponovil je koristi ustanovitve »Zveze« in razpravljal o od
nosu do domačega prebivalstva v Jugoslaviji. Poudaril je pomen tabora v
Črnomlju ter kongresa v Ljubljani, omenil napade fašističnega tiska, še
zlastiob zadnjih komemoracijah.' Izjavil je, da sene bi oziral na te napade,
če bi se nanašali samo nanj kot posameznika^ ker*'pa so hoteli prizadeti
emigrantske organizacije in vse emigrantsko gibanje, je treba nanje reagi
rati. Ne bo jim sledil v plohi kletev in sramotilnih besed, ki so vreden izliv
2000. letne civilizacije. Sam bo kót sin jugoslovanskega naroda ostal v iz
javah skromen in spodoben.
Posebej je-naglasil, dà' emigranti nimajo nič pròti Italijanom in itali-
janskemu narodu, ampak so nasprotniki leitalijanških zatiralcev in jim je
vzgled boj italijanskega naroda v preteklem stoletju. Omenil je, da so o
fašizmu in fašistih sodbe v svetu deljene, da pa fašizem ne bo mogel nikoli
izbrisati iz sebe madeža postopanja z »našo manjšino« pod Italijo. Naglasu
je, da se zaveda skromnosti emigrantskih sil, »zmaga pa bo naša, ker je
pravica'na-naši strani«. Naglasa'željo po »zmagi pravice nad krivico po
mirni poti«." Morda bo'"prizadevanj e fašizma za mirno revizijo krivičnih mej
prineslo pravično rešitev tudi »našega« problema: Ako so fašisti s temi pri
zadevanji mislili iskreno in pošteno, potem je zmaga pravce »v smislu, za-
željenem od na"š, neizbežna«, če pa bi jim bila formula ò mirni reviziji, »ki
so jo vrgli v svet in ki pod njihovo egido še danes vodijo vkljub vsem osta-
lim pokretom celo vrsto držav v Evropi, samo hinavska in farizejska diplo-
matska intriga, potem si'mi iz vsega srca želimo, da bi končna zmaga pra
vice'pogodila hinavce'iri farizeje«;
Statistični odsek je nadaljeval s prizadevanji, da bi prepričal emigrant
ska društva o važnosti zbiranja statističnih podatkov, da bi mogli z njimi
javno nastopiti in vsem pokazati,' koliko je emigrantov.13 Prav ti stalni po
zivi kažejo,'da vsaj pri nekaterih1 društvih ni bilo pravega navdušenja za
popisovanje, »časi so danes taki, da bi nas vsaki čas mogli najti nepriprav
ljene«. Vsako'zavlačevanje bi bilo usodno. Prvâ okrožnica odseka v spora
zumu z direktorijem zahteva'od vseh emigrantskih organizacij, da do 31.
decembra 1933 brezpogojno popišejo vse svoje člane, ki jih še niso. Organi
zacije 'naj nemudoma in najkasneje do 15. januarja 1934 oddajo veš stati
stični material, ki se nanaša na njihove člane. Vse organizacije naj bi do
tega roka popisale čimveč emigrantov nečlanov. Vse popisne pole naj izpol
nijo čimbolj natančno in vse rubrike, odseku pa sporočijo, če imajo še sta
tistične pole. Odsek dalje poziva društva, naj mu v roku osmih dni po pre
jemu okrožnice potrdijo njen prejem z opombo, da'so vzela vsebino na zna
nje. V istem roku naj pošljejo številko svojih' članov z dne 24. 9. 1933 in
30. 11. 1933, pospešijo pa naj dela pri popisovanju in brezpogojno postopajo
v smislu okrožnice. Sam poziv je izredno oster in zavzet, skoraj brez pri
mere v delovanju »Zveze«.
»Istra«, 1933, št. 48, str. 5.
»Istra«, 1933, št. 50, str. 2.
»Istra«, 1933, št. 50, str. 25.
78 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
Aktiven je bil tudi na novo ustanovljeni kolonizacijski odsek s sedežem
v Zagrebu.14 Zadal si je nalogo, da najde za emigrante-poljedelce možnosti
za preživljanje v Jugoslaviji. Odsekov odbor se je na prvi seji razširil in
našel .v vseh važnejših mestih odbornike in sodelavce, ki naj bi mu poma
gali pri delu. Ker je bilo do sedaj že več akcij za kolonizacijo in mnogi niso
vedeli, kam naj se obrnejo po informacije, bo za to skrbel zvezni odsek za
kolonizacijo, člani društev, včlanjenih v »Zvezi« naj bi informacije o kolo
nizaciji v kratkem dobili pri svojih društvih, kdor pa hoče informacije pi
smeno, naj priloži znamko za odgovor; Odsek je sklenil čimprej ustanoviti
stalen urad za naseljevanje, prav tako pa bi nujno morali ustanoviti emi
grantsko denarno zadrugo, ki bi bila naseljencem-v veliko pomoč in korist.
Da bi vsaj najpotrebnejšim naseljencem v vardarski banovini, ki še niso
ničesar pridelali, omogočili kako pomoč, poziva odsek društva in emigrante,
naj pošljejo prispevke zanje. . . . - > . . . •
Vsem, ki se zanimajo za naselitev pa kolonizacijski odsek sporoča, da ni
dovolj, če dobijo od države samo zemljo, potrebna so tudi sredstva za biva^
lišče, za prehrano do prvih pridelkov, za živi in mrtvi inventar.15 Naseljenci
naj se naseljujejo samo v večjih skupinah ter skupaj nastopajo. Korist
nost takega naseljevanja najbolj potrjuje beg z zemlje onih, ki so se na
selili posamično. Trenutno ni na razpolago dobre zemlje,.kar je je bilo; je
že davno razdeljena. Zemljo bi bilo treba krčiti, tako da bi moral imeti na r
sel j enee sredstva za preživljanje, dokler ne pripravi zemlje. Nekateri doma
čini hočejo prodati zemljo in obstajajo načrti, -da bi jo odkupili. Ko bodo
začeli zemljo odkupovati, bo tudi odsek zaprosil za del teh zemljišč. Poslal
bo formularje in obrazce za prošnje tistim, ki bi se hoteli naseliti. Te proš
nje bo zbral v svoji pisarni in jih poslal pristojnim oblastem, vse to takrat,
ko bo na razpolago dobro zemljišče. Pri tem pa naj zainteresirani nikar ne
računajo na kako hitro naselitev. • ,• ,
O problemu kolonizacije je imel predavanje dr. Miran Kajin na sestan r
ku mladinske sekcije zagrebškega društva »Istra« 28. januarja 1934/Natanč
no je prikazal stanje v Makedoniji in možnosti ter težave kolonizacije.16
Propagandni odsek »Zveze« s sedežem v Ljubljani je razposlal vsem
društvom okrožnico, v kateri jih poziva, naj od 4. do 11. februarja organi
zirajo »Teden emigrantskega tiska« in izvajajo akcije v korist lista »Istre«.
Ponovno so naglasili njegov pomen za emigrante,17 tako organizirane kot
neorganizirane, vpliv na domače prebivalstvo-v Jugoslaviji in manjšini v
Julijski krajini. List je edina zveza med emigranti in med »brati v sužnor
sti«, razgalja postopanje fašistične Italije pred svetom in v ideološkem
pogledu ustvarja enotno mišljenje vseh emigrantov. »Istro« je treba nare
diti močnejšo in borbenejšo, zato jo je treba podpreti, izboljšati slabe ma
terialne prilke, ki ogrožajo njen obstoj. V tednu tiska naj vsako društvo
izbere ljudi, ki bodo skušali pridobiti čimveč naročnikov, »Istra« pa naj da
vse informacije in nasvete, da bo akcija kar najbolj uspela, ker je življenj
skega pomena za vso emigracijo. Okrožnico so datirali z 24. januarjem 1934.
List »Istra« je res dal nasvete, naj na sestankih govorijo o listu,.naj
začno zbirati nove naročnike ter pošljejo njihov popis in vsaj en obrok
naročnine. V vsakem društvu naj odbor ali določena oseba opravlja admi
nistrativne posle za list, zbira naročnike, izterjuje naročnine in razpečuje
14 »Istra«, 1934, št. 1, str. 5. O emigrantih-kolonistih glej: Branko Rusić, Vilko Novak, Slovenci
Bistrenici v Makedoniji, Traditiones II , Ljubljana 1973, str. 177—202.
15 »Istra«, 1934, št. 4, str. 6.
16 »Istra«, 1934, št. 4.
" »Istra«, 1934, št. 5, str. 6—7.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 79
list. »Istra« pripominja, da ne potrebuje milosti, ampak daje za to naroč
nino dobro urejen in zanimiv list. ..' , ••':>
»Zveza« je hotela prevzeti vlogo edinega razsodnika upravičenosti in
posredovalca prošenj primorskih emigrantov. Tako je vodstvo »Zveze« na
slovilo pisarni dvora 24. januarja 1934 pismo, v katerem najprej ugotavlja,
da se emigranti vse pogosteje obračajo na dvor, kot tudi, da ima »Zveza«
pregled nad emigranti in se nanjo obračajo zunanje, notranje ministrstvo
in uprava mesta Beograda po potrebne informacije, da ne bi dobili pomoči
emigranti, ki tega ne zaslužijo in niso niti v nacionalnem pogledu na me
stu. Da bi preprečili kaj takega tudi pri dvoru, prosi »Zveza« pisarno dvora,
naj se ob takih primerih obrne na »Zvezo«, ki bo dala objektivne informa
cije o vseh emigrantih iz Julijske krajine.18
Nova seja direktorija je bila 18. februarja 1934 v prostorih organizacije
»Branibor« v Ljubljani. Zvezni predsednik čok se je najprej spomnil novih
žrtev nasilja v Julijski krajini. Kar se tiče navodil emigrantom glede pro
testov ob takih dogodkih, naj bi vodstvo čakalo na nadaljnji razvoj dogod
kov, če potrebujejo posamezna emigrantska društva navodila za delovanje
v javnosti ob tem, naj se obrnejo na vodstvo.19
Spet je ponovil zavzeto delovanje za rešitev vprašanja emigrantske
brezposelnosti, prav tako pa naglasu delovanje fašističnih oblasti proti emi
grantskim organizacijam. Društva so s posebno okrožnico obvestili, naj pa
zijo, da ta nasprotnik ne bi škodoval emigrantskim interesom. Ker so bila
društva odprta, so morali emigranti zelo paziti na vrinjene ovaduhe v itali
janski službi. - , v
čok, ki je večkrat obiskal Bolgarijo, je sprožil tudi vprašanje o možnosti
seznanjanja bolgarske javnosti z vprašanjem Julijske krajine. Zvezni direk
torij je pozdravil jugoslovànsko-bolgarsko zbliževanje ter naglasu, da je
pred vojno »naš narod« v Julijski krajini prednjačil v jugoslovanski misel
nosti, zdaj pa naj M'emigranti zastopali idejo čim ožjega sodelovanja in
sožitja z »brati Bolgari«.
Zvezni direktorij je ponovno apeliral na vsa emigrantska društva, naj
zbirajo vse dokumente o nasilju in preganjanjih v Julijski krajini v pretek
losti in sedanjosti. Emigracija naj bi čimprej pokazala javnosti svoje napo
re in žrtve, ki jih je imel »naš narod« za graditev jugoslovanske države.
Treba bo zabeležiti vse prostovoljce iz Julijske krajine na solunski fronti,
v Dobrudži, v Pivkovem oddelku na italijanski fronti, pa tudi drugje. Na
glasili so, da je znala italijanska iredenta na vse mogoče načine propagi
rati svoje dosti manjše žrtve prostovoljcev za Italijo ter pozivajo jugoslo
vanske prostovoljce, naj se oglasijo pri organizacijsko-propagandnem od
seku v Ljubljani s potrebnimi podatki o svojem prostovoljskem delovanju.
Glede izkaznic direktorij sporoča, da bi bilo treba tiskati večjo količino
enotnih, zato pa je treba imeti na razpolago večja denarna sredstva. To
naj bi bila glavna ovira, da izkaznic do sedaj še niso natisnili, vsa emigrant
ska društva, ki so brez izkaznic, pa naj bi počakala na te nove.
Iz poročil posameznih odsekov je bilo lepo razvidno naraščanje aktiv
nosti in uspehov skoraj vseh. Socialni odsek je zbral podatke o brezposel
nih in načinu ter količini razdeljevanja podpore v posameznih emigrant
skih centrih. Na podlagi statističnega materiala, ki bi ga poslala posamezna
društva socialnemu odseku, bi bilo mogoče voditi točno evidenco o emigran-
tih-delomrznežih, ki lovijo podpore. Nabrane vsote podpor bi mogli razde-
18 Arhiv IZDG, fotokopije Arhiva Jugoslavije Beograd, Fond dvora.
" »Istra« 1934, št. 9, str. 5.
80 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 : 1979 . 1
liti v sorazmerju s številom in potrebami'brezposelnih emigrantov po posa
meznih emigrantskih centrih.
Odsek se je obrnil na banske uprave v državi s prošnjo za podpore za
emigrante, ki bivajo v njihovih banovinah. Banski svet dravske banovine
je 9. februarja odobril v ta namen 100.000 din. Ob tej priložnosti navajajo
govor banskega svetnika Ivana Tavčarja, ki se je zavzel za pomoč emigran
tom z besedami, naj se jih ne obravnava kot tujca, ampak kot bràte in
sestre. '
Poročilo finančnega odseka je pokazalo vse nepremostljive težave go
spodarske krize, ki so skoraj popolnoma zavrle vsako delovanje finančnega
odseka, ki je imel nalogo podpirati razne socialne in finančne akcije emi
gracije.
Statistični odsek je nadaljeval z delom in zbiral statistični material o
organizirani emigraciji. Za te podatke podaljšuje rok zbiranja do konca
junija 1934. V teku pa naj bi bila akcija, da bi zbrali statistični material
o emigraciji, ki je pribežala preko meje do poostritve fašističnega terorja
leta 1929 naprej.
Načelnik publicističnega odseka, ki je bil istočasno tudi član konzorcija
lista »Istre«, je razložil načrte o izdajanju žepnega koledarčka »Soča« in
večjega emigrantskega almanaha v obliki družinskega koledarja po nizki
ceni, tako da bi bil dostopen vsaki emigrantski družini. Za razne propa
gandne brošure o Julijski krajini je že pripravljen rokopis za srbski del
države, besedilo za hrvaški del pa bo pripravil publicistični odsek sam. Nâ
sokolskih zletih v Zagrebu in Varšavi bodo razširjali propagandno litera
turo v poljskem in bolgarskem" jeziku.
" Organizacij sko-propagandni odsek je pripravil načrt za uvedbo enotnih
legitimacij, bil pa je v stikih ob ustanavljanju novih emigrantskih društev.
V kolikor so mu dopuščala sredstva, je skrbel za poživljanje šibkejših orga^
nizacij, izdajal je navodila glede odnosov emigrantov do domačega prebi
valstva, še zlasti v Sloveniji. Organiziral je emigrantski tiskovni teden ter
zainteresiral ljubljansko radijsko postajo za problem Julijske krajine, če
bi bila zagotovljena potrebna sredstva, bi mogel s precejšnjim kadrom pre
davateljev, s katerimi razpolaga, organizirati cikluse predavanj v šibkejših
emigrantskih organizacijah na deželi in med društvi domačih prebivalcev.
Podpredsednik Ražem je poročal o pripravah Sokola III v Zagrebu, ki
naj bi ob sok'olskem zletù'v tem kraju pripravil akademijo o Julijski kra-
jini, kot je bilo to v Ljubljani.
Obravnavali so zastoj kolonizacijske akcije v Makedoniji, ker pristojne
oblasti v Beogradu ne razpolagajo z zadostnimi krediti, da bi izdale brez-
plačne vozovnice za prevoz imetja kolonistov in zgraditev potrebnih biva
lišč. Zato je priliv novih družin kolonistov omejen na najnižjo mero in na
daljuje se le akcija za izboljšanje že obstoječih naselbin, če bodo spet na
razpolago brezplačne vozovnice, bo šla komisija članov emigrantskih orga
nizacij iz Slovenije na ogled obstoječih naselij v Makedoniji in bo poročala
o stanju.
Za konec so »namesto brezpravnega naroda« v'Julij ski krajini sprejeli
protest proti fašističnim volitvam, ki bodo konec marca v Julijski krajini,
že volitve leta 1929 so bile po mnenju vodstva le karikatura volitev, te
korporativne volitve pa so le običajen akt fašističnega terorja nad voljo
manjšin ter zato emigracija ne bo priznala nikakršnega izida teh volitev.
Skozi vso sejo direktorija se vleče rdeča nit pomanjkanja finančnih
sredstev, zaradi česar je bil vedno na nitki obstoj lista »Istra«. Ponovni
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 81
pozivi statističnega odseka kažejo na nezanimanje emigrantov, prav tako
.moremo po ponavljanju akcije za izdajo emigrantskih izkaznic sklepati na
neuspešno akcijo. Mnogih dobrih zamisli »Zveza« ni mogla, izpeljati do kon
ca. Zanimivo je naglašanje kolonizirani a v Makedoniji, ki pa je v očeh
tamkajšnjega prebivalstva pomenilo izvajanje velikosrbske politike. Hkrati
z izboljšanjem jugoslovansko-bolgarskih odnosov skuša.vodstvo »Zveze« tudi
pri Bolgarih propagirati svoja stališča. Zanimivo; je, da je »Zveza« za pro
pagando predvsem uporabljala shode »Sokola«. '
Dr. čok je dal s svojim govorom širši okvir letni skupščini društva
»Istra, .Trst, Gorica«; v Beogradu, ki je bila 25. marca 1934.20 Govoril je o
spletkah Italije proti Jugoslaviji. Italija ni le sovražnik manjšin v Julijski
krajini, ampak .vse Jugoslavije, čok je izrazil prepričanje^ da v Jugoslaviji
ne more več biti politikov, ki bi verjel, da je z Italijo možno korektno in
koristno sodelovanje. Po vseh dogodkih posebno zadnjih let naj bi tudi naj
večji optimisti izgubili vsako osnovo za svoje prepričanje. (Kasnejša jugo
slovanska politika, posebno sporazum Stojadinovič-Ciano, je pokazala, da
ni imel prav). . . . . ,
, Spet se je dotaknil vprašanja Bolgarov, brez katerih po njegovem ni
možno popolno jugoslovansko edinstvo. Izrazil"je upanje v dan, ko bodo
vsi Slovani na Balkanu združeni v eno državo, takrat pa bo »dan Svobode
tudi našemu narodu v Istri, Trstu in Goriški.« .
Socialni odsek »Zveze« je začel ukrepati glede pomoči, ki jo je emigran
tom dodelila dravska banovina.21 Opozorii je vsa društva, ki so bila potreb
na podpore, naj .ustanovijo socialne odseke, če jih še nimajo, ker da bo
socialni odsek »Zvézé« nakazoval podpore samo socialnim odsekom posa
meznih društev. , , J .'.
Na prvi poziv o prijavljanju brezposelnih emigrantov .je bilo dovolj pri
jav, potem pa je zadeva zaspala in odsek prosi društva, naj vsaka dva me
seca, po potrebi pa tudi : še večkrat pošljejo izkaze, kajti podpore bodo v
prvi .vrsti dobili tisti, tki so aktivni. Bilo bi dobro, če bi v prijavah javljali
..tudi podjetja, ki potrebujejo delavce. Odsek bo" lažje posredoval za delo, če
bo vedel, na koga naj se obrne. Po vseh teh pozltivih ob razdeljevanju pod
pore moremo sklepati, da socialni odsek ni imel dosti prakse v zvezi z nje
nim razdeljeyanjem, saj sistem še ni bil izdelan — torej so bile tovrstne
akcijè zelò redke, če že ru bila ta kar,"prva. ̂
»Zveza« je posredovala za učitelje-emigrante, da bi jih prevedli v stal
no in definitivno državno službo. Odloki o prevedbi še niso bili podpisani
zaradi težav in.varčevanja v državnem proračunu. Okoli 25 učiteljev emi
grantov ,v slabo plačani pogodbeni službi je vložilo prošnje za stalnost, ker
pa niso dobili odgovora in so, bili tudi finančno prizadeti, saj so bili stalni
učitelji bolje plačani, so se obrnili na. »Zvezo« za posredovanje. Ta je in
tervenirala pri osrednjih prosvetnih oblasteh, odloki za.prevedbo v.stalno
službo sodili sicer že "pripravljeni, manjkal' jele podpis ministra. Ko^bbdo
odloki podpisani, bo vodstvo »Zveze« tó objavilo s pomočjo »Istre«. Vodstvo
tudi naglasa, da ne zanemarja drugih učiteljskih žalitev, 'predvsem naj bi
še zanimalo za. učitelje-emigrante, ki že več let čakajo na nastavitev vsaj
kot'kónkraktualci ali dnevničarji.22 , , / Л . ''r ' ' ' "
(.^ Direktorij se je spet sestal na sejo 17. junija 1934 v Zagrebu.
23 Na za
četku so spet obravnavali nove primere fašističnega nasilja in naglasili, da
» »Istra«, 1934, št. 15, str. 6.
21 »Istra«, 1934, št. 15, str. 6.
" »Istra«, 1934, št. 19, str. 6.
u »Istra«, 1934, št. 24, str. 5.
82 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
morajo zaradi njih biti še neizprosnejši boj proti fašizmu, člani direktorija
so poročali o odmevih na preganjanje duhovnikov v Julijski krajini med
emigracijo. Vsa organizirana emigracija je prisiljena k vse ostrejšim obli
kam odpora proti raznarodovalni politiki fašizma in višjih cerkvenih obla
sti. Posamezne emigrantske organizacije bodo obvestili o protestnem delo
vanju emigracije. Ta bo dala v konkretni obliki izraza nerazpoloženju glede
glede take politike, emigrantsko vodstvo pa naglasa, da bodo pazljivo za
sledovali ves nadaljnji razvoj dogodkov na cerkvenem področju. : - °
Organizirana emigracija, smatra, da ima vsak emigrant pravico in dolž
nost, da po svojih možnostih deluje za reševanje emigrantskih problemov
in vprašanj Julijske krajine, zato ponovno naglasa načelo, da se more v
organiziranem emigrantskem gibanju in njegovem vodstvu udejstvovati
vsak emigrant, ne glede na različno politično pripadnost za časa svobod
nega delovanja raznih političnih grupacij v Julijski krajini. Emigrantsko
vodstvo ugotavlja, da je sedanji sestav političnih sil v emigrantskem gi
banju le posledica večjega dinamizma in udejstvovanja teh sil v emigraciji
in ne kakega monopola ali pa vsiljevanja. Vsaki novi sili, željni udejstvo
vanja, ki se je s svojim delom v Julijski krajini pokazala zaslužna za slo
vensko in hrvaško manjšino, so vrata na stežaj odprta, takov-emigrant;
skem gibanju kot v njegovem vodstvu.
Direktorij je naglasil, da z veseljem ugotavlja, da organizirana emi
gracija iz Julijske krajine ni več osamljena v svojem boju za reševanje
problema Julijske krajine. Ugotavlja, da so v zadnjem času izstopali z in
tenzivnim propagiranjem načela o samoodločbi »jugoslovanske manjšine«
v Julijski krajini »italijanski marksisti tretje internacionale«:' Gre seveda
za zavito poimenovanje KPI, pa tudi za aluzijo na »Trojno izjavo« jugo
slovanske, italijanske in avstrijske partije. Dalje navaja vodstvo »Zveze«,
da se je v zadnjih mesecih pojavila tudi avtonomistična liga za avtonomijo
Julijske krajine, ki skuša priti iz okvira sedanjih antifašističnih grupacij,
ki so Slovencem in Hrvatom- v Julijski krajini ponujale kulturno avtono
mijo. Ta liga naj bi imela vse pogoje, da bi zajela italijansko meščanstvo
malih obalnih mest Istre in Trsta. Kaj več podatkov o tej Ligi pri »Zvezi«
n i n a j t i . ' • - . t
Kot vidimo, so na seji spet obravnavali problem preganjanja sloven
skih in hrvaških duhovnikov, prav tako velja naglasiti, kako direktorij za
trjuje, da v »Zvezi« nima izključnega monopola ena politična struja, ampak
vabi tudi druge. Komu je ta poziv namenjen, moremo le ugibati. Poleg že
omenjenega stališča »nadstrankarstva« kot celote, ne pa posameznih emi
grantov ter aluzije na »Izjavo treh partij« velja podčrtati vneto zatrjevanje
vodstva »Zveze« o enotnosti emigracije iz Julijske krajine. Ta se je res
v tem obdobju kazala vsaj na zunaj, čeprav vemo, da so bila nasprotja
vedno prisotna, tako osebna, kot med »starimi« in »mladimi«.
Direktorij naglasa, da gre organizirana emigracija v Jugoslavijo brez
kompromisno po svoji poti popolne osvoboditve Julijske krajine izpod jarma
vsakršne italijanske suverenosti, sodeluje pa v vsakem resničnem boju
proti fašizmu in sedanjemu načinu uprave v Julijski krajini. Pojav in raz
voj raznih gibanj za bolj,ali manj svoboden in samostojen razvoj Julijske
krajine in naraščajoče nezadovoljstvo prav vseh ljudskih mas v tej deželi
oznanja »bližnje vrenje in nasilno iskanje novega življenja naše zemlje«.
To naj bi bilo opozorilo za vso emigracijo, da naredi iz svojih organizacij
še trdnejše orožje za uresničitev njenega .programa za popolno osvoboditev
Julijske krajine.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 8 3
Naglasu je, da dvigajo zarotniške akcije Italije-proti Jugoslaviji (pod
pora separatistom, zlasti ustašem), posebno pa »proti najvišjemu faktorju
države —. proti kralju« v emigraciji val protesta, ki"pa »v svojem discipli
niranem zadržanju napram vsaki prepovedi javne in vidne oblike protesta
ne more razumeti, da se mora molče preiti preko raznih načinov f ašistovske
podtalne gverille proti Jugoslaviji«. Tokrat le opazimo'rahel kritičen namig
do jugoslovanske politike.
Po besedah" vodstva jugoslovanske emigracije (iz Julijske krajine)
kljub težkim prilikam ni zadela vrsta razkolov in prepirov, ki so običajna
usoda vseh emigrantskih gibanj. Organizirana emigracija naj bi bila slej
ko prej enotna okoli smernic programa in ciljev svoje borbe. Pojavljajo se
le manjša nesoglasja v emigrantskih centrih in'spet izginjajo. V Ljubljani
se je. spet začelo mirno sodelovanje, vsaki emigrantski organizaciji je.do
puščeno, da izvaja svoj program po enotnih smernicah skupnega gibanja.
Maribor je zlasti na področju medsebojne socialne pomoči pokazal; da mo
rajo vsa nasprotja med organizacijami izginiti, kadar gre za skupne inte
rese emigracije kot celote. Vsa organizirana emigracija sedaj obsoja tre
nutni razvoj borbe v zagrebških organizacijah, kjer gre za osebna naspro
tovanja. Sicer pa po besedah direktorija zagrebška emigracija kaže z de
lom svojih ustanov resno voljo do uspešnega sodelovanja, je pa v svojih
organizacijah paralizirana zaradi brezplodnih'sporov. Celotna emigracija
naj bi pozvala zagrebške kroge, naj se spravijo in tako izognejo nujnim
sankcijam. , . ., ,
Ugotovili so, da so se pojavile nove emigrantske organizacije v Tivtu,
Dubrovniku, Splitu, nekoliko prej pa na Sušaku. V glavnem so končane
dolgotrajne formalnosti glede priznanja pravil .in. obstoja društev. Ker je
celotna emigracija zelo zainteresirana, da se emigrantsko gibanje v Dal
maciji uspešno razvija, naj vsi pomagajo tem novim društvom ob morju.
Tudi-emigrantsko društvo iz Murske Sobote je-pristopilo k »Zvezi«.
'Znova so naglasili pomanjkanje sredstev. »Zvezin« predsednik je pri
kazal poskuse, da bi" dobili ta potrebna finančna sredstva, vendar pa sona
pristojnih mestih z enako'vztrajnostjo odbijali te poskuse," češ da težke
gospodarske razmere tega ne dopuščajo. ' • ' ^
Ugotovili so, da so začele banske uprave s.svojimi, podrejenimi organi
zbirati statistične podatke o emigraciji ne glede ha dejstvo,, da so- nekateri
emigranti že uredili svoje vprašanje državljanske pripadnosti..,Kèr bi bilo
v velikih centrih celo državnemu aparatu .težko zbrati ustrezne podatke,
poziva direktorij vsa emigrantska društva, da podprejo oblast pri tem dëlu
in sama ob tej priložnosti izpopolnjujejo lastno..emigrantsko statistiko
v svojih okoliših, za kar. bodo od statističnega odseka dobili .vsa potrebna
navodila. ' " " . . . . , •
Začasno so ustavili akcije propagandno-organizacijskega odseka, šlo je
za izdajo legitimacij, za katero že vemo, kako se je končala in za brošure
v. srbsko-hrvaškem jeziku. Vzrok naj bi bilo dejstvo, da ni bilo potrebnih
sredstev za vsaj delno kritje tiskarskih stroškov.
-Uspešneje deluje socialni odsek, ki se skupaj z zveznim vodstvom bori,
da bi vsa industrijska podjetja v državi smatrala delavce-emigrante ob
njihovem sprejemu na delo in kasnejši stalni zaposlitvi za domače in ne
za inozemce, za katere veljajo težji pogoji glede sprejema na delo. Mini
strstvo za socialno politiko je pokazalo razumevanje in obljubilo svojo po-
84 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 1
moč zlasti pri oblikovanju tozadevnih ministrskih odredb o zaposlitvi tuje
delovne sile. . _ , ' - _ • •
Ministrstvo za kmetijstvo je zaradi finančnih težav skoraj popolnoma
ustavilo vse gmotne olajšave in podpore, ki so z zakonom določene za na
seljence v južnih krajih države. Zvezni direktorij je sklenil, da se smejo
v »južni Srbiji« — Makedoniji naseliti samo tisti, ki imajo zadostna sred
stva, da bi lahko nekaj let vzdržali brez tuje pomoči, dokler jih njihovo
posestvo ne bo moglo preživljati. Vsa emigrantska društva zato odsvetujejo
naselitev vsem onim, ki nimajo zadosti kmetijskega'inventar j a in" sredstev
za prvih pet let.
Kot primer delovanja kolonizacijskega odseka velja navesti njegovo
obvestilo, da je v bližini Gevgelije na razpolago zemlja za kakih petnajst
naseljencev, ki je dobra, podnebje "prijetno in z zdravo studenčnico. Zem
ljišča je moč odplačevati več let po ugodni ceni, država pa daje gradbeni
les za zidavo. Tisti, ki bi se hoteli naseliti, naj imajo nekaj začetnega ka
pitala, da si nabavijo živino in drug inventar. V Gevgeliji je že nekaj go
riških vrtnarjev. Interesenti, ki bi se želeli naseliti,*naj se javijo koloniza-
cijskemu odseku društva »Istra« y Zagrebu.24 . '
Zanimivo bi bilo spremljati te kolonizacijske poskuse ter.usodo emi
grantov v Makedoniji, kot tudi odnos med njimi, in domačim prebivalstvom.
Ker so po tbesedah direktorija nastala v nekaterih banovinah, zlasti
v savski in dravski živahnejša politična gibanja (gre za gibanja proti srb
ski centralistični politiki v Sloveniji in Hrvaški), ta ponavlja že znane
smernice, naj bi se emigranti kot taki ne mešali v notranjepolitične raz
mere "Jugoslavije in naj kot celota ne pristopajo h kateremkoli izmed teh
gibanj1 ali strank; Vsak emigrant pa kot JugoslovanV naj bo jugoslovanski
državljan ali ne, ne sme biti prikrajšan za pravico svobodnega udëjstvo-
vanja v kateremkoli dovoljenem gibanju. Prednost pa nìòrajo emigranti
dati »problemom in mislim za nerešeno Julijsko krajino«. - '
Direktorij »Zveze« je po pooblastilu prejšnjega kongresa odločil, da bo
njen naslednji kongres v Mariboru. Ker bo 2. septembra 1934 15-letnica
najstarejšega emigrantskega društva »Jadran«, bo kongres v okviru teh
proslav, ki jih bo omenjeno društvo pripravilo v sodelovanju z društvom
»Nanos« in ostalimi narodnimi organizacijami v Mariboru. Javno kon
gresno zborovanje bo 2. septembra dopoldne, pretresi poročil in volitve no
vega direktorija pa bodo popoldne. Rečeno je bilo tudi, da bo naslednja seja
direktorija v začetku avgusta v Zagrebu. '"'
Ljubljansko društvo »Tabor« je skupaj s kočevskim »Orjemom« in
»Zvezo emigrantskih organizacij «pripravilo 15. julija 1934 emigrantski ta
bor v Grosupljem na- travniku pri Praporčah, za katerega je značilna iz
redna ostrina govornikov.25
čok je obravnaval Mussolinijevo zunanjo politiko in naglasil njegov
poraz na Balkanu, še zlasti pa spremembo politike Bolgarije. Spet je govoril
o zedinjenju z Bolgari: »In ko pride do popolnega ujedinjenja z Bolgari,
ta čas gotovo ni daleč, bo zasijala prava sreča Jugoslovanom.«
Spet je naglasil iredentistično vlogo emigrantov, ki jo tokrat prvič
povezuje z revolucionarno. Poudaril jè, da so emigranti dobri Jugoslovani,
kar dokazuje »naše življenje tu, še bolj pa boj naših tam preko, ki zaradi
svoje narodne zavesti dnevno umirajo.« Povedal pa je, da emigranti v Ju-
». »Istra«, 1934, št. 19. str. 8. 25 »Istra«, 1934, št. 28, str. 5.
Ivo Juvančič: .Stališče. KPI do slovenskega narodnega vprašanja v razdobju med obema vojnama
(tipkopis) str. 129. ' ' ' . • ' * ' '
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 85
goslaviji niso bili deležni one ljubezni, ki so jo pričakovali in poudaril, da
»se naši interesi, oziroma interesi naših,bratov tu, četudi smo eno, vendar
stoodstotno ne krijejo.« če emigranti svojih ciljev ne bodo mogli doseči
z mirnimi sredstvi, pade v slučaju drugačnih rešitev odgovornost na onega,
ki sili »naš narod tam preko in nas emigrante, da se teh sredstev poslu
žimo.« "' / ^ " " , ". '
Tokrat nakaže čok. poleg do tega\trenutka večkrat omenjene rešitve
Julijske kraj ine na miren način tudi .drugačno^ rešitev, čeprav je natančno
ne formulira. Zato pa'jasno'pove, da še interesi prebivalstva (in morebiti
tudi oblasti^ Jugoslavije in' emigracije iz Julijske krajine popolnoma ne
ujemajo. Njegove iredéntisticné zaiìteve* postajajo vedno jasnejše.
( Za njim je govoril Lavo čermelj. Naglasil je,, da je bil požig Narodnega
doma v Trstu »naš memento«, »Beli orel« y -Trogiru pa naš cilj in program.
(V Trogiru so na mestu uničenih beneških levov postavili podobo staro-
jugoslovanskega belega orla). Požig Narodnega doma spominja,na vse na
silje v Julijski krajini, program emigracije pa naj bi bil-»Beli orel« .namesto
beneškega leva in italijanske trikolore'.'Naš ciij',je jasen: popolna odcepitev
Julijske krajine od Italije in priključitev'Jugoslaviji... Ne smemo zaupati
niti italijanskim popularcem, niti komunistom, niti Vatikanu, ki v boju za
raznarodovanje našega ljudstva fašistom tako dobro pomaga, ne moremo
se r zadovoljiti z' nikakšno avtonomijo, ampak moramo delati za popolno
osvoboditev.« čermelj naglasa, da bi bilo trebâ, s takimi' mislimi prežeti vse
domače prebivalstvo Jugoslavije,'ker so emigranti z njimi enakovredni.
Potem ne bo dolgo, »ko se bo povsod tam, kjer se danes šopiri na naši zem
lji fašistični snop — belil beli jugoslovanski orel.«
čermelj je na tem mestu še izraziteje od čoka naglasil iredentistični
program priključitve .Juh j ske:'kraj ine k Jugoslaviji. . . . ' . , .,""
^ J Govoril je tudi Ivah Rudolf,"ki je naglasil, da »imamo dogmo: na Trst,
Gorico, Reko, Pulj . . . Naš boj je naperjen proti Italijanom. Proti vsakemu
Italijanu, ne samo fašistu. Nič nimamo pričakovati od njih. Ugotovili smo,
da ne maramo avtonomije . . . Zato pa mi Vsi, ki smo tu, orožju, ki gre zoper
nas, ^postavimo nasproti enako orožje, držimo se izreka: knjiga in puška!«
Tu gre za znano fašistično geslo »Libro e moschetto«. Ob tëj že kar pre
napeti izjavi pa velja naglasiti, da je imelo vodstvo »Zveze« le manj ostre
poglede, naglašalo je namreč, da je proti fašistom, ne pa proti vsem Ita
lijanom. Prav tako pa velja pripomniti, da Rudolf ni bil v vodstvu »Zveze«,
ampak predstavnik »Branibora«.
Odmev na tabor y Grosupljem je bil večji, v tujini kot tv Jugoslaviji.
Reagirali so zlasti znani Gayda v »Giornale d'Italia« in antifašisti.26
- Direktorij je svojo sejo pred mariborskim kongresom napovedal za
5. avgust v Zagrebu na sedežu lista »Istra« v Masarykovi ulici.27 Objavili so
dnevni red, kot navadno: poročilo predsednika »Zveze« o zunanji in no
tranji politični situaciji, položaju emigracije, poročila posameznih odsekov
in predložitev načrtov za naslednje leto, predkongresne' p/iprave in razno.
Sejo so sklicali že ob 8. uri zaradi sokolske svečanosti v Zagrebu. Rečeno je
bilo, da bo seja krajša zaradi marijše" količine snovi. Morda je to razlog, da
o njenem poteku ni bilo> nič objavljenega.
Pred kongresom v'Mariboru so kòt običajno določili rok, do katerega
naj bi društva predložila svoje predloge in sicer do 19. avgusta.28 Društva
naj bi pripravila tudi 40 prepisov predlogov, ki bi jih zvezni predsednik po-
26 Intervju z Bertom Rejcem 10. 8. 1976.
" »Istra«, 1934, št. 29, str. 6.
86 ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
slal vsem včlanjenim društvom dò 25. avgusta. O predlogih, ki bi prišli
kasneje, bi razpravljali na kongresu samo z odobritvijo 2/3 večine kon
gresnih delegatov. Razpravljali bi le o tistih vprašanjih, ki o njih na prejš
njih kongresih še niso in ne o tistih, o katerih so se že izrazili.29 '
Pred kongresom »Zveze« je bila za soboto 1. septembra napovedana
proslava »Jadrana« s slovestno akademijo v »Unionu«, ob 20. uri, za 2. sep
tember pa ob 8. uri v frančiškanski cerkvi maša za primorske žrtve, ki bi jo
daroval Jakob Soklič iz Slovenj gradca. Za 9.15 so predvidevali sprejem
udeležencev kongresa na glavnem kolodvoru in povorko po mestnih,ulicah.
Ob 10. uri naj bi bil začetek kongresa? po kongresu pa polaganje venca na
grob generala Maistra, ob 15. uri pâ velika vrtna veselica »Jadrana« na
letnem telovadišču Sokola. Društvo »Nanos« je tudi sporočilo, kako bo for
miralo povorko. Tako skrbno in na široko niso pripravljali nobenega dru
gega kongresa.30
V uvodniku ob mariborskem kongresu je bilo v zelo optimističnem tonu
govora o tem, koliko pomeni »Zveza« in da- bo čez leto dni še močnejša.
Prav tako je bilo zapisano, naj bi o novi obliki organiziranja govorili v Celju
leta 1931, ko so se zbrali predstavniki vseh društev na neki svečanosti in
spotoma navrgli idejo o novi skupni organizaciji. Takrat naj bi bili neka
teri v Celju skeptični, celo posmehljivi, danes pa so člani »Zveze« in so
uvideli, da je potrebna. Naglasili so reprezentativno vlogo »Zveze« in spom
nili, da je veliko dela, ki ga ni mogoče ujeti v suhoparno shemo kongresnih
poročil.31 .
Dalje je rečeno, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti politično-idej-
nemu razčiščevanju in vzpostavitvi linije, ki bi kar najbolj ustrezala emi
grantskemu političnemu problemu. Ne sme priti do naglih rešitev, ki bi bile
nevarnejše od morebitne idejne nelogičnosti in protislovja, kot je sedaj
primer.
Naglašeno" je' bilo, da je treba postopati z največjo razumnostjo, če
stanje še ni zrelo za rešitve, ki bi bile objektivno dobre in sprejemljive za
vso emigracijo, naj se take rešitve^ odgodijo. Emigrantska organizacija je
močna, ne pa toliko, da bi mogla prenesti notranje spore in razhajanja
glede načelne linije. . •
I I L
Tretji redni kongres »Zveze«, ki je bil v Mariboru 2. septembra 1934,
je pomenil vrh delovanja te organizacije in je bil njena največja mani
festacija, prav tako-pa je bil od vsega njenega delovanja deležen največ
jega odmeva.32 ' м . . . •
"' Kraja kongresa-niso izbrali slučajno. Vsi kongresi so bili v krajih, kjer
je bilo precej emigrantov. V Mariboru in okolici jih je bilo kar okoli 15.000.
Kongres so vključili v druge emigrantske prireditve. V soboto 1. septembra
je bil zvečer v dvorani »Uniona« jubilejni koncert »Jadrana«, po koncertu
pa je do druge ure zjutraj zasedal direktorij, ki se je pripravljal na zase
danje kongresa. Maribor je svečano sprejel emigrante, na postaji so stalno
sprejemno službo opravljali člani društva »Nanos«.
» »Istra«. 1934; št. 31. str. 4. '•
2 9 Gradivo za študijo dr. Milice Kacin-Wohinz iz rimskih arhivov.
1 0 »Istra«, 1934, št. 34, str. 1.
" »Istra« 1934, št. 34, str. 1.
" »Istra«, 1934. št. 35, str. 2—6 (številka je bila zaplenjena).
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 87
Sam dan kongresa je bil deževen, kar pa ni motilo emigrantskih mani
festacij. Zjutraj ob osmih je bila v frančiškanski cerkvi maša. Pel je zbor
»Jadran«, velik odmev pa je imela Sokličeva pridiga in po Mickiewiczu pri
rejene emigrantske litanije. Nato so na postaji svečano sprejeli delegate
kongresa in goste. Sprejema se je udeležil tudi mariborski župan dr. Lipoid,
ki je pozdravil navzoče'skupaj's predsednikom »Nanosa« Kraljem. Razvila
se je svečana povorka z zastavo, v njej je šel župan z "dr. čokom in pred
stavniki društev,"narodne noše, delegati, gosti, pripadniki društev »Jadran«
in »Nanos«, zastopniki »Kluba* koroških Slovencev«, »Sokolske župe«, »Ipav-
čeve župe«, Maistrovih borcev, »Narodne obrane«," »Jadranske straže«, »Na
rodne strokovne zveze«, »Slovenskega ženskega društva« in drugih. Na uli
cah je bil špalir meščanov, okrašene pa so bile z zastavami.
, Kongres je bil ,v dvorani »Uniona«. V pozdravnem govoru je čok na
glasu prisotnost »množice rodoljubov iz neemigrantskih vrst« kot znak, da,
se začenja emigrantsko gibanje razvijati in ga začenja razumevati tudi
najširši sloj domačega prebivalstva. Borba za pravice Julijske krajine nam
reč zadeva ves »jugoslovanski narod«. Zavrnil je očitke, da se skušajo emi
granti ločevati od. ostalega prebivalstva,' kò ustanavljajo posebne emigrant-
ske organizacije. Med Slovenci in Hrvati iz Istre, Trsta, Gorice in med Slo-
venci in Hrvati iz svobodne Jugoslavije, kakor tudi med Slovenci iz Koro-
ške ni nobene razlike. Naglasu je, da je zvezni direktorij namenoma izbral
za prizorišče kongresa Maribor kot simbol dela jugoslovanskega ozemlja,
ki so ga rešile »modrost, kuraža in železna roka legendarnega slovenskega
heroja našega nepozabnega generala Maistra«. Pozdravil je Trst in Celovec
in zaželel,' »dal Bog tudi Trstu in Celovcu dočakati čimprej svojega generala
Maistra, da bi tudi Istri, Trstu, Gorici in naši lepi Koroški čimprej zasijali
dnevi'svobode v okviru velike in močne svobodne Jugoslavije«.
»Iz izpostavljene točke domovine« so poslali telegram kralju Aleksan
dru, vladarju »tudi Jugoslovanov izven meja državnega ozemlja«. Kongres
je pozdravil tudi mariborski župan, ki je naglasil, »da nam nihče ne more
vzeti pravice, da skrbimo za brate preko meje.« Prav tako je protestiral, da
so nekateri hoteli oklevetati kongres, češ da so ga sklicali z namenom, da
pripravi napad na neko sosednjo državo.
Poleg Lipolda so pozdravili kongres še dr. Miloš Vauhnik v imenu »Na
rodne obrane«, dr. Gorišek v imenu Sokolstva, dr. Janko Pire v imenu »Zve
ze kulturnih društev«, dr. Dolar v imenu Maistrovih -borcev in dr. Rapotec
v imenu »Jadranske straže«.
Emigranti so poslali brzojavke nemškim emigrantom iz Južne Tirolske,
s katerimi jih je vezala ista usoda, in italijanskim antifašistom, katerih
borbo so s simpatijami spremljali.
Tudi tokrat je imel čok referat o položaju manjšin v Italiji. Naglasil
je nadaljnje slabšanje položaja, kot tudi dejstvo,- da dotlej, dokler je na
vladi sedanji italijanski režim, ni izgledov za izboljšanje stanja narodnih
manjšin v Julijski krajini. Omenil je, da tudi morebitno izboljšanje odno
sov med Italijo in Malo Antanto ne bi izboljšalo tega položaja, kot se ni
izboljšal položaj: Južnih Tirolcev kljub prijateljstvu med Italijo in »faši-
stizirano« Avstrijo. Južni Tirolci so dobili le »mršavo odredbo« o nemškem
privatnem pouku, čok je pri oceni stanja v Julijski krajini govoril o od
miranju luk Trsta, Pulja in Reke ter Tržiča, razkroju in stalnem naza
dovanju industrije, o odrivanju slovenskih in hrvaških delavcev od javnih
in zasebnih služb. Vse to je pognalo pripadnike manjšin v emigracijo v
Južno Ameriko in Zapadno Evropo, pa tudi v Jugoslavijo. Razbili so delav-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
stvo, zbrano okrog narodnih delavskih organizacij, fašizem je uničil sred
nji sloj, zdaj izginja delavski razred, ostali so le kmetje in od izobraženstva
le duhovščina. Fašizem zdaj sistematično uničuje manjšinsko kmečko po
sest. ' "
Podčrtal je, da v narodnem pogledu Slovenci in Hrvati v Julijski kra-:
jim niso izgubili niti ene vasi, pripadniki manjšin pa se asimilirajo v mestih
in njihovih periferijah, škoda naj bi bila ob tem relativno majhna, ker so
pripadnike manjšin že itak v veliki večini eliminirali iz mest. Borba za
nacionalno osvoboditev mora iti roko v roki z borbo za socialno osvoboditev
»jugoslovanskega ljudstva v Italiji«.
Pripadniki manjšin v Julijski krajini so svoji emigraciji v Jugoslaviji
očitali, da je premalo borbena in da celo dopušča, da se nekateri narodno
kompromitirani ljudje iz Julijske krajine nemoteno gibljejo v Jugoslaviji.
Od emigracije pričakujejo več naporov za reševanje in pojasnjevanje nji
hovega problema pred jugoslovansko in svetovno javnostjo, kot jih je sedaj.
»Borbas fašizmom je napravila naše'ljudi nekompromisne in neučakane.«
čok znova naglasa, da je Italija s svojim dosedanjim postopanjem
z avtohtonim »jugoslovanskim prebivalstvom« v Julijski krajini izgubila
vsako moralno pravico, da še dalje drži to pokrajino. Edini moralni-in lo
gični zaključek iz tega stanja bi bil, da namesto sedanje nepravilne in ne
pravične meje med. Jugoslavijo in Italijo potegnejo novo, pravično in po
šteno mejo zapadno od Soče po etnografski meji med.slovenskim in latin
skim rodom. Poziva predstavnike* emigracije, ki naj Jbi,bili tudi legitimni
predstavniki Slovencev, in Hrvatov iz Julijske krajine, naj to> izjavijo pred
vsem svetom. *' «• ' - • t
»Ne priznavamo krivične in vsiljene nam današnje državne meje, med
Jugoslavijo in Italijo. Zahtevamo, da se ta krivična meja v interesu javne
morale, pravice in človečanstva revidira in popravi ter da se vrne Jugo
slaviji vsa ona jugoslovanska zemlja, ki ji je bila z Rapallsko pogodbo od
vzeta . . . Prisegamo v svojem imenu, v imenu vseh 600.000 Jugoslovanov iz
Istre, Trsta in Gorice, v imenu naših otrok, vnukov in njih naslednikov,
da bomo to pravico zastopali in zahtevali večno z vsemi 'sredstvi in proti
vsem uzurpator jem. Tako nam Bog pomagaj!« ,-
Ta deklaracija ima že obliko prisege. Tukaj .opazimo zanimivo novost
v stališčih »Zveze«. Emigrantje naj bi bili legitimni predstavniki Slovencev
in Hrvatov v Italiji, ker ti niso svobodni in ne morejo sami zastopati; svojih
koristi, že prej smo opazili, da so člani direktorija namesto »zasužnjenih
bratov« v Julijski krajini protestirali proti fašističnemu nasilju, tokrat pa
je ta misel jasno povedana. . . j
čok znova poudarja, da zadeva problem Julijske krajine globoko v
državne in nacionalne interese kraljevine Jugoslavije, kot tudi, da zelo
vpliva na mednarodne odnose med Jugoslavijo in Italijo. Svari, da je Ju
lijska krajina za Italijo prva etapa njihove imperialistične politike, ki naj
bi privedla do končnega cilja: obnovitve rimskega imperija. Stopnice na
tej poti bi bile Dalmacija, Albanija, Grčija in Bolgarija, sledilo bi razbitje
Jugoslavije, ki bi ji popolnoma odvzeli slovenske kraje in jih razdelili
z Avstrijci in Madžari. Iz ostanka Jugoslavije bi nato naredili »samostojne
države«-Srbijo, črno goro, Hrvaško. Italijani bi te državice držali v stalnem
medsebojnem sovraštvu in napetosti. Pravi in končni cilj Italije pa je za
gospodariti nad vsem Sredozemljem. Pri tem mora Italija računati s Fran
cijo in Anglijo. Ker aspirira na francosko sredozemsko posest, vidi v-njej
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 89
glavnega nasprotnika. Do Anglije naj bi vodila tradicionalno politiko pri
jateljstva, saj tudi tej ne bi bila všeč premočna Francija v Sredozemlju.
čok nadaljuje, da bi bil predpogoj za italijansko politiko v Sredozemlju,
da bi imela proste roke na Jadranu, da bi bil ta njen »mare nostrum«. Zato
je videla prej največjega sovražnika v Avstro-Ogrski in se z njim spopadla.
Ni pa mogla vedeti,-da bo na avstrijskih ruševinah nastala velika Jugo
slavija. Proti njej je Italija »že ves čas vojne« in na mirovni konferenci
vodila ogorčeno borbo, zdaj pa si stalno prizadeva, da bi jo razbila. Ena
glavnih nalog italijanske'zunanje politike je, da dobi v svojo posest tudi
vzhodno obalo jadranskega morja in napravi iz njega italijansko jezero.
Nasproti tej pa stoji jugoslovanska teza, naj bo Jadran svoboden za
vse, predvsem za narode ob njegovih obalah. Jugoslovanska teza je poštena,
moralna in etična, kèr sloni na božjem in naravnem pravu, italijanska pâ
nasilna, nepravična in nemoralna. '
Problem Julijske krajine je treba smatrati za važen svetoven problem.
Zaradi vseh teh okoliščin ter povezanosti jadranskih in sredozemskih in
teresov je razumljiva zveza med Jugoslavijo in'Francijo. '
Italijanska politika na Balkanu in v Podonavju je po čokovih besedah
izpeljava osnovne italijanske imperialistične politike.' Jugoslovansko sta
lišče pa je znanoi: »Balkan balkanskim državam«, kar je logično, naravno
in pošteno. Italijanska zaščita'njenih interesov velesile pa predstavlja le
vmešavanje v balkanske posle v prepričanju, da balkanski narodi niso do
volj zreli in jih je mogoče nahujskati enega na drugega. Take spletke ve
lesil naj bi ' onemogočila vedno'večja zrelost balkanskih narodov, kot tudi
medsebojna solidarnost. Glede Podonavja naj bi veljalo podobno: »Podo-
navje podonavskim narodom«. • •
: Ponovno in tokrat še posebno ostro je čok napadel -vatikansko politiko
in Vatikanu očital, da je na vsej črti popustil fašistični vladi. Naglasil je,
da ne misli govoriti o katoliški veri in o Cerkvi kot-verski ustanovi. Govoril
bo o katoliški Cerkvi kot o politični »konstituciji« in o njeni cerkveni
politiki v Julijski krajini. V tem pogledu ima »tolike in težke pritožbe«.
Boj Slovencev in Hrvatov proti fašističnemu nasilju ni našel podpore in
zaščite pri ustreznih cerkvenih krogih. Svoje obtožbe je čok podkrepil z dej
stvom, da so skoraj vsi pripadniki narodnih manjšin v Julijski krajini
katoličani, vdani katoliški Cerkvi in njenim najvišjim avtoritetam že nad
tisoč let. Kljub temu pa cerkvena oblast ni zaščitila ne vernikov ne svojih
duhovnikov Slovanov ž visokimi cerkvenimi dostojanstveniki na čelu.
Cerkev je z molčečim pristankom celo podprla fašistično nasilje, čok
navaja neimenovanega cerkvenega dostojanstvenika, ki je izjavil, da bodo
ob sedanjem obnašanju Vatikana Slovani v Julijski krajini v petih letih
izgubili v Cerkvi vse pravice z molčečim pristankom Svetega sedeža. Do
stojanstvenik naj bi bil mnenja, da je Vatikan na vsej črti popustil itali
janski vladi, čok izvaja dalje, da so manjšinske naravne pravice' plačilno
sredstvo, s katerim plačuje Vatikan svoje politične obveze do fašizma.
Ob tem omenja borbo cerkvenih oblasti proti slovenskemu in hrva
škemu jeziku v cerkvah, konfinacijo semeniških profesorjev v Gorici, grož
nje podeželski duhovščini, namestitve balilskih kaplanov, prepoved sloven
skih pridig v Beneški Sloveniji, šovinistično nastopanje Sirottija in šajina,
gonjo proti škofu Fogarju, pri čemer naglasi, dà ni znano, če ga je Vatikan
zaščitil. Navaja, da je Vatikan na mesto »pokojnega našega nacionalnega
heroja dr. Sedeja« imenoval italijanskega škofa, tako da je vseh pet škofov
v Julijski krajini zdaj Italijanov.
90 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
Odnosi ljudstva do visoke duhovščine zaradi vsega tega sedaj postajajo
hladni in ne zaostajajo dosti za onim razpoloženjem, ki ga ljudje čutijo do
fašističnih oblasti, če se bo nadaljevala taka politika bo to povzročilo po-
stopno\ ugasnitev vsakega verskega življenja in popolno razcepitev med
narodnima manjšinama in najvišjo rimsko cerkveno hierarhijo, čok ne iz
ključuje, da »si narod ne bo pričel iskati novih potov, kako bi bolje zaščitil
svoje prirodne pravice nego to dela Sveta stolica v Rimu«.
Ob koncu čok poziva »naš narod« v Julijski krajini, naj vztraja in se
upre fašizmu in rimski vladi, pa tudi italijanskim škofom in najvišjim
cerkvenim hierarhom, apelira pa na katoliško duhovščino v Jugoslaviji, naj
stori svojo dolžnost.33
Nato so na predlog čoka enoglasno sprejeli resolucijo proti vatikanski
politiki, na predlog Josipa Mohoriča pa apel na jugoslovansko javno mne
nje o italijanski politiki.
V protestni resoluciji so ponovljena stališča, ki jih je izrekel čok. Re
čeno je, da so prilike, do katerih je pripeljala sedanja verska politika,
postale za »naš narod« neznosne in da bodo pripadniki slovanskih manjšin
izgubili vse svoje cerkvene in naravne pravice, če se stanje ne spremeni.
Vseh pet škofij v Julijski krajini, kjer je slovanska večina, je v rokah Ita
lijanov. Iz cerkva sistematično mečejo vsako sled slovenščine, petje, verska
vzgoja, podeljevanje zakramentov je v italijanščini, slovensko duhovščino
preganjajo, premeščajo, zapirajo in konfinirajo, Vatikan pa sedi prekriža-
nih rok in se zavija, v tišino. Tako nastaja vtis,-da tiho odobrava zločinske
ukrepe.fašističnih oblasti. Emigrantski kongres ugotavlja, da je »jugoslo
vanski narod« v Julijski krajini z duhovniki na čelu ogorčen in razočaran
zaradi takega zadržanja rimske kurije in postaja postopoma prepričan
o sporazumnem delovanju najvišjih državnih in cerkvenih oblasti v Julijski
krajini. To nezadovoljstvo bi morali pristojni vatikanski krogi upoštevati,
popuščanje pred političnimi zahtevami italijanske uradne politike bi moglo
imeti nezaželjene in daljnosežne posledice za interese katoliške Cerkve v
Julijski krajini.
Kongres emigrantov »kot najbolj pozvan direktni predstavnik našega
naroda v podjarmljenih krajih, ki tolmači intimne občutke jugoslovanskega
prebivalstva in njegove duhovščine v Julijski krajini, protestira pred vso
svetovno javnostjo proti sedanji vatikanski politiki, ki gre za tem, da svete
in naravne pravice našega naroda spremeni v plačilno sredstvo, s katerimi
Sveta stolica regulira svoje politične obveze proti fašizmu.«
V apelu na jugoslovansko javno mnenje se emigrantje iz Trsta, Go
riške in Istre ponovno proglašajo za direktne in pozvane predstavnike Slo
vencev in Hrvatov v Julijski krajini in kot taki protestirajo proti zverin-
stvom črne fašistične reakcije. Opozarjajo na stopnjevanje nasilja, na
sistematično uporabo zahrbtnih umorov, ki jih je fašistični režim dvignil
na stopnjo sistema, potem ko je preizkusil »odiozno inscenacijo1 političnih
monstre procesov«. Kongres ponavlja, da je vprašanje manjšin v Julijski
krajini splošno nacionalno vprašanje vsega »jugoslovanskega naroda«, ne
samo vprašanje ponosa in časti, ampak tudi njegove samoobrambe in
državne samostojnosti. Fašistična Italija se ni omejila samo na uničevanje
dvanajstine »jugoslovanskega naroda« ampak je razvila peklensko kam
panjo proti samemu obstanku jugoslovanske države. »Italija je v svoji
3 3 Naj na tem mestu opozorimo na sicer znano dejstvo, da so jugoslovanski katoliški škofje z za
grebškim nadškofom dr. Ante Bauerjem na čelu za 19. marec 1931 odredili v vseh jugoslovanskih kato
liških cerkvah javne molitve za versko svobodo Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini. Prim. L. Cermcli:
Med prvim in drugim tržaškim procesom, Ljubljana 1972, str. 70.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 91
mržnji proti našemu narodu presegla Abđul-Hamidovo Turčijo in najmrač-
nejše podvige črno-žolte monarhije.« Italija je po svetovni vojni povzročila
vse mahinacije zunanje politične narave proti Jugoslaviji. Kongres emi
grantov smatra za svojo dolžnost, da na to opozori jugoslovansko javnost
in vso Evropo v interesu »našega obstanka in toliko potrebnega miru v
Evropi«. . . . . . .
Po opoldanskem odmoru se je kongres nadaljeval popoldne v »Narod
nem domu« s.tajniškim poročilom Antona Mladena (Berta Rejca). Ta je
uvodoma naglasil.da so emigrantski odseki, ki so si jih zamislili kot organe,
ki naj bi razbremenili zvezni direktorij, po začetnih težavah le zaživeli, po
sebno, v zadnjih dveh letih. Najbolj delaven je bil organizacijsko-propà-
gandni odsek. Z decentralizacijo'delovanja so odseki že precej dosegli, še
posebno štirje najbolj aktivni, vendar pa na zveznem vodstvu leži še
ogromno breme intervencij'in političnega dela/v prestolnici.
Vodstvo »Zveze«' je bilo tudi v,tem letu pod stalnim pritiskom interven
cijskega dela. Neprestano naj bi intervenirali pri vseh resorjih centralnih
oblasti, rezultati pa niso bili v sorazmerju ž napori. Za vsako neznatno za-
devico'je bilo treba'vložiti neprimerno več naporov kot v preteklih letih,
vse to zaradi poslabšanega gospodarskega položaja. Izkazalo se je, da so se
v zvezi s temi prošnjami naglo povečali negativni odgovori, posebno pri
zadevah, ki bi pomenile kakršnokoli obremenitev državnega proračuna.
V poročilu je naglašeno, da si je vodstvo prizadevalo za interese po
sameznih emigrantov, večjo skrb pa je posvečalo kolektivnim interesom
emigracije. Pošiljali so »celo povoden] raznih spomenic«, imeli pa so tudi
vsakodnevne stike predsednika. »Zveze« z najvišjimi predstavniki državne
uprave, uporabljali pa so tudi zveze in vplive »številnih in resničnih pri
jateljev emigracije v Beogradu«!
Prizadevanja zveznega vodstva so že od ustanovitve osredotočena na
neka temeljna emigrantska vprašanja, kot so izenačitev emigrantov v vseh
pravicah z domačim prebivalstvom, zmanjšanje ali po možnosti odprava
taks za pridobitev jugoslovanskega državljanstva, priznanje službenih let
iz Julijske krajine, odprava taks za dovoljenje bivanja, odredbe o izena
čevanju delavcev, vprašanje kreditov in olajšav za kolonizacijo emigrantov.
Ker skoraj vse te zahteve terjajo državne proračunske postavke, za
dene vsaka taka akcija na ponovno nerazumevanje in odbijanje, tako da
je treba spet in spet ponavljati intervencije, tako s spomenicami, stiki
zveznega predsednika, z vplivi že omenjenih »prijateljev emigracije«. Iz
taj nikovega poročila moremo vsaj delno rekonstruirati mehanizem inter
vencij »Zveze«. .'.... ••;.
Poleg take materialne skrbi za emigrante je zvezno vodstvo izvrševalo
predvsem svojo glavno nalogo: obveščanja o problemu Julijske krajine in
propagando v tem smislu med vsemi političnimi - krogi v prestolnici in
državi. Tajnik je kongres obvestil o pismenih in osebnih stikih s političnimi
krogi izven Jugoslavije, zlasti z italijanskimi antifašističnimi " v Franciji.
število emigrantskih društev je od prejšnjega kongresa narastlo za pet
in jih je sedaj 38. S tem je mreža emigrantskih društev skoraj v popolnosti
vzpostavljena po vsej državi. Obstoji le še možnost za ustanovitev kakih
treh ali štirih društev. V južnih predelih države so emigrantska društva
v krajih, kjer ni zadostnega števila emigrantov, ustanovila svoje podruž
nice. Za razliko od podružnic »Soče« v Sloveniji, ki so samostojna društva,
so te podružnice popolnoma odvisne od matičnih društev v vsakem pogledu.
92 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33:. 1979 • 1
iS
število članov v društvih je ostalo v glavnem isto, narastel je lé delež
brezposelnih in siromašnih članov, ki so oproščeni plačevanja članarine,
tako da so se dohodki društev zmanjšali, povečale pa so se potrebe zlasti
na socialnem področju, ki pri večini društev zajema največji del dejavnosti.
V zadnjih dveh letih ni bilo posebno velikega priliva novih emigrantov,
povečalo pa se je število brezposelnih emigrantov, že zaradi same socialne
akcije so emigrantska društva opravičila svoj obstoj. i
Tajnik je izjavil, da so izginili ali se zelo omilili spori med posameznimi
emigrantskimi društvi, ki pa naj bi bili'majhni v primerjavi s spori v dru
gih organizacijah. K temu naj bi pripomogli list »Istra«, delo organizacij-
sko-propagandnega odseka in vzgledi močnejših emigrantskih organizacij.
Navaja tudi, da je opaziti, da ni več borbenih emigrantskih gibanj, ki so
nastala, ko je v letih od 1928 do 1931 emigrirala mladina, ki je bila žeprej
organizirana v Julijski krajini in je*s seboj'prinesla^ nepomirljiv in do
skrajnosti borben duh. Tako je vzniknila vrsta organizacij »Orjem«, po
njihovi razpustitvi pa drugih organizacij,'-ki so" bile nekaj časa zbrane y
»Omladinskem svetu«. Zadnji dve leti pa prihaja preko meje zelo malo
mladih, ti pa so zrastli v razkrajajocem vzdušju fašističnega režima in se
jim to pozna v nezadostni izobrazbi. Tako mladinsko emigrantsko gibanje
ni dobilo novih življenjskih sil. Glavni dosedanji nosilci tega gibanja so
občutili vso težo emigrantskega udejstvovanja kot tudi težo skrbi za živ
ljenjski obstanek. Tako naj bi se pripadnikom emigrantskega mladinskega
gibanja polegel polet in skoraj' ni več pravih^ mladinskih organizacij,
ampak so po večini lé enotna, izenačena emigrantska društva.?4
Obseg dela v emigrantskih organizacijah narašča, delo pa sloni'na ra
mah redkih òseb, ki to naraščajoče delo vse težje zmagujejo in je treba
k delü v »Zveži«, odsekih in društvih nujno pritegniti nove sile. ' .
Ob zaključku je tajnik naglasil, da pomeni vsaka nova zima zanemi
grantsko organizacijo težak problem, borbo proti bedi brezposelnih, vsako
novo leto fašističnega gospostva nad Julijsko krajino pa pomeni nove žrtve
in kopičenje novih političnih, gospodarskih iri socialnih problemov,'katerih
rešitev bo morala doseči tudi emigracija. Priliväti je treba novega duha",
novega ognja v duše pešajočih in dvomljivcev. '"
Iz blagajniškega poročila, ki ga je prav takò podal Anton Mladen, je
bilo kot po navadi-razvidno slabo finančno stanje »Zveze«. r> ' •"
Sledila so poročila o delu odsekov. Anton Gor j up iz Celja je podal po
ročilo o delu socialnega odseka, katerega prva naloga je bila zbiranje po
datkov za statistiko brezposelnih emigrantov: Sodelovala so vsa društva, le
tista iz Subotice, Beograda, in Laškega naj ne bi kazala zanimanja. Nä
poziv odseka banovinam za finančno ipomoč, je tako pomoč dravska bano
vina takoj poslala, druge pa so jo obljubile, razen treh, ki niso obljubile
ničesar. Podpore bodo delili po statutu, ki ga je odobril direktorij na seji
17. junija. Za to jesen pripravlja odsek nabiralno akcijo. Gorjup je apeliral,
naj ostane odsek v Celju, dokler ne dokonča načrtovane naloge.
Na kritiko socialnega odseka na kongresu, da emigrantsko društvo
»Orjem« Laško ne kaže zanimanja za akcije odseka, se je oglasil predsednik
društva Marij Bratuž. Pravi, da je na kongresu molčal ob kritiki, ker bi
moral povedati vse neprilike in neprijetnosti, s katerimi se je moralo boriti
društvo v preteklem letu. Ker pa so kritiko objavili v: »Istri«, je moral re
agirati in tako izjavlja, da-»Orjem« v Laškem, četudi ni predložil odseku
34 S tem naj bi po besedah Lada Božiča skušali likvidirati emigrantsko mladinsko gibanje. Prim.
Lado Božič: Po primorskih emigrantskih kolovoziv, Primorski dnevnik. Trst, 1976, št. 177, str. 6.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 93
v Celju podatkov o brezposelnih članih, vrši na socialnem polju svojo dolž
nost. JMjegove intervencije in intervencije članov društvenega odbora so
omogočile mnogim članom'> društva zaposlitev.
л Načelnik..kolonizacijskega odseka Vižintin je povedal, da so v Duša-
novcu na Dojranu sezidali 30 hiš in naselili 21 družin, v Poljurcu pri Gev-
geliji pa tri družine. Odsek je obema kolonijama poslal denarno pomoč,
pomagal, pa je. tudi z intervencijami v Skopju. Od tam so dobili kolonisti
pomoč v denarju in zdravilih. Med drugim je omenil tudi to, da so kolonisti
i z Poljurca poslali na zagrebški trg zgodnji fižol.,V Bistrenicinaj bi bil po
ložaj še najboljši. Vižintin je ponovil, da je uspešna kolonizacija zaradi
velikih stroškov nemogoča brez državne podpore in kontrole birokratskega
aparata. Vrveži s tem je čok razložil nekatere, težave kolonizacije, ;zlasti
ko jih povzroča birokracija, ki po nepotrebnem nadleguje naseljence.
, Franc Gorkič je poudaril,skupno delo organizacij sko-propagandnega
odseka s koroškimi. Slovenci,in naglasil, da je koroško vprašanje enako
važno, kot primorsko. .Odsek, je poslal vsem emigrantskim društvom preda
vanje o,koroškem. plebiscitu, pripravil je »rapallski dan« in razposlal 600
predavanj, v Ljubljani pa je pripravil velik zbor. Pomagal je pri osnovanju
novih društev ,v Karlovcu, Tivtu, Dubrovniku, Brežicah, Krškem. Priprav
ljalni odbori bodočih društev Ldelu jej o v Kragujevcu in Banja Luki. V Litiji
so društvo razpustili. Odsek je razpošiljal okrožnice z .opozorili na važnost
tiska in še posebej »Istre«. Samo društvo. »Nanos« v Mariboru je zbralo 50
naročnikov, društvo »Istra, Trst, Gorica« v Karlovcu pa 36. ^
Načelnik statističnega odseka Lu j o Juričič je ugotovil, da večina dru
štev ne kaže: posebnega interesa-za statistiko.,V tem letu je odsek,prejel
63 novih popisnih pol s 556 družinskimi člani, skupaj .torej podatke za 1019
oseb. . „ -, . ,
V debati je bilo. precej govora o emigraciji. Mariborski podžupan Go-
louh35 je naglasii, da bi bilo treba vprašanje emigracije postaviti pred par
lament, ker, je (to splošno državno vprašanje. Takoj, ko kaka država sprejme
politične emigrante, prevzema tudi obveze za njihovo materialno oskrbo.
Med predlogi društev je bilo govora o nabavljanju narodnih noš, o tem,
da bi prenehaii s sprejemanjem, neemigrantov v emigrantska društva, ker
naj bi bil s tem ogrožen obstoj jugoslovanskih organizacij, npr. »Brani-
bora«, k i so mnogo pomagale emigrantom,ter o enotnih emigrantskih zna
kih, ki bi olajševali prepoznavanje.
., .^Nasprotno pa je društvo »Nanos« predlagalo, naj bi vključevali doma
čine v emigrantska društva »kot goste«, ki naj* bi plačevali članarino, ne
bi pa imeli ne aktivne, ne pasivne volilne pravice, kot tudi, naj list »Istra«
javno ožigosa renegate in izkoriščevalce pripadnikov manjšin v Julijski
krajini. ' ' 'K '"•"
, V debati so -spet naglasili pomen lista »Istre«, uspeh čermeljeve knjige
»Naši.onstran meje« in pomen emigrantske propagande med osnovnošolsko
mladino.;NatocJe dr. Bergoč v poročilu, nadzornega odbora predlagal raz-
rešnico in pohvalo direktoriju. Delegati so to sprejeli s ; ploskanjem. Nato
so izvolili novo vodstvo:'predsednik: dr. čok, podpfedsednika: Ivan Stari in
dr. Ivan Ražem, tajnik: Anton Mladen, blagajnik: Josip Mohorič, odborniki:
Franc Gorkič (Ljubljana), dr. Lojze Berce (Ljubljana), Marin Kralj (Ma
ribor) iri Mirko Koršič, organizacijsko-propagandni odsek: Ivo Višrijevec
(načelnik), Ante Gerbec, Alojz Figar, Albin Podvršič (Ljubljana), statistični
Ljubljana 1966.
Znani socialdemokratski politik Rudolf Golouh, prim, njegovo knjigo »Pol stoletja spominov«
m I96ft . p
94 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 - 1979
odsek: Lujo Juričić (načelnik), Eugen Prašelj, Zvonimir Burić (Novi Sad),
socialni odsek: Josip Rakovšček (načelnik), Adolf Reja, Adolf Rustja, Ru
dolf Golouh, dr. Fornazarič (Maribor), kolonizacijski odsek: željko Vižintin
(načelnik), Mate Zlatic, F r a n Baf (Zagreb), finančno-ekonomski odsek:
dr. Miran Kajin (načelnik), dr. Goljevšček, F r a n Buie (Zagreb), publici
stični odsek: Lavo čermelj (načelnik), Anton.Gerbec (Ljubljana), dr. Bran
ko Verčon (Maribor), Matko Rojnič (Zagreb), nadzorni odbor: Josip Cvi-
jan, Andrej Tomašič, Edo Cvečić (Slavonski Brod).
Kongres je sklenil, naj direktorij izbere kraj naslednjega kongresa, in
reši vse društvene predloge ter pošlje rešitve vsem organizacijam. Kot za
nimivost navedimo še, da je direktoriju za mariborski kongres uspelo izpo-
slovati 50 %-popust na železnici; pogajali so se sicer celo za 75 %, toda to
jim ni uspelo. • . ~ '•
Mariborski • kongres je predstavljal višek-in prelomnico v delovanju
»Zveze«. Na njem je prišel najizraziteje in najglasneje na dan revizioni-
stično-iredentistični koncept »Zveze« za rešitev vprašanja Julijske krajine,
najglasneje obsodba fašističnega režima v'Itali j i in vatikanske politike do
manjšin v Italiji. Kot smo videli, se vse to ne pojavlja na kongresu prvič,
ampak je zorelo vse od ustanovitve »Zveze« in gotovo še pred rijo'. Prav tako
je imel kongres svoj pomen kot emigrantska manifestacija in manifestacija
povezave emigrantov in domačinov. • •> • • • '•
»Ponedeljski Slovenec« tedaj poroča o kongresu v Mariboru ter na
glasa čokove besede, da emigrantsko gibanje ni rovarjenje proti tujim
državam, je pa mišljeno kot najtesnejše sodelovanje primorskega, življa in
domačega jugoslovanskega prebivalstva za svobodo odsekane jugoslovanske
veje v Julijski krajini.3 6 "" '•• •
»Jutro« poroča o mariborskem kongresu 3. septembra. Piše, da j e k l e -
vetniška kampanja avstrijskega in italijanskega tiska* posebej podžgala
odločno borbenost Maistrovega Maribora, edinega svobodnega mejnika slo
venske zemlje izmed štirih (Celovec, Maribor, Gorica; Trst) . Nič ne ome
njajo iredentizma in revizionizma, rečeno je le, da je g. Mohorič ostro za
vrnil kampanjo dunajskega »Reichsposta« in rimskega tiska, ki sta hotela
prikazati kongres kot zbor narodno-socialističnih avstrijskih beguncev in
kot demonstracijo proti severni jugoslovanski sosedi.37
Tudi »Delavska politika« je poročala o mariborskem kongresu: Navaja,
da je kongres obravnaval vprašanje jugoslovanskih narodnih manjšin iz
sosednjih držav, posebno jugoslovanske narodne manjšine v Italiji. Kon
gres je sklenil poslati pozdrav italijanski antifašistični koncentraciji v Pa
rizu in predstavništvu nemške manjšine v Južni Tirolski.
Dalje je rečeno: »Ako je'kongres utrdil zborovalce v'prepričanju, da je
rešitev narodnih manjšin mogoča le v povratku k demokraciji in prema-
ganju nacionalnega šovinizma ter fašizma, nadalje da morajo biti emigranti
prav radi tega poborniki svobode, nacionalne strpnosti, demokracije in od
ločni nasprotniki vsakega poskusa, zanesti fašistično kugo v kakršnikoli
obliki v našo državo, je dosegel brez dvoma velik uspeh.
Ta uspeh pa bò še'popolnejši, ako se je posrečilo'g. dr. Gorišeku s svo
jim pozdravnim govorom dopovedati zborovalcem, da Jugoslavija ne pozna
emigrantov, ampak Jugoslovane, ki imajo, čim postanejo državljani, enake
dolžnosti in pravice.«38 " * ' '"
*• »Ponedeljski Slovenec«. 1934, št. 36, (3. 9.).
17 »Jutro«, 1934, (3. 9.).
38 »Delavska politika«, 1934, 70, (5. 9.).
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 95
Odmev na mariborski kongres je zaslediti tudi v »Delu«, skupnem gla
silu KP Italije in KP Jugoslavije.39 Objavljena je izjava slovensko-hrvaške
komunistične federacije Julijske krajine (sami dosledno pišejo Julijske
Benečije) o mariborskem kongresu. Slovenski in hrvaški komunisti iz Ju
lijske Benečije potrjujejo še enkrat popolno odobritev in sprejem principov,
»Izjave« treh partij in se izrekajo za pravico samoodločbe slovenskega na
roda do ločitve od imperialističnih držav Jugoslavije, Italije in Avstrije, ki
ta narod danes zatirajo, obenem pa zahtevajo' pravico do samoodločbe za
vse narode in manjšine, ki prebivajo na slovenskem jezikovnem ozemlju.
Diskusije in sklepi mariborskega kongresa so po mnenju federacije bili v
odkritem nasprotju z.današnjimi in bodočimi interesi Slovencev in Hrvatov
v Julijski Benečiji. • • ; • •
•i Dalje je rečeno, da voditelji slovensko-hrvaške primorske emigracije,
ki so kapitulirali pred italijanskim imperializmom, danes dajejo vdanostne
izjave srbski diktaturi, ki s sličnim orožjem kot imperializem in fašizem
v Italiji tlači narode, ki jih je Jugoslavija podjarmila. Mariborski kongres
naj bi bil orodje notranje in zunanje politike beograjskega imperializma.
Dejstvo, da so emigranti s kongresa poslali pozdrav kralju Aleksandru in
italijanskim demokratom kaže, da so voditelji nacionalistične emigracije
namenjeni trgovati s svobodo Slovencev in Hrvatov. Postavili naj bi se v
službo nasprotnih interesov Beograda in Rima.
V izjavi je dalje rečeno, da ni mogoče osvoboditi Slovencev in Hrvatov
v Julijski Benečiji brez boja za vzpostavitev delavsko-kmečke vlade v tej
pokrajini na čelu s slovenskim in hrvaškim proletariatom, zaveznikom ita
lijanskega delavstva.. Narodne svobode v Julijski Benečiji-ni mogoče doseči
brez agrarne reforme, brez, izbrisa dolgov in davkov ubožnim kmetom.
Prav tako ni mogoče pridobiti si narodne svobode brez vsakodnevne
borbe v tovarnah in vaseh proti težkemu ipoložaju delavcev in kmetov, brez
vsakdanjega boja za delne narodne zahteve (pravice do govorjenja, čitanja,
petja v narodnem jeziku, pravice do slovenskih in hrvaških šol itd.).
Slovenski in hrvaški komunisti iz Julijske Benečije se zaradi tega bore
proti vsem takozvanim narodnim strankam, ki zanikajo vsakodnevni boj
širokih mas, ki se stavijo na razpolago beograjskemu imperializmu in ita
lijanskim demokratom, ki hočejo obdržati Slovence in Hrvate v sponah,
obenem pa izjavljajo, da so se pripravljeni pridružiti vsaki stranki ali na-
cionalno-revolucionarnemu gibanju, ki se bori za popolno osvoboditev Slo
vencev in Hrvatov y Julijski Benečiji. Izjavo končujejo s parolami: »Dol
s sramotnimi in krvavimi diktaturami Belgrada in Rima, živela osvoboditev
in zedinjenje Slovencev in Hrvatov, živela nacionalna revolucija Slovencev
in Hrvatov Julijske Benečije pod vodstvom proletariata in v tesni zvezi
z revolucionarnim proletariatom Italije, živela delavsko:kmečka vlada«.
Posebno ostro je na mariborski kongres reagiral »Giornale d'Italia«, ki
je objavil prevod ustreznega poročila »Istre« z naslovom: »Nuovi gravis
simi documenti della provocazione serba« (Novi najresnejši dokumenti
srbske provokacije). V svojih člankih skušajo kompromitirati uradne ju
goslovanske kroge, da so sodelovali pri kongresu, še zlasti srbske vojaške
kroge.' Jugoslovanske oblasti so zaplenile tako številko »Istre«, ki poroča
s kongresa, kot ono, ki navaja italijansko reakcijo.40
Napad na kongres je prišel tudi z druge strani. Antifašistični list »Giu
stizia e libertà« govori o »slovanskem iredentizmu« in očita čoku, da je
»Delo«, 1934, št. 10—11, str. 10.
»Istra«, 1934, št. 38, str. 1.
96 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 '
zapustil demokratske pozicije in pozicije pravega antifašizma ter mu hudi
izbiro ali z jugoslovanskimi nacionalisti ali z antifašisti.41
IV.
Mariborski kongres je pomenil višek delovanja »Zveze jugoslovanskih
emigrantov iz Julijske krajine«, z njim pa se je končalo obdobje njene
rasti. Velik padec delovanja »Zveze« moremo še zlasti ugotoviti iz pisanja
lista »Istra«, ki so ga v obdobju po letu 1934 jugoslovanske oblasti-zelo po
gosto plenile. V listu ni več obsežnih poročil o delu direktorija, dejavnosti
odsekov, ne več značilnih čokovih intervjujev. Znotraj »Zveze« je vse bolj
prihajalo do izraza trenje med »staro strujo« na čelu s čokom in vodstvom
»Zveze«, ki sta vedno bolj zapirala svoje delovanje pred pogledi večine emi
grantov in med »mlado strujo«, ki je predstavljala vedno bolj močno opo
zicijo proti čoku. Ta mlada napredna struja, ki je bila sicer prisotna tudi
obdobju do leta 1934, <še zlasti v »Omladinskem svetu« in. nekaterih emi
grantskih društvih, kot sta bila to npr. ljubljanski »Tabor« in »Mlada
Soča«, je zdaj prihajala vedno bolj do izraza. Na padec delovanja »Zveze«
so ti spori znotraj emigracije nedvomno močno vplivali, prav tako pa tudi
večji pritisk jugoslovanskih oblasti, ki je bil posledica njihove politike pri
bliževanja Italiji.
' »Mladi« so zahtevali jasnejšo idejno zasnovo »Zveze«, še zlasti pa so
napadali centralistično jugoslovansko usmerjenost »starih«. Zavračali so
jugoslovanski iredentizem in videli rešitev manjšinskega vprašanja v" na
rodni samoodločbi. »Mladi« emigranti na Hrvaškem so se začeli razglašati
za del hrvaškega naroda, podobno pa je bilo tudi v Sloveniji. »Istra« je
mladim odstopala vedno več prostora, imeli so stalno »omladinsko« rubriko.
Pri »starih« in »mladih« torej ni šlo za običajen boj generacij, ampak pred
vsem za spopad idej. " .
V tem obdobju se je še okrepila vloga lista »Istre«, ki je v dobi etiopske
in španske vojne pod uredništvom »mladih« Ive Mihoviloviča (do 1936) in
Toneta Peruška izražala napredno in protifašistično usmeritev. Ožji' krog
vodstva na čelu s čokom je še vedno zagovarjal jugoslovanski centralizem
kot garancijo" za obstoj močne države Jugoslavije, h kateri naj bi se v smi
slu klasičnega iredentizma priključila Julijska krajina. »Mladi« pa so gle
dali na rešitev vprašanja Julijske krajine v luči pravice do samoodločbe
in začeli povezovati vprašanje rešitve tega vprašanja z vprašanjem rešitve
narodnega vprašanja v Jugoslaviji.42 ' " ' , .
Zunanje delovanje »Zveze« je bilo kot že rečeno zelo okrnjeno. Pritisk
jugoslovanskih oblasti se je med drugim poznal tudi v zmanjšanju držav
nih subvencij. Po letu 1934 sta bila le dva kongresa' »Zveze« in to leta 1936
v Zagrebu in 1937 v Slavonskem brodu. Več jih jugoslovanske oblasti niso
dovolile, pa tudi čokova struja sama se jih je bala, kerbi na njih lahko
izgubila vodstvo »Zveze«. ,
Da so oblasti kongres leta 1935 prepovedale, je mogoče sklepati iz raz
glasa vodstva »Zveze« pred zagrebškim kongresom, v katerem je rečeno, da
je tokrat notranje ministrstvo dalo svoje načelno dovoljenje za ta kon
gres.43 . . C i
11 »Istra«, 1934, št. 43, str. 3.
4 2 Tone Peruško, »Slovensko primorje in Istra«, Beograd 1953, str. 163—164.
« »Istra«, 1935, št. 33, str. 3.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 97
Na kongres so se resno pripravljali, saj so vsa društva pozvali, naj
poleg rednih statističnih poročil pošljejo tudi svoje želje in pripombe glede
sprememb statuta »Odboru za reformo pravilnika« v Ljubljani, ki so ga
sestavljali dr. čermelj, dr. Slavko Fornazarič, dr. Josip Dekleva, dr. Branko
Verčon in Ivan Višnjevec. Predloge naj bi poslali do 20. avgusta, ker naj
bi do konca avgusta komisija začela z delom. ;
, '»Istra« je 2. oktobra 1936 objavila komentar pred kongresom.44 Rečeno
jé, da po mariborskem kongresu emigracija ni, naredila kakega, močnejšega
skupnega korakai da bi se slišal njen glas. Za to ni bilo prilike, prav tako
pa kaj takega ni bilo mogoče iz »nekih formalnih razlogov«. Znotraj emi
gracije naj bi se začeli kazati znaki vrenja. Prilike so bile ugodne za tiho
cielo na publicističnem in propagandnem polju, priliv novih beguncev »AbeT
sinčev« pa je postavil socialno vprašanje na prvo mesto.. Ti »Abesinci« naj
bi bili eden glavnih vzrokov za spore predvsem y društvih v zahodnem, delu
države, Tam sta.se'pojavili dve različni struji, od katerih je ena postavljala
socialni problem pred političnega, druga pa naprej vztrajala na prvenstveno
političnih problemih^ Abesinška vojna je po mnenju »Istre« pojačala poli
tična stremljenja emigracij, saj je del pričakoval, da je to začetek konca
fašistične Italije, »Abesinci«, pa so povzročili, da je končni cilj — borba za
politično in ekonomsko osvoboditev Julijske krajine, prišel v drugi plan,
ker naj bi večino svojih sil morali posvetiti rešitvi problema novih in starih
brezposelnih emigrantov. Kot uspeha .pa navaja uvodnik izid čermeljeve
knjige: »Life and Death Struggle of a National Minority« in ustanovitev
agencije, ki,v nemščini in francoščini izdaja biltene o stanju manjšin v
Italiji. . . . .
Pisec uvodnika je prepričan, da bosta prišli na kongresu do izraza obe
struji, do hujšega zaostrovanja pa naj ne bi prišlo, ker mora emigracija
kot celota vzporedno delovati na političnem in socialnem področju.
Kongres je bil 4. oktobra 1936 v Zagrebu.45 Po nekaj polemikah je po
poročilu v »Istri« kongres prišel do.skupne platforme in sporazumno rešil
sporna vprašanja. Po drugih podatkih ;pa je čok poskrbel, da so bili na
kongresu v večini njegovi pristaši. Kongres je bil v dvorani »Obrtne zbor
nice«, prisotnih pa je bilo 60delegatov z 78 polnomočji. že v soboto 3. okto
bra je bila predkonferenca, na kateri so do pol dveh ponoči skušali uskla
diti stališča. . . . ' . . . t
čokovo poročilo je v »Istri« podano zelo skopo, rečeno je le, da je pri
kazal razloge, zaradi katerih ni bilo kongresa prejšnje leto, nič pa niso na
vedeni. O njih je mogoče sklepati le iz dodatnega pojasnila, da so tudi za
zagrebški kongres postavljene neke omejitve, torej naj bi šlo za pritisk
oblasti, čok navaja, da naj bi nekateri v zadnjem času ugovarjali ideološki
plati gibanja. Omenja nevarnost vojne, in meni, da bi v takem primeru
najbolj trpel »tisti narod«, za katerega se emigranti borijo in ki je veliko
trpel v zadnji vojni. Od emigrantov ne zavisi, ali bo prišlo do = vojne, mo
rajo pa biti pripravljeni, da jih dogodki ne bodo presenetili, kot so jih leta
1918, kajti ob morebitnih konferencah mora Evropa, vedeti za vprašanje
Julijske krajine. Končal je s stalno ugotovitvijo, da od fašistične vlade ni
mogoče pričakovati izboljšanja stanja v Julijski krajini.
Iz poročila ni razen ponovitve znanega stališča stroge nevtralnosti emi
grantov, ob političnih trenjih v Jugoslaviji mogoče ugotoviti nobenih dru
gih političnih stališč, čok se je zadržal ob socialnih problemih, govoril o
44 »Istra«, 1936, št. 40, sir. 1.
43 »Istra«, 1936, št. 41, str. 1—2.
98 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 1
dobri volji in delu, pa tudi o neuspehih, za katere pa naj ne bi bilo krivo
zvezno vodstvo, ki je po njegovih besedah naredilo vse, kar je moglo. Na
glasu pa je potrebo po konkretni in dobronamerni kritiki.
L »Zveza« je takò sodelovala pri sprejetju uredbe o zaposlovanju, ko so
zahtevali poseben obzir dò delavcev iz Julijske krajine. Uredba ni bila
ustrezna, ker so bile vmes razne težave, kot tudi mednarodne konvencije.
Grozila je nevarnost, da bi emigrantje v državnih tovarnah, ki niso imeli
jugoslovanskega državljanstva, izgubili delo. Naglasu je nujnost postavitve
azilov za emigrante, omenil čermeljevo knjigo in biltene za inozemstvo,
kolonizacijo in težave uprave »Zveze« zaradi številnih prošenj zasebnikov,
ki jih še vedno pošiljajo direktno, čeprav je vodstvo večkrat opozorilo, da
jih je treba pošiljati preko emigrantskih društev. Z novim pravilnikom bi
dosegli večjo decentralizacijo uprave organizacije, tako da bi odgovorili ria
kritike, ki so menile, da bi bito' delo lažje, če ne bi bilo vodstvo tako centra
lizirano, čok omenja, da je državni svet odločil, da se uradnikom leta službe
v sedanji Julijski krajini priznajo za grupo in napredovanje, pravni odsek
»Zveze« pa se bori tudi za priznanje teh let za pokojnino.
V debati je prišlo med drugim do izraza stremljenje, da bi se emigrant
je približali domačemu prebivalstvu in ne bi več počeli stvari, ki ne bi bile
simpatične večini Jugoslovanov; pri teh naj bi si pridobili čim večje simpa
tije. Bili pa so tudi kritični glasovi, da so pomoči deležni samo tisti emi
granti, ki imajo dobre zveze z dvorom, kot tudi očitki čoku, da zapravlja
denar in osebno bogati.46
. V poročilu o delovanju društev je prikazano, da so v petih letih od 16
narastla na 39, zdaj pa se je število ustalilo. Obstoječa društva so zdaj imela
60 odsekov in postajala v očeh javnosti vedno bolj zastopniki emigrantskih
mas. Teži se k izenačenju emigrantov z domačini glede osnovnih pravic,
nekatera društva imajo že toliko upravnega dela, da ga ne zmorejo brez
plačane administracije. Društva imajo poseben pomen zaradi svoje socialne
akcije, zaradi katere je popolnoma upravičen obstoj enotnega emigrantske
ga gibanja. Pojavil se je dodatni problem »Abesincev«, še zlasti v zimskih
mesecih, vendar pa so vsaj v. večjih centrih uspeli rešiti problem njihove
prehrane kljub izčrpanim fondom, ni pa bilo organizirane akcije za pomoč,
uradne socialne ustanove niso imele razumevanja, še največ so storili od
bori »Jugoslovanske Matice« v Splitu, Zagrebu in Ljubljani. Poročilo navaja,
da je šlo ob začetku delovanja »Zveze« za socialne akcije nekaj 10.000 din,
v prejšnjem letu pa preko 600.000. Nekateri emigranti so zlorabljali to po
moč, ki je bila predvsem v hrani, nekaj prenočevanja, nemogoče pa je bilo
vse potrebne preskrbeti z obleko. Treba je nadaljevati z gradnjo zavetišč,
poleg že obstoječega »Taborovega« še na Sušaku, Jesenicah, v Zagrebu,
Mariboru, Karlovcu, Slavonskem Brodu.
Zaradi političnih razmer se je težišče dela v društvih premaknilo nâ
kulturno-prosvetno polje, ker vedno bolj odpadajo manifestacije politič
nega značaja. Kot na mariborskem kongresu so ugotovili, da upada delo
vanje mladinskih odsekov, ker je težko vključevati otroke emigrantov v
delo društev, prav tako pa ni več priliva mladih iz Julijske krajine. Tu gre
bolj za mlade v pomenu fizične starosti, ne »mlade« struje. Dalje so ugoto
vili, da je premajhen stik emigrantskih društev z domačimi organizacijami,
ter da so spori v »Taboru« Ljubljana, »Istri« Zagreb in »Istri« Novi Sad
precej zavirali njihovo uspešno delovanje. Meddruštvene spore naj bi zgla
dili, obstojijo pa še med društvoma v Mariboru.
Gradivo za .študijo dr. Milice Kacin-Wohinz iz rimskih arhivov.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 99
Na koncu so poudarili, da bi bil težak udarec za. emigracij o, če ne bi
več bilo emigrantskih društev. Posebno bi bili prizadeti brezposelni emi
granti, ( ki bi bili tako prepuščeni nezainteresiranosti uradnih socialnih
ustanov. Ob vseh vsiljenih omejitvah delovanja so bila ta društva edina
središča zanimanja, dela in propagande za »našo zasužnjeno zemljo«.
Izvolili_so novo vodstvo: predsednik: dr. čok, podpredsedniki: Juraj
Mirkovič, dr. Ante Frlič, dr. Jože Dekleva, tajnik:. Ante Iveša, blagajnik:
Zvonimir Blažić,, odborniki: Marjan Ferletič, Franc Gorkič, Marin Kralj,"
Marjan Janko, Josip Rakovšček, Matko Rojnič in Tone Peruško, ki je po
novih pravilih »Zveze« postal kot urednik njenega glasila član zveznega
vodstva, nadzorni odbor: predsednik Ivan Stari, ing. Ante Ružić, Miho Ki-
rac, načelniki odsekov: publicistični :'Lavo čermelj, socialni: Anton Mladen,
statistični: Fran Buie, organizacijsko-propagandni: Ivo Višnjevec, koloni
zacijski: Lojze Peric, pravni: Albin Radikon. Načelnikom oddelkov je dal
kongres pravico, da naknadno izberejo svoje člane, častno sodišče : dr. Ivo
Milic, dr. Branko Vrčon, dr. Srečko Zuglia.
Kot vidimo iz seznama, se je število podpredsednikov povečalo na tri,
prav tako je večje število odbornikov.47 Nastal je hov pravni odsek, prav
tako pa tudi častno, sodišče. Sicer pa je v sestavi direktorija novost, da je
postal član vodstva »Zveze« urednik »Istre«, kar poudarja pomen tega lista.
Edini znak aktivnosti »Zveze« pred naslednjim kongresom je bila reso
lucija predsednikov emigrantskih društev in članov direktorija »Zveze« iz
dravske banovine, ki so jo sprejeli na konferenci v Ljubljani 8. avgusta
1937.48
V tej resoluciji je rečeno, da tako »Zveza« kot tudi emigrantska društva
še dalje ostajajo na nadstrankarskem stališču in,se v nobenem primeru
ne vmešujejo v( spore strankarsko-političhega značaja. Naglasa, da, se
ogromna večina emigrantov kljub težkim razmeram v svobodni domovini
obnaša ne le korektno, ampak pohvalno. Emigrantov naj ne bi smatrali
v Jugoslaviji za goste, ampak naj bi uživali iste pravice, čeprav nimajo vsi
jugoslovanskega državljanstva, če to so, potem imajo pravico in dolžnost,
da se uveljavljajo v političnem življenju, za kar pa emigrantska »Zveza«
odklanja vsako odgovornost. Zato so neutemeljeni očitki na podlagi deja
nja nekaterih emigrantskih posameznikov, ki povzročajo nestrpnost in so
vraštvo proti primorskim Slovencem, pri čemer se pozablja, da tvorijo ti
tretjino slovenskega naroda in zaslužijo zaradi svojega položaja največje
sočustvovanje in ljubezen. • : - - ' . .
Dalje pozivajo slovensko javnost in časopisje, naj se vzdržijo kakršne
koli neutemeljene geste proti emigrantom, prav tako pa tudi posploševanja.
Pozivajo vso slovensko in jugoslovansko javnost, naj zastavi vse sile za omi
litev usode, »naših neosvobojenih bratov«, ki tvorijo predstražo za ohrani
tev svobode še svobodnih članov »našega naroda«. Podpisani so čok, Juraj
Mirkovič in Anton Mladen. . . . . •"•
Peti redni kongres »Zveze« je bil 31. oktobra 1937 v Slavonskem Brodu,
na njem pa so obravnavali vsa organizacijska vprašanja in socialne proble
me emigracije.49 Drugih vesti ni, objavljeno-je še zadnje izvoljeno vodstvo
»Zveze«: predsednik: čok, podpredsedniki: Juraj Mirkovič (Beograd), Ante
Iveša (Zagreb), Josip Dekleva (Ljubljana), blagajnik: Zvonko Blažić (Beo-
« Tretji podpredsednik »Zveze« je postal dr. Jože Dekleva, nekdanji predsednik »Zveze mladinskih
organizacij« na Tržaškem, ki je po letih zapora in konfinacije v Italiji leta 1934 prišel v Jugoslavijo.
Prim. Lado Božič: Po primorskih emigrantskih kolovozih. Primorski dnevnik, Trst, 1976, št. 177,
str. 6.
« »Istra«, 1937, št. 36, str. 2.
« »Istra«, 1937, št. 44, str. 1.
100 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1-
grad), tajnik dr.Mihovil Bramante (Beograd), odborniki: Fran Gorkič
(Ljubljana), prof. Lojze Bizjak (Maribor), Dušan Tumpić (Zagreb), Miho
Kirac (Sarajevo), Mijo Kos (Slavonski Brod),'dr. Srečko Mikuletič (Celje),
Tone Peruško, publicistični odsek: dr. Lavo čermelj (Ljubljana), pravni:
Albin Radikon (Beograd), organizacijsko-propagandni: dr. Branko Vrčon
(Ljubljana), statistični: dr.AnteFrlič (Zagreb), ekonomski: Rudolf Golouh
(Maribor), socialni: ing. Ante Ružić (Beograd), nadzorni odbor: Josip Mav
ric (predsednik, Beograd), Ivan Debel j uh (Zagreb), Marino Kralj (Mari
bor), častno sodišče: dr. Martin Klunić (Osijek), Fran Bai (Zagreb), dr. Ivo
Mogorović (Zagreb).
Objavah so le poročilo o delovanju lista »Istre«, ki je bilo predloženo
kongresu. V njem je naglašen njen pomen kot glasila za objavo novic iz
Julijske krajine, kot tudi njena vloga pri informiranju jugoslovanske in
širše javnosti o tem. že dejstvo, da vsi drugi časopisi iz nje črpajo vesti
iz Julijske krajine, upravičuje njen obstoj.50
Na tem kongresu je hotelo vodstvo »Zveze« s čokom na čelu doseči po
trditev svoje linije in obsodbo odkritega političnega angažiranja napred
nega dela emigracije in lista »Istra« glede'španske državljanske vojne ter
obsodbo stališča zagrebške »Istre« in »Istrskega akademskega kluba« ob
odkritju spomenika Evgenu Kumičiču v Zagrebu, ko je ta klub položil na
spomenik venec s hrvaško zastavo.51. Večina delegatov se je izrekla za anti-
fašistično linijo in odobravala postopek akademikov. Sprejeli so parolo, da
se morajo emigranti iz Julijske krajine boriti proti fašizmu,' kjerkoli se
pojavi. _. . , . . . .
- Kot smo ze omenili, v naslednjih letih ni bilo več kongresov »Zveze«.
Težišče delovanja emigracije so prenesli v emigrantska društva, v katerih
je prevzemala pobudo mlada struja. Ta društva so skupaj z listom »Istro«
ostro napadala zbliževanje Jugoslavije in Italije, še posebej pa sporazum
Stojadinovič-Ciano. Jugoslovanska oblast je na te proteste reagirala med
drugim ta.ko, da je januarja 1938 razpustila »Klub primorskih akademi
kov«.52 »Istra« je pozorno in s simpatijami spremljala boj Etiopcev proti
Italijanom, pri tem pa je bila kar preveč optimistična in je napovedovala
italijanski poraz. Spremljala je tudi državljansko vojno v Španiji, njene
simpatije pa so bile seveda na republikanski strani. . , „ ., , . _; f
Do odkritega spopada naprednih tokov v emigraciji z čokovo strujo
v vodstvu »Zveze« je prišlo po sporazumu Cvetkovič-Maček. Vodstvo je
udarilo po »Istri«, kjer je urednika Peruška-zamenjal" nekdanji urednik
Ernest Radetič, ob čemer je splahnela prejšnja napredna politična angaži
ranost.
Zagrebško društvo »Istra« je na občnem zboru 19. marca 1939 zahtevalo,
naj se emigracija vključi v gibanje slovenskega imhrvaškega naroda, »Zve
za« pa naj poišče stike z narodnimi manjšinami v svetu, ki se borijo za
svojo osvoboditev na demokratični osnovi. Opozicija proti vodstvu »Zveze«
jev-Zagrebu ustanovila »Delovni odbor«, v Ljubljani pa »Mladinski.svet«.
V Zagrebu so ustanovili »Zvezo istrskih društev iz Hrvaške«, izdelali pa so
še načrt za ustanovitev dveh zvez, ene v Sloveniji, druge pa v Srbiji, vse
pa naj bi bile združene v osrednjo zvezo. Na sestankih 5. novembra v Celju
5 0 Delegat ljubljanskega »Tabora« Lado Božič je predlagal sprejem resolucije, v kateri je bilo rečeno,
da je primorsko vprašanje svetovno, mednarodno in da ga bo treba reševati v svetovnem merilu in s
pravico primorskih ljudi do samoodločbe. Večina delegatov je resolucijo zavrnila.
Prim. Lado Božič: Po p r i m o r s k i h . . . Primorski dnevnik, Trst, 1976, št. 181, str. 4.
51 Tone Peruško: Slovensko primorje in Istra, Beograd 1953, str. 164—165.
5 2 Lavo Cermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom, Ljubljana 1972, str. 93—94.
A. VOVKO: PRIMORSKI EMIGRANTI 1933—1940 101
in 26. novembra v Ljubljani (oboje leta 1939) so skušali predstavniki »mla
de« struje najti izhod iz krize »Zveze«. Bili so mnenja, da je treba sklicati
kongres in »Zvezo« "reorganizirati. Sklenili so ustanoviti posebno revijo
»Nasip«, že pred tem je 18! novembra »Istrska založniška zadruga« v Za
grebu začela izdajati »Istraski glas«. Ta list je dobil od Novega leta 1940
posebno stran v slovenščini z naslovom »Primorski glas«. List je izhajal
dvakrat mesečno in haglašal, da je glasilo opozicije proti vodstvu »Zveze«
v Beogradu, glasilo »Zveze istrskih društev ria Hrvaškem« in novega gibaT
nja med istrskimi Hrvati in primorskimi Slovenci: - . . . ;-.
•Poleg te;»ločitve duhov« je treba omeniti tudi poskuse pomiritve'obeh
struj, pri' čemer je bila zlasti aktivna novosadska »Istra«, ki jé pred tem
tudi prestajala notranje spore;' kot tudi združevanje 'nekaterih emigrant
skih ,društev,'tako že omenjene »Istre« 'z**»Orjëmom« iz istega kraja ter
mariborskih^ »Jadrana« in »Nanosa« proti koncu obstoja »Zveze«.53 • •
' Septembra'1940 je jugoslovanska vlada po dolgotrajnem pritisku itali
janskih oblasti razpustila »Zvezo« in vsa v njej včlanjena društva, "ne pa
»Sedejevih družin«, čoka so že prej na'zahtevo nemškega poslanika konfi-
nirali v Arandjelovcu, dolgoletni zvezni tajnik-Berto Rejec pa se je moral
umakniti v ilegalo, ker je za njim policija izdala tiralico. Prepoved »Zveze«
je pospešil govor dr.Lava čermelja v Podutiku, na prvo nedeljo'v septem
bru, ko je društvo »Tabor« iz Ljubljane priredilo komemoracijo v spomin
Bazoviških žrtev.54 Prenehala je izhajati tudi »Istra«; ki. jo,je leta 1940 vod
stvo »Zveze« kupilo od konzorcija, ki jo je do takrat izdajal.
Na koncu velja poudariti, da je bilo delovanje »Zveze Jugoslovanskih
emigrantov iz Julijske krajine« v celoti gledano pozitivno. V prvi vrsti mo
ramo podčrtati njeno protifašistično usmerjenost, in borbo za pravično re
šitev vprašanja Julijske krajine, kljub temu pa si je vodstvo »Zveze« to
rešitev predstavljajo kot priključitev tega ozemlja k stari Jugoslaviji. Na-
slanjanje »stare struje« v »Zvezi« na centralistično jugoslovansko državo
in naglašanje jugoslovanstva moremo delno razložiti kot izraz tradicionalne
jugoslovanske .usmeritve Slovencev in Hrvatov iz Julijske krajine, deloma
kot izraz prepričanja, da je močna jugoslovanska država edino upanje za
slovensko, in hrvaško manjšino v Italiji. Seveda pa je šlo pri tem tudi za
čisto taktične 'poteze, saj'bi si, »Zveza« s kakšno drugačno politiko še bolj
zagrenila življenje v Jugoslaviji. Kljub neprestanim .italijanskim pritiskom
so jugoslovanske oblasti tako do leta 1940 v večji ali manjši meri dopuščale
delovanje emigrantskih organizacij.
Poleg političnega velja opozoriti tudi na druge oblike delovanja »Zveze«.
Emigrantom, ki so pribežali v Jugoslavijo, je pomagala po svojih močeh,
pri čemer moramo upoštevati, da so bila to leta svetovne gospodarske krize.
Delovala je tudi na publicističnem, propagandnem in kulturnem področju
ter si prizadevala seznanjati jugoslovansko in širšo javnost z razmerami v
Julijski krajini.
5 1 Tone Peruško: Slovensko primorje in Istra, Beograd 1953, str. 165—166.
54 Lavo Cermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom, Ljubljana 1972, str. 90—97.
102 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 ~1979 • I
• • - • ' • ' R i a s s u n t o ' * '
L'ATTIVITÀ DELLA »LEGA EMIGRATI JUGOSLAVI DELLA VENEZIA
GIULIA« NEGLI ANNI 1933—1940
• Una rassegna degli sviluppi della questione degli emigrati sloveni e croati r i -
parati dall'Italia in Jugoslavia nel periodo fra le due guerre mondiali è già stata
trat tata a parte. E così pure abbiamo già presentato l'evoluzione delle due prin-
cipali loro organizzazioni, l'»Orjem« e la »Lega emigrati jugoslavi della Venezia
Giulia« (Zveza jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine) dalla, loro fonda-
zione nel 1931 al congresso lubianese del 1933. '
•Qui si vuole presentare una rassegna dell'attività della »Lega« dalla istituzione
al suo scioglimento (1940). Il congresso di Ljubljana e più ancora quello di Maribor
sono all'insegna della netta prevalenza della concezione irredentista di una solu-
zione" della questione giuliana con l'annessione di queste terre alla Jugoslavia.
Soluzione caldeggiata dalla' corrente de i ; '»vecchi« con alla testa ' il presidente
dell'organizzazione dott. Ivan Marija Čok. Dopo il congresso marburghese, che
segnò l'apice dell'attività della »Lega«, si andò sempre più affermando la corrente
progressista dei »giovani« favorevoli a una soluzione della questione delle mino-
ranze slovena è croata in Italia ispirata ài principio dell'autodeterminazione delle
popolazioni. Gli attriti ins'orti fra le due correnti ostacolarono non poco l'attività
della »Lega« ma in senso franante ag ì 'pure la politica delle autorità • jugoslave
mirante a un riavvicinamento all'Italia. Espressione di tale politica, fu tra l'altro
l'accordo Stojadinovié, — Ciano nonché lo scioglimento, nel 1940, della »Lega«
e delle organizzazioni di emigrati che le facevano capo.,.
Nella rassegna ci soffermiamo sui già citati congressi di Ljubljana e Maribor
nonché su quel l i 'd i . Zagabria (1936) e Slavonski Brod (1937), l'ultimo convocato
dalla »Lega«. Viene trattata inoltre l'attività del direttorio e delle sue sezioni,
attività dopo il 1934 in, forte regresso. L'»Istra« (Istria),-l 'organo della »Lega« che
f ino 'a quell'anno riferisce ampiamente sull'attività, degli' organismi .dell'associa-
zione; successivamente non ne scrive quasi più. Proprio l'»Istra«, specie per merito
dei redattori Ive Mihovilović e Tone Perušek, s'era dimostrata particolarmente
sensibile alle istanze dei »giovani«. . . '- - '
* Peculiare del periodo successivo a h 1934 il maggior afflusso degli emigrati in
seguito all'aggressione .italiana all'Etiopia. Gli sloveni e croati sfuggiti con l'esilio
al servizio nell'esercito italiano furono detti »abissini«. Col loro arrivo si acuirono
peraltro ulteriormente le condizioni sociali degli emigrati. -
Sulla scorta della' letteratura in oggetto sono illustrati gli sforzi dei »giovani«
volti a trasformare le strutture della »Lega« da articolarsi, nei loro intenti, in
unità dislocate in Croazia, Slovenia e Serbia nonché il loro impegno nel campo
dell'attività pubblicistica. Per un'ulteriore disamina del periodo in oggetto le future
ricerche dovrebbero avvalersi di nuove fonti di cui non poche; a quanto ci risulta,
sono'reperibili negli archivi romani. • ' - '•
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 . 103—126 1Q3
S i r W i l l i a m D e a k i n
BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA
<•• • (1943 — maj 1945)
UVOD
Ta razprava se omejuje predvsem na prikaz različnih britanskih reagi
ranj, ki so sledila zapovrstnim izjavam in akcijam jugoslovanskega, prav
zaprav slovenskega vodstva, glede prihodnjih ozemeljskih zahtev po tistih
področjih v Avstriji in Koroški, kjer živi slovensko prebivalstvo in katera
Jugoslovani po "plebiscitu leta 1920 ob času Saint Germainske pogodbe niso
uspeli "dobiti. " 7
V prvih obdobjih britansko-jugoslovanskih odnosov v Sloveniji so oboji
določili splošni vzorec za sodelovanje, na podlagi katerega naj bi se odvijale
skupne akcije proti silam Osi v okviru obojestransko sprejetih splošnih
dogovorov. Odprava prvih britanskih misij v Slovenijo je pomenila geo
grafsko razširitev obstoječih sporazumov, na osnovi katerih bi Tito spre
jemal misije, dodeljene njegovim enotam, da bi sprejemale oskrbo po
zračni poti najprej iz afriških in nato italijanskih oporišč, krepile jugoslo
vansko vojaško moč za boj proti okupatorju, vsklajale sabotažne operacije
in zbirale vojaške informacije o sovražnih silah v zasedeni Jugoslaviji.
Končni cilj tega sodelovanja je bil, da se zgradi jugoslovanska narodno-,
osvobodilna vojska kot učinkovit vojaški instrument, ki bi nenehno napadal
in če mogoče uničil nemške armade na Balkanu, potem ko se bodo le-te
neizogibno umikale proti severu k mejam Reicha po bližajočem se porazu
v Italiji in na ruski jugovzhodni fronti.
Slovensko ozemlje je imelo za zahodne zaveznike še poseben strateški
pomen kot križišče glavnih železniških zvez iz Nemčije in Srednje Evrope
v Italijo in na Jadran po eni strani, po drugi strani pa skozi Madžarsko
na jugovzhod/ Pri načrtovanju kakršnihkoli operacij proti nemški jugo
vzhodni armadni skupini je bila prekinitev teh zvez življenjskega pomena.
Potem ko je prišlo do vojaških odločitev v Italiji, pa je bil nadzor nad za
hodnimi železniškimi zvezami bistvenega pomena pri zavezniškemu plani
ranju zadnjih etap vojne. ' '
Prvo podrobno poročilo o razmerah v Sloveniji, ki je bila pod nadzor
stvom partizanov, in priporočila glede bodočega britanskega sodelovanja
je napisal poleti 1944 eden izmed višjih štabnih častnikov brigadirja Mac-
leana podpolkovnik Peter Moore, ki si je bil pridobil kct aktivni inženirski
častnik izreden sloves v puščavskem vojskovanju. V tem dokumentu je v
potankosti prikazal vojaško moč partizanskih formacij v Sloveniji in po
sebej priporočil zaveznikom, ' naj povečajo letalske pošiljke. Ocenil je tudi
pomen prihodnje vojaške aktivnosti enot narodnoosvobodilne vojske Slo
venije na tem strateško življenjsko pomembnem področju.1'
WO 204/7311. Poročilo o vojaškem položaju v Sloveniji (5. avgust 1944).
104 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 • 1
Podpolkovnika Moora-a ni prevzela le borbenost slovenskih enot, tem
več tudi pripravljenost njihovega vodstva za sodelovanje, čeprav mu niso
bili znani nobeni bodoči načrti, ki bi mogli vsebovati britanske operacije
proti Nemcem na teh področjih, vsklajene z napredovanjem zaveznikov
v severno Italijo in od. tam v Srednjo Evropo (kamor vodi pot preko slo
venskega ozemlja), je menil, da bi bilo »zavezniškim armadam v Italiji
v veliko'pomoč — posebno v primeru izkrcanja v Istri« — če bi z letalskimi
pošiljkami okrepili slovenske enote. Izdelal je podrobna strokovna pripo
ročila, ki naj bi jih upoštevali v primeru take operacije. Sklenil je: »Pri
ložnosti za bodoče sodelovanje jugoslovanske NOV z zavezniki so verjetno
večje v Sloveniji kot kjerkoli v Jugoslaviji. Po drugi strani pa je uspešnost
takega sodelovanja odvisna od tega, če bomo v celoti izkoristili prednost,
da jih oskrbimo s potrebno opremo in tako okrepimo njihov položaj. Le
tako bo lahko zajamčena njihova svoboda premikov v kasnejšem času.«
Brigadir Maclean je v svojem spremnem pismu glavnemu štabu zavez
niških sil takole komentiral Moore-ovo poročilo: »Kot kaže, bi bil najboljši
prispevek, ki bi ga lahko dale partizanske sile v Sloveniji ob umiku nem
ških sil iz Italije preko jugoslovanske meje ta, da bi v kar največjem mož
nem obsegu preganjale sovražnika in da bi mu, če le mogoče, preprečile,-
da bi si utrdil položaje na naravnih obrambnih mejah. V kakšni meri bo
partizanom to uspelo, je odvisno od tega, kako hitro bodo napredovale za
vezniške armade in v kakšnem stanju bodo nemške sile, ko bodo zapuščale
Italijo.« , . . , - > . .
Septembra 1944 je Balkan Air Force (balkanska letalska sila) v sode
lovanju z jugoslovansko NOV izvedla izredno uspešno operacijo po vsej
Jugoslaviji proti celotnemu cestnemu in železniškemu omrežju ter drugim
življenjsko pomembnim komunikacijskim točkam ' (šifra. »Ratweek«). Ta
operacija je pomenila vrhunec vojaškega sodelovanja med Britanci in ju
goslovansko NOV v okviru prvotne zamisli, da bodo Britanci podpirali po
membne gverilske operacije proti Nemcem, ki jim je pretil umik z bal
kanske fronte. . Z ' - . . - - - : . -
Operacije »Clowder«
Priznanje britanskih vojaških oblasti, da je jugoslovanska NOV igrala
pomembno vlogo, ker je nenehno zadrževala in napadala znatno število
nemških sil (do septembra 1943 tudi italijanskih) 'v Jugoslaviji, je odkrilo
tudi novo možnost:" britanske misije, ki so bile čvrsto nastanjene na neka
terih področjih osvobojenih ozemelj, bi lahko pridobile Tita za. sodelovanj e
pri posebnih operacijah na ozemljih onkraj meja Jugoslavije, katera;,so
zasedle.sile Osi. Poveljstvo'nad skupnimi operacijami na jugoslovanskem
ozemlju je bil prevzel brigadir Maclean, ki je bil v neposredni zvezi z mini
strskim predsednikom Churchillom ; za takšne specialne operacije pa,bi bila
odgovorna SOE London. (Special Operations Executive —„Üprava^za spe
cialne operacije). '••'•••- ,. . . ' " * ,
Prvi tak poskus so;napravili avgusta 1943, ko se je' major Basil Da
vidson s padalom spustil^v Bosno. Načrt te operacije je bil, da' vzpostavi
zveze in poskuša stopiti v stik z odporniškimi elementi na.Madžarskem.
Podobne operacije naj bi poskušali izvesti tudi onkraj bolgarske, meje. Ob
koncu letà 1943'jésOÈ London zasnovala še bolj zahteven . načrt, l ki/nàj
bi ga izvedii pod poveljstvom glavnega štaba zavezniških sil. Poskusili naj
bi namreč navezati podobne stike v Avstriji, tako preko britanskih misij,
ki naj bi prekoračile avstrijsko mejo naravnost iz severne Italije, kakor
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 105
tudi misij, ki bi s Titovim privoljenjem in z aktivnim ' sodelovanjem slo
venskega poveljstva prehajale v Avstrijo preko Karavank in Drave.
V začetku decembra je izkušeni-aktivni častnik podpolkovnik Peter
Wilkinson pristal na nekem letališču v Bosni. Splošna navodila SOE Lon
don so bila, naj prouči možnosti organiziranja zveze z Avstrijo, pri čemer
bi. bilo v začetku neobhodno potrebno sodelovanje slovenskega vodstva?
Britanci so upali, da bi potem, ko bi vzpostavili stike z odporniškimi ele
menti v Avstriji, lahko zgradili neodvisno britansko organizacijo v tej de
želi, (šifrirano ime te skupine-misij je bilo »Clowder«!)2
- Poročilo polkovnika-Wilkinsona o tej raziskovalni misiji je vzorno, saj
s pronicljivim opažanjem prikazuje naravo in mentaiiteto slovenskega par
tizanskega gibanja. Slovenski voditelji so hitro ocenili neposredne koristi
• svojega sodelovanja pri načrtih misije, »Clowder«, da bi prodrla v Avstrijo.
Spoznali so,(da bi lahko za protiuslugo zahtevali letalske pošiljke orožja in
opreme. S temi pošiljkami bi okrepili enote na avstrijski meji in tako iz
peljali lastne načrte, da bi se povezali,s podobno mislečimi odporniškimi
elementi, oziroma.da bi zlasti vzpodbudili vojaško novačenje med slovensko
manjšino v sami Koroški. ...-••
>• t Njihov namen^je bil tudi poiskati zveze s slehernimi elementi avstrij
ske komunistične partije iri odporniškimi skupinami, ki bi jih lahko opo
gumili za akcije. Upali so, da bodo v povezavi s takšnimi avstrijskimi sku
pinami lahko ustvarili varna zatočišča ne le za slovenske sabotažne sku
pine severno od Drave, ampak tudi za pripadnike politične organizacije
v' sami Avstriji. • . v. . . . .
1 'V začetkuleta 1944 je slovensko vodstvo izjavilo britanskim častnikom,
da ima stike ž avstrijskim osvobodilnim komitejem v Celovcu, v katerem
so vključene vse politične stranke (po vzorcu slovenske osvobodilne fronte
— Oesterreichische Freiheits Front) in ki ima svoje centre v Gradcu in na
Dunaju.'Kakšnih trdnih dokazov za to pa ni bilo. .
Kazalo" je, da se strategij a. slovenskega glavnega štaba čudovito sklada
z direktivami misije »Clowder«. Britanske skupine bodo lahko uporabljale
slovenske kurirske zveze, podpirale slovenske sabotažne akcije proti Nem
cem na avstrijskem ozemlju in sodelovale s Slovenci pri izgradnji odpora
v Avstriji. " ' . . . _
To naj bi bila klasična operacija SOE, drzna in negotova, tvegana, ker
so prodirali na ozemlje, ki so ga zasedale sile Osi, ne da bi prej imeli ka
kršnekoli zanesljive obveščevalne podatke'o obstoju lokalnih odporniških
skupin. Kazalo je, da so "od. partizanov nadzorovana"oporišča v Sloveniji
ugodno razmeščena za takšne operacije. Poskušali so že bili tudi izvesti
slične akcijèV zvezi z Madžarsko in Bolgarijo.
Slovenski glavni štab je bil v*začetku pripravljen sodelovati pri takšni
dejavnosti pod pogojem, da bodo Britanci po zračni .poti oskrbeli z orožjem
tište skupine, ki so se pripravljale, da prično prodirati v. Avstrijo, ali pa
so se že udejstvovale onkraj avstrijske meje.
Pri pripravah na te akcije sta obe strani pripisovali velik pomen voja
škemu načrtovanju po preizkušenih gverilskih načelih.
Wilkinson je zapisal v svojem poročilu: »Sedaj, ko partizani vedo, kaj
hočemo, poskušajo prilagoditi svoje vojaško načrtovanje tako, da bi ustre
gli našim potrebam.« Dodal je: »Resnična vrednost Slovenije, kar zadeva
Ta razprava ne obravnava misij v teh operacijah, ki so imele svoje baze v Italiji.
106 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
SOE je, da je oporišče, od koder je mogoče prodreti v Avstrijo (in od tam'
v Srednjo Evropo) ter v severnovzhodno Italijo.«3
Za takšno operacijo je bilo nujno potrebno Titovo privoljenje.
Wilkinson- je tudi naglasu, da- organizacijska struktura osvobodilnega'
gibanja dobro deluje. »Slovenija je prav zaradi svojih izkušenj politično
mostišče v Srednji Evropi. Te izkušnje tudi pojasnjujejo, zakaj politična
pomembnost slovenskega upora presega njegov vojaški pomen.« Predvsem'
pa je Wilkinson jasnovidno opažal, da je bilo vojaško sodelovanje sloven^
skih sil v akcijah proti železniškim komunikacijam možno le, če so zavez
niki podpirali njihove politične cilje. V tem je tudi bistvo poznejšega po
loma vsakega sodelovanja.
Britanska poročila o slovenskih operacijah na avstrijski meji
' in na Koroškem (december 1943 — september 1944) '
Wilkinson je pri slovenskem glavnem štabu izvedel, da je jeseni 194'2
prva skupina enajstih partizanov odšla proti severu (s Primorske), da bi
organizirala odpor na Koroškem.4
V začetku leta 1943 se je na severnih pobočjih Karavank formiral prvi
partizanski odred. Ob koncu leta ga je obiskal neki britanski častnik5 ta
poročal, da šteje ta odred, znan kot zahodni koroški odred,6 okoli 120 mož.
Ta skupina je pritegnila nemško pozornost in v naslednjih mesecih so bile
zveze z njo prekinjene.
Ob prihodu misije »Clowder« se je slovenski glavni štab izredno trudil,
da bi obnovil zveze s tem odredom. Poleti 1944 ga je obiskal neki britanski
častnik in poročal, da »je odred (ki je štel okoli 40 mož) v slabem stanju,
toda na novo ustanovljeni štab je dvignil moralo in učinkovitost. Odredu
so poslali tri padalske pošiljke orožja in razstreliva in avgusta je štel že
preko 200 mož in žena.«7 Ti so izvedli manjše akcije na gorskih prelazih
Ljubelj in Jezersko in železniški progi med Borovi jem in Bistrico.
Neka druga skupina, znana kot vzhodni koroški odred, je bila osnovana
pomladi 1944, da bi osvobodila železno Kàplo, črno in Jezersko, že junija
je ta odred »štel okoli 250 mož. Julija in avgusta se je odredu pridružflo
po kakšnih 200 novincev. Ko so dobili 17 letalskih pošiljk orožja,' je njihovo'
število naraslo na 700.«°
Ta odreda sta bila oddaljena od slovenskega glavnega štaba pet kurir
skih dni, zato se je le-ta odločil, da ustanovi poseben štab — štab KGO
(koroška grupa odredov) pod neposrednim nadzorstvom četrte cone (šta-,
jerska). Ta je bil pristojen za vse zadeve, razen za operacije severno od
Drave, ki so bile v neposredni pristojnosti glavnega štaba Slovenije.9
Glavna naloga je bila, da bi v izredno nevarnih pogojih vzpostavili
varne kurirske zveze z Avstrijo. »Vse do septembra so kurirje, ki so sicer
varno zapustili breg reke, brez izjeme polovili na nasprotnem bregu ali pa
ko so poskušali najti partizane v zaledju.«
.
3
P O 371/44255, R 7125/8928/92, 27. julij 1944.
4 Wilkinsonovo poročilo. Priloga.
5 Domnevno major Hesketh Pritchard, ki se je bil pridružil Wilkinsonu v Sloveniji.
™ , , t , Ç ^ , k , n o v memorandum »Slovenske zahteve do Koroške, 1919—1945« (Britanska ambasada, Beoçrad),
FO 371/48026. . . . =>
J WO 204/1954. »Zapis o jugoslovanski partizanski aktivnosti na Koroškem.« Ime britanskega čast
nika je v kopiji PRO izbrisano. Interni podatki jasno kažejo, da je to podpolkovnik Charles Williers, ki
je nasledil podpolkovnika Wilkinsona kot vodja misije »Clowder«.
8 Ibid.
' Ibid. Williers je preživel tri mesece v tem štabu KGO, ki je dejansko tvoril neodvisno skupino
pod vodstvom »štirih izkušenih častnikov — Gašper, Ciril, Primožič in Bogo.«
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 107
-Septembra 1944 je skupini izurjenih kurirjev uspelo stopiti v stik z »ju
nijsko skupino« [štela je 15 mož, ki so se nastanili okrog Svinje (Sau Alp)]
in vzpostaviti redno kurirsko zvezo.
V začetku oktobra sta major Hesketh Pritchard in neki radiotelegrafist
prestopila Dravo s približno 100 možmi, ki jim'je poveljeval1 nekdanji po
veljnik vzhodnega koroškega odreda »Mirko«. Prispeli so na področje pla
nine Svinje. Ta operacija, opravljena v tesnem sodelovanju s slovenskim
partizanskim poveljstvom, je bila osnovna naloga misije »Clowder«. Bila je
drzen in tvegan poskus, da bi obdržali primerno oporišče za prihodnje tajne
operacije v Avstrijo (operacija.Trigger).
Kljub prizadevanjem spretnih in izkušenih voditeljev začetnega upora
na Primorskem — polkovnika »Luke« (Leskovšek) in Primoža (Aleš Be
bler), ki sta poleti 1944 odšla v četrto cono'(štajerska), da bi neposredno
prevzela vodstvo operacij na Koroškem — so propadli vsi poskusi, da bi
osvobodili posamezna področja severno od Drave ali da bi mobilizirali
ogrodje avstrijske organizacije.
Celotna zamisel o infiltraciji, skupin, posameznih agentov in kurirjev
se. je v primeru. Avstrije izkazala kot neustrezna.. Zanjo niso veljale slo
venske izkušnje na^bivšem italijanskem ozemlju, na Primorskem in v Istri,
kjer je bil slovenski, odpor močan, italijanska državna oblast pa demora
lizirana.. • ' :
Britanci so s padali spustili v Slovenijo ali k svojim misijam v severo
vzhodno Italijo še več častnikov, povezanih s to sestavljeno avstrijsko ope
racijo. Izvedli so vrsto drznih in tveganih poskusov, da bi prodrli v Avstrijo.
Toda v tej deželi ni bilo zaznati nobenega odpora in tako britanski kot slo
venski upi so splahneli. Ponovno in korenito so pretehtali vrsto poskusov,
da. bi osnovali1 vsaj eno čvrsto oporišče severno od Drave. Slovenci so sep-i
tembra prenehali z vsemi takimi poskusi in častniki tamkajšnje misije
»Clowder« so priporočili isto odločitev glavnemu štabu zavezniških sil in
Londonu." '. v =: • . i
, Sredi septembra so ukinili štab KGO in pridružili oba odreda z avstrij
skega ozemlja enotam četrte cone. Le severno od Drave je še ostala sku
pina na Svinji s Heskethom Pritchardom. '
Ta britanski častnik se je očitno hotel prebiti proti severu na lastno
pest brez sodelovanja Slovencev. Nekega dne v decembru so ga Nemci ubili
v okoliščinah, ki niso bile čisto jasne. Ta tragedija je napravila konec vsem
britanskim poskusom, da bi s posebnimi operacijami preko slovenske meje
prodrli v Avstrijo. Ena od dejanskih posledic tega junaškega, a ponesreče
nega podviga je bila,' da so postali britanski častniki, ki so bili povezani
z operacijo »Clowder«, prvi vir informacij o slovenskih namerah glede
končnih ozemeljskih zahtev do tistih področij v Avstriji in na Koroškem,
kjer je naseljeno v večini slovensko prebivalstvo. Njihova.poročila so pri
hajala v London in Caserto vse leto 1944. ' * .. r • -
• Proti koncu leta 1943 je na primer eden izmed častnikov misije »Clow
der«, ki je bil dodeljen slovenskemu Glavnemu štabu, poročal, da je izšel
zemljevid, ki prikazuje »jezikovno mejo«. . ~
Jeseni 1944 je neki britanski častnik (domnevno Villièrs) v slovenskem
glavnem štabu razpravljal z Vidmarjem, Vilfanom in Kardeljem o sloven-
skih ozemeljskih zahtevah in definiral področje Koroške kot približen tri
kotnik z osnovnico na italijansko-jugoslovansko-avstrijski meji od pod
ročja Trbiža do Dravograda. Vzhodno stranico tvori Labodska dolina, nato
pa poteka meja do točke, ki leži približno 15 milj severno od Velikovca. Ta
108 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979
točka označuje vrh trikotnika. Zahodno "stranico trikotnika je'težje''dolo
čiti: Od Trbiža poteka skozi Podklošter, obide Beljak, se nadaljuje-med
Osojskim in Vrbskim jezerom, napravi zanko okrog Celovca (ugotovljeno
je, da je v Trnji vasi severno od Celovca, prebivalstvo slovensko) in se
zaključi spet v vrhu severno od Velikovca.«10*' ' •-
» ic \ •• - ' i - * . " '
, Britanci in slovenske zahteve na Koroškem
- a---*, Titov govor 12.septembra 1944 < .,.
Prvo javno proglasitev slovenskih "zahtev do Koroške je bilo'"slišati
12. septembra 1944, ko je na Visu govoril'maršal Tito ob obletniciiiista-
novitve prve dalmatinske brigade: V : J ' - ',. 'i " . r '-: T .
•: * Ob tej priliki je izjavil: »Danes se"bliža ura, ko bo treba govoriti o'me
jah naše države. Mi o tem v vsej tej vojni nismo nikoli govorili,-toda zdaj
moram vendarle spregovoriti nekaj besed. Naše ljudstvo se je borilo za
svojo svobodo, za svojo neodvisnost, za boljšo' in srečnejšo'bodočnost; toda
bori se tudi za osvoboditev tistih naših bratov'iki so desetletja vzdihovali
pod tujim jarmom. S to vojno morajo-biti* naši bratje vlstri, ha; Primor
skem in na Koroškem osvobojeni in tudi'bodo osvobojeni'(Tak'o'je!) in
živeli bodo svobodni v svoji domovini skupno s1 svojimi brati. To je želja
nas vseh, to pa je tudi želja vseh njih. Mi tujega nočemo — a svojega, né
d a m o . - ' " • * . . - ' . ,
Moral sem se dotakniti'tega,' ker smo ves ta čas bili preskromni v^teh
vprašanjih.» Med vso to vojno nismo o njih govorili, toda naši sosedjè''na
drugi strani govore o tem kar preveč in spletajo različne kombinacije. Ape
lirajo na našo velikodušnost, zaradi katere bi morali naše brate še dalje
pustiti pod tujcem. Popravo krivic versajske, rapallske in drugih pogodb,
ki jo zahtevamo mi, nekateri 'vi sosednjih državah, in sicer v državah, ki
so se še nedavno bojevale z nami, ki so našo državo napadle, katerih
armade so rušile naše vasi in mesta ter ubijale tisoče in tisoče sinov naše
domovine, imajo za nekak imperializem, za nekaj, kar bi čez nekoliko let
zopet moglo izzvati vojno. Zaradi tega menijo, da bi morali mi!še kar na
prej pustiti naše brate pod tujčevim jarmom. To sem rekel, ker vem, da
mislite prav tako kot jaz. (Tako je!)« v . ••' '
»Svobodna Jugoslavija« je 4. oktobra po : radiu objavila brzojavko iz
Vrhovnega štaba skupine koroških partizanov, v kateri se zahvaljuje Titu:
»Odločno ste zastavili vprašanje Koroške.. Obi j ubili ste, da se bo Koroška
zedinila z demokratično federativno Jugoslavijo.« . .oe. J ^ i..
Nekaj dni pozneje je »Svobodna Avstrija« — ruska radijska postaja —
izjavila, da avstrijsko ljudstvo podpira upravičenost jugoslovanske zahteve
do ozemlja na Koroškem. . . , . -
čas, ki ga je Tito izbral za svoj govor, je bil pomemben. Prejšnji mesec
se je pogovarjal s Churchillom in britanskim poveljstvom v Italiji. Skrbelo
ga je, kako bi se v prihodnje'mogli razvijati anglo-jugoslovanski.odnosi
v političnem in vojaškem pogledu. V političnem, kako daleč bodo šli Bri
tanci, da bi mimo sporazuma Tito — šubašič skušali vsiljevati monarhijo
Narodnemu komiteju osvoboditve. V vojaškem pogledu pa se; je pojavilo
vprašanje možnega anglo-ameriškega izkrcanja v Istri (na Titov predlog).
Toda implikacije takšne'operacije so predpostavljale, jugoslovansko pri
voljenje in seveda sodelovanje, hkrati pa so sprožile osrednjo dilemo, ali
10 Citirano v PIC (Political Intelligence Centre) memorandum (brez datuma), »Jugoslovanske aspi
racije na ozemlje, ki je pripadalo Avstriji pred letom 1938«, str. 3 v posesti avtorja.* '
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 109
bodo zavezniki sprejeli obstoječo slovensko upravno nadzorstvo nad nek
danjim italijanskim ozemljem v Julijski krajini in Istri — torej na pod
ročjih, ki bi jih neizogibno-zasedla anglo-ameriška vojska kot tudi slo
vensko nadzorstvo, nad prometnimi zvezami v Avstrijo. Pri tem pa se je
pojavil še kočljiv in povsem notranji problem, in sicer — do kakšne mere
bi.že zgolj prisotnost anglo-ameriških sil prizadela politični vzpon in nad
zorstvo komunistične partije y sami Sloveniji in če.zavezniki morda ni
majo kakšne skrite namere, da bi se vmešavali v prihodnjo ureditev JugOr
slavije kot celote. _ ; . , . . . • • ; . .
Tito si ni mogel privoščiti tveganja, da bi kakorkoli oslabil slovensko
narodno stvar v zvezi z ozemeljskimi zahtevami do Italije in Avstrije. No
tranja moč slovenskega partizanskega gibanja je bila vsesplošna ljudska
podpora zahtevam za zgodovinsko Slovenijo, okrnjeno leta 1920. , y
Polkovnik Wilkinson je to'zavzemanje čudovito opisal'v"svojem poro
čilu11 »Vojni cilji Slovenije so dvojni:' prvič in predvsem hočejo vzpostaviti
svobodno demokratično Slovenijo,' ki bi se raztezala od Trsta do Karavank
in ki bi'zajela vse ljudi, ki'govorijo slovensko... Drugič, žeiijo pomagati
ustvariti'svobodno federativno Jugoslavijo,'v kateri bi ta osvobojena in
povečana Slovenija igrala svojo vlogo, ne da bi se pri tem bala prevlade
srbske vojaške oligarhije '. ".*. Slovenski partizani so preoblikovali svoj upor,
ki je bil pričel kot boj za obstanek, v narodno križarsko vojno.«
" : Slovenci so bili poleg Hrvatov edina narodnostna skupina, ki je postav
ljala zahteve po ozemljih preko meja Jugoslavije iz leta 1941.12
Titov položaj in njegova avtoriteta kot bodočega voditelja federativne
Jugoslavije; v kateri'bo priključena" nova'Slovenija, sta zahtevala trdno,
enoglasno in splošno podporo-takih zahtev. Vojaški razgovori z Britanci
v Italiji so dali Titu pobudo za njegov govor 12. septembra, v katerem je
načel vprašanje Slovenije in Koroške hkrati ž 'vprašatijem nekdanjega
italijanskega ozemlja. * ' \ '
Besedilo tega govora je takoj pritegnilo pozornost britanskih oblasti,
ki so bile z operacijo »Clowder« vpletene v koroško zadevo, kalior tudi bri
tanskih političnih oblasti v Italiji, ki so budno spremljale iri beležile te
operacije, čeprav so natančno analizirale dogodke v Jugoslaviji in na Bal
kanu, so vendar dotlej gledale nanje zgolj kot na ene od poskusnih vaj
v tajnem vojskovanju v zasedeni Evropi. ' . ' , ' .
5. oktobra je (predstavnik Foreiga Office-a (Britansko zunanje mini
strstvo) v Bariju, zadolžen za poročanje stalnemu ministru pri Glavnem
štabu zavezniških sil gospodu Macmillan-u ò delu zračnih sil na Balkanu
in Balkan Air Force in o delu Macleanove misije, poročal takole:13 »SOË že
nekaj mesecev vzdržuje misijo v Jugoslaviji in Sloveniji z namenom, da bi
vzpostavila stike z možnimi odporniškimi elementi v Avstriji. — Vojni mi
nister v slovenski partizanski vladi general Luka14 je prejšnji teden obiskal
to področje, da bi z britanskimi častniki te misije nä kraju samem raz
pravljal o možnostih prekoračitve Drave. Napravili so načrt, po katerem
bi postavili močne partizanske čete severno od reke in prekinili glavne
» FO'371/44255, op. cit.
12 Makedonsko vprašanje predstavlja poseben problem, ki s tem ni povezan.
" G. Philip Broad (Telegram iz Barija v Caserto št. 277, FO 371/44264/16049).
"> Luka je Leskošek, ki je skupaj z Alešem Beblerjem organiziral prvi slovenski upor na Primor
skem. Ta dva moža sta bila operativna poveljnika v slovenskem vodstvu. V tem času sta se osredotočiia
na operacije na Koroško preko Drave in si prizadevala, da bi Britanci še naprej pošiljali oskrbo v to
področje.
110 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
železniške zveze, ki vodijo iz Slovenije v Avstrijo. Da bi takšno nalogo
lahko izvedli, bi potrebovali približno 70 letalskih pošiljk, da bi z njimi
opremili nove partizanske enote. — Z vojaškega'gledišča so prednosti takš
nega načrta očitne, vendar gre tudi za pomemben politični vidik. Maršal
Tito je v svojem govoru 12. septembra izjavil, da morajo biti po vojni'do
ločeni predeli Koroške jugoslovanski. Morda je pa to nenadno navdušenje
slovenskih partizanov, da bi razširili svojo vojaško in politično dejavnost
severno od Drave, povzročila želja, da bi oborožili slovensko manjšino v
Avstriji in da bi ob prenehanju sovražnosti postavili zaveznike pred »fait
accompli«. — Bil bi hvaležen za navodila.«
Temu poročilu je sledilo drugo, ki je posredovalo zelo zanimiv in odkrit
komentar slovenskega vodstva:15 »General Luka je pooblastil britanskega
častnika, poveljnika misije, naj sporoči njegovo uradno zagotovilo, da par
tizani severno od Drave ne bodo agitirali za revizijo meje ali kako drugače
prejudicirali avstrijski odpor s spornimi vprašanji. On izjavlja, da je Titov
govor edina direktiva, ki jo imajo o tem vprašanju, in da naj interpretacija
tega vprašanja v praksi in določitev meje počakata do mirovne konfe
rence.« • ,' '
13. oktobra je Foreign Office odgovoril na svarilno sporočilo iz,Casert'e
(preko Barija), datirano s 5. oktobrom.16 »Politični vidik tega predloga", je
v določeni meri pomemben. Preden bi pa ravnodušno sprejeli na znanje
dejstvo, da so se močne slovenske partizanske sile utrdile severno od Dra
ve, bi želeli zagotovilo, da so.vojaške prednosti zelo pomembne. Prav go
tovo si ne želimo soočiti se s »fait accompli« . . . — Pogovori med južnim
oddelkom Foreign Office-a in SOE (London) glede teh zapletov dejansko
niso bili več aktualni, še preden so se sploh začeli. Toda njihova vsebina
je morda zgodovinsko zanimiva, ker povzema SOE zamisel teh operacij, ki
so jih bili nedavno opustili. — Sir Orme Sargent... želi sedaj, naj ocenimo
slovensko partizansko dejavnost južno od Drave, t. j . v predelu Koroške, ki
leži med Dravo in Karavankami. Septembrsko poročilo SOE, ki je priloženo
(ni dosegljivo), kaže, da se je britanskim častnikom posrečilo organizirati
oborožene partizanske enote na tem področju. Vprašanje je, če si to želimo.
Kajti soočili se bomo s prav takšno težavo, kot smo se, ko smo dovolili SOE,
da organizira partizansko dejavnost severno od Drave. Kar zadeva južni
oddelek, bi morali brez pomislekov povedati SOE, da mora prenehati s svojo
dejavnostjo, saj se je, kot lahko vidimo, izkazala kaj malo uspešna pri iz
ganjanju Nemcev iz Jugoslavije in pri napadih na njihove komunikacije.«
Uradni zapis oddelka, 16. oktobra 1944: »O tem sem govoril s polkovni
kom Thornleyem iz SOE. Stanje je naslednje: nemški odsek SOE ima na
logo, da organizira in opremlja slovenske partizane v predelu Koroške med
reko Dravo in Karavankami. Brez materialne pomoči s strani SOE bi bili
partizani nedvomno prej ali slej prisiljeni umakniti se. Po drugi strani pa
je pri prodiranju v Avstrijo SOE odvisna od dobre volje in pomoči sloven
skih partizanov. V tem je prava vrednost njenih zvez s partizani, če Bri
tanci zapravijo njihovo dobro voljo, bodo nedvomno prisiljeni umakniti
svoje častnike z južne Koroške in tako bo zanje ta pot v Avstrijo zaprta.
Seveda bi se dalo razpravljati o tem, da je delo SOE z Avstrijo na tem pod
ročju razmeroma malo vredno. Jaz dvomim, da bi mogli SOE pripraviti do
tega, da bi sprejela to mnenje, saj tudi sam nisem prepričan, da je res
15 Bari v Caserto št. 299, 10. oktober 1944.
16 FO v Caserto, 13. oktober 1944 (FO 371/44265/R/16968).
17 70 zavezniških padalskih pošiljk slovenski četrti coni.
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 111
tako. To je edini neposredni stik z Avstrijo, ki ga imamo. Dalje, verjetno
je, da bodo partizani, če nameravajo napredovati v to področje, to storili
ob zlomu Avstrije. Zato ni tako zelo pomembno, če se sedaj nahajajo na
področjih reke Drave ali ne. To pa ne velja v enaki meri za primer prodora
severno od Drave, ki' bi ga bilo, po mojem mnenju mnogo težje obravnavati,
če bi se izkazalo, da hočejo partizani tam ostati.18
Pravzaprav je ironija, da se je vprašanje Koroške nenadoma vrinilo
v angleško-jugoslovanske odnose. Javni proglas slovenskih zahtev je ča
sovno sovpadel z neuspehom, da bi partizani postavili zaveznike pred gve
rilski »fait accompli« onkraj avstrijske meje. Taki tajni izpadi so bili od
visni od obstoja vsaj majhnih »osvobojenih« področij, kar pa, je bilo spet
odvisno od obstoja nekaj lokalnih avstrijskih (za razliko od slovenskih ko
roških) odporniških elementov. Teh pa ni bilo.
Slovensko poveljstvo se je zato znašlo v dilemi, ki bo pozneje zavzemala
vse večje in vznemirljivejše razsežnosti.
Zasedbo omenjenih predelov slovenske Koroške — preden bi vprašanje
postalo predmet mednarodnega pomena in razprave — bi bilo mogoče iz
vesti le z veliko vojaško operacijo v rednem stilu. (Bilo bi dragoceno, če bi
imeli kakšne zapise pogovorov v slovenskem glavnem štabu o tem odločil
nem mesecu oktobru 1944).: '
če bi se lotili takšne zgodnje operacije s slovenskimi sredstvi, bi morali
Anglo-Americani'močno povečati letalske pošiljke orožja in opreme.
Ameriški častnik (polkovnik Lindsay), ki je predstavljal Macleanovo
misijo pri štabu slovenske četrte cone (štajerska), ki je nadzirala operacije
na Koroškem, je hitro ocenil novi položaj. Poročal je Macleanu, da je »po
Titovem'govru 12. septembra, v katerem je on določil'nekatere specifične
zahteve narodnoosvobodilnega gibanja za povojno revizijo jugoslovanskih
meja, partizanska organizacija v Sloveniji pričela lokalno kampanjo, s ka
tero zahteva vrnitev slovenske Koroške Slovencem... Na štajerskem par
tizani sedaj novačijo po štiri do pettisoč novincev na mesec. Zaradi po
manjkanja orožja se* le malo teh novincev lahko vključi v enote četrte
cone, zato jih večinoma pošiljajo proti jugu.. . v področje operacij VII. kor
pusa . : . Verjetno jih nameravajo oborožiti z nemškim orožjem v primeru
kapitulacije nemške vojske in jih potem uporabiti za zasedbo ozemlja na
Koroškem (štajerskem) onkraj jugoslovanske meje, ki ga zahtevajo parti
zani . . . Ugotovljeno je, da so bili obveščevalni podatki o sovražnikovi moči,
ki jih je posredovalo partizansko poveljstvo, običajno pretirani. Menim, da
jé bila ta težnja k pretiravanju morda včasih premišljena, da bi partizani
pri misiji upravičili svoje zahteve po letalski pomoči ali po dodatni oskrbi.
Poskusom misije, da bi namestili svoje predstavnike pri raznih operativnih
enotah, da bi preverjali obveščevalna poročila o sovražnikih, so partizani
nedavno ugovarjali in tudi niso dovolili članom misije, da bi odhajali iz
njihovega štaba. Tako ravnanje so poskušali opravičiti, češ da morajo za
vezniškemu osebju zagotoviti varnost. Odnosi misije s partizani so bili vča
sih težavni... Pravijo, da so pri takem ravnanju vedno po sredi komisarji,
kar smo lahko pričakovali. Mnenje majorja Lindsay-a je, da so zavzeli tako
sprevrženo stališče, da bi misiji pokazali, da zavezniki niso nadzorna sila
v deželi.«19
Medtem je slovensko poveljstvo temeljito spremenilo svojo taktiko in
strategijo v zvezi z Avstrijo. Pričeli so načrtovati močno vsesplošno invazijo
" FO 371/44265. Beležke južnega oddelka.
" Broad (Bari) Macmillanu (Caserta), 21. oktober 1944 (FO/44266).
112 . ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
z oporiščem v svoji četrti coni (štajerska) in pričakovali, da bodo Britanci
za takšno končno operacijo povečali svojo pomoč zaledju. -1
Britanski in ameriški častniki, ki so delali v Sloveniji (»Clowder« —
»Flotsam« (pri slovenskem glavnem štabu), ISLD (Interservice Liaison De
partment), OSS (Office od Strategic Services) in drugi; so prišli do podob
nih pogledov. Prvotna taktika, da bi prodrli.v Avstrijo, je izpodletela, takò
jugoslovanska kot britanska. Pokazalo se je, da ni bilo nobenega sledu o
kakršnemkoli avstrijskem odporu, na osnovi- katerega bi lahko pokrenili
bodisi kakšno akcijo proti tamkajšnjim nemškim garnizij am ali pa obve-
ščevalne operacije za v prihodnje. • • • ' • ' • .
Medtem ko so Slovenci pričakovali, da bo prišlo do pomembne .vojaške
operacije, ki bi v nekem nedoločenem trenutku bila koordinirana z,obema
zahodnima zaveznikoma (ali z Rusi), so se"Britanci odločili, da odpokličejo
svoje misije, določene za operacije v Avstrijo, in jih dajo na razpolago
glavnemu štabu zavezniških sil, dokler ne bi britansko cono končno zasedle
redne britanske sile. • ,
Poprejšnje sodelovanje med partizanskim poveljstvom in britanskimi
(in ameriškimi) misijami se je odtlej nenadoma močno poslabšalo. Slovenci
so z nezaupanjem gledali na obstoj skupin na svojem ozemlju, za katere so
menili, da so pretirano številne in da so odvisne'od ločenih in nekoordini
ranih zavezniških služb z nejasnimi navodili.
Istočasno pa je kazalo, da je slovenski glavni štab pričakoval znatno
britansko podporo, da bi razvil svoje enote južno od avstrijske meje in jih
uporabil za svoje politične cilje v nasprotju z anglo-ameriško politiko, kar
zadeva strukturo neodvisne povojne Avstrije. ..v.>;
Osvoboditev Beograda 20. oktobra je imela močne psihološke posledice
na vsem ozemlju, ki je bilo v partizanskih rokah.20 Britanske misije za
zvezo so opazile nekatere takojšnje razvoje dogodkov. .. i' ,
1) Trditev, da so komunistične • oblasti prevzele notranje nadzorstvo:
Polkovnik Moore se je oktobra vrnil v Slovenijo, da bi ponovno ocenil
politično in vojaško vzdušje in da bi dal priporočila glavnemu štabu zavez
niških sil (preko svojega poveljnika brigadirja Macleana) glede strateških
dogodkov na italijanski fronti. Njegovo poročilo je na splošno v dramatič
nem nasprotju tako po tonu kakor po oceni s poročilom, ki ga je bil pred
ložil poleti 1944.21 »S padcem Beograda je nastala zelo velika sprememba
v narodno osvobodilnem gibanju v Sloveniji. Komunistična partija, katere
vpliv je vselej prevladoval v Osvobodilni fronti, je sedaj prevzela popolno
nadzorstvo... — Ni razloga, da bi dvomili, o sposobnosti partizanov, da bodo
dokončno prevzeli oblast in vladali Sloveniji,- ko bodo Nemci odšli. Bela
garda se bo pa skoraj gotovo borila naprej ob prikriti nemški pomoči.«
2) Slovenske sile,so se osredotočile na to, da.bi obdržale vojaški polo
žaj na ozemlju pod svojim nadzorstvom. Skupna borba ob britanski pomoči
proti nemškim okupacijskim garnizijam in komunikacijskim zvezam je ргет
nehala. . • , _ . ! , .
Moore je ugotovil, da je Glavni štab Slovenije zlasti nekomunikati-
ven .. ,22 v pogledu bodočih operacij. Slovenci so izgubili zanimanje, za bor
bo proti Nemcem kot takim in hranijo svoje sile za: zavzetje Ljubljane,.za-
2(1 V lej razpravi so ti vtisi omejeni na Slovenijo. . t
21 FO 371/48811 R 5717/6/92 datirano s 14. februarjem 1945.' Móore je bil v Sloveniji od 16. oktobra
1944 do 3. februarja 1945. . . . . .
22 3. januarja 1945 je Moore brzojavu Macleanovi misiji: »Prosim, obvestite nas, če je očitna ne
pripravljenost, da bi začeli ofenzivo in akcijo proti Nemcem, omejena le na Slovenijo ali pa se ta kaže
tudi drugod po Jugoslaviji. Tudi o razvoju političnega vzdušja predvsem na Hrvaškem.» Tudi,- če se
majhna nasprotovanja, ki so jasno vidna pri IX. korpusu in četrti coni, pojavljajo še kje drugje.«
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA П З
sedbo Trsta in. vse, severovzhodne Italije vse do Tagliamenta, ki naj bi jim
dovolil »fait accompli« na mirovni konferenci;..zasedbo Celovca in Beljaka.
Moore je priporočal, naj bi se a) letalske pošiljke Sloveniji omejile na
hrano, obleko, vzdrževanje municije, potrebne za obstoječe orožje ter na
pomoč prebivalstvu; b) število anglo-ameriških misij naj ,bi se znižalo na
minimum.23 »Slovenija je prispevala veličasten,delež, toda sedaj je prene-
hala^biti koristna za vojne napore, postala je.breme.«
Slovenes avstrijski bataljon in avstrijska osvobodilna fronta
' Slovensko vodstvo je opustilo partizanske operacije s svojega ha avstrij
sko ozemlje in začelo razvijati močno politično dejavnost na lastnih tleh,
da bi vplivalo na razvoj dogodkov onstran severne meje.
Na te ukrepe je nedvomno vplival jugoslovanski neuspeh ob plebiscitu
leta-1920, da-bi zagotovili priključitev slovensko govorečih področij v Av-
strijinovi državi, pa'tudi strah,- da bi se takšno ponižanje ponovilo. Glavna
in š čustvi prežeta rrioc'slovënskega partizanskega gibanja je bila v tèm, da
je'izražalo željo po uresničitvi Zedinjene Slovenije, ki bi nastala po priklju
čitvi zgodovinske iredente — Julijske Krajine, Istre in slovenske Koroške
k matični Sloveniji po letu 1919. ' -
Zavzeto so se politično in vojaško pripravljali, da bi okrepili slovenske
zahteve do Avstrije in tako prehiteli kakršnokoli medzavezniško povojno
ureditev. V kolikšni meri so jih pri tem- podpirali Rusi, ni jasno, zato bo
potrebno to vprašanje še proučevati. •
' N a slovenskem ozemlju je bil 4."novembra ustanovljen avstrijski bata
ljon, ki je deloval pod slovenskim .poveljstvom. To je potrdila brzojavka, ki
so jo poslali 21. decembra iz Barija v London. »Ta avstrijska enota je pod
poveljstvom četrte cone jugoslovanske NOV in ; je odgovorna za operacije
v severozahodni Jugoslaviji, na Koroškem in štajerskem.24
" Južni oddelek Foreign Officea je 11. januarja takole komentiral to vest:
»V zvezi s predlogom, naj bi SOË spodbujala partizansko dejavnost, je bilo
govora o morebitnem političnem zapletu zaradi delovanja jugoslovanske
NOV na avstrijskih tleh. če je v Jugoslaviji dovolj Avstrijcev, da bi lahko
tvorili učinkovito borbeno enoto, ni prav rtič presenetljivo, če se taka bri
gada (sic) formira v sklopu jugoslovanske NOV.«
Neki drugi zapis-pa opozarja, da gre za prikrite teritorialne težnje in
vest takole komentira: »Da, zelo je pomembno. Kakor v Italiji bodo morali
Britanci razčistiti zmedo tildi na štajerskem hVKoroškem: Upam,'da bomo
preprečili,rda bi SOE pomagala (Slovencem)rda bi se nastanili v teh dveh
pokrajinah.«25 - .
Ta čuden komentar kaže na nenavadne odnose med Foreign Of ficeom
in SOE! Prvotne-operacije »Clowder« so nedvomno tüdi pomagale Sloven
cem na Koroškem, toda z njimi šo prenehali že*v pozni jeseni 1944.'leta.
Britanski častnik pri slovenskem glavnem štabu (major Pearsj je po
zneje poročal, da je ta bataljon prvotno štel okrog' 120" mož, v bojih pa se je
njihovo število zmanjšalo' na približno 60. Vse kaže, da ga niso okrepili,
govorice o'ustanovitvi novega bataljona pa nišo potrjene.26 Nadaljnje no
vince - ibid. (WO 202/276).
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI Ш AVSTRIJA П 5
рај s Honrierjem. Zelo iga je cenil in želel je vzpostaviti zvezo z njim.31
Kreiskv je bržkone imel v mislih osnovanje jedra začasne* avstrijske uprave
na jugoslovanskih tleh, ki bi si mogla zagotoviti vsaj začasno priznanje
tako zahodnih!zaveznikov kakor tudi Rusov. Honner je očitno imel nepo
sredno tihô podporo Moskve ter tesne stike z jugoslovanskim vodstvom,
če ni šlo le za' prizadevanja", da bi dali avstrijski vsestrankarski fronti videz
dejanskega obstoja v zgodnjem in kritičnem obdobju, bi utegnili imeti od
Rusov podpirani komunistični »osvobodilni komiteji« nalogo priti v Avstrijo
neposredno ža sovjetsko armado, še preden bi formalno začel veljati conski
sporazum o tristranski vojaški zasedbi, in predvsem" vzpostaviti slovensko
upravo v spornih mejnih predelih. ' '• f ''"*
Britanski veleposlanik v Beogradu je poročal: »Po neuspelih (sloven
skih) vojaških poskusih; da bi prodrli preko Drave na* štajersko in Koroško,
so okrepili"svojo politično propagando in podtalne vezi z avstrijsko komu
nistično partijo: Ustanovitev avstrijskega' bataljona v'okviru partizanske
vojske'spada tudi v ta program. —'Glede avstrijske meje pričakujem na
vodila...«32 - . . - ' ' . . ,i — •
Obstoj OFF na slovenskem ozemlju kot politične1 različice te vojaške
(in komunistične) formacije s-posebnimi lastnimi zvezami v Avstrijo daje
misliti, da so resnično obstajali načrti za prav takšno tajno organizacijo.
Neki memorandum britanskega veleposlaništva v Beogradu vsebuje
povzetek analize OFF glede na sporno vprašanje bodoče avstrijske meje:33
»Ta organizacija je očitno jedro avstrijskega.odporniškega gibanja in pred
stavlja vse avstrijske, demokratične elemente, ki imajo za cilj osvoboditev
te dežele. Ni pa mogoče jasno opredeliti, v kolikšni meri nadzira delo OFF
slovenska osvobodilna fronta, niti kakšni so v podrobnosti odnosi med slo
vensko komunistično partijo in avstrijskimi komunisti z OFF. — Nekatera
poročila nakazujejo, da so člani OFF povečini koroški Slovenci, da pa imajo
vodilno vlogo v njej komunisti pod neposrednim nadzorstvom komunistične
partije Slovenije. — čeprav je le malo otipljivih dokazov, se dozdeva, da
ima OFF le šibke zveze z odporniškim gibanjem v sami Avstriji. — Po vsej
verjetnosti bo bodoča vloga OFF postaviti osvobodilne komiteje na Koro
škem v trenutku splošnega razsula in organizirati plebiscit v prid priklju
čitve k Sloveniji,' še, preden bi imeli veliki zavezniki čas posredovati. Pri
tem bo odločilnega pomena, kakšno stališče bodo zavzeli Rusi in uprava
na Dunaju, ki jó bodo oni nadzorovali.« t ,
Iskanje rešitve
- Do zmanjšanja neposredne britanske udeležbe v Sloveniji na raven
vzdrževanja opreme za obstoječe'vojaške sile je prišlo delno tudi zaradi
tega, ker so zavezniki povsem "opustili načrt, da bi se konec leta (1944)34
izkrcali v Istri z italijanskih oporišč. - -<*-
Anglo-ameriška strategija naj bi se v bodoče po porazu nemške vojske
v Italiji osredotočila na vzpostavitev komunikacij preko .Trsta do Dunaja.
Feldmaršal Alexander se je odločil, da se bo osebno poskušal sporazumeti
s Titom glede te operacije in ga pridobiti za vsesplošno sodelovanje v konč
nem obdobju.vojne., . . . .
31 Elizabeth Barker, Austria, str. 125 (citat iz FO 371/46593).
12 FO 371/48811 R 6430, Stevensonova depeša št. 32 (Beograd), 29. marca 1945. Foreign Office ver
jetno ni poslal odgovora, ker so Rusi odklonili skupno izjavo.
33 FO 371/48826, Deakinov memorandum, op. cit., 28. aprila 1945.
34 Glej mojo razpravo »Transjadranske operacije«.
116 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • t
Nemci so si v kratkem toda vznemirljivem obdobju prizadevali, da bi
si utrdili poslednje položaje na ozkem pasu• ozemlja, ki so ga še'držali
v oblasti, to je med italijansko mejo in med razpadajočo fronto, na Madr
žarskem. Zaradi tega so začeli z lokalnimi čistkami na strateško bistveno
pomembni četrti coni, ki je obvladovala alpske prelaze v Avstrijo. »Videti
jê da so Nemci dosegli svoj neposredni namen v severni Sloveniji s tem,
da so razpršili partizansko vojsko in zavzeli vsa področja, ki bi jim lahko
služila kot varna zimska oporišča. Položaj je za partizane kritičen.«35 ;
3. januarja je Maclean poročal .takole:36 »Tito potrjuje, da preživljajo
partizani v Sloveniji hude čase. Nemci J ih z velikim številom čet poskušajo
pregnati s tega ozemlja.« Nemci so si prizadevali, .da bi se obdržali na-črti
Blatno jezero—Zagreb—Senj, ki se nato obrne proti Ljubljani in poteka
po gorovju vzporedno z avstrijsko mejo. To linijo;bo zelo. težko prebiti.
Rusko prodiranje se je zaustavilo pri Budimpešti (kot angloameriškot pri
Bologni in na jadranski fronti) in oboji, Rusi »kot Jugoslovani, so imeli
hude izgube v Sremu. Tito je dejal Macleanu, da »upa, da bodo Rusi, kakor
hitro bo padla Budimpešta, prodirali v smeri Maribor—Dunaj, kar.bi zelo
pospešilo dokončno osvoboditev Jugoslavije.« : ' u < t " л
Nujno je bilo.treba upoštevati pretečo nevarnost, da bi Nemci zgradili
fronto med anglo-ameriškimi položaji v severni Italiji in med ruskimi v
Podonavju. Pomanjkanje vsakršne strateške koordinacije med*velikimi za
vezniki je še zamotalo že tako zmedeno prizorišče.' > L. • - •
' Taka je bila vojaška klima, kó se je Alexander sestal s Titom v Beo
gradu. Ob tej priložnosti je hotel razpravi jati'tudi" s Tolbuhinom? • " " •
Na beograjski konferenci je Alexander kategorično"izjavil, da" »ne na
merava začeti kakšne obsežne vojaške'operacije na jugoslovanskem 'ozem
lju.'« Vendar je odločno'poudaril, da je v "skupno korist obeh voditeljev, da
sé sporazumeta o osnovanju oporišč RAF' (Royal Air Force ^'Kraljevske
letalske sile) v severozahodni Jugoslaviji, da bi tako učinkoviteje*napadali
umikajoče se Nemce. " ^ .^
Na tem sestanku37 (21. februarja 1945) je »Tito pojasnil, da upa, da bo
lahko dal zaveznikom na razpolago vojsko 200.000 mož, ki bi se borila zunaj
jugoslovanskih meja. Menil je, da bi to bilo najbolj koristno v avstrijskih
gorah, kjer naj bi si po njegovi sodbi Nemci utrdila položaje. Predlagal je
tudi, naj bi mu dovolili zasesti del Avstrije po porazu Nemčije?« Tito je
potem izjavil, da bo potreboval 100.000 kompletov obleke in 10.000 kamio
nov za tako vojaško silo. Bil je že zaprosil Američane za to opremo, toda
odgovorili so mu, da se mora v tej zadevi obrniti na Alexandra. Le-ta ni
komentiral predloga glede Avstrije, rekel pa je, da bi bilo mogoče dobiti
nekaj bencina, hrane in obleke,.kamionov pa da primanjkuje tudi njegovi
vojski..Svojemu.štabu .bo naročil, naj,prouči Titovo prošnjo. Alexander je
vprašai Tita, kakšno opremo je dobil od Rusov in dobil odgovor, da »do
sedaj hrano, municijo, topove in 800 kamionov.« . ; .
Med pogovori s Titom je Alexander očitno menil, da ni^njegdva stvar,
da bi komentiral «Titov predlog glede sodelovanja pri kakršnihkoli'zavez
niških operacijah v Avstriji. Njegovo vprašanje o ruski pomoči pa-je-bilo
rahlo ironično, saj je hotel reči, da bi bilo samo posebi, umevno, da bi bili
Jugoslovani le pomožne ruske čete, če bi prišli v Avstrijo.. Al exander; pred
loga ni vzel resno, niti mu ni pripisoval nobene praktične vrednosti.
3 5 ibid. Brzojavka iz Barija št. 8 nešifrirana, 17. januarja 1945.
» FO 371/4880 " ' ' : - ' " "
« CAB/80/93.
8, Macmisova brzojavka št. 9, 3. januarja 1945.
' /Г
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA Ц 7
L n Alexander je 1. marca kosil v Caserti s predstavnikom Foreign Of ficea
H.W. Mačkom, ki je.bil določen za delo v britanski sekciji bodoče kontrolne
komisije za Avstrijo. Ta je v osebnem pismu z dne 6. marca poročal Oli
ver ju Harveyu o nekaterih problemih, ki jih. je načel Alexander, pojavili
pä so se na njegovih sestankih s Titom in Tolbuhinom.3!
._ »Maršal Tito je izjavil, da bi rad sodeloval pri zasedbi'Avstrije'in da je
pripravljen dati feldmaršaluna razpolago in pod njegovo poveljstvo 200.000
vojakov. Maršal Tito je še pripomnil, da nima nikakršnih aspiracij do
Avstrije, da pa zahteva pas" ozemlja na jugu. (očitno J e imel v mislih ce
lovško področje), ki po pravici pripada Jugoslaviji. Feldmaršal Alexander
y pogovoru s Titom ni komentiral teh,pripomb. Na moje vprašanje je od
vrnil, da o tem ni poročal v London, da pa nima nič proti, če o.tem ob
vestim Foreign Office. . . . . , , . • • . .
Feldmaršal Alexander je rekel,.da je bil njegov.pogovor s.Titom zelo
uspešen. Tito da je.odločen mož, s; katerim-bi se:dalo sodelovati; vendar
vzbuja povsem določen vtis, da je njegov gospodar Moskva in da se ravna,
po njenih navodilih. :;.,, ,_.*'...,. ......... . .' '
1 Medtem ko je tbU feldmaršal .Alexander, v Beogradu, je obiskal tam
kajšnjega .ruskega géneraia"in izrazil željo, da bi rad_ obiskal ^Tolbuhina.
Ruški general je odvrnil,'dà bo moral o tem .'poročati y Moskvo, nakar mu
je feldmaršal dé j ai,, da ne bo'mogel'dolgo čakati. Posledica tega je bila, da
je prispel ugoden odgovor že v 24 "urah. Do, obiska je prišlo'nedaleč od
Budimpešter ' * '" '"• l Ài " " ' "'
^Feldmaršal se ni pogovarjal o Avstriji niti o kakšni drugi specifični
zadevi. Maršalu Tolbuhihü*je/dejal,"dä"meni^da je skrajni'čas, da navežeta
osebne stike in prijateljske' odnose., '. Feldmaršal .Alexander je opazil,'da
maršal presenetljivo malo ve o,tem, kaj se dogaja zunaj neposrednega pri
zorišča njegovih vojaških operacij, pri'katerih je sedaj seveda v defenzivi.
Feldmaršal Alexander ga je^ izčrpno seznanil. z dogajanjem" nâ zahodni
fronti. Tolbuhinu je bilo to povsem novo. Vse kaže, da Moskva ne daje sov
jetskim vojaškiirr' poveljnikom na fronti nikakršnih splošnih informacij
o vojaškem položaju v celoti.«
Potem' ko so v Foreign Officeu dobili zapisnike beograjskih sestankov,
so verjetno razpravljali o implikacijah Titovega predloga, da bi dal na raz
polago vojsko 200.000 mož,' ki bi' se borila' v Avstriji, in v tej zvezi tudi
o sklepu, da pošljejo dodatno vojaško pomoč Titu: Glede slednje Foreign
Office ni načel politične piati te 'zadeve, kèr jè, kot kaže, čakal na Al'exan-
drovo odločitev o tem.
' •••' Neki uradni zapisf (nepodpisan) z dne*12. marca navaja predlog, da bi
bilo koristno ipreučiti Titovo ponudbo, medtem ko čakajo na Alexandrovo
odločitev. »Mislim, da feldmaršal Alexander tej ponudbi najbrž ne pripi
suje posebnega vojaškega'pomena. Verjetno mu bomo sporočili, da imamo
močne politične pomisleke proti sprejemu te ponudbe/Najbrž bomo imeli
že dovolj* neprilik z jugoslovanskimi silami v Julijski krajini ter z iregu-
larnimi slovenskimi formacijami v celovškem področju, zato ni treba, da bi
si nakopali še dodatne težave s tem, da bi pomagali100.000 vojakom redne
jugoslovanske vojske priti v avstrijske gore.« — Tudi'iz političnih razlòg"òv
lahko nasprotujemo-»načelu, da bi- uporabili jugoslovansko vojsko za reše
vanje avstrijskih zadev. Glede zasedbe Avstrije po porazu Nemčije jé bil,
kakor mi je znano, na pobudo sovjetske vlade dosežen splošni sporazum,
38 FO 371/48810. Harvey je bil vršilec dolžnosti pomočnika državnega sekretarja v Foreign Officeu.
M FO 371/48811, R 5477 (Napisal ga je verjetno Mr./Sir John/ Addis, 12. marca 1945.
l i g ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
da ne bomo povabili nobene od manjših zavezniških držav k sodelovanju
s tremi velesilami pri zasedbi Avstrije; Titova, zahteva v tej zvezi bo zato
zlahka zavrnjena.« , . . . . . *
»Nikakor ne želimo, da bi Jugoslovani zasedli kakšen del Avstrije, po
tem ko se bo le-ta predala. Vprašanje^ali- naj jim pomagamo pri oskrbi
vojske, da bi se borila proti Nemcem v avstrijskih gorah, pa je bolj zaple
teno. Vsekakor bi se pozneje znašli v neprijetnem položaju, če bi imeli
mnogo Jugoslovanov po vsej Avstriji. Težko bi jih spravili ven in nedvomno
bi bili ovira avstrijski osvoboditvi. Razen tega bi širili ruski in komunistični
vpliv, kamorkoli bi prišli. — Po drugi strani pa, če si bodo Nemci res po
skušali utrditi poslednje obrambne položaje v avstrijskih in bavarskih
planinah, bi bilo najbolje, da jim postavimo nasproti čim večjo vojsko. In
če nam maršal Tito pri tem lahko učinkovito pomaga, potem govori veliko
razlogov za to, da mu damo vso možno pomoč. — Moje mnenje je, da bi
moral biti naš glavni cilj čimprej dobiti vojno. In če maršal Tito resnično
lahko prispeva k .temu cilju, potem bi se mu splačalo pomagati in tvegati
ne glede na nevšečnosti, ki bodo verjetno sledile.«40
Vse kaže, da sta bila po februarskih razgovorih feldmaršaf Alexander
in Tito mnenja, da bi lahko dosegla zadovoljiv vojaški sporazum glede upo
rabe Trsta in prometnih zvez do Dunaja, če bi o tem sama odločala. *
Vprašanje Avstrije in jugoslovanskih namer na Koroškem je spadalo
v skupno pristojnost zavezniških vlad. Titova ponudba Britancem, da' bi
z vojsko 200.000 mož prispeval k zlomu poslednjih nemških položajev na
avstrijski alpski meji, ni bila ponudba za neposredno sodelovanje pri skup
ni angleško-jugoslovanski vojaški operaciji. (Verjetno bi jo bili upoštevali,
če bi bila povezana s sporazumom, ki bi ga dosegli s Titom glede izkrcanja
anglo-ameriških čet z ene na drugo obalo Jadrana.)
Tito je dejansko prosil za opremo za jugoslovansko vojsko v severni
Jugoslaviji, da bi napredovala na Koroško samostojno ali pa skupaj z rusko
in bolgarsko vojsko. Ko je Alexander po beograjskih pogovorih poročal
v London, ni omenil Titovega predloga glede Avstrije. To so v Foreign
Officeu opazili. V času, ko so menili, da je obseg dejanskega jugoslovan
skega vojaškega prispevka — ob podpori britanskega letalstva in koman-
dosov — bistvenega pomena za uničevanje nemških armad, še preden bi
dosegle italijansko in avstrijsko mejo z Jugoslavijo, se je pokazala ne
skladnost med vojaškim in političnim pristopom k vprašanju, alf naj za
vezniki še nadalje oskrbujejo jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko.
Alexander je 29. marca sporočil vojnemu ministrstvu listo Titovih za
htev po topovih, tankih in hrani »za operacije na sektorju Gospić—Bihać,
ki naj bi se začele 20. marca.«41 Južni oddelek je to sporočilo osupnilo, ker
ni omenjalo »drugih Titovih zahtev po oskrbi jugoslovanske vojske za in
vazijo in zasedbo Avstrije.«42 • - ' *: ..
Vojno ministrstvo je Alexandra prosilo, naj zadevo pojasni.-Alexander
je 2. aprila z obratno pošto sporočil naslednje: »Edine operacije, o katerih
sem razpravljal s Titom, so bile: 1) morebitno zavezniško zavzetje Malega
Lošinja; 2) sodelovanje maršala Tita pri izgonu nemških sil iz Jugoslavije,
za kar je zahteval mojo pomoč v obliki letalske podpore in živeža za četrto
jugoslovansko armado.«43 . -
4 0 Ibid. Beležka z dne 14. marca; podpisan J. Troutbeck.
41 FO 371/48811, R 6178.
« Ibid., 2. aprila 1945.
« Ibid. i ... ' \*.,. Л •-
_ _ _ _ W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 4 1 9
Alexander je 10. aprila brzojavil, da Tito nujno zahteva dnevne obroke
živeža »za svojih 60.000 vojakov, ki so v ofenzivi vzdolž jadranske obale.«
Po beograjskih razgovorih jim je poslal že 1,000.000 dnevnih obrokov
hrane. — Zaradi vzdrževanja potrebnih zalog hrane v Italiji, in »zaradi
zelo velikih obveznosti, ki jih imam«, ni bilo mogoče poslati še nadaljnje
oskrbe.
»Gre pa še za drugo plat te zadeve. Delež Jugoslovanov je zelo koristen
in njihove operacije na balkanski fronti povzročajo veliko skrbi vrhovnemu
(nemškemu) poveljniku,za jugozahod zaradi položaja v njegovem zaledju
na zgornjem Jadranu. Nedavni premiki nemških čet na to področje bi
stveno pomagajo mojemu boju y Italiji. Razen tega pa, če se bom moral
pogajati s Titom glede Julijske krajine, bom lažje dobil, kar bom želel, od
hvaležnega Tita (»Tega pa ni« — s črnilom napisana Ednòva• opazka' na
robu), ki bo imel do mene obveznosti zaradi pomoči, ki sem mu jo dal.«44 -^
Avstrija ni bila omenjena. • •
Sekretar slovenske komunistične partije Kidrič je v Črnomlju (sloven
ski glavni štab) v svojem govoru zahteval Trst, Gorico in Celovec. Dejal je,
da je »izpolnitev teh zahtev sedaj zagotovljena z rusko podporo.«52
Britanski veleposlanik v Beogradu je 5. maja brzojavil:53 »Zavezniški
častnika pri četrti coni poročajo, da je četrta jugoslovanska divizija (5.000
mož) dobila ukaz, da krene v Avstrijo in zavzame Celovec.«
Ta premik jè Alexander pričakoval že od januarja (operacija »Free
born«). V Italiji se je 2. maja vdala nemška armadna skupina C (Kessel
ring) in britanskemu petemu korpusu pod poveljstvom 8. armade je pri
padla naloga, da zasede britansko cono Avstrije (štajersko in Koroško;
Rusi so prvo dejansko že zasedli), glede katere so se že poprej sporazumeli.
Predhodnice 6. oklepne divizije so prestopile avstrijsko mejo pri Trbižu
in prispele v Celovec 7. maja, tri ure preden so vanj prispele sprednje enote
jugoslovanske 14. divizije.54
Iz Caserte so 9. maja obvestili Foreign Office, da se je osma armada
čvrsto nastanila v Celovcu in Beljaku, Jugoslovani pa v »mnogih vaseh
onstran avstrijske meje vzdolž reke (Drave) okrog Borovelj.«55
« FO 371/48811. FO brzojavka 1129 Moskvi, 8. marca 1945.
50 Glej prilogo k tej razpravi.
51 Verjetno zgodnja poročila »Clowderjeve« misije.
52 FO 371/48813 R 8002. Tajno poročilo britanskega častnika na koroški meji.
53 Ibid. R: 7964. Brzojavka št. 594.
54 Ta študija ne zajema dogodkov naslednjih dni in političnih vidikov kratke jugoslovanske za
sedbe nekaterih predelov v južni Koroški. ' .
» FO 371/48813, R 8128. Za poznejše jugoslovansko utrjevanje na Koroškem glej prilogo k tej raz
pravi.
!22 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 •• 1979
Na ta premik jugoslovanskih čet v Avstrijo, ki je sledil konfrontaciji
v Trstu, so v Londonu reagirali in se hitro odločili za enostransko ukre
panje. '^ '-'
Sir Orme Sargent je 9. maja poslal ministrskemu predsedniku naslednji
dopis: »Rusi niso kljub številnim opominom nikoli odgovorili na predlog,
ki smo ga podali na krimski konferenci, da bi bilo potrebno poslati Titu
skupno sporočilo v zvezi z avstrijsko mejo iz leta 1937. Zato je jasno, da pri
obravnavanju sedanjega vdora jugoslovanskih šil na Koroško ne moremo
pričakovati od njih' nobene pomoči. Ker je dogovorjeno, da je Koroška v
britanski okupacijski coni Avstrije, je neposredno v našem interesu,' da
zagotovimo umik teh jugoslovanskih sil. Mislim, da bi morali o tem takoj
obvestiti Tita, ne da bi čakali na posvetovanje z Amerikanci ali z Rusi.'«56
Stevensonu so 10. maja poslali v Beograd naslednja navodila:57 »Skup
na zasedba Avstrije po britanskih," ameriških in ruških silah v okviru "nje
nih meja iz 1.1937 je eden izmed ukrepov, "potrebnih za izpolnitev določila
moskovske deklaracije z dne 1. novembra 19431 leta" o ponovni vzpostavitvi
svobodne in neodvisne Avstrije. V britanski okupacijski coni je'ozemlje, ki
meji na avstrijsko-jugoslovansko mejo iz II1937. "Britanske čete so vstopile
v Avstrijo in sedaj zavzemajo položaje v conah, ki so jih zasedle. Vlada
Njegovega Veličanstva je dolžna zahtevati, da'se vse jugoslovanske sile, ki
so sedaj v Avstriji, nemudoma umaknejo in da jugoslovanska vlada spo
štuje mejo iz 1.1937 kot začasno mejo med Avstrijo in Jugoslavijo vse do
mirovne pogodbe, ko bodo meje dokončno urejene.58
Stevenson je izročil britansko noto Titu 13. maja. Jugoslovani so odgo
vorili naslednjega dne, niso pa šli tako daleč, da bi odklonili zahteve za
umik teh čet, temveč so zaprosili, naj jim dovolijo ostati tam pod britan
skim poveljstvom.«
- Stevenson je 17. maja poslal drugo noto, v kateri je to prošnjo odbil.
Dva dni pozneje je dobil zagotovilo, da je bil izdan ukaz za umik jugoslo
vanske vojske iz Avstrije. . f " .
Alexander je 24. maja sporočil, da je »jugoslovanska evakuacija ozem-;
lja, ki ga je zasedel V. korpus, sedaj že skoraj končana.«
Kje in v kakšnem številu so bile zbrane jugoslovanske čete 19. maja,
ko je Tito dejal Stevensonu, da je izdal ukaz za umik, je opisano v nasled
njem zapisu iz urada načelnika štaba v glavnem štabu zavezniških sil, ki je
bil sestavljen tistega dne. ' '
Zapis o jugoslovanski vojski v Avstriji59
»Zbiranje jugoslovanskih čet na Koroškem,se nadaljuje. Zadnje tri dni
se v vse večjem številu premikajo od jugoslovanske meje proti severu. Red
ne formacije prve, tretje in četrte jugoslovanske armade, ki so opravile svo
jo nalogo, potem ko se je predala nemška vojska armadne skupine E, so
se sedaj premaknile dalje,,da. bi okrepile iregularne partizanske, enote,-ki
so poprej delovale na področju ob jugoslovansko-koroški meji. Vse do po
dročja Celovec—Velikovec—Dravograd so se od 16. maja premaknile še na
ss FO 371/48813. Odgovor ministrskega predsednika in zapis o odločitvi, ki jo je sprejel, še nista
odkrita. . . . P'' • _, -
57 Predsednik Truman je poslal 14. maja Churchillu osebno obvestilo, da se Amerikanci pridružu
jejo tej demarši. • .
58 FO 371/48813, R 8128. FO brzojavka št. 546 v Beograd. „
5« WO 204/1524. Glavni štab zavezniških sil G2. 19. maj (podpisan general Airey). Vse kaze. da so
18. maja vojaki jugoslovanske tretje armade samo prestopili mejo.
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 123
slednje divizije: 5. divijzija prve armade ter 12.,- 16. ,in 51-. divizija tretje
armade.*^ . . . . . . .
'Skupaj z iregulamimi partizanskimi enotami 14. divizije, ki so že na
ozemlju med Celovcem in Velikovcem, je s temi divizijami na jugovzhod
nem Koroškem že več kot, 16.000 jugoslovanskih vojakov.
Glavnina tretje, prve in druge armade, ki šteje skupno 125.000 mož, je
sedaj razmeščena vzdolž glavne črte Varaždin—Zagreb—Ljubljana, odkoder
lahko pošlje naprej nadaljnje močne sile v Avstrijo. Poročajo, da se tudi
dve diviziji četrte armade pomikata iz Ljubljane proti severozahodu v smeri
proti Beljaku, tretja divizija pa, ki ima eskadron nemških tankov, je zbra
na med Ljubljano in avstrijsko mejo. Dejstvo, da so jugozahodno od Celov
ca vzpostavili štab predhodnice četrte armade, daje misliti, da nameravajo
morda Jugoslovani zbrati na Koroškem še več redne vojske.
Poročali so tudi, da se bolgarske čete na območju Wolfsberg—Dravograd
umikajo na Madžarsko in da je maršal Tolbuhin privolil,, da,bo izročil to
področje pod jugoslovansko nadzorstvo. Teh poročil Rusi še niso potrdili,
toda če se izkažejo za resnična, bodo Jugoslovani, ki so zbrali močne čete
na področju med Varaždinom in Zagrebom, rie le resno ogrožali bok britan
skega petega korpusa, ampakrutegnejo izkoristiti bolgarski umik za razširi
tev svojega zasedenega,področja še na jugovzhodno štajersko.«
Ton tega dokumenta daje misliti, da je glavni štab zavezniških sil dom
neval, da se pripravlja uresničevanje nekakšnega koordiniranega jugoslo
vanskega načrta za odpor proti britanskim in ameriškim silam hkrati v Ju
lijski Krajini in v Avstriji in to nedvomnotz rusko privolitvijo.
štabni memorandum prejšnjega dne (18. maja), namenjen načelniku
generalštaba glavnega štaba zavezniške vojske (generalu Gammellu), po
sreduje občutek kritične napetosti.60
»V primeru, da bi se začele sovražnosti za izgon sil. maršala Tita s tr
žaškega ozemlja in iz južne Avstrije, bo treba upoštevati dejstvo, da ni
mogoče ločiti operacij okrog Trsta od operacij v južni Avstriji. — To po
meni, da mora biti peti korpus v Avstriji, še preden.se začne operacija v Ju
lijski Krajini, pripravljen začeti ofenzivo v južni Avstriji in da mora na
tem ozemlju računati na vse možne dogodke (podčrtal avtor).«
S priporočilom, ki ga omenja Airey v zgornjem memorandumu, da bi
Jugoslovanom začasno dodelili'del ruske zasedbene cone, bi se verjetno stri
njali tudi Britanci. • > • - . • - . • : -
• Neki zapis glavnega štaba zavezniških sil (oddelek G-3) z dne 18. maja
govori b tem, dà je ob Morganovem obisku Beograda 8. maja Tito izjavil,
da je sprožil vprašanje, da bi zavezniki prepustili »del Avstrije Jugoslova-
nom. . .-.-Dodal je, da se Rusi s tem predlogom strinjajo, od vlade ZDA pa ni
dobil nobenega odgovora. . . .Na osnovi tega najbrž lahko, sklepam o, da so
Rusi že privolili, da Jugoslovani zasedejo del Avstrije, če Tito tega področ
ja ne zahteva z namenom, da bi ga priključil Jugoslaviji, mi ne bi ugovar
jali. Najbolj primeren del Avstrije bi bila Gradiščanska, ki so jo, kakor nam
je znano, Rusi na vsak način hoteli zasesti, sedaj pa jo utegnejo prepustiti
Jugoslovanom, da jo zasedejo pod njihovim (ruskim) poveljstvom. Gradi
ščanska leži ob avstrijskih vzhodnih mejah in je dostopna iz Jugoslavije.«61
.'Nobeni dokazi nišo prišli na dan o tem, da bi bili Rusi sporočili Anglo-
Američanom, da so .pripravljeni sprejeti tako rešitev/'"
6 0 WO 204/621. Memorandum za načelnika generalštaba glavnega štaba zavezniških sil, 18. maja 1945.
61 WO 204/1524.
124 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33* . 1979 •' 1
; Titova odločitev (19. maja), da umaknesvoje sile iz Avstrije, je verjet
no v zvezi z nekim sklepom, ki so mu ga Rusi sporočili, da ne podpirajo
splošnega vojaškega spopada.- ' "'<-:-••'•' ' " . • ;>;..- -i
Zaradi pomanjkanja dokumentarnega" gradiva in ker Rusi niso hoteli
sporočiti svojih stališč Londonu oz. Washingtons ostajajo namere sovjet
ske vlade v tej krizi nepojasnjene. > •', . v , . .
P r i l o g a ' . "' . -, / " "
.AVSTRIJSKE MEJE Л'• ".<• ^•"-•
1) '4434/19436 Študija raziskovalnega oddelka Foreign Of ficea " . "
U 2331/32/70, 17. februarja 1944 •-• -• J • ;••' - • <- ^
. . . c , 1..».
Avstrijsko-jugoslovanska m e j a . . . jugoslovanske;zahteve .,- ; . -
Jugoslovanski govorniki so zahtevali,6 2 da je ' t reba po tej Vojni jugoslovansko
mej o premakniti proti severu tako, da bi zajela večino celovške kotline in še pas
ozemlja v sirim 5—10 milj, ki leži med njo in reko Muro. • -
Možne rešitve. Najprimerneje je, če obravnavamo-mejo v.dveh odsekih,, to sta
karavanski odsek in odsek vzhodno odtod.
• ... - , i : . , . . _ ! " . i ..- . * • , " . . . i
Karavanški odsek u . .•• = o . juoi- : ..:.. i. . л .'!;/>. . u '
Ni verjetno; da bi predlagali- spremembo tega odseka v "jugoslovansko (škodo!
H-oim problem je usoda celovške kotline. Strateško in ekonomsko * te meje sploh ne
gre spreminjati. Visoke Karavanke ustvarjajo najboljšo možno strateško mejo in
vse gospodarske vezi te kotline vodijo do ozemlja, ki, j e nedvomno avstrijsko. J u
goslovanskim etničnim zahtevam, ki j ih je òvrgèf plebiscit 1920. leta, nikakor ni
v prid, da se je ,od . teda j ševilo slovensko govorečega prebivalstva še• zmanjšalo.
i - • . J \ • • * , . • • i . . л
Vzhodni odsek , , , T ^ , ,.-,
Kaže, da ni razloga, da bi dali Jugoslovanom nadaljnje koncesije na tem ob
močju. Zadnja ureditev je bila povsem v prid njihovim etničnim zahtevam. De
jansko obstojajo tri alternative: pustiti mejo, kakršna je; spremeniti jo na odseku
Mure rahlo v prid Avstriji, tako da bi jo od rečne struge premaknili na črto, ki
bi potekala po nizkem gričevju južno od reke; ali pa dodati tej drugi varianti še
dolini Drave in Meže, tako da bi potekala meja vzdolž Pohorja. Glavni razlog, da
obdržimo status quo, je v tem, da bi vsaka njegova sprememba zbujala vtis; da je
v prid sovražniku in na škodo zaveznika. Meja, ki je bila v veljavi med obema voj
nama, je strateško in etnično upravičena, razen morda tam, kjer poteka vzdolž
Mure. Maribor je mesto, kjer se- govori nemško. Tu se križata tudi avstrijski želez
niški progi, od katerih pelje ena ob Dravi, druga pa na sever proti Gradcu. Pred
1919. letom je bila večina mariborskega železniškega- prometa usmerjena proti
severu v Avstrijo. Toda neposredno zaledje Maribora in njegovi viri vina, sadja,
lesa in žitaric so v Jugoslaviji. Meja vzdolž Mure je odrezala prebivalce južno od
reke od njihovih tržišč v Cmureku in Radgoni. Če bi že bila zaželena kakšna spre
memba, potem bi lahko proučili prestavitev meje ob Muri v smeri proti jugu. Ko
bi bili 1920. leta izvedli plebiscit v Mežiški in Dravski dolini, bi se bili ljudje tam
morda odločili za Avstrijo. Ker pa sta dolini od tedaj vključeni v. Jugoslavijo, se
je verjetno njihova naklonjenost do Avstrije odtlej zmanjšala, zaradi nedavnega
slabega ravnanja Nemcev s Slovenci pa se je še bolj ohladila. Tako kot kaže, ni
nobenega pravega razloga, da bi upoštevali kakšne.koncesije'Avstriji,' ki bi prese
gale okvir zgoraj omenjene možnosti. Zaradi odnosov, ki vladajo med nemško in
slovensko govorečimi prebivalci — povzročilo j ih je zatiranje Slovencev v Nemčiji
in naseljevanje nemških.priseljencev na slovenska področja — bi ne bilo pripo
ročljivo zateči se k plebiscitom kjerkoli vzdolž te meje.
62 Ni znano, kakšno poročilo je prispelo v Foreign Office februarja 1944. "^ 4I
W. DEAKIN: BRITANCI, JUGOSLOVANI IN AVSTRIJA 125
2)ж Beležke Južnega oddelka • i
''".'aV 2. februarja?1944 : . . Avstrijsko-jugoslovanska meja " ' .,..'.
4 „ Tukaj se mórariip odločiti, ali bomo ohranili sedanjo mejo ali pa bomo ustregli
jugoslovanskim zahtevam'po ozemlju severno od té meje, oziroma avstrijski zahte
vi po ozemlju južno od nje. Jugoslavija je ena od članic Združenih narodov, zato
ne moremo pustiti vnemar njenih želja. Jugoslovanske zahteve 1919. leta 'so bile,
kot kaže, • zelo enostranske, zato naj-bi, upoštevajoč svojo zaveznico, ne podprli
njenih skrajnih zahtev, ko bomo reševali to zadevo. Rajši bomo prisodili stvar
njej v prid, ko pride do vprašanja, ali bi ji vzeli ozemlje, ki leži znotraj njenih
predvojnih meja. Zato predlagam, naj bi vsekakor obdržali po vsej dolžini Kara
vank sedanjo mejo, ki je, kakor vse kaže, najprimernejša razmejitvena črta na
tem področju. Zahodno od nje bi lahko zagovarjali premaknitev avstrijske meje
do visokih gora južno od reke Drave, odkoder bi potekala spet južno> od Maribora,
se nato obrnila proti severovzhodu ter se južno od Radgone pridružila sedanji meji.
O prihodnosti področja, ki leži med to morebitno črto in med sedanjo mejo — Me
žiška dolina, zgornja Dravska dolina in ozemlje okrog Maribora — bi lahko odlo
čil plebiscit, vendar ( bi bil^v^očitnem nasprotju z 22. odstavkom razprave razisko
valnega oddelka Foreign Of ficea, ki'govori o tem, da je iz splošnih" političnih raz
logov zaželeno, da damo prednost naši zaveznici Jugoslaviji. Sedanja meja bo ne
dvomno dobra rešitev, čeprav nikakor ne bi bilo. priporoči j ivo, da bi sprejeli do^
končno'odločitev glede skrajnega zahodnega dela, kjer bi lahko v prid Avstrrfe
njeno mejo pomaknili nekoliko naprej, tako da bi prišla oba bregova Mure pod
isto teritorialno oblast. •
П - II i I IV ' f J - - : ;i • t sM - . . S I i . ., ' r . ; i„
-t :Љ) 10. februar. 1944... Če naj ne bo povsem ugodeno jugoslovanskim zahtevam
v.Italiji, potem ne bi smeli nikjer, popravljati meja v korist Avstrije na škodo J u
goslavije.
•}' c) 5. mare'c 1944. Zaradi sklenitve premirja bo potrebno definirati, kaj je
Avstrija." To" razpravo bi poslali1 Siru W. Strangu 6 3 ž naslednjimi priporočili: a) za
potrebe premirja pomeni | Avstrija "Avstrijo iz 1937Meta;' b) nikakor ne izključu-
jemo'.da bi Avstriji pozneje1 vrnili i) Trbiž in ii) Južno Tirolsko.
d)-16. maj 1944. Definicij a. Avstrije je nujno-potrebna,-da se bo lahko nadalje^
vala priprava,načrtov za-civilno upravo v Avstriji in da bi SCAEF (vrhovni po
veljnik zavezniških evropskih sil) vedel, znotraj katerega področja bodo veljale
njegove direktive za Avstrijo.-.. Predlagamo, naj ne bi pò izgonu Nemcev iz I ta-
lije avtomatično vzpostavili-italijanske uprave in sodne oblasti na dveh območjih,
ki sta tbili odvzeti Avstriji 1919. l e t a . . . Trbiško področ je . . . je manj pomembno,
toda tudi v tem primeru 1 bi'bilo-, kot kaže, potrebno, da 'se zaradi njegovih zgodo
vinskih in gospodarskih vezi!z'Avstrijo in zaradi spornih jugoslovanskih,zahtev ne
bi odločili tukaj in sedaj, ali naj ostane to'območje dèi Italije. '','"..'"'•
3)' Načrt Vojnega kabinetà'za' premirje in Povojni komite ' ' !
(APW/44/ 16, &Ymaj 1944) . . ' - '
Avstrijske meje. Memorandum državnega ministra 'Richarda Lawa'..V dekla-
raciji, objavljeni po moskovski*konferenci (oktobra 1943. leta) so vlade Združenega
kraljevstva, ZDA in Sovjetov, izrazile svojo namero, da, vzpostavijo svobodno in
neodvisno; Avstrijo. Da bi ta namen čimprej uresničile, bo treba ob razsulu Nem
čije kar najhitreje od nje odcepiti Avstrijo in ji pri pogojih predaje priznati do
ločene ugodnosti. Zategadelj je nujno, da se z ameriško in sovjetsko vlado dome
nimo za : ugodno definicijo Avstrije. Najboljša rešitev bi nedvomno bila, če bi že
v začetku obnovili meje iz 1919. leta. Med njimi je več ; spornih področij, med ka-
t e r i m i j e najbolj pomembna Južna Tirolska, zato bo pozneje,morda potrebno spre
meniti meje. Predlagamo, da bi s to razpravo (12331/22/70tzgoraj) seznanili tudi
Sira W. Strangà, da bi mu služila kot vodilo pri vs'akršnih razpravah o avstrijskih
mejah pri EAC (Evropski svetovalni komisiji). Nadalje mu je treba naročiti, naj
poda naslednje predloge: ." _ v'••'••) • • -
I f î a ) - d à b i morali za takojšnja izvajanja pogojev predajerde'finirati Avstrijo kot
Avstrijo iz 1937. leta, • ; . . ; ' . - ' - .
b) dà ne izključujemo,, da bi Avstriji pozneje vrnili i) Južno Tirolsko;
ii)Trbiž in ozemlje okrog tega mesta, ki so ju odstopili Italiji 1919. leta,
63 Britanski predstavnik v Evropski svetovalni komisiji!
J i > U I . f i . - J I -
126 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 l
c) da bo treba za dokončno razporeditev teh ozemelj sicer počakati do končne
mirovne ureditve, medtem pa je zaželeno, naj ne bi v teh področjih ponovno vzpo
stavili italijanske uprave in sodstva v času izgona Nemcev iz Italije, ampak naj bi
jih namesto tega postavili pod neko obliko zavezniške uprave vse do končne od
ločitve o njihovi prihodnosti.
(Opombam Koroška ni niti omenjena.)
Prevedli Aleksa Kotnik-Mikuš in Dana Blaganje
Z u s a m m e n f a s s u n g ' ' '
DIE BRITEN, JUGOSLAWEN UND ÖSTERREICH (1943 — MAI 1945) '.,
Das Referat begrenzt sich vor allem auf die Reaktion der Briten auf die von
Slowenen gestellten territorialen Forderungen in Zusammenhang mit Kärnten.
Die Alliierten hatten ein besonderes strategisches Interesse an Slowenien als einem
bedeutenden Knotenpunkt von Eisenbahn- une Straßenverbindungen zwischen
Deutschland bzw. Mitteleuropa und Italien bzw. dem Balkan. Der Oberleutnant
Peter Wilkinson hat für die S.O.E. die Mission »Clowder« vorbereitet, mit der Auf
gabe, nach Österreich vorzudringen, und hat auch selbst mehrere Monate in' Slo
wenien verbracht.
Im weiteren führt der Verfasser an, was den Briten über die Tätigkeit slowe
nischer Partisanen an der österreichischen Grenze und in Kärnten im Zeitabschnitt
von Dezember 1943 bis September 1944 bekannt war. Dem Major Heskeht Pri-
chard ist es Anfang Oktober 1944 gelungen, an das nördliche Drave-Ufer zu kom
men, doch wurde er im Dezember desselben Jahres unter noch nicht geklärten
Umständen von den Deutschen getötet. Die Briten haben die von Tito am 12. Sep
tember 1944 auf der Insel Vis gehaltene Rede sorgfältig analysiert, wo unter
anderem auch die Befreiung und der Anschluß Kärntens an Jugoslawien ange
kündigt wurden. Sie meinten, es wäre nicht in ihrem Interesse, die geplanten
Operationen slowenischer Partisanen in Kärnten zu unterstützen.
Die ursprüngliche Taktik sowohl der Briten als auch der Jugoslawen, die für
den Vorstoß nach Österreich geplant war, hat keinen Erfolg gebracht. Danach ver
schlechterte sich die Zusammenarbeit zwischen den Missionen der Alliierten und
den Partisanen kommandos zusehends. Die Briten haben beschlossen, ihre für die
Operationen in Österreich bestimmten Missionen zurückziehen. Sie hatten nämlich
keine Zeichen eines österreichischen Widerstandes feststellen können, auf dem sie
entweder Aktionen gegen deutsche Garnisonen oder Aufklärungsoperationen be
gründen würden. Alle erreichbaren Angaben über die Gründung eines österreichi
schen Freiheitsfront wurden von den Briten sorgfältig analysiert.
Während der Gespräche in Belgrad im Februar 1945 hat sich Marschall Tito
dem Feldmarschall Alexander gegenüber bereit erklärt, die Alliierten mit 200.000
Kämpfern in den Alpen Österreichs zu unterstützen, wo ein letzter ' Widerstand
der Deutschen zu erwarten war. Alexander hat diesen Vorschlag nicht kommen
tiert, während das Foreign Office entschlossen dagegen war, weil sich durch die
Partisanen auch der russische und kommunistische Einfluß verbreiten würde.
Das angloamerikanische und russische Kommando berieten überhaupt nicht mit
einander über die Strategie militärischer Schlußaktionen in Europa. Die Russen
strebten entschlossen die Besetzung Österreichs an, ohne wesentliche' vorherige
Verpflichtungen den Angloamerikanern gegeben zu haben. Anthony Eden schlug
auf Jalta vor, die drei Großmächte sollten darauf beharren, die österreichischen
Grenzen aus dem J a h r 1937 zu respektieren, doch sind die Russen auf die bri
tischen Vorschläge überhaupt nicht eingegangen.
Abschließend werden britische militärische und diplomatische Dokumente
angeführt über die Umstände, unter denen die jugoslawischen Truppen im Mai
1945 nach Österreich vorgestoßen waren, sich aber später auf die Forderung der
Alliierten zurückgezogen haben. Im Anhang wird ein Referat vom Foreign Office
Research Department über österreichische Grenzen widergegeben.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1 . 127—143 127
. - = . . ' D u ä a n B i b e r
JUGOSLOVANSKA IN BRITANSKA POLITIKA O KOROŠKEM
„::• - VPRAŠANJU 1941—1945
;\л • "- - Uvod
;' < Ni lahka naloga: v kar najbolj zgoščeni, sintetični obliki pregledno po
dati y naslovu^ navedeno, problematiko, zlasti'še^če je to mogoče pojasniti
samo v širšem kontekstu "jugoslovanskih in slovenskih vojnih ciljev ter
dolgoročne strateške orientacije, v sklopu britanske politike napram Sovjet-
ski'zvezi vobče.-napram Jugoslaviji in Avstriji pa še posebej. Upoštevati je
potrebno'problematiko zahodnih meja Jugoslavije glede Julijske krajine in
Trsta, vendar tudi občutljivi mednarodni "položaj Jugoslavije v letih 1944—
1945 itd. Pisec tèga referata je ria znanstvenem posvetovanju »Jugoslavija
v končni etapi druge svetovne vojne« v Beogradu dne 9. decembra 1975. leta
v daljšem referatu poročal b temi »Britansko-jugoslovanski nesporazumi
glede Koroške« in se pri tem oprl' skoraj izključno na britanske vire.1
Pisec se je sporazumel z britanskim referentom prof. Sir William om
Deakinom„da bo pričujoči referat zato predvsem zasnovan na jugoslovan
skih virih z navajanjem, nekaterih ključnih problemov,-ki so se pojavljali
v jugoslovansko-britanskih odnosih 1941—1945. leta:
a) vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje in vojnih ciljev; '
b) ј^ов1оуапзко^п1ал8ко sodelovanje pri poskusih penetracije v Av-'
strijo, in ,, . . . .
c) sodelovanje in nesporazumi komunist ičnih parti j Jugoslavije in Av
strije.,; •••••••; , ' — , •• • -.
\ Viri in literatura
Jugoslovanski viri za to tematiko so sicer precej številni, vendar so
razmeščeni v raznih arhivih in arhivskih fondih. Zelo malo pa je temeljnih
virov, potrebnih za rekonstrukcijo in analizo političnih aspektov vse te
problematike. Poročila raznih komitejev komunistične partije Slovenije v
zvezi s Koroško in Avstrijo 'so ohranjena v arhivu centralnega komiteja
Zveze komunistov Slovenije in v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega
gibanja v Ljubljani, kjer sona voljo tudi razna vojna poročila posameznih
štabov raznih enot, oz. partizanski .tisk. V arhivu Predsedstva Zveze komu
nistov Jugoslavije v Beogradu so dosegljivi najpomembnejši partijski do
kumenti v fotokopijah ali v izvirniku. V arhivu CK ZK Slovenije gradivo še
urejajo in je, podobno kot v sovjetskih arhivih, na voljo le posredno preko
izbire arhivistov. V arhivu Predsedstva CK ZKJ v Beogradu pa raziskovalci
že lahko sami pregledujejo kartoteko z regestami in izbirajo sami ustrezne
dokumente. Nekateri dokumenti so seveda, tako kot sicer povsod po svetu,
še vedno v tekoči registraturi in samo izjemoma dosegljivi s posebnim do
voljenjem.
Ta referat je bil objavljen v 4. številki »Zgodovinskega časopisat 1978, knjiga z vsemi
referati s tega posvetovanja pa je v pripravi za tisk. V zborniku Osvoboditev Slovenije 1945,
Ljubljana, 1977, 237—257 je objavljen referat istega pisca »Mednarodni položaj Jugoslavije v zad
njem letu druge svetovne vojne« in daje širši okvir za razumevanje naše tematike.
128 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 _ _
Za našo temo so zanimivi nekateri fragmenti iz delno ohranjene in do
segljive zbirke radijskih depeš med Kominterno in CK KPJ, ki jo hrani
arhiv Predsedstva CK ZKJ. Nedavno tega so na voljo v tem arhivu tudi
nekatera poročila jugoslovanske vojne misije v Moskvi, vendar samo v kse-
roks kopijah in brez navedbe, kjer so ohranjeni izvirniki. Ti dokumenti vse
bujejo za našo temo zgolj tehnične podatkerKaže, da so bila najbolj po
membna vprašanja odnosov s komunistično partijo Avstrije, oz. s Komin
terno po njeni razpustitvi, "obravnavana po takoimenbvàni'»specialni liniji«,
torej v sodelovanju s sovjetsko obveščevalno službo in z vso možno konspi
racijo.2 V zgodovinskem arhivu RSNZ SR Slovenije pisec ni s tem v zvezi
svoj čas 1976. leta, ko je zbiral gradivo za zavezniške misije, našel nobenih
pomembnih virov iz prve roke, marveč zgolj povojne elaborate. Iz ustnih
virov.je znano, da je ostalo ohranjenih nekaj tisoč dokumentov tvarnostne
in obveščevalne službe VOS, ki pa še niso urejeni, oz.'na voljo znanstveni
javnosti'. ' ..-'i ^ - •' - „' „ . . . . ' '..' _ , ; ; ' o ; . J
Diplomatski arhiv zveznega sekretariata zunanjih zadev v Beogradu, je
šele nedavno uredil tisti del arhiva jugoslovanske kraljevske ibegunske vla
de, ki ga je zadnji predsednik te,vlade in nato,zunanji.minister začasne
vlade Demokratične federativne Jugoslavije dr. Ivan šubašič pripeljal s sei
boj iz Londona in v kolikor je ostal ohranjen-na jenem mestu. Vendar pa
bo raziskovalec ključne diplomatske dokumente, ki so jih izmenjale'vlade
kraljevine Jugoslavije in Združenega kraljestva, lažje in ;prej:.našel v bri
tanskem kot pa v jugoslovanskem arhivu. .,.,-.. ,
Public Record Office v Londonu hrani zelo številne ali samo delno
dosegljive vire, pomembne za našo temo. Za razumevanje širšega-1 okvira
so potrebni takoimenovani »Churchill Papers« v skupini PREM 3;" oz. gene
ralna korespondenca Foreign Officea F0 371. V zelo bogatem fondu 37. bri
tanske vojne misije v Jugoslaviji (WO 202, fascikli 128—521) je moč1 najti
mnoge zelo pomembne detalje, prav tako tudi v fondu zavezniškega glav
nega stanu na Sredozemlju (WO 204 — Allied Forces Headquarters), v oseb
nem arhivu feldmaršala Alexandra (WO 214) itd. Britanska tajna obvešče
valna služba (Secret Intelligence Service — S. I. S.) in uprava za specialne
operacije (Special Operations Executive — S. O. E.) seveda ne dajejo svojih
arhivov na vpogled javnosti. Kljub temu pa je iz raznih britanskih vojaških
in diplomatskih dokumentov (WO in FO) mogoče razbrati marsikaj o de
javnosti obeh teh organizacij, če to njih seveda ne kompromitira. • • ' '
Toda še danes, čeprav teče že sedmo leto, odkar so odprli arhive za _yse
obdobje druge svetovne vojne, se večkrat zgodi, dà se posamezni fascikfiJiz
registrature War Officea, v načelu in po podatkih iz ustreznih popisnikov
odprti in dosegljivi, nenadoma znajdejo v rabi pri nekem" skrivnostnem
gospodu Atkinu v oddelku, kjer so nastali (»department of the origin«).
Tako je bilo npr. s fasciklom štaba za specialne operacije v zavezniškem
glavnem stanu na Sredozemlju (WO 204, file 2012) HQ Special Opérations!
Austria, 8.44—6.45), ki ga je »pózabljivi« računalnik že odkril na ustreznem
mestu in tudi naročil. Seveda bi lahko iskali ustrezne dokumente tudi v
fondih, kot so komite - načelnikov štabov (Chiefs of Staff Committee ~
CAB 88) ali zavezniške nadzorne komisije za Avstrijo itd: Verjetno pa bi
našli le dvojnike temeljnih dokumentov in'odkrili kako značilno podrob
nost. ' '••'-•
2 P r i m . Metod M i k u ž , T r o j n a (dvojna) i n t e r n a c i o n a l i s t i č n a a k c i j a - C K K P S (CK K P J )
h a K o r o š k e m med NOB od k o n c a 1943 dalje, Zgodovinski časopis, XXIV, zv. 3—4, Ljubl jana, 1970,
267—268. • ••
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 129
Monumentalna zbirka partizanskih dokumentov »Zbornik dokumentov
in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov«, oz. »Zbor
nik ' dokumenata i podataka o narodnoosvobodilačkom ratu naroda Jugo-
• slavije« žal nima ustreznega in zanesljivega predmetnega oz. tematskega
kazala. Za politične aspekte naše teme je komaj možno najti kak podatek
v tem zborniku. Vrh tega so nekateri dokumenti le delno objavljeni, znaki
za izpuščanje, npr. tri pike v oglatem oklepaju, pa žal niso vselej navedeni.
Ohranjen partizanski tisk in razni letaki so primernejši za proučevanje
tehnike in razširjenosti partizanske propagande kot pa političnih aspektov
naše tematike, čeprav je.tudi tu moč najti nekaj faktorskih podatkov.3
Documents on the Carinthian Question, Beograd 1948 vsebujejo izbrane
dokumente iz diplomatske korespondence med jugoslovansko in zavezniški-
mi'vladami v aprilu in maju 1945. leta v zvezi s vprašanjem jugoslovanske
vojaške zasedbe dela avstrijskega ozemlja. Ameriški diplomatski dokumen-
ti,"objavljeni v Foreign Relations of the United States. The Conferences at
Malta and Yalta, Washington, D. C. 1955 se.dotikajo tudi vprašanja avstrij
sko-jugoslovanske meje in predvidenih okupacijskih con.
Memorandum vlade Federativne Narodne Republike Jugoslavije o slo-
venačkoj Koruškoj, prograničnim delovima štajerske г Gradišćanskim Hr
vatima, Beograd 1947 ter uradna publikacija Slovenačka Koruška i Gradi
šćanski Hrvati, Beograd 1947 sta objavljena tudi v tujih jezikih. Razni me
morandumi koroške deželne vlade iz 1945. leta so bili tiskani za interno
rabo in poslani britanskim okupacijskim oblastem. Podobno je tudi z ustrez
nimi britanskimi oz. jugoslovanskimi memorandumi.4
Akademik Fran Z w i t t e r je napisal pomembno razpravo »Priprave
Znanstvenega inštituta za reševanje mejnih vprašanj po vojni«, objavljeno
v Osvoboditev Slovenije 1945 (referati z znanstvenega posvetovanja v Ljub
ljani 22. in 23. decembra 1975), Ljubljana, 1977, str. 258—267 z zelo bogato
bibliografijo, navedeno v opombah. Dr.'Tone Z o r n je v istem zborniku
(str. 277—291) objavil razpravo »Koroško vprašanje maja 1945«.
Dr. Metod M i k u ž je večkrat na-raznih mestih pisal o partizanski de
javnosti na Koroškem v svoji veliki studiji Pregled zgodovine narodno osvo
bodilne borbe v Sloveniji, I—V, Ljubljana, Ì960—1973. Zelo vestno je isti
pisec zbral in predstavil (»zbral sem in uredil samo meni dosegljivo arhiv-
sko gradivo«) najpomembnejše partijske in druge .dokumente o medpartij-
slćih odnosih v "zvezi z Avstrijo v svoji razpravi »Trojna (dvojna) interna-
ćibnalistična akcija CK KPS (CK KP J) na Koroškem med NOB od konca
1943 dalje«, Zgodovinski časopis, XXIV, 3—4, Ljubljana, 1970, 247-^272. Ne
davno opravljene raziskave posebej za pričujoči referat šo pokazale, da tudi
danes ni dosegljivo nikakršno novo in pomembnejše arhivsko gradivo.^Òme-
rijeni razpravi dr. M. Mikuža je moč dodati samo nekatere podrobnosti ali
postaviti nova vprašanja.
V obsežni sintetični studiji Zdravko K l a n j š č e k in drugi, Narodno
osvobodilna vojna na Slovenskem 1941—1945, Ljubljana, 1976 (1157 str.) je
mogoče na osnovi vse pomembne slovenske literature in raznih virov dobiti
zgoščen pregled partizanskih vojnih operacij na Koroškem, Koroški zbor
nik, Ljubljana, 1946, uredniki Bogo G r a f e n a u e r, Lojze Ude, Maks V e -
s e 1 k o in zbornik Koroška v borbi, Celovec, 1951 slonita na tedaj doseglji-
3 Ljudska pravica, Naša vojska, Slovenski poročevalec, Novice, Delo, i td.
4 Public Record Office, London (dalje P R O ) , F O 371/46682, C 7159, 7488, 8605, 9758/6837/3; FO
371/48899, R 19557/445/92; F O 371/48926, R 17242/2395/92 i td. Avtor se zahval ju je za dovol jenje u p o
rabl ja t i »crown copyr ight« d o k u m e n t o v .
1 3 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
vih virih. Doslej še nimamo monografske študije o Koroški v času druge
svetovne vojne.
Na tem mestu ne bomo posebej navajali razprav o problematiki izjave
komunističnih partij Italije, Jugoslavije in Avstrije 1934. leta o slovenskem
narodnem vprašanju, o Anschlussu, nemški penetraciji v Slovenijo, o nem
ški raznarodovalni politiki, o nacionalnem vprašanju, itd., ki so jih napisali
med drugimi dr. Metod M i k u ž, dr. Janko P1 e t e r s k i, dr. Tone F e r e n c,
dr. Dušan B i b e r itd., čeprav so ta dela zanimiva in pomembna za razu
mevanje kasnejšega dogajanja med drugo svetovno vojno. ;
Dragovan š e p i č le mimogrede omenil tudi vprašanje jugoslovansko-
avstrijske meje v razpravi »Velika Britanija i pitanje revizije jugoslovan
sko-talijanske granice 1941«, Zgodovinski časopis, XXX, 1—2, Ljubljana,
1976, str. 47—77, objavljeni tudi v: časopis za suvremenu povijest, I, Zagreb,
1975', str. 121—140, objavil pa je v angleškem jeziku v prilogi besedilo тет
moranduma slovenske ljudske stranke o slovenskih ozemeljskih zahtevah
z dne 1. maja 1941 kot tudi memorandum jugoslovanske kraljevske begun
ske vlade z dne 27. decembra 1941. leta.
Sir Llewellyn W o o d w a r d , British Foreign Policy in the Second
World War, II, III, London, 1971 zelo zgoščeno piše o britanski politiki v
zvezi z Avstrijo (II, 189—90, 222—3, 463, 594), oz. o avstrijsko-jugoslovanski
meji (III, 367—9, 374), verjetno pa bo moč najti še kaka druga britanska
dela v zvezi s to tematiko.
A. Vprašanje jugoslovansko-avstrijske meje in vojni cilji
Na koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920, kot je znano, že pri glasovanju
v prvi coni A ni bila dosežena večina glasov, potrebnih za priključitev Ko
roške k Jugoslaviji. Vendar pa so v delu slovenske javnosti še ostale ilu
zije, da bi v primeru Anschlussa, tj. priključitve Avstrije k Nemčiji, lahko
znova načeli koroško vprašanje, ker se pri plebiscitu ni glasovalo za veliko
Nemčijo in Tretji Reich, marveč samo za Avstrijo. Slovenski emigranti
s Koroškega so brez uspeha predlagali ministrskemu predsedniku dr. Mi
lanu Stojadinoviču, naj njegova vlada po Anschlussu zahteva priključitev
slovenske Koroške k Jugoslaviji. Nastanek velike Nemčije je bil znak za
splošni alarm ne samo v Sloveniji, kjer je prevladala bojazen, da je to samo
prvi korak k uresničenju nemškega mostu na Jadran. Odgovor na vse to
so bile tudi akcije za obrambo severne meje, ki so jih na pobudo komu
nistične partije Jugoslavije oz. Slovenije vodili akcijski odbori.5
Po sklenitvi pakta Hitler-Stalin, po vsem videzu sodeč na pobudo in
po direktivah Kominterne, res ni več sledu o kaki javni dejavnosti teh
akcijskih odborov. Vprašanje meje kot obrambe pred prodirajočim nem
škim imperializmom in fašizmom je vendarle še kako pritegovalo pozornost
raznih slovenskih političnih krogov, celo tistih, ki so kasneje, pristopili
k Trojnemu paktu.6
5 Dušan B i b e r , Nacizem in Nemci v Jugoslaviji, 1933—1941, Ljubljana, 1966, 93—166. Prim.
PRO, FO 371/22313, R 2116/137/3; FO 371/22317, R 2583/137/3.
6 Kominterna je 1. junija 1940. leta med drugim dala naslednje navodilo: »Razvijanje ši
rokog masovnog pokreta pod parolom nezavisnosti naroda Jugoslavije i prava na nacionalno
samoopredeljenje i uzajamno pomaganje protiv svakog nasilja. Ali ne parola odbrane granice.«
Podobni so tudi sklepi Eksekutivnega komiteja Kominterne z dne 15. septembra 1940. leta:
»Istina, Partija ne postavlja parolu odbrane granica današnje jugoslovenske državne tvore
vine . . .« — Arhiv Predsedstva CKZKJ (dalje ACKZKJ), fond Kominterne (dalje Kl), 1940, ne
registrirano gradivo.
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 Ш
Znano je že, da je britanska vlada na pobudo jugoslovanskega posla
nika v Moskvi dr. Milana Gavrilovića, z namenom vplivati na Hrvate (Slo
venci sploh niso bili omenjeni), preprečiti pristop Jugoslavije k Trojnemu
paktu in po možnosti pahniti jo v vojno, preko svojega poslanika v Beo
gradu Ronalda Campbella u s t n o najavila tako knezu Pavlu kot kasneje
tudi« predsedniku pučistične vlade generalu Dušanu Simoviću, da bo blago
hotno podprla jugoslovanske zahteve za revizijo jugoslovansko-italijanske
meje. Potemtakem možnost, revizije avstrijsko-jugoslovanske meje tedaj
sploh ni bila omenjena, niti se o tem ni razpravljalo. Isto velja tudi za po
gajanja med Stalinom in Edenom 16. decembra 1941. Stalin je tedaj med
drugim predlagal sklenitev tajne pogodbe.'o obnovi Jugoslavije in njeni
razširitvi na račun Italije ter o restavraciji Avstrije kot neodvisne države.7
. Foreign Office je ocehiir da dr. Miha Krek ni bil'seznanjen s^tem bri
tanskim korakom glede revizije jugoslovansko-italijanske meje.8 Vendar pa
je prvi »Memorandum o slovenskih ozemeljskih zahtevah v času vzposta
vitve novih meja jugoslovanske države« datiran že s 1. majem 1941 v Jeru
zalemu »nasedežukraljevske jugoslovanske vlade.« Dejansko je to bil me
morandum slovenske ljudske stranke, ki so ga, kot meni prof. dr. Dragovan
šepić, v naglici sestavili dr. Miha Krek, dr. Alojzij Kuhar, Franc Snoj in
Franc Gabrovšek. Vendar če upoštevamo, da je ta memorandum bil na
pisan, celo natiskan ter oddan v angleščini nepolna dva tedna po pobegu
kraljevske jugoslovanske vlade preko Aten, Krete, in Egipta do Palestine,
lahko upravičeno sklepamo, da se. je na tem delalo že p r e d nemškim
napadom na Jugoslavijo.9
Dr. Alojzij Kuhar je 31. julija 1941 s Trinidada pisal Antonu Zakrajšku
v New York. Pojasnjeval je,-zakaj je potrebna akcija v Združenih državah
Amerike in med drugim zapisal: »Svet ve tako malo o Slovencih . . . Pojem
.slovensko ozemlje' in .slovenski narod' je še vedno potrebno formulirati.
Mi bomo morali to hitro storiti, dokler vojna še traja. Na mirovni konfe
renci bo prepozno. To je naše veliko pripravljalno delo.. . Do Bele hiše
mora seči odmev ponavljanja te glavne zahteve: končna in dokončna zdru
žitev slovenskega ozemlja, ne glede na to kakšna bo nova demokratična
ureditev v Evropi.«10 ' '
Toda predstavniki slovenske liberalne'stranke so britanskemu diplo
matskemu predstavniku v Palestini jasno dali vedeti, da se ne strinjajo
v celoti z »novimi mejami, ki zajemajo, kot pravijo, okraje, ki etnično niso
slovenski.« Vendar ni bilo posebej zabeleženo, da nasprotujejo novi meji
napram Avstriji, ki naj bi bila celo na Visokih in Nizkih Turah. Omenili
pa so, da bi bila Soča »bolj pravična linija« napram Italiji kot pa Tagli-
amento.11 ' '
Medtem ko je dr. Alojzij Kuhar, katoliški duhovnik, zunanjepolitični
urednik »Slovenca« in vodilni slovenski klerikalni politik postavljal takšen
maksimalni program »zedinjene Slovenije«, pa je njegov brat Lovro Kuhar,
znan kot pisatelj pod psevdonimom Prežihov Voranc in bližnji Titov so
delavec v Parizu, 1942. leta napisal brošuro »O slovenskih mejah«. Lovro
Kuhar je v tej brošuri, ki jo je izdala agitacijsko propagandna komisija
7 E l i sabeth B a r k e r , British Policy in South-East E u r o p e in the Second World War,
London, 1976, 87—88; D r a g o v a n š e p i ć , Velika B r i t a n i j a i p i t a n j e revizi je jugos lavensko-ta l i-
j a n s k e g r a n i c e 1941, Zgodovinski časopis, XXX, zv. 1—2. Ljubl jana, 1976, 47—77; P R O , P R E M
3/394/3, W. P . (42), 8.
8 P R O , F O 371/30221, R 10174/162/92. P r i m . D . S e p i č , n. d.. 61.
a D. š e p i ć , n . d., 56—59.
1 0 PRO, F O 371/30219, R 8157/162/92.
1 1 D. š e p i ć , n. d., 58; PRO, F O 371/30240, R 7539/960/92.
! 3 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
pri centralnem komiteju komunistične partije Slovenije, ostro-nastopil
proti »zgodovinskim mejam« kot v bistvu imperialistični paroli: »Tujega
nočem — svojega ne dam«, je zapisal na koncu Lovro Kuhar. Kasneje je
to geslo v Titovem govoru dne 12. septembra 1944. leta na Visu postalo
splošno znano. Lovro Kuhar je zahteval tisto ozemlje, ki je bilo v,dobi
imperializma nasilno raznarodeno, vključno z mesti kot jezikovnimi otoki
na Koroškem, Celovcem in Gosposvetskim poljem.12
Izvršni odbor Osvobodilne fronte je v svojem sporočilu z dne 1. de
cembra 1942. leta ob prvem zasedanju Protifašističnega sveta! narodne
osvoboditve (AVNOJ) v Bihaću posebej poudaril, da bo v novo Jugoslavijo
vstopila »SVOBODNA IN ZDRUŽENA SLOVENIJA od Trsta do špilja,, od
Kolpe do Celovca«.13 '
Morda, je še najlaže spoznati tedanjo politiko komunistične partije
Slovenije v pismu, ki ga je Edvard Kardelj 14. decembra 1942. leta poslal
Titu:
»Vprašanje meje je za nas tako aktualno, kot verjetno ni niti za angle
ški imperij. Gre za popolnoma specifično slovensko občutljivost v tem po
gledu, ki smo jo dolgo poizkušali obiti s splošnimi načelnimi izjavami, toda
sedaj postaja to vse manj možno. Slovenci, ki so že 1000 let razcepljeni,
namreč čutijo, da se sedaj odloča o tem, da končno stara parola o »Zdru
ženi Sloveniji« postane resnica. Zato se stalno postavljajo med množicami
vprašanja: »Toda v katerih mejah?« — Reakcija poizkuša prav v temvprar
šanju med množicami najbolj diskreditirati našo partijo. Skoraj polovica
vseh klevet zadeva odnos naše partije nasproti .mejam'. S tem poizkušajo
dokazati, da je naš patriotizem samo v besedah, da pa v resnici v imenu
,proletarskega internacionalizma' prodajamo dele slovenske zemlje Nem
cem in Italijanom«, je pisal Edvard Kardelj. • "-
Pojasnil je, da je v »etapi narodnoosvobodilne vojne« potrebno« »ta
vprašanja postavljati tako, kakor se postavljajo v okviru kapitalizma«,"
medtem ko v socializmu vprašanje mest kot jezikovnih otokov sploh ne bi
bilo pomembno. »... v našem boju, ali bolje v naših .vojnih ciljih' smo
jasno sprejeli zahtevo za priključitev celotne Primorske s Trstom kot avto
nomnim mestom in Koroške s Celovcem, če tega ne bi že sedaj povsem*
jasno storili, bi dali orožje v roke mihailovičevcem, ki v svoji ilegalni lite
raturi zahtevajo vse mogoče.«14 ;
Dr. Miha Krek je dejansko v Londonu vodil sistematično akcijo in se
obračal na najrazličnejše kroge, tako npr. na urednika londonskega »Ti-
mesa« MacDonalda. Memorandum kraljevske jugoslovanske vlade v Lon
donu z dne 27. decembra 1941. leta je po mnenju prof.dr.Dragovana.se-
piča prvi tak službeni vladni memorandum.15 Toda iz beležke v Foreign
Officeu je razvidno, da je bil tudi že omenjeni memorandum slovenske
ljudske stranke z dne 1. maja 1941. leta, ki se sicer ni podpisala, le sprejet
kot uradno vladno sporočilo.16 . -..
12 Prim. Fran Z w i t t e r , Priprave Znanstvenega inštituta za reševanje mejnih vprašanj
po vojni, Osuoboditeu Slovenije 1945. Ljubljana. 1977. 261.
13 Jesen 1942. Korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča, Ljubljana, 1963, 488-̂ 490.'
H Jesen 1942. 558—559. Izvirnik v Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom
ratu naroda Jugoslavije, II. 7, Nr. 24. str. 85—86. Slovenski prevod ni povsem ustrezen. V izvir
niku je rečeno: »Ako mi to ne bi učinili već sada potpuno jasno, dali bi u ruke oružje miha-
ilovićevcima . . .«. V Jesen 1942, 559 pa je rečeno: »če tega ne bi storili, je že sedaj popolnoma
jasno, da bi dali orožje v roke mihailovičevcem . . .«.
'» D. S e p i e , n. d., 62—63. Avtor citira po dokumentu iz Diplomatskega arhiva Zveznega
sekretariata zunanjih zadev. Dokument je moč najti v PRO, FO 371/33446, R 35/35/92. Sir Orme
Sargent je dejal jugoslovanskemu kraljevskemu poslaniku, da Foreign Office ne bo uradno
odgovoril.
'" PRO. FO 371/30240. R 7539/960/92. beležka na str. 279 z dne 1. 8. 1941.
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 133
Bojazen pred možnimi tajnimi transakcijami med Veliko Britanijo in
Italijo po vzorcu londonskega pakta iz 1915. leta z namenom, da se Italija
umakne-iz vojne ob strani Nemčije, je navdihovala mnoge Krekove akcije.
Krek je zaman,nenehno moledoval, naj se britanska vlada javno distan
cira od londonskega pakta in javno podpre vsaj nekatere slovenske oze
meljske zahteve.17 Dr. Miha Krek je vzporedno z že omenjenim vladnim
memorandumom z dne 27. decembra 1940. leta v posebnem pismu, naslov
ljenem na britanskega ambasadorja Georgea Rendela z dne 10. januarja
1942, podrobneje pojasnil nekatere slovenske ozemeljske zahteve glede se
verne meje. To. pot ni več vztrajal pri meji na Visokih Turah, marveč je
zatrjeval: »Te naše"zahteve glede Avstrije oziroma Nemčije slone v glav
nem na zahtevah, ki jih je Jugoslavija postavila že 1919. leta na mirovni
konferenci.«1?
Ambasador G. Rendei je 12. marca 1942 v nekem pismu pripomnil: »Kot
vse kaže, sistematično uničevanje Slovencev stalno napreduje in če se bo
vojna nadaljevala"še dve ali tri leta, morda sploh ne bo nobenih Slovencev
več, da bi jim dodelili katerokoli posebno.področje, ko bomo sklepali
o mirü.« P. L. Rose pa je zapisal, potem ko se je seznanil z mnenjem prof.
Laffana: »Slovenske zahteve so divjé in politično pretirane.«19
Prof. Laf fah je marca 1942. leta kritično in natančno, analiziral vsebino
Krekovega pisma in ozemeljske zahteve. Ta britanski ekspert seveda ni
poznal navodil dr. Antona Korošca in dr. Milana Stojadinoviča slovenski
narodnostni manjšini na Koroškem, naj.glasuje za potrditev Ahschlussa.
Pripomnil je:'»Kaže, da jé mlajša generacija Slovencev sprejela nacistične
ideje. Slovenski okraji so bili prominentni v neuspeli nacistični vstaji 1934.
leta in so celo v večjem številu glasovali za Anschluss 1938. leta kot pa
v ostali Koroški... Predlagano mejo.. . kot kaže.. . ne opravičuje noben
argument razen arheološkega.«20 Prof. Laffan je tako odstopil celo od mne
nja v »Memorandumu o mejah evropskih konfederacij in transferu nem
ških populacij«,*ki "ga je pripravila inozemska raziskovalna in tiskovna
služba v Balliol Collegeu v Oxfordu dne 20. februarja 1942. leta. čeprav ni
bila predlagana* nobena sprememba jugoslovansko-avstrijske meje, je bilo
vendar ugotovljeno:
»Jugoslavija bi etnografsko še vedno lahko zahtevala del bazena (Ce
lovški bazen) in mòrda bi'ozek trak na južnem robu celo dal prednost jugo-
slovanski suverenosti. Vendar pa gospodarstvo in strategija zahtevata, da
ne pride do nobene spremembe ali pa da se priključi celotni bazen.«21 V neki
drugi taki analizi,'ki jo je prof. Laffan 13. maja 1942. leta poslal načelniku
južnega oddelka v Foreign Officeu Howàrdu, je Jdana pesimistična pro
gnoza: ' ; V
»Manjšajoči se ostanek teh Slovencev je vztrajal v siloviti borbi za svoj
kolektivni obstanek, toda kaže, da mu je usojeno izumreti, razen če ne bodo
nastali povsem novi odnosi med obnovljenima državama Avstrije in Jugo
slavije.«22.^ vseh kasnejših britanskih memorandumih1 in analizah se v
1 7 P R O , F O 371/33470; R 5976, 6386,' 6161/178/92; FO 371/37630, R 2038/246/92. D. s e p i e , n. d.,
61; FO 371/30219, R 8179, 8287/160/92; FO 371/33446, R 1764,-2633/35/92. Fore ign Office j e 12. m a j a 1942
s a m o potrdi l , d a »ne bo prevzel n i k a k r š n i h obveznost i , k i bi pr izade le jugos lovanske interese ,
ne d a bi-se p r e j posvetoval z ' jugos lovansko vlado.« (FO 371/33446, R 2864/35/92). V a i d e - m e m o i r e
za .kral jevsko jugos lovansko veleposlaniš tvo v L o n d o n u z d n e 19.,' 11. 1942 je sir O r m e Sà rgen t
poudar i l , »da j e naša pol i t ika še vedno ta, d a ne r a z p r a v l j a m o ni t i se v času vo jne ne obve
zujemo v n o b e n e m ozemel j skem v p r a š a n j u , k a t e r a b o p o t r e b n o prouči t i in j ih reševat i ob mi
rovni ureditvi .« (FO 371/33446, R 7984/35/92).
. 1 8 P R O , FO 371/33446, R 391, R 2633/35/92.
>9 P R O , FO 371/33446, R 1764/35/92.
20 PRO, F O 371/33446, R 1580/35/92.
z ' PRO, F O 371/33148, R 6150/646/92.
2 2 PRO, F O 371/33498, R 3425/3425/92.
134 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
glavnem odklanjajo jugoslovanske zahteve glede Avstrije oziroma Koroške,
ne glede na to ali jih je postavljala begunska kraljevska vlada ali pa mar
šal Tito. Namesto tega je bila predvidena zamenjava nemške manjšine
v Sloveniji za slovensko manjšino v Avstriji in zaradi gospodarskih raz
logov je bil priporočen celo popravek meje v korist Avstrije v Slovenskih
goricatrjužno od reke Mure.23
Dr. Miha Krek je na pomlad 1943. leta spričo spopadov med srbskimi
in hrvatskimi ministri v begunski vladi začel dvomiti, če bo skupno jugo
slovansko državo splori mogoče obnoviti. Ambasador G. Rendei je 4. marca
1943. leta zabeležil Krekovo razmišljanje: »...če Jugoslavija razpade, bi
Slovenija lahko formirala enoto v neki novi politično-ekonomski skupini,
ki bi slonela na in bila zaledje pristaniščema fTrsta in Reke. . . V tej shemi
bi seveda bila vključena vrnitev Sloveniji slovenskih okrajev Italije in Ko
roške in po možnosti dodelitev celotne Istre Slovencem.«24
Medtem ko je dr. Krek maja 1943. leta prepričeval ambasadorja G. Ren-
dela, »da se bo v pogojih sodobne vojne efektivna obramba Slovenije, celo
kot dela širše enote, vselej pokazala kot nemogoča« ter da je »bodočnost
Slovenije možno zajamčiti samo s političnimi in ekonomskimi, nikakor pa
ne z vojaškimi sredstvi«,25 je bilo na seji pokrajinskega komiteja KP Slo
venije za Koroško dne 12. maja 1943. leta v pozdravu izvršnemu odboru
Osvobodilne fronte poudarjeno, da se s tem vsa slovenska Koroška for
malno pridružuje borbi slovenskega naroda za osvoboditev in združitev
v svobodni in zedinjeni Sloveniji. V pozdravu, poslanem Titu, j e bilo re
čeno, da je prav Tito.vlil slovenskemu narodu na Koroškem novo vero
v končno zmago in združitev z ostalo Slovenijo v novi demokratični. Jugo
slaviji.26 • » .
Posebna komisija pri izvršnem odboru Osvobodilne fronte je koncem
1941. in v začetku 1942. leta začela proučevati vprašanje bodočih meja.
V komisiji so bili politiki in znani strokovnjaki, zgodovinarji in geografi.
Niso se ohranili nikakršni pisani viri o delu te komisije. Prof. dr. Fran
Zwitter je v začetku oktobra 1943. leta ob soglasju Edvarda Kardelja ,dal
pobudo za nadaljnje proučevanje teh vprašanj in je kasneje postal rav
natelj Znanstvenega inštituta, te vsekakor enkratne znanstvene ustanove
med vsemi odporniškimi gibanji v Evropi. Zwittrov elaborat »Problem bo
dočih slovenskih meja«, namenjen za interno razpravo, je branil načelo, da
je možno Koroško razdeliti na osnovi več ali manj stare etnične meje iz
sredine devetnajstega stoletja, zavračal ipa je subjektivni kriterij in ple
biscit. Predvidena je bila izselitev povsem nemškega prebivalstva iz Slo
venije, ne pa tudi iz Koroške, kar je že prej med obiskom Znanstvenega
inštituta napovedal za vso Jugoslavijo Rodoljub čolaković.
Dr. Fran Zwitter je za zaveznike napisal tudi dva elaborata o slovenski
manjšini v Italiji in na Koroškem; z vsemi potrebnimi informacijami, venr
dar brez označenih ozemeljskih zahtev. Britanska misij a. j e namreč že fe
bruarja 1944. leta od Edvarda Kardelja zahtevala in tudi dobila, informacije
o teh manjšinah. Na osnovi rezultatov diskusijskega sestanka z dne 9. sep
tembra 1944. leta je nastal nov Zwittrov elaborat »Meje Jugoslavije. A. Meje
slovenskega ozemlja.« V drugi polovici 1944. leta je bilo v Znanstvenem in-
a P R O , FO 371/33446, R 2986/35/92: FO 371/37174, R 808/369/67 (1943): F O 371/48926, R 17242 •'
2395/92 i td. Vredno bi bilo raziskat i , če so se t a k e ide je o h r a n i l e t u d i še kasne je, n p r . 1946 in
n a p r e j .
•« P R O , F O 371/37630, R 2038/246/92.
2 5 P R O , F O 371/37630, R 4737/246/92.
2 6 Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani (dal jè AIZDG), f. 650.
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 135
štitutu napisanih okrog dvajset raznih elaboratov o mejnih in manjšinskih
vprašanjih ob sodelovanju več avtorjev. Jugoslovanske ozemeljske zahteve
napram Avstriji, predložene konferenci namestnikov zunanjih ministrov
v Londonu 1947. leta so bile v bistvu iste kot tiste zahteve, ki so bile for
mulirane že septembra 1944. leta. Na tem mestu se seveda ne moremo spu
ščati v podrobnosti in se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo, da je, z manj
šimi korekturami seveda, bila zahtevana priključitev slovenskega etnič
nega ozemlja.27 •
Sredi 1944. leta je nastala takoimenovana »Koroška deklaracija«. V
imenu politične, kulturne in gospodarske organizacije koroških Slovencev
je deklaracija zahtevala naravno mejo na Visokih in Nizkih Turah, kot
vojno.reparacijo pa celo tudi štajersko, vse z namenom, da se nemštvo
v Avstriji preusmeri iz jugovzhodne imperialistične v srednjeevropsko nem
ško orientacijo.28 V literaturi še ni znano, kdo je sestavil to deklaracijo, če
je oziroma kako je bila sprejeta, ter če je sploh krožila v širšem krogu ali
v javnosti.
Edvard Kardelj je v svojem pismu z dne 5. februarja 1944. leta v imenu
centralnih komitejev komunistične partije Jugoslavije in Slovenije zahte
val od pokrajinskega komiteja KPS za Koroško, naj se med množice ne
vnaša razprava o priključitvi Koroške k Sloveniji. Menil je, da je napačno
govoriti o avstrijski narodnostni manjšini na Koroškem. Potrebno je bilo
dogovoriti se z vodstvom avstrijskega protifašističnega gibanja o skupni
borbi 'proti Hitlerju, nikakor pa ne o nacionalnem vprašanju in razmejitvi.
Ozemeljske zahteve do imperialistične Avstrije bodo vsekakor večje od za
htev napram ljudski in demokratični ;Avstriji. Poudarjati je bilo treba v
prvi vrsti protifašistični, ne pa samo nacionalni moment, ker bi sicer lahko
prišlo do ločitve kmetov' od delavcev. Delavci so bili namreč precej nemško
usmerjeni.29 '
Sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Koroško Dušan Pirjévec-Ahac
je v svojem odgovoru sicer priznal napake, pojasnil pa je, da je komite
samo izvajal direktive, ki jih je dobil od sekretarja CK KPS. Ni bilo slu
čajno, če je bila tako ostro poudarjena pripadnost slovenske Koroške Ju
goslaviji. Pokazalo se je, da množice na Koroškem še niso pripravljene za
borbo, vendarle pa so želele priključitev k Jugoslaviji in so v partizanih
videle nove Maistrove borce.30 Dane so bile jasne partijske direktive, da se
v kontaktnem komiteju s predstavniki komunistične partije Avstrije ne
sme načenjati razprava o mejah.31
Znanemu Titovemu govoru na otoku Visu z dne 12. septembra 1944.
leta, kjer je bila omenjena tudi osvoboditev bratov na Koroškem,32 je sle
dila velika propagandna kampanja z jasno1 in odkrito zahtevo: »Celovec
kot center koroškega dela Slovenije pripada zedinjeni Sloveniji in fede
rativni Jugoslaviji.« Hkrati pa so se znatno poslabšali odnosi s komuni
stično partijo-Avstrije.33 šef zavezniške misije na štajerskem pri štabu
četrte operativne cone ameriški major Franklin Lindsay je poročal o kra
jevni kampanji. Na mitingih in s plakati je bila zahtevana vrnitev sloven-
27 F. Z w i t t e r , n. d.. Osvoboditev Slovenije 1945, Ljubljana, 1977. 258—276. Morda bo mo
goče najti te elaborate v fondu 37. vojne misije v PRO, WO 202.
2 8 M. M i k u ž , n. d., Zgodovinski časopis, 266; AIZDG, f. 649. Mikuž ne omenja zahteve za
priključitev štajerske. Zgodovinar Vlado Habjan je piscu tega referata dejal, da je resolucijo oz.
deklaracijo napisal Tone čop na Dunaju.
2 9 M. M i k u ž , n. d., Zgodovinski časopis, 254—257.
20 prav tam, 259.
31 AIZDG, f. 649, pokrajinski komite KPS za Koroško, 24. 3. 1944.
22 Josip B r o z - T i t o , Vojna djela, I, 1941—1945, Beograd, 1961, 278—279.
22 Arhiv Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, (dalje ACKZKS), št. 4418.
136 • ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 . 1
ske Koroške. Major Lindsay je domneval, da je bila partizanska mobili
zacija- rekrutov po štiri ali pet tisoč mesečno preračunana na zasedbo
Koroške, saj za nove rekrute ni bilo na voljo dovolj orožja.34
Misija Cuckold je pred koncem' vojne 28. aprila 1945. leta sporočila
s štajerskega: »Nobena natančna izjava ni bila dana . . . vsa Koroška in
štajerska sta resnično slovenski... skoraj gotovo sta vključena Beljak in
Celovec.«35 Podobno je poročal tudi britanski major Pears, akreditiran 'v
Glavnem štabu NOV in PO Slovenije v poročilu z dne 15. aprila 1945.36
Veliko pozornost je vzbudil govor, ki ga je Boris Kidrič imel 16. aprila
1945. leta v Črnomlju na mitingu ob proslavi podpisa pogodbe o prijatelj
stvu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Kidrič je dejal, da je izpolnitev
zahtev za priključitev Primorske s Trstom in Gorico ter Koroške s Celov
cem sedaj zajamčena s sovjetsko podporo.37 če je to res ali ne, je bila maja
1945. leta razburljiva dilema, verjetno ne samo za Britance!
B. Jugoslovansko-britansko
sodelovanje pri poskusih penetracije v Avstrijo
Franc Leskošek-Luka je v imenu centralnega komiteja KPS 15. julija
1943 obvestil pokrajinski komite KPS za Koroško, da je v Glavni štab NOV.
in PO Slovenije prispela britanska vojna misija, »če bi taki oficirji pristali
tudi pri vas, jih sprejmite, nudite jm vse ugodnosti, toda bodite proti njim
oprezni z izjavami.,Nudite jim vse, kar je v skladu z našo linijo in osvobo
dilno borbo,« je naročal F. Leskošek.3-"- Г)1 . ,- ,
Kaže da so tako kot mnogi partizani tudi prvi britanski oficirji odšli
na Koroško preko Primorske in tamkajšnjega štaba IX. korpusa. Podpol-.
kovnik Peter Wilkinson, partizanom znan samo kot Peter, in major Hesketh
Prichard, ki se je predstavljal kot Alfgar Cahusac, sta vodila takoimenova-.
no »Clowder« misijo.1 Ta posebna misija je v okviru uprave za specialne
operacije (S. O. E.) poskušala prodreti v Avstrijo in še naprej v Srednjo
Evropo.39 •• •• s ; i '
Peter Wilkinson je v daljšem poročilu med drugim zapisal o slovenskih'
partizanih: »Kar zadeva stališče Slovencev napram zaveznikom, oni slepo
(in skoraj patološko) občudujejo ZSSR (zlasti sovjetsko1 armado), malce
hladno spoštujejo Veliko Britanijo (zlasti njene demokratske parlamentar-*
ne institucije) in se ne menijo, kar meji že na prezir, za Amerikance. (...)
Ruski vpliv se bo morda pokazal kot pomemben, če bo po vojni znova oživel
ruski imperializem. Ne smemo pozabiti, da se Velika Slovenija razteza od
Trsta na zahodu do Beljaka in Ceiovca na severu in poleg čehoslovaške
nudi Rusiji njen najpomembnejši prehod na zahod.«40
Tito je že 18. novembra 1943 obvestil Glavni štab Hrvatske o prihodu
podpolkovnika Wilkinsonà in je 1. januarja 1944 dovolil, daj lahko svoje
ljudi pošilja v Avstrijo.41 »Razbrali smo, da bi CLOWDER partizane upora-
bil samo kot odskočno desko za penetracijo v Srednjo Evropo. (...) Bojimo
и
PRO, FO 371/44265, R 17554/8/92.
35 PRO, WO 202/318.
3 6 P R O . WO 202/309.
37 PRO, FO 371/48813, R 8002/6/92.
3 8 ACKZKS, št . 1295.
39 PRO. FO 371/44255, R 7125/8/92, Wilkinsonov »Memorandum o vstaj i v Sloveniji« z dne
27. 4. 1944. P r im , v WO 202/212 beležko ma jo r j a K l u g m a n a z d n e 26. 9. 1944.
4U p r a v t a m . > :
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 137
se, da bodo partizani ugovarjali, da jih uprabljamo kot pasivno orodje za
dejavnosti, ki jih oni ne, ponavljam ne nadzorujejo«, je 13. februarja 1944
predvideval tedaj še podpolkovnik F. W. Deakin.42 Pokazalo se je, da je bilo
to predvidevanje pravilno, kar npr. lahko razberemo iz pisma Mitje Ribiči
ča, ki ga je 27. junija 1944 pisal Viktorju Avblju-Rudiju, tedaj namestniku
političnega komisarja Glavnega štaba NOV .in PO Slovenije. »Z Angleži je
vedno večji križ, ker se.za Avstrijo le preveč zanimajo. (...) Zelo težko bo
vse te ljudi kontrolirati, če bodo misije še vedno prihajale. Cahusac hoče na
vsak način v Avstrijo. (...) Pošiljati ga danes preko, se pravi, poslati ga
v smrt, ker je fant dolg in neroden in bo zaglavil v prvi gostilni, kjer b.o
prespal.«43
Edvard Kardelj je v že omenjenem pismu z dne 5. februarja 1944 po
sebej poudaril, da je naloga pokrajinskega komiteja KPS za Koroško, da
organizira čim širšo obveščevalno službo v Avstriji, ker bodo ti podatki po
trebni tudi zaveznikom.44 Zato je britanski major William Jones lahko spo
ročil po radiu 10. februarja 1944, da je Glavni štab NOV in PO Slovenije
voljan sodelovati tudi pri »pošiljanju partizanskih obveščevalnih skupin v
Rim, na Dunaj in kamorkoli bLvi predlagali (...) Partizani imajo angleško
govoreče osebje in operatorje, ki bi se vključili v sedanjo britansko obve
ščevalno mrežo. Partizani nam- bodo posodili celotno propagandno' organi
zacijo za penetracijo v Avstrijo,-Nemčijo in Italijo.«45
Peter Wilkinson je 27. aprila 1944 takole ocenil začetek tega sodelova
nja: »če upoštevamo njihove možnosti, potem informacije, ki so jih parti
zani dobili iz Avstrije, zelo razočarajo — večinoma politični oblati in komu
nistična propaganda. Toda pošteno je treba reči, da sedaj, ko vedo, .kaj mi
hočemo, partizani poskušajo razviti svojo organizacijo, da bi ustregli našim
zahtevam.«46 . _
Podpolkovnik F. W. Deakin pa je„,12. februarja 1944. leta med drugim
v .zvezi z JonesO'Vim sporočilom predlagal: »Dostaviti radijske postaje in
preko slovenskih partizanov razviti njihovo mrežo, kot so predlagali, v so
delovanju z ISLD (Intelligence Service Liasion Department — oddelek za
zvezo obveščevalne službe op. pis.) in OSS (Office of Strategic Services —
urad strateških služb, ameriška obveščevalna služba, op. pis.)«47 Glavni štab
NOV in PO Slovenije je ukazal, naj se misiji Clowder nudi vsa pomoč. Ven
dar pa je bilo potrebno paziti, da bi je ne izkoriščali sovražni elementi.48
Isti štab je 23. junija 1944 ukazal štabu koroške grupe odredov, naj zavez
niškim obveščevalnim centrom dajejo samo podatke vojaškega, značaja,
v nobenem primeru pa 'ne političnih informacij ali izjav. Glavni štab je
poudaril, da ne sme nihče nepoklicanih imeti vpogled v delovanje partizan
ske obveščevalne službe.49
Ameriški major F.Lindsay je ocenil, da so zavezniške misije pri štabu
četrte operativne cone uspele zbrati samo 10 % potencialno dosegljivih in
formacij. Major Lindsay je bil prepričan, čeprav so ga prepričevali, da nima
prav, da so v tem času partizani vzdrževali redne zveze z mesti kot so Be
ljak, Celovec, Gradec in Dunaj. Partizani so predlagali, naj zavezniki pošlje
jo vso možno pomoč za prehod preko reke Drave. Lindsay pa; je zahteve
4 1 Zbornik, I I , 11, št. 52, s t r . 90; št. 173, s tr . 318.
« P R O , WO 202/361.
4 3 AIZDG, f. 16ДП/6.
4 4 A C K Z K J , C K K P J 1944/42.
4 5 P R O , W O 202/361.
« kot op. 39.
4 7 PRO, WO 202/361.
4 8 Zbornik, VI, 10, št. 101, s t r . 206.
49 p r a v t a m , VI, 14, št. 76, s t r . 326—328.
138 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
podpiral, toda Foreign Office in politični komite Balkan Air Force'sta po
znanem Titovem govoru na Visu zavzela odklonilno stališče.50 Major Hesketh
Prichard; znan pod psevdonimom Alfgar Cahusac, je sredi oktobra. 1944 le
uspel priti preko Drave.51 Toda njegovi predpostavljeni so z njini zgubili
vsako zvezo in sled po 3. decembru 1944.52 ,
Britanci so nameravali »formirati avstrijski "odpor" neodvisno od par
tizanov.« Pokazalo se je, da to ni možno in vse so odložili do koncà marca
1945. leta. Vse kar je prišlo v poštev, je bilo formiranje »majhnih tajnih
skupin z radijskimi zvezami... koristen vir informacij obveščevalnega zna
čaja«. Misija, ki je skušala prodreti v jugozahodno Koroško in na vzhodno
Tirolsko preko italijanskega ozemlja, je imela podobne izkušnje. »... skle
nili smo, da ni nobene nadaljnje vrednosti v vzpodbujanju oboroženega
"odpora" znotraj Avstrije«, je menil podpolkovnik Peter Wilkinson. Dodal
je: »Vjužni Koroški so že bili vzpostavljeni'tesni odnosi s člani slovenske
manjšine in enotami Jugoslovanske armade narodne osvoboditve, ki operi
rajo v mejnih okrajih.« Za misijo Clowder so'potem načrtovali samo še
posebne naloge za čas zavezniške okupacije Avstrije ter pošiljanje sòcialnò-
demokratskih skupin v Gradec, že prej je bil namreč vzpostavljen »kontakt
z zanesljivimi krščansko socialnimi in socialnodemokratskimi elementi v
Avstriji.«53 V uradni zgodovini štaba zä specialne operacije v zavezniškem
glavnem štabu je ugotovljeno, da zavezniški napori za organiziranje odpor
niškega gibanja v Avstriji niso rodili sadov.54
»V zvezi s slovensko aktivnostjo v Avstriji (koroški) se izogibamo sle
hernemu kontaktu s slovenskimi partizani na tem področju in jim ne po
šiljamo ničesar po zraku, razen občasnih "tolažilnih" pošiljk majhnega ob
sega«, je bilo ugotovljeno 21. marca 1945. leta.55 Morda bo nekoč mogoče kaj
več povedati o dejavnosti misije Clowder, kadar bo pokojni gospod Atkin
dovolil za javno rabo tiste dokumente, ki jih trenutno še »rabi«, oz. kadar
in če bodo dostopni arhivi partizanske Varnostno-obveščevalne službe in
OZNE.
i
C. Sodelovanje in nesoglasja med KP Jugoslavije
(Slovenije) in KP Avstrije
Tito je že v prvem letu narodnoosvobodilne vojne posvetil pozornost
vzpostavljanju stikov z avstrijskimi komunisti. V eni Titovih depeš, posla
nih Kominterni, 29. aprila 1942. leta, zvemo, da lahko jugoslovanski parti
zani odpravijo avstrijske tovariše — preko partizanskih odredov, ali z,vla
kom — v Avstrijo in jih oskrbijo z vsemi potrebnimi ponarejenimi doku
menti.56 Ni znano, če je Kominterna odgovorila na ta predlog. Ko so do Tita
prišle vesti, da Britanci skušajo v Italiji organizirati socialistično stranko,
je v depeši z dne 2. decembra 1942. leta sporočil Kominterni, da bi lahko
organiziral, da nekatere znane italijanske tovariše prepelje v Italijo. Tito
je menil, da bi Ercoli (tj. Palmiro Togliatti) vsekakor moral oditi v Italijo.57
Maršal Tito je npr. 5. januarja 1944 dal navodilo Glavnemu štabu NOV in
PO Slovenije, naj posveti posebno pozornost manjšim partizanskim enotam,
5 0 PRO, FO 371/48811, R 5715/6/92; WO 202/309.
5 1 AIZDG, f. 16/III/6.
5 2 PRO, WO 204/1954.
5 3 prav tam.
« PRO, WO 204/2030 B.
a5 PRO, WO 204/2000.
» ACKZKJ, CKKPJ-KI 1942/83.
5' ACKZKJ, CKKPJ-KI 1942/290.
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 139
ki naj bi iz štajerske prodirale proti Dravi in vzpostavile zvezo ž Avstrijci;
Na zahodu je bilo potrebno navezati stike z italijanskimi partizanskimi
enotami in razvijati medsebojno zaupanje in vzajemno delovanje.58
• Na Koroškem so bili konec 1943. leta navezani prvi stiki med sloven
skimi in avstrijskimi komunisti. V CK in PK KP Slovenije so si dolgo časa
belili glavo z vprašanjem, če so to res pravi komunisti, člani komunistične
partije Avstrije ali pa agenti provokatorji, ki jih je podtaknila Gestapo.
Slovenski komunisti so se konec novembra 1943. leta prvikrat sestali z An-
dreasom, ki se je predstavil kot sekretar pokrajinskega-komiteja KP Avstri
je.59 Na osnovi navodil sekretarja CK KPS so tedaj sklenili, da KP Avstrije
prepusti svoje organizacije na slovenskem Koroškem in da se organizirajo
izključno organizacije KPS. Nesporno naj bi Celovec pripadal Sloveniji, o
Beljaku,pa bi še razpravljali. Landeskomitee der österreichischen Freiheits
front für Kärnten (deželni komite avstrijske osvobodilne fronte za Koro
ško) naj bi se osnoval. KP Slovenije bo podpirala ustanovitev samostojnih
avstrijskih partizanskih enot. Prvi rekruti.naj bi prišli iz Beljaka, kontakt
ni komite pa bo.skrbel za koordinacijo dela obeh partij.
Toda že na drugem sestanku 20. januarja 1944.-leta so nastale težave
v zvezi's temi sklepi, zlasti-glede izročanja avstrijskih organizacij KP Av
strije. Zato je pokrajinski komite KPS za1 Koroško predlagal CK KPS, naj
se ob posredovanju Kominterne pojasni in reši vprašanje, katera partija je
pristojna na Koroškem/Vendar pa so nemške čete že 28. januarja 1944. leta
napadle sedež pokrajinskega komiteja KPS za Koroško in zaplenile ves par
tijski arhiv. V že omenjenem pismu z dne 5. februarja 1945. leta je Edvard
Kardelj kritiziral delo PK KPS za Koroško. Potrebno je bilo vzdrževati se
lekcij o nacionalnem vprašanju, organizirati. samostojne avstrijske enote,
ki naj bi čim dlje ostale pod poveljstvom-slovenskih partizanskih štabov,
dokler se drugod po Avstriji ne" bi razvilo protifašistično gibanje. Linija
komunistične partije Avstrije bo morala biti snovanje neodvsne ljudske in
demokratične Avstrije, tesno povezane z narodi Jugoslavije, oprte na Sov
jetsko zvezo.
Ne da bi se spuščali.v zanimive podrobnosti naslednjih sestankov, ne
sporazumov in medsebojnih očitkov, moramo ugotoviti, da je Andreas bil v
začetku maja 1944. leta aretiran.60 Edvard Kardelj pa je 6. maja 1944. leta
z depešo obvestil Franca Leskoška-Luko, da se Kominterna, zlasti še KÔ-
plenigg, zanima, kakšne so možnosti zvez z Avstrijo. Najbolje bi bilo narav
nost obvestiti »deda«, tj. Kominterno, zlasti če bi bilo mogoče tovariše, ki bi
prišli v Slovenijo, povezati s CK KP Avstrije.61 Franz Honner, ugledni član
CK PK Avstrije, je še z dvema tovarišema srečno prispel na sedež CK KP
Jugoslavije. »Ded«, oz. tedaj uradno že razpuščena Kominterna, je 30. ju
nija 1944. leta sporočil Edvardu Kardelju, naj Honnerju in njegovima
spremljevalcema nudijo vso potrebno pomoč pri izvrševanju njihove nalo
ge. Ti so potem odšli v Slovenijo na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.82
Direktiva depeša iz Moskve je poudarjala, da meje ne smejo biti sporno
vprašanje. »KP Avstrije je v načelu za združitev slovenskih pokrajin v bo-
58 Josip B r o z - T i t o , n. d., Vojna djela, I, 213.
5» Jesen 1942, 19, AIZDG, f. 649, beležke v nemščini s podpisom Alois, brez datuma. Alois
zatrjuje, da je Konrad Pucher bil skrit za psevdonimom Andreas in sumi, da je bil v nemški
službi. M. M i k u ž , n. d., Zgodovinski časopis, 267—271.
6 0 M. M i k u ž , prav tam. Prim. M. M i k u ž , Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe
v Sloveniji, IV, Ljubljana, 1973, 109, 110, 180, 666—668. Prim. Stephen C 1 i s s o 1 d , Yugoslavia and
the Soviet Union, 1939—1973, London, 1975, 30.
« ACKZKJ, CKKPJ 1944/171. Prim. M. M i k u ž , Pregled, IV, 565.
5 2 M. M i k u ž , Pregled, IV, 266—268.
140 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
doči jugoslovanski državi, tj. s Slovenijo«, je .18. julija 1944. leta v nemščini
pisal Andrej Francu Leskošku-Luki.63 !
Edvard Kardelj je 3. septembra 1944. leta obvestil maršala Tita o svo
jem pogovoru s Franzom Honnerjem, ki ga je Tito poznal že poprej in se je
z njim sestal še 1940. leta v Zagrebu. »Ded je sporočil, naj bi mesto, drugih
zasedli del Avstrije. Sporočil mi je, da mu je Ded rekel, da ZSSR ne bo iz
pustila iz rok Avstrije, ker mora leta biti zveza med Jugoslavijo in češko.
V sami Avstriji še ni resnega gibanja.« Maršal Tito je 5. septembra po ra
dijskih zvezah sporočil Edvardu Kardelju, naj se ponovno pogovori s Hon
nerjem o čim prejšnji zasedbi dela Avstrije, t. j . Koroške. 15. septembra pa
je spričo načrtovanega odhoda v Sovjetsko zvezo naročil, naj Kardelj čim
prej pride v Vrhovni štab in uredi vse potrebno glede Istre, Slovenskega
Primorja in Koroške, da bi se izognili presenečenjem.64 7
Winston Churchill se je tiste dni resno ukvarjal z idejo izkrcanja in
prodora skozi »ljubljanska vrata« in je 4. septembra 1944. leta sporočil med
drugim generalu Wilsonu: »Nujno je letos zavzeti Trst in Istro.« V Chur-
chillovi beležki z dne 9. septembra 1944. leta beremo: »Možnost amfibij-
skega izkrcanja iz Ancone ali Benetk — če jih zavzamemo — v Istro je na
zelo visokem mestu v mojih mislih. S temi sredstvi bi lahko, razširili našo
fronto napredovanja v Avstrijo in Madžarsko, ki bi imeli,na voljo prista
nišča v Reki in Trstu.«65
Glavni štab NOV in PO Slovenije je 25. maja 1944. leta dal naslednjo
direktivo: »Vaša naloga: za vsako ceno pomagati razvoju-partizanstva v
Avstriji pod vodstvom Avstrijcev samih. Težiti je treba za tem, da bodo raz
vili partizansko gibanje po celi Avstriji.« Pokrajinski komite KPS za>Ko
roško je že 16. januarja 1944. leta dal navodilo, da je potrebno revolucio-
nirati avstrijsko narodnostno manjšino na Koroškem in med nemškimi
vojaki, zlasti med Avstrijci, vzpodbujati in razvijati protifašistično delo
vanje.66
Avstrijski bataljon je bil ustanovljen 24. novembra 1944. leta v Beli
krajini na slovenskem osvobojenem ozemlju v soglasju z Vrhovnim štabom
NOV in PO Jugoslavije. Franz Honner se je strinjal, da Avstrijci vstopijo
v slovensko narodnoosvobodilno vojsko. Avstrijci naj bi se zbirali v zbirnih
taboriščih na štajerskem in v Beli krajini, iz Sovjetske zveze pa so z letali:
prepeljali nemške vojne ujetnike avstrijskega porekla. V spisku borcev tega
avstrijskega bataljona najdemo tudi mnoge slovenske priimke..
Avangard Kampfgruppe Steiermark s komandantom Ferdinandom se
je s padali spustila iz sovjetskih letal že junija 1944. leta v Belo krajino.
Oktobra 1944. leta se je ta skupina podala preko Drave, vendar se je brž
spet vrnila preko nekdanje avstrijsko-jugoslovanske meje' na štajersko,
šele aprila 1945. leta je ta enota narasla na 500 mož. Avstrijski bataljon sé
je medtem bojeval v Sloveniji v neposredni bližini osvobojenega ozemlja.6'
Rusi in Britanci so torej uporabljali enaka sredstva, ko so med nem
škimi vojnimi ujetniki rekrutirali prostovoljce, da bi preko njih uresničili
svoje politične cilje. »Ded« je v začetku februarja 1945. leta dal navodilo,
"> A C K Z K S . brez reg. št. . ,
• , n ^ ^ ?
K Z K S ' f- 6 9 ' š t - 1 6 3 4 5 ; A r h i v Vojnoistori jskog ins t i tu ta , Beograd, k. 26, reg. št. 10-9/13 in 10-16/13. ,
e s P R O , P R E M 3/275/2. ,
ra AIZDG, f. 649.
" M. M i k u ž , Pregled, IV, 665—668; isti, n. d.. Zgodovinski časopis, 268—271. D u š a n P l e n -
c a , Međunarodni odnosi Jugoslavije u toku drugog svjetskog rata, Beograd, 1962, 360—362 n a p a k
d a t i r a u s t a n o v i t e v avs t r i j skega b a t a l j o n a s k o n c e m j a n u a r j a 1945. P r i m . W a l t e r W a c h s ,
Kampfgruppe Steiermark, Wien, 1968.
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 141
naj se partijski'punkt na Dunaju preko zvez KP Slovenije poveže s Fran-
zom Honnerjem. Ni znano, če je bilo to navodilo uresničeno. Ob umiku
jugoslovanskih enot iz Koroške je avstrijski bataljon večinoma ostal tam.
Baje so Britanci, kot se je tedaj poročalo, temu bataljonu priznali status
avstrijskih partizanov.68 •. '
• ^Slovenski1 partijski funkcionar Dušan Pirjevec-Ahac je bil hudo uža
ljen neposredno pred koncem druge svetovne vojne zaradi pisma nekega
avstrijskega partijskega'funkcionarja, zlasti zaradi stavka »... werden wir
auch ih Zukunft alle Bestrebungen der KPS; soweit sie sich auf der Linie
der III. Internationale bewegen... unterstützen.« V svojem odgovoru je
Ahac samo vprašal, če je komunistična partija Avstrije vsaj sedaj, ko je
Rdeča armada lučaj daleč, zmožna organizirati eno samo, samcato parti
zansko četo.69 . -
Britanci so vsekakor skušali spremljati tudi ta aspekt politične in vo
jaške problematike v Sloveniji. Med člani sovjetske vojne misije, ki je šele
konec februarja s pomočjo Britancev prišla v Vrhovni štab k maršalu Titu,
so opazili dva »dobro znana avstrijska komunista«. Sklepali so, da sta od
šla v Hrvatsko.70
Sir Orme Sargent, stalni državni podsekretar v Foreign Officeu, je
23. aprila 1945. leta pisal med drugim generalu Hollisu, potem ko je pro
učil dolgo poročilo polkovnika Petra Moorea po njegovi vrnitvi iz Slovenije:
»To poročilo vzbuja zelo cinično razmišljanje, da sploh( ne bi bilo nepri
kladno, če bi se dogodki razvijali tako, 'da bi Tita' začasno zadržalo naspro
tovanje ustašev in bele garde okrog,'recimo Ljubljane in Zagreba, medtem
pa bi bilo zavezniškim silam omogočeno, da,iz Italije sorazmerno mirno
zasedejo Julijsko krajino in Koroško.«71 Polkovnik P. Moore je v tem poro
čilu zapisal tudi naslednje: »Partizanske oblasti z intenzivno nenaklonje
nostjo in sumi gledajo na Britanijo in se boje,.da'bi mogli nasprotovati
njihovim 'ozemeljskim zahtevam ali da bi poskušali prisiliti jih, da vodijo
zmernejšo notranjo politiko. Toda to bo sčasoma verjetno minilo.«72
Britanski veleposlanik v Beogradu Ralph Skrine Stevenson pà, j e 10.
nia ja 1945. leta, ko so se še vedno bile ogorčene bitke v Sloveniji, čeprav je
druga svetovna vojna uradno bila že končana s'kapitulacijo Tretjega
Reicha, brzoj avil v, London: »...jugoslovanske pretenzije bode brezmejne.
Treba jih je krotiti sedaj ali pa bomo videli .narodnoosvobodilne odbore'
ne samo na italijanskem ozemlju daleč na zahod od Soče, marveč tudi v
južni Avstriji.«73 To ni bilo osamljeno mnenje. »Mi nočemo, da bi po kapi
tulaciji Jugoslovani zasedli kak del Avstrije... oni bodo tudi širili ruski in
komunistični vpliv, kamorkoli bodo prišli«, beremo v uradni beležki Foreign
Officéa 14.'marca 1945. leta.74 ', ,
_"„»Sporočite mi, kaj delate z zbiranjem sil proti tej moskovski pošasti,
katere krak je Tito,« je predsednik britanske vlade : Winston Churchill
7. maja 1945. leta spraševal feldmaršala Alexandra.75 »Naše trupe so do
segle'Celovec''tri ure pred Jugoslovani,« je 9. maja 1945. leta sporočil ko-
6 8 ACKZKS, f. 69. št. 16345.
6 3 prav tam.
™ PRO, WO 204/2011.
71
PRO, FO 371/48812, R 7247/6/92.
72
PRO, FO 371/48813, R 8004/6/92.
73
PRO, FO 371/48814, R 8199/6/92.
74
PRO, FO 371/48811, R 5477/8/92.
75
PRO, FO 371/48814, R 8153/6/92.
142 ZGODOVINSKI CASOFIS 33 • 1979 . 1
mandant osme armade. V depeši,Harolda Macmillana čitamo: »so za tri ure
prekosile Jugoslovane v Celovcu.«76 ;
• Ti citati naj ilustrirajo atmosfero v času zmagovitega konca druge sve
tovne vojne. Razvoj dogodkov nam je v najkrajših potezah že* znan iz
ustrezne literature." Britansko zoperstavljanje jugoslovanskim zahtevam
in slovenskim nacionalnim aspiracijam je bilo vsekakor pogojeno s teda
njimi odnosi sil znotraj velike protihi tier j evske-koalicije. Vendar pa to ni
primarnega pomena. V priročniku o Jugoslaviji, ki ga je raziskovalni od
delek britanskega zunanjega ministrstva (Foreign Office Research Depart
ment) pripravil že 20. januarja 1944. leta, beremo tudi naslednje o avstrij-
sko-jugoslovanski meji: . . . . . . . /.
»Jugoslovanski voditelji, vključno z maršalom Titom, so.že od aprila
1941. leta zahtevali, naj se Jugoslavija razširi tako, da bi vključila vse slo
vensko govoreče elemente severno od te meje. (...) Taka zahteva ni upra
vičena z etničnimi, ekonomskimi ali- strateškimi razlogi. Posledica bi bila
priključitev k Jugoslaviji prebivalstva, ki je večinoma nemško in ga od
ostale Jugoslavije dele visoke gore.«78 - > ~; , .
Stari ideal zedinjene Slovenije, zastavljen že 1848. leta, je bil uresničen
samo za nekaj dni, potem ko je počila zadnja partizanska puška. Zakaj?
Je to bilo res potrebno? To more in mora biti samo še predmet akademskih
razprav.
Z u s a m m e n f a s s u n g .
JUGOSLAWISCHE UND BRITISCHE POLITIK, DIE KÄRNTNER FRAGE
BETREFFEND, 1941—1945'
Das Referat wurde für die Gespräche am runden Tisch geschrieben, die zwi
schen britischen und jugoslawischen Historikern in Kupari bei Dubrovnik vom
19. bis zum 21. September 1978 stattfanden. Der Verfasser stellt die Problematik
der jugoslawisch-österreichischen Grenze und "die Kriegsziele sowohl der Volks-"
befreiungsbewegung als auch ihrer Gegner synthetisch dar; er schreibt über die
jugoslawisch-britische Zusammenarbeit bei ihrem Versuch, nach Österreich vor
zudringen und über die Zusammenarbeit und Mißverständnisse, zu denen es zwi
schen der kommunistischen Partei Österreichs und Jugoslawiens kam. Im einleit
enden Kapitel wird eine Übersicht über einheimische und fremde Quellen gegeben
sowie auch eine Beschreibung der wichtigsten, in Jugoslawien und im Ausland
vorzufindenden Literatur.
Die britische Regierung hat auf die Anregung des jugoslawischen Botschafters
in Moskau, Dr. Milan Gavrilović, mit der Absicht, den Zutritt Jugoslawiens zur
Achse zu verhindern, mündlich ihre Bereitschaft angedeutet, Jugoslawiens For
derungen Italien gegenüber hinsichtlich Istriens wohlwollend zu berücksichtigen.
Kärnten wurde damals überhaupt nicht erwähnt. Vertreter der slowenischen
Volkspartei haben nach der Kapitulation Jugoslawiens maximale Forderungen
gestellt, was die Grenzen auf den Hohen Tauern betrifft. Lovro Kuhar hat im
Namen der Kommunistischen Partei Sloweniens Anfang 1942 einen Standpunkt
eingenommen, der durch Titos Rede 1944 allgemein bekannt wurde: »Das Fremde
wollen wir nicht, das Unsere geben wir nicht.« Das freie und vereinte Slowenien
wurde in der Mitteilung des Vollzugsausschusses der Befreiungsfront 1942 als
Kriegsziel bezeichnet. Die Frage der Grenzen wurde von einer besonderen Kom
mission beim Vollzugsausschuß der Befreiungsfront schon im Jahr 1941 erörtert,
später dann im J a h r 1944 noch von einem Wissenschaftlichen Institut unter der
Leitung von Prof. Dr. Fran Zwitter, der selbst mehrere Studien und Abhand
lungen darüber geschrieben hat. ,
7 8 PRO, F O 371/48813, R 8128/6/92.
7 7 Llewel lyn W o o d w a r d , British Foreign Policy in the Second World War, Vol. III ,
London, 1971, 367—369, 374. P r i m . D. B i b e r , Br i tansko- jugos lovansk i n e s p o r a z u m i okrog K o
roške v pre j šn j i š tevi lki Zgodovinskega časopisa.
78
PRO, FO 371/37174, R 808/369/67.
D. BIBER: KOROŠKO VPRAŠANJE 1941—1945 I 4 3
Britische Fächleute im Research Department Foreign Office lehnten alle slo
wenischen und jugoslawischen Forderungen in Zusammenhang mit Kärnten kon
sequent ab, ungeachtet dessen, ob sie von Marschall Tito oder von der königlichen
Exilregierung gestellt wurden. Anfangs wurde ein Austausch der slowenischen
Minderheit in Kärnten gegen die deutsche Minderheit in Slowenien geplant, und
noch im J a h r 1945 eine solche Korrektur der Grenze zugunsten Österreichs er
wogen, daß Jugoslawien die Apaška kotlina (Abstaller Becken) verlieren würde.
Slowenische Partisanen und britische Fachleute der S.O.E. — Executive für
SpezialOperationen nahmen anfangs am Planen und der Durchführung der Pläne
für den Vorstoß nach Österreich im Rahmen der Mission »Clowder« teil. Es hat
sich jedoch herausgestellt, daß es in Österreich keine Widerstandsbewegung aus
den Reihen der Österreicher selbst gab, und nach September 1944 wurden Par t i
sanenoperationen in Österreich aus politischen Gründen nicht mehr von den Allii
erten unterstützt. '
Ende 1943 wurden erste Verbindungen zwischen slowenischen und österreichi
schen Kommunisten in Kärnten aufgenommen. Es war jedoch nicht völlig klar, ob
vielleicht hier nicht feindliche Agenten unterschoben worden waren. Edvard Kar
delj hat genaue Anweisungen gegeben, welche politische Richtlinie die Kommuni
stische Partei Sloweniens in Kärnten einhalten sollte, wie die Zusammenarbeit
mit der Kommunistischen Partei Österreichs verlaufen sollte, um eine selbständige
antifaschistische Bewegung anzuregen. Mitte 1944 hat sich diesen Aktionen auch
die aufgelöste Kominterne angeschlossen, was auch die Absicht des Mitglieds des
Zentralkomitees der K P Österreichs Franz Honner war, der in das befreite Gebiet
in Slowenien kam. Am 24. November 1944 wurde in Bela Krajina ein besonderes
österreichisches Bataillon gegründet. Sowohl die Russen als auch die Briten hatten
unter deutschen Gefangenen Freiwillige rekrutiert und sie nach Österreich ge
schickt.
Das alte aus dem Jahr 1848 stammende Ideal vom vereinten Slowenien wurde
nur für wenige Tage realisiert, nachdem der letzte Schuß aus einem Partisanen
gewehr gefallen war. Das ist jedoch nur ein Gegenstand akademischer Abhand
lungen und wird es auch bleiben.
Institut za historiju radničkog pokreta Hrvatske, YU-41000 Zagreb,
Opatička 10, izdaja že deseto leto
ČASOPIS ZA SUVREMENU POVIJEST
Časopis v tematsko zaokroženih številkah obravnava izbrana poglavja
iz novejše hrvaške in jugoslovanske zgodovine.'
Za slovenske bralce sta med zadnjimi številkami še posebej zanimivi
1/1975 in 1/1977, ki objavljata razprave, dokumente in bibliografiji o za
hodni oziroma severni jugoslovanski meji, o odnosih Jugoslavije z Itali
jo oziroma Avstrijo ter o položaju naših manjšin v teh dveh državah.
144 ZGODOVINSKI'ČASOPIS 33 • 1979 • 1
KRONIKA
časop is za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo že
sedemindvajseto leto izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilu
strirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske kra
jevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji
problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen po
pularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in
objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje.
»Kroniko« je moč naročiti na sedežu njenega uredništva in uprave v
Ljubljani, Mestni trg 27/III. Letna naročnina za tri številke znaša 160
dinarjev, posamezna številka velja 60 dinarjev.
Po izredno ugodnih cenah so na razpolago, tudi večinoma'vsi starejši
letniki revije: od 6/1958 do 23/1975 po 50 din, letnika 24/1976 in 25/1977
po 75 din.
V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije:
— Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta
in okolice. (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA
NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957),
68 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME
STNE HIŠE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE
USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev.
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE
Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko
(v letu 1979 izide že njen 50. letnik) objavlja prispevke, ki niso zani
mivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši
okvir slovenske zgodovine.
ČZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor
ske univerze. Naročiti ga je ( moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor,
Partizanska 5. ' ' i . . .
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1 . 145—159 145
•" - •-. . - . " - P r a n Z w i t t e r i". ; v . . „ J I . -
W.'DIPLOMATSKI PROBLEM JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKE.MEJE
,.j>, .. u i V DOBI DRUGE SVETOVNE VOJNE
Vf dneh-.od 19. do 2L. septembra 1978 je-biLv Kuparih pri Dubrovniku
drugi sestanek, jugoslovanskih^ in britanskih-strokovnjakov, z referati in
diskusijami o jugoslovansko-britanskih odnosih med\drugo svetovno .vojno.
Razpravljalo:se je o Srbiji,.Hrvatski,..Julijski,krajini in Trstu, pa tudi
o Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Tu se hočem omejiti na razpravo o jugo
slovansko;-avstrijskih odnosih, vprašanje,meja J n posebej Koroške. Ome
jujem se na diplomatsko s tran ( vprašanj a in puščam ob strani vojaške
akcije in dogajanje na samem terenu. Pri tem se naslanjam na tr i referate,
ki so vsi; dostopni bralcem Zgodovinskega časopisa. Dušan Biber je objavil
že v prejšnji;številki Zgodovinskega časopisa svoj referat Britansko-jugo
slovanski nesporazumi okrog Koroške 1944—1945,^ki, je bil sicer podan že
na znanstvenem posvetovanju »Jugoslavija v končni etapi druge, svetovne
vojne«, v Beogradu 10.—ril. decembra 1975, vendar je pa bil tOj eden od re
feratov, o katerih se je v Kuparih. diskutiralo.1 Na samem sestanku sta pa
bila referata sira Williama Deakina »Britanci, Jugoslovani in Avstrija
(1943 — maj 1945)« in Dušana Bibra »Jugoslovanska in britanska politika
o koroškem vprašanju 1941—1945«, ki s ta objavljena v tej številki Zgodo-
vinskegaj časopisa.2 V referatih je mnogo-novih ugotovitev, predvsem na
podlagi gradiva iz britanskih arhivov, ki so postali v zadnjih letih dostopni
za raziskovalce. Ob referatih * nimam skoraj nikakih pomislekov glede sa
mega ^ugotavljanj a dejstev. Ob formulaciji W. Deakina, da gre za jugoslo
vanske ozemeljske zahteve po področjih v Avstriji in Koroški, kjer živi slo
vensko prebivalstvo in jih Jugoslovani po plebiscitu leta 1920 v času sen-
žermenske, pogodbe niso dobili (W. Deakin, Br i tanc i . . . , str. 103), bi se dalo
seveda ; razlikovati med zahtevanim ozemljem,-ki je bilo priznano. Avstriji
že s samo;senžermensko pogodbo in med ozemljem, ki ga je dobila s ple
biscitom/V britanskem Edenovem predlogu n a jaltski konferenci. 10. f e ;
bruarja 1945, kjer se govori o jugoslovanskih zahtevah po ozemlju; ki ga
Jugoslovani, niso uspeli dobiti ob plebiscitu leta 1919 (W. Deakin, Bri
t a n c i . . . , str. 120), je letnica plebiscita-seveda napačna, kar je pa seveda
krivda Edena in ne Deakina, ki tekst le točno citira. Kar se tiče nejasnih
Bibrovih izvajanj o vprašanju izselitve Nemcev (D. Biber, Jugoslovanska in
britanska politika . . ., n.o.m., str. 134), jih je treba precizirati, v tem smislu,
da je R. čolaković pri obisku v Znanstvenem inšt i tutu v začetku leta 1944
sporočil, da je izselitev Nemcev iz Jugoslavije sklenjena stvar, da je nato
1 Dušan Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi okrog Koroške 1944—1945 (odslej D. Biber, Bri-
tansko-jugoslovanski nesporazumi), ZC 32, 1978, str. 475—489.
2 William Deakin, Britanci, Jugoslovani in Avstrija (1943 — maj 1945) (odslej W. Deakin, Britan
ci . .), ZC 33, 1979, str. 103—126; Dušan Biber, Jugoslovanska in britanska politika o koroškem vpra
šanju 1941—1945 (odslej D. Biber, Jugoslovanska in britanska politika . : .), ZC 33, 1979, str. 127—143.
146 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
v mojem prvem referatu in v prvi diskusiji v Semiču prevladalo naziranje,
da bi bilo potrebno izseliti nemško manjšino iz slovenskega etničnega
ozemlja na Koroškem, da se je pa na drugem sestanku E.Kardelj izrazil
za izselitev štajerskih, ne pa tudi koroških Nemcev.3
Pri Bibrovih citatih bi si včasih želeli, da bi navedel tudi datume in ne
le signature posameznih dokumentov, ker se je položaj tedaj zelo hitro
spreminjal. V celoti pa se v glavnem opiram na rezultate, do katerih sta
prišla oba avtorja po dolgotrajnem študiju virov, le redko opozarjam na še
druge vire, moja glavna naloga je pa, da opozarjam na probleme, ki so v
zvezi s temi rezultati.
Znano je, da moskovska deklaracija.iž 1.1943 proklamira cilj obnovitve
neodvisne Avstrije, da pa nič ne govori o mejah bodoče Avstrije; avtorjema
je to seveda znano, W. Deakin pa to izrecno poudarja (W. Deakin, Bri
tanci .:.,- str. 120). Ne zdi se mi, odveč, da to-omenim, ker. so se pozneje in
tó tudi pri nas pojavljala mnenja,'da predvideva moskovska deklaracija
obnovitev Avstrije v mejah 1.1937, kar bi imelo seveda za posledico, da bi
meje Avstrije sploh ne bile predmet mednarodnih konferencam pogajanj
v letih po končani vojni. *
Diplomatska borba okrog jugoslovansko-avstrijske meje ima v času
druge'svetovne vojne in še nekaj' časa'pozneje formalno značaj borbe za
okupacijske cone, v'katere naj bo razdeljena Avstrija po zlomu nacizma.
Razlikuje se med temi conami in med dokončno rešitvijo vprašanja na mi
rovni konferenci ali ob splošni mirovni ureditvi. V že omenjenem britan
skem Edenovem predlogu v Jalti 10. februarja 1945 se govori o tem, da naj
bo jugoslovansko-avstrijska meja iz 1.1937 meja do »dokončne teritorialne
ureditve«,-do »dokončne "mirovne ureditve« (pending the final4 territorial
settlement; pending the final'peace'settlement).4 Na samem sestanku zu
nanjih ministrov v Jalti 10.-februarja 1945 je predložil Eden tekst note
Jugoslaviji, Molotov^in Stettinius sta izjavila, da morata predlog še preštu
dirati, Stettinius pa je še izjavil, dà gre paragraf b) na strani 2 preko raz-
dobja okupacije in bi ga bilo potrebno preformulirati, kar je Eden sprejel;
naslednji dan 11. februarja sporoča Eden Molotovu, da je z ozirom na po
misleke ameriške delegacije preformuliral točko a) (pač b!) in mu pošilja
novo formulacijo, ki je pa izdajatelj teh dokumentov ni našel; če pa po
gledamo točko" b) v prvotnem Edenovem-predlogu, * ki govori'o nedotak
ljivosti te meje, vidimo, da ga je mogoče interpretirati v smislu veljavnosti
te meje tudi za kasnejše razdobje in nas ta pomislek samò potrjuje v mne-
nju, da so tedaj hoteli stipulirati to mejo kot mejo dò končne-mirovne-ure-
ditve!5 Isto razlikovanje pride do izraza' v notah kritičnega razdobja v maju
1945: britanska nota 12. maja zahteva umik jugoslovanskih čet nà mejó
1937 »kot začasno mejo med Avstrijo in Jugoslavijo, dokler ne bò mèja do-
končno določena na mirovni konferenci«; jugoslovanski odgovor 13. maja
izjavlja, da »naše zahteve ne prejudicirajo odločitve mirovne konference«;
ameriška nota 15. maja se pridružuje britanskemu stališču, da naj Jugo-
' Fran Zwitter, Priprave Znanstvenega inštituta za reševanje mejnih vprašanj po vojni, Osvoboditev
Slovenije, Lj. 1977, str. 264, 266, 268.
4 D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi, п.олп., str. 477 (»da morajo meje ostati takšne,
kakršne so, vse do mirovne pogodbe«), str. 478 (»O tem bi skupno obvestili jugoslovansko vlado in. od
nje zahtevali, naj sprejme obveznost, da bo spoštovala »začasno mejo«, kot je to bilo izrecno rečeno«).
W. Deakin, Britanci . . ., n.o.m., str. 120 (»vse do končne teritorialne ureditve«, »do končnega mirovnega
sporazuma«.
s Točen slovenski prevod prvotnega Edenovega predloga VV. Deakin, Britanci . . ., n.o.m., str. 120
angleški original Foreign Relations of the United States, Diplomatic Papers, The Conferences at Malta
and Yalta 1945, Washington 1955, s u . 887 (odslej Foreign Relations . . .); ostali podatki Foreign Rela
tions . . ., str. 876, 881, 939. 964, 981.
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA 147
slavlja prizna mejo,1937 z Avstrijo »do dokončne določitve meja pri splošni
mirovni ureditvi«; na istem stališču kakor odgovor britanski vladi stoji
jugoslovanski odgovor na ameriško noto 16. maja; britanski negativni od
govor -17. maja poudarja, da se jugoslovanska vlada- strinja s tem, »da je
treba za vsako spremembo avstrijskih meja. čakati, na končno odločitev pri
mirovni ureditvi«, trdi pa, da bi okupacija ozemelj, ki jih jugoslovanska
vlada zahteva,, spremenila obstoječe stanje na teh ozemljih, ki ga mora
britanska vlada ohraniti do mirovne ureditve; jugoslovanski odgovor na
britansko noto in: odgovor na ameriško noto od 19: maja, ki pristaja na
umik,jugoslovanskih čet iz Koroške, pa protestira proti mnenju, da bi bila
prisotnost jugoslovanskihčetprejudic za določitev, meja med Jugoslavijo
in Avstrijo, in izjavlja tudi, da umik jugoslovanskih čet ni' prejudić za
končno določitev meje z Avstrijo, do katere bo prišlo ha mirovni konfe
renci.6 Pomen razlikovanja med okupacijskimi conami in definitivno odlo
čitvijo o mejah je v tem, da je bilo vprašanje mejè med Jugoslavijo in
Avstrijo priznano kot odprto in da je bilo v naslednjih štirih letih predmet
številnih konferenc in mednarodnih-pogajanj..Popolnoma jasno pa je, da
je določitev okupacijskih con v1 resnici zelo vplivala na odločitev o defini
tivni meji.-Ves čas; vojne se diplomacija zanima za vprašanje bodoče jugo-
slovansko-avstrijske meje. Deakin je še kot prvi sekretar britanskega vele
poslaništva v Beogradu 28. aprila 1945 pisal, da bodo Slovenci verjetno brez
težav ali zamude rešili vprašanje v svojo korist, če sé Rusi ne bodo strinjali
s podporo britanskim in ameriškim namenom, da ohranijo meje Avstrije
iz 1.1937 vsaj v času vojaške zasedbe.7 Vsa zgodovina ne le tega vprašanja,
ampak tudi vprašanj Julijske'krajine'"in drugih' evropskih vprašanj doka
zuje, kako velik vpliv-so imele ria mirovne pogodbe'in na poznejši razvoj
Evrope okupacijske cone, ki so nastale v času zloma nacizma. '
Kar se tiče okupacijskih con v Avstriji, je pač sigurno, da so se tri vele
sile sporazumele, da naj imajo v̂ Avstriji svoje okupacijske cone le te tri
velesile;''nek uradni nepodpisani zapis v foreign Officè-u od 12. marca 1945
trdi,1 dà je bil^— celo na pobudo sovjetske vlade — dosežen sporazum, da
ne bodo povabili nobene manjše zavezniške države k sodelovanju pri za-
sedbi Avstrije, in da je zato lahko odkloniti takšno Titovo zahtevo (W. De-
akin, ' Britanci...', str.' 1Ì7—118); H. Macmillan, minister rezident za Sre-
dozemlje, trdi maja Ì945,' da so se štiri velesile sporazumele, da bodo samo
one sodelovale' pri okupaciji Avstrije, medtem ko.glede Julijske krajine
takega sporazuma ni (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi...,
n.o.m., str. 481). Te trditve niso bile nikdar osporavane; edina sprememba,
do katere je prišlo v času med jaltsko konferenco in zlomom nacizma, je
bila v.tem, da so se tri velesile sporazumele, da naj pri okupaciji Avstrije
poleg njih sodeluje tudi Francija. Te ugotovitve pa ob vsej svoji pomemb
nosti še ne dajejo odgovora na vprašanje, kaj naj bi obsegale posamezne
okupacijske cone. V Edenovem predlogu na jaltski konferenci 10. februarja
1945 je stavek: »če bodo sprejeti britanski predlogi glede okupacijskih con
v Avstriji, bo spadala jugoslovansko-avstrijska meja pa vsej svoji dolžini
pod britansko pristojnost« (If the British proposals for the allocation of
zones of occupation in Austria are approved, the whole length of the
» D. Biber, Brilansku-junoslovanski nesporazumi, n.o.m., str. 480 (za nolo 12. maja). Document, on
the Carinthian Question, Ministry for Foreisn Affairs of the FPRY, Beograd 1948, str. 39 (britanska nota
12. maja), 41 (jue. odeovor 13. maja), 42 (ameriška nota 15. maja), 44 (jug. odgovor ameriški vladi 16.
maja), 45 (britanski odgovor jug. vladi 17. maja), 49—50 (jug. odgovor britanski vladi 19. maja), 51—32
(jug. odgovor ameriški vladi 19. maja).
' D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi, n.o.m., str. 488.
J48 ZGODOVINSKI.ČASOPIS 33 • 1979 : I \ ;
Austro-Yugoslav frontier will be a British responsibility«"; W. Deàkin, Bri-,
tanci. . . , str. 120). Iz tega sledi, da je bil tak. britanski predlog že predložen,
da pa še ni bil sprejet.-V istem predlogu nadaljuje Eden, da. je pričakovati
težave z Jugoslavijo, ki sicer še ni postavila zahtev do. štajerske,, pač'.pa'
glede Celovca in plebiscitne ' cone, Velika Britanija se pa'hoče izogniti "te
žavam kakor v Grčiji in zato predlaga skupen korak treh velesil; s katerim
se obvesti'jugoslovanska vlada, da mora ~do\dokončne .mirovne ureditve
spoštovati mejo iz leta 1937. Pristanek na'noto Jugoslaviji bi seveda-po-'
menil tudi tih pristanek na britanski-predlog, da naj-bo vse ozemlje ob
avstrijski meji z Jugoslavijo področje britanske: okupacijske' cone.- !Zdru
žene države Amerike in Sovjetska zveza so obljubile, da bodo predlog pre--
študirale, ZDA so ga'sprejele, SZ pa ni* odgovorila kljub1 britanski--urgënci
imše ; 10. maja-1945-.opozarja sir Orme Sargent Churchilla, .da'Sovjetska
zveza ni odgovorila na britanski predlog v Jalti (D. Biber, Britansko-jugo-
slovanski nesporazumi'..., n.o.m., str. 478,<.481 ; W.Deakin, Britanci-;.-?, n.o.m.,*
str. 120—122).'če je sigurno, da v času vojne-ni prišlo do^skupnega- diplo
matskega koraka velesil pri jugoslovanski vladi in je potem v maju'1945
nastopala Velika Britanija samostojno,-^ naknadno so se j i-pa-pridružile še
Združene države Amerike, ostane pa vendar; odprto-vprašanje, t če so-se
velesile interno dogovorile glede obsega okupacijskih-con. .W. Deakin-trdi,
da je bilo vprašanje zasedbe Avstrije nerešeno, da so se.Rusi na-diplomat
ski ravni očitno upirali, da bi pristali na dogovor v primeru zavezniške
zasedbe Avstrije ali celo na začasen sporazum o njeni-bodoči ureditvi, da-
so-oteževali razprave• o bodočih mejah in bili trdno odločeni, da-zasedejo
Avstrijo,brez poprejšnjih obveznosti *do Anglo-Američanov .(W. Deakin, Bri
tanci...,. n.o.m., str. 120). Po kapitulaciji.Italije je postalo aktualno vpra
šanje uprave zasedenih ozemelj in na moskovski konferenci1 oktobra 1943
je bila sklenjena ustanovitev Evropske posvetovalne komisije, (European
Advisory Commission), ki je imela sedež v Londonu, v njej'sobilë zastopane
Velika Britanija (Strang), ZDA, (Winand), SZ (Gusev) in od 1944f,tudi
Francija- (Massigli), in imela je nalogo razpravljati tudi o vprašanjih oku
pacije in'kontrole Avstrije. O njenem delu izvemo, da je timela prvo sejo.
14. 1Г 1944, da1" je začela junija 1944"razpravljati o okupaciji in* kontroli'
Avstrije, razprava je pa zastajala, ker "se Amerikanci'niso'odločili, ali ho
čejo" imeti okupacijsko cono v Avstriji ali ne, po poročilu 31. L 1945 se bo
razprava'o aparatu kontrole v" Avstriji nadaljevala,, ko' bodo!prišla„navo-
dila za sovjetskega in francoskega predstavnika, in'spo'razumä ni biló' pred
sovjètsko okupacijo Dunaja sredi aprila 1945.8" , ^ i
, O okupacijskih conah v Avstriji se je pa tik pred jaltsko konferenco
razpravljalo na sestanku britanskega in ameriškega zunanjega ministrana
Malti,- kjer je; 1. februarja 1945 najprej Amerikanec Matthews izjavil, da
obstoji v splošnem soglasje z izjemo con pri Dunaju. Nato je Eden izjavil,
da so Britanci glede dunajskega vprašanja za ameriško stališče proti ru
skemu, da pa on ni siguren, da bi v resnici obstajalo soglasje glede con
z! izjemo tega (t. j , dunajskega) vprašanja. Na isti seji.se. je-razpravljalo
o,avstrijsko-jugoslovanski meji in Eden je poročal, da bi bile po predlagam
ureditvi con (under the proposed, zone arrangement) britanske čete odgo
vorne za avstrijsko mejo z Jugoslavijo in da ni mogoče izključiti možnosti,
da bo maršal Tito želel zasesti del avstrijskega ozemlja, ki ga je zahtevala
» Foreign Relations . . ., str. 110, op. 1; str. 507. Llewellyn Woodward, British Foreign Policy in the
Second World War, London 1962, str. L II , LVII—LVIII, 232, 246, 476—477; drugo obsežnejše delo L.
Woodwarda pod istim naslovom I, str. LVII—LVIH, 588 si. , •
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA 149
Jugoslavija; položaj bi bil rešen, če bi tri velike sile sporočile maršalu Titu,
da bi morale ostati meje take, kakršne so, do mirovne pogodbe, v kateri
bodo rešena vprašanja zahtev prizadetih strani. Stettinius se je strinjal
s to proceduro. Edenov predlog na jaltski konferenci je bil torej že nekaj
dni prej prediskutiran na Malti in zanj pridobljen načelni pristanek ZDA,
še,vedno se pa govori le o predlagani ureditvi con.9 O delitvi con piše tudi
dr. Tone Žorn in. trdi, da je bilo o.tem^več načrtov, od katerih je v začetku
1945 obveljal tisti, po katerem obsega sovjetska,cona Spodnjo Avstrijo In
severno Gradišćansko, amerikanska Zgornjo Avstrijo in Salzburško, fran
coska Vorarlberg in Tirolsko, britanska pa. Vzhodno Tirolsko, 'Koroško, šta
jersko in južno Gradišćansko; ta britanski predlog-je bil sprejet z modifi
kacijo, da dobi Sovjetska zveza tudi Zgornjo Avstrijo severno od Donave
in vso Gradišćansko,'odprto je pa ostalo vprašanje Dunaja.10 Te trditve bi
bilo potrebno kronološko fiksirati (v začetku 1945 še ni bilo odločeno, da
Francija sodeluje pri okupaciji Avstrije), predvsem bi bilo pa potrebno ugo
toviti, da gre in od kdaj gre v resnici jza :sporazum vseh velesil, tudi Sov-;
jetske zveze. . s, . . ' • . •••^. ... ? . ' .. -
' Trditvi, da sta bili Koroška in štajerska, t. j . ozemlje ob avstrijski meji,
sporazumno dodeljeni britanski okupacijski coni; se pojavljajo v-virih?
a šele v maju 1945 in to. izključno v britanskih virih. Sir Orme Sargent
pravi v že omenjenem opozorilu Churchillu 9. ali 10. maja 1945, da je do
govorjeno, da spada Koroška v "britansko, okupacijsko, cono-v Avstriji
(D. Biber, - Britansko^ jugoslovanski nesporazumi..., n.o.m., str. 481; W. De-
akin,' Britanci...', n.o.m., str. 122). Nato* je v.britanski noti Jugoslaviji od
12. maja, kjer se zahteva umik,jugoslovanskih čet iz Avstrije, stavek, da
britanska okupacijska cona vključuje ozemlje' krmeji na avstrijsko-jugo
slovansko mejo. Ko je t!o noto britanski veleposlanik 12. maja osebno izročil
maršalu Titu, ga je ta vprašal, kakšna je meja med britansko in sovjetsko
cono; veleposlanik Stevenson ni znal odgovoriti in je rekel samo, ,da je
področje, odkoder bi se morale umakniti jugoslovanske čete, v britanski
coni (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi !.., str. 483). Stevenson
tudi Velebitu dne 26. maja ni znal odgovoriti na vprašanje, če je dokončno
potegnjena meja med sovjetsko in britansko cono v Avstriji'(D. Biber, prav
tam, str.487).' Obstoje še nekateri drugi dokumenti za to vprašanje: W.De-
akin omenja, da je pò kapitulaciji nemške armade y Italiji 2. maja pripadla
britanskemu 5. korpusu pod'poveljstvom 8. armade naloga, da zasede bri-
tansko cono, glede katere so se že prej sporazumeli, t. j . Koroško in štajer-
sko, pri čemer opozarja, da so štajersko že prej zasedli Rusi (W. Deakin,
Britanci..'., n.o.m., str. 121) ; general Keightley;je dobil navodilo, da naj
informira jugoslovanske vojaške poveljnike v Avstriji med drugim o spo
razumu med zavezniki o razdelitvi okupacijskih con v Avstriji, pri čemer
ne izvemo nič več o tem sporazumu (Ö.Biber, Britansko-jugoslovanski ne
sporazumi..., n.o.m., str. 485); veleposlanik Stevenson je bil 25. maja za
ošabno informacijo obveščen, da so sovjetske čete le začasno na štajerskem,
ker so se v Evropski posvetovalni komisiji dogovorili, da bo štajerska, ne
pa Gradišćansko, prišla v britansko okupacijsko cono (D. Biber, prav tam,
str. 487). V vsem navedenem je poleg dragocenih informacij toliko nejas
nosti o tem, kdo, kdaj in v kakšni obliki se je dogovoril o obsegu okupacij
skih con v obmejnih predelih Avstrije ali so pa Britanci enostavno pro-
Foreign Relations . . .. str. 499, 507.
] T. Zorn, Koroško vprašanje maja 1945, Osvoboditev Slovenije, Lj. 1977, str. 279—280.
150 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
glasili svoje predloge v Jalti za dogovorjeno rešitev, da je za to vprašanje
potrebno še novo raziskavanje.
Kar se tiče Jugoslavije, je po Titovem govoru na Visu 12. septembra
1944, po vseh vesteh Britancev iz Slovenije, pa tudi po Titovi izjavi Alexan
dra 21. februarja 1945, da zahteva pas ozemlja na jugu Avstrije (W. Deakin,
Britanci..., n.o.m., str. 117), jasno, da ima Jugoslavija teritorialne zahteve,
čeprav tak predlog formalno še ni postavljen, ker to pač ni bil še čas mi
rovnih konferenc. Kar se pa tiče udeležbe Jugoslavije pri okupaciji Avstrije,'
najdemo na"'enem mestu trditev, da »Tito ni posredoval britanski ali ame
riški vladi nobene izjave, v kateri bi obrazložil svoje zahteve« (W. Deakin,
Britanci..., n.o.m., str. 121). Kolikor se ta trditev ne nanaša na teritorialne
zahteve, ampak na udeležbo pri okupaciji Avstrije, govori proti njej več
mest v teh člankih, kjer se omenja, da je Jugoslavija zahtevala udeležbo
pri okupaciji, da zahodne velesile na to nòto niso odgovorile, da je pa dala
Sovjetska "zveza v bistvu pozitiven odgovor: maršal Tito je izjavil 8. maja
1945 v razgovoru z generalom Morganom, da je Jugoslavija uradno zahte-
vala dodelitev okupacijske cone v Avstriji, zahodni zavezniki na to noto
niso odgovorili, Sovjetska zveza je pa dala pozitiven odgovor (D. Biber, Bri-
tansko-jugoslovanski nesporazumi.".., str. 482; v nejasni obliki W. Deakin,
Britanci..., n.o.m., str. 123) ; britanski veleposlanik y Beogradu Stevenson'
je ,v sporočilu, ki je zelo proti jugoslovansko, vendar mnenja, da bi bilo po
trebno čimprej odgovoriti'na noto jugoslovanske vlade, s katero se zahteva'
dodelitev okupacijske cone v Avstriji Jugoslaviji, in sporoča, da je po( bri
tanskih obvestilih sovjetska vlada ponudila Jugoslaviji del-svoje okupa
cijske cone v Avstriji (D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi...,
n.o.m., str. 482) ; feldmaršal Alexander je 11. maja v poslanici maršalu Titu,
kjer sicer, zahteva umik jugoslovanskih čet iz Avstrije, vendar sporočil, da
je zahteval, od ameriške in britanske vlade, da naj proučita Titovo zahtevo,
da se Jugoslaviji dodeli okupacijska cona v Avstriji (D. Biber, prav tam,
str. 481—482) ; ko je veleposlanik Stevenson 12. maja maršalu Titu osebno
izročil noto, s katero britanska vlada zahteva umik jugoslovanskih čet iz
Avstrije, mu je Tito sporočil, da se sovjetska vlada strinja z dodelitvijo oku
pacijskega področja jugoslovanski vojski y okviru sovjetske cone (D. Bibèr,
prav tam, str. 483); jugoslovanska vlada je v svojem odgovoru na noto od
12. maja dne 14. maja izrazila obžalovanje, da na svojo noto za dodelitev
okupacijske cone v Avstriji od 2. aprila 1945 (tu izvemo za datum note) ni
dobila odgovora razen od Sovjetske zveze (D. Biber, prav tam, str. 483). Vsi
ti podatki pa ostajajo deloma neizčrpni in nejasni, ker avtorja nista,upo-
rabljala jugoslovanske izdaje dokumentov o koroškem vprašanju.11 V tej
izdaji je objavljena jugoslovanska nota od 2. aprila 1945 zaveznikom, ki se
sklicuje na jugoslovansko borbo in žrtve, izraža pripravljenost za sodelo
vanje pri okupaciji in upravi sovražnih ozemelj, predlaga pogajanja za do
ločitev take jugoslovanske cone ter način njene "okupacije in uprave in
s svoje strani predlaga, da bi bila za to najbolj primerna cona severno od
stare jugoslovansko-avstrijske meje med Italijo in Madžarsko, ki bi vklju
čevala zlasti provinco Koroško in to tem bòlj, ker živi v teh pokrajinah
znatno število jugoslovanskega prebivalstva.12 Sovjetski uradni odgovor na
jugoslovansko noto ni objavljen ali pristopen, spominjam se pa, da je v bi-
11 Documents on the Carinthian Question (odslej: Documents), Ministry for Foreign ' Affairs of the
FPRY. Beograd 1948. D. Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi . . . . in W. Deakin, Britanci . . ., pu-
blikacije ne navajata; D. Biber, Jugoslovanska in britanska politika . . . . jo pa navaja v poglavju o virih
in literaturi, v kasnejšem tekstu, kjer v glavnem ne govori već o tem času, je pa ne uporablja.
12 Documents . . ., str. 37—38. ;.
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRTTSKA MEJA 151
stvu tak kakor ga navajajo zgoraj navedeni viri: Sovjetska zveza je pri
pravljena pristati na jugoslovansko okupacijsko področje v okviru sovjet
ske okupacijske cone v Avstriji, jugoslovanske čete bi pa bile tam pod
vrhovnim poveljstvom maršala Tolbuhina.; Ta sovjetski odgovor ostaja v
mejah jaltskih in poznejših sklepov o okupacijskih conah v Avstriji samo
s strani treh oz. štirih velesil, glede praktične izvedbe je pa treba upošte
vati, da so sovjetske čete tedaj že prodirale na štajersko. Jugoslovanski
odgovor na noto 12. maja, datiran s 13. majem in predan 14. maja, po
udarja, da so jugoslovanske čete prešle mejo pri zasledovanju sovražnika,
ki se ni pokoril pogojem kapitulacije, in predlaga; da'čete ostanejo pod
vrhovnim poveljstvom feldmaršaia Alexandra, tako kakor bodo ostale v
sovjetski okupacijski coni pod vrhovnim poveljstvom maršala Tolbuhina.13
Ta predlog na sebini bil nerealen, saj je bilo nekaj časa pozneje glede Ju
lijske krajine odločeno, da obstoji v okviru anglo-ameriške A cone področje
okupacije kontingenta jugoslovanskih čet okrog Komna, ta kontingent je
pa bil številčno omejen in pod vrhovno anglo-ameriško komando. Britan
ska reakcija na idejo jugoslovanskih čet pod Alexandrovim poveljstvom je
bila negativna', kar je Churchill takoj sporočil Alexandru (D. Biber, Bfitan-
sko-jugoslovanski nesporazumi..., n.o.m., str. 484). Drugačna je bila v za
četku reakcija na vest o sovjetski ponudbi'Jugoslaviji; Stevenson misli, da
ni pomislekov, Macmillan misli, da morejo biti jugoslovanske čete v ruski
coni, ne pa ha Koroškem, celo Churchill v začetku ni proti jugoslovanski
udeležbi pri okupaciji Avstrije v sovjetski' coni, kakor so tudi Belgijci" in
Nizozemci v Nemčiji, in še nek zapis od 18. maja izraža mnenje, da bi Bri
tanci ne ugovarjali, če'tega ozemlja Jugoslovani ne bi nameravali priklju
čiti Jugoslaviji; torta sir Orme Sargent je proti temu, ker imajo Jugoslovani
teritorialne zahteve, v tem primeru se bodo pojavili, še Čehi in Poljaki, in
že 13. maja sporoči Foreign Office v Moskvo, da.je proti sodelovanju jugo
slovanskih čet v sovjetski okupacijski coni (D. Biber,-Britansko-jugoslovan-
ski nesporazumi..., str. 482, 484; W. Deakin, Britanci..., n.o.m., str. 123).
Uradni britanski odgovor na jugoslovansko noto od 13./14. maja, datiran
s 17. majem 1945, zelo ostro odklanja udeležbo jugoslovanskih čet v okupa
ciji britanske cone in še bolj jugoslovansko udeležbo v upravi te cone, ker
bi to prejudiciralo rešitev vprašanja meja in spremenilo obstoječe stanje,
zahteva'čimprejšnji umik jugoslovanskih. čet na mejo 1.1937, ne omenja
pa z nobeno'besedo jugoslovanske udeležbe v. okupaciji sovjetske cone.
Odločilna jugoslovanska nota od 19. maja 1945 sporoča, da je bilo izdano
povelje za, umik jugoslovanskih čet na predvojno mejo »na področju za
hodno od Dravograda« (in the area West of Dravograd); to pomeni, da se
jugoslovanske čete umaknejo iz avstrijske Koroške, ne pa iz avstrijske.šta
jerske, ki je bila tedaj pod sovjetsko okupacijo in „„upravo. Uradni britanski
odgovor od 26. maja 1945 se samo zahvaljuje za umik jugoslovanskih čet
»z avstrijskega ozemlja«,' »na jug od sedanje avstrijske meje«, ne omenja
pa z nobeno besedo pasusa o področju zahodno od Dravograda; poslanik je
na to opozoril le ustno. Očividno- ima britanska, politika namen rešiti to
vprašanje s sovjetsko vlado. Iz Bibrovih in Deakinovih ugotovitev je raz
vidno, da so se Britanci zanimali za položaj na terenu, že 14. maja vedo
seveda, da so na področju, ki ga imajo Britanci »tehnično« za svojo cono,
sovjetske in bolgarske čete, a bolgarske čete se že umikajo; po neprever
jeni vesti je Tolbuhin dovolil, da pridejo jugoslovanske čete v oni del Av-
13 Britanske note in jugoslovanski odgovori nanje, kakor tudi ameriške note in jugoslovanski odgo
vori nanje iz razdobja med 12. in 26. majem 1945 so objavljene v Documents . . ., str. 39—51.
152 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 1979 . I
strije, ki so ga držale bolgarske čete; pri jugoslovanski noti 19. maja je bri
tanskim strokovnjakom sumljiva omejitev na zahod od Dravograda, ker
hočejo Jugoslovani pač ostati na južnem štajerskem;1" 28. maja se poroča,
da so jugoslovanske čete v sovjetski coni južno od Gradca (D.~Biber, Bri
tansko-jugoslovanski nesporazumi..., n.o.m., str. 486, 487, 495; »južno od
Drave« je:pač lapsus na mesto »južno od Gradca«). Nek britanski zapis od
18. maja ugiba, da naj bi Jugoslovanom dodelili okupacijo Gradiščanske;
a drug zapis od 19. maja poroča, da se Bolgari umikajo iz področja Wolfs
berg—Dravograd na Madžarsko in da je po nepotrjenih vesteh Tolbuhin
pristal, da Jugoslovani razširijo svoje področje (W. Deakin, .Britanci...,
n.o.m., str. 123). Sigurno je, da je v tem času v okviru sovjetske okupacijske
cone na; avstrijskem štajerskem obstajala tudi jugoslovanska okupacijska
cona na področju južno od Gradca in o tej coni se je takrat govorilo kot
o nekaki zastavi za jugoslovanske teritorialne zahteve. na Koroškem. Ta
cona je pa. prenehala obstajati v začetku julija 1945, ko je bila-izvedena
razmejitev.med britansko in sovjetsko okupacijsko cono v tem smislu, da
je avstrijska štajerska prišla pod britansko okupacijo; ko so sovjetske in
jugoslovanske čete evakuirale avstrijsko štajersko in je bil s tem konec
jugoslovanske okupacije Avstrije. Nepojasnjena je pa še vsa zgodovina te
jugoslovanske okupacijske cone in nepojasnjeno tudi, kako je prišlo do bri-
tansko-sovjetskega sporazuma in ali je bila Jugoslavija o tem konzultirana
ali vsaj.obveščena.15 Evropska posvetovalna komisija pa obstoji še do pots-
damske'konference in'L. Woodward piše, da so postali Rusi, po okupaciji
Dunaja mnogo bolj zahtevni in. da je prišlo do končnega sporazuma šele po
ostrih zamenjavah mnenj (sharp exchanges) med Churchillom, Trumanom
in Stalinom.16 r. ; n • . . '• ' ' ' '
Vsa ta slika je seveda enostranska, ker sloni na britanskih in deloma
jugoslovanskih in ameriških-virih, medtem ko sovjetski :uradni dokumenti
niso dostopni. Pri tem mislim seveda na državne in diplomatske dokumente,
ne na odnose med komunističnimi partijami Slovenije, Jugoslavije in Av
strije ter moskovsko centralo, ki so deloma že obdelani in ne spadajo v ta
okvir. O stališču SZ moremo nekaj sklepati iz že navedenega; iz Deakinove
navedbe, da je po Titovem govoru "na Visu radio Svobodna Avstrija, ki je
bil v sovjetskih rokah, izjavljal, dà'avstrijsko ljudstvo podpira upravičenost
jugoslovanske zahteve do ozemlja na Koroškem (W. DeakiriH "'Britanci...,
n.o.m., str. 108), ne smemo sklepati preveč; ostala mesta v Deakinovi raz
pravi o vprašanju jugoslovansko-sovjetskih odnosov v tem vprašanju pred
stavljajo le britanske domneve ali pa opozorila na vprašanja, ki jih bo
treba še proučevati (prav tam, str. 113, 121, 123—124). Mislim pa, da bi se
avtorja vendar mogla dotakniti vprašanja korespondence med Renner jem
in Stalinom, ki spada časovno v okvir njunih izvajanj. O tem ' sta pisala med
Slovenci že J. Pleterski in T. Zorn in tu naj samo reproduciram in nekoliko
dopolnim njuna izvajanja.17'Karl Renner je živel v Gloggnitzu, ki so ga
1. aprila 1945 zasedle sovjetske čete, in je nato začel sestavljati iz socialnih
demokratov, krščanskih socialcev oz. ljudske stranke in komunistov"začasno
» Bibrovo opozorilo, da so bile tam ves čas vojne,'pač ne velja, ker je gotovo mišljen. juž^i del
avstrijske Štajerske. , . . . . . r.,i„j.:.,
i5 Na evakuacijo opozarja le Biber, Britansko-jugoslovanski n e s p o r a z u m i . . . , str. 489, v resumeju
svoje , r e
a
L
p Woodward B r i t i s h foreign Policy in the Second World War, London 1962, str. 477 (krajša iz
daja tega dela, ki daje le zelo sumarno sliko, medtem ko si od obsežnejše izdaje pod istim naslovom,
projektirane na 5 knjig, izšle ali bile vsaj meni dostopne le prve tri knjige (I .—III London 19/u—U/n,
ki tega vprašanja še ne obravnavajo. Prim, tudi Foreign Relations . . ., n.o.m., str. Ill), op. 1.
17 J. P. ( = Janko Pleterski), Dokument iz evropske zgodovine, Rennerjevo pismo Stalinu, Nasi raz-
eledi 14. I. 1956. T. Zorn, Koroško vprašanje maja 1945, n.o.m., str. 281.
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRUSKA MEJA 153
vlado, ki jo je 27. aprila 1945 de facto priznal Tolbuhin, SZ je pa preko te
vlade hotela dobiti odločujoč vpliv v vsej Avstriji. Zahodne vlade so to vlado
priznale šele 20. oktobra 1945, ko je bila dopolnjena z novimi člani. Poraz
komunistov pri.avstrijskih novembrskih volitvah leta 1945 je pa dokazal, da
je bila historična vloga te vlade v tem, da je vsa Avstrija prešla v zahodni
tabor. Renner je pa prej 15. aprila 1945 napisal Stalinu pismo, objavljeno
v nemščini v reviji KPA.Weg und Ziel decembra 1955, v slovenščini pa de
loma od Pleterskega, kjer govori med drugim o nevarnosti izgube ozemlja
pri obračunavanju s sosedi,- pri' čemer je seveda mišljena Koroška. Stalin
je odgovoril s pismom, objavljenim v prevodu pri Pleterskem, kjer zago
tavlja integriteto Avstrije. -Vesti ó tem pismu-so se pojavile v avstrijskem
tisku že pred volitvami, kopijo tega pisma je pa dobilo tedaj jugoslovansko
ministrstvo za zunanje zadeve iz Moskve. V času konflikta z informbirojem
in po sovjetskem pristanku na meje* Avstrije v obsegu 1.1937 dne 20. junija
1949 je pa prišlo do jugoslovanske note in nato do sovjetske note v avgustu
1949, kjer se z jugoslovanske strani očita Stalinovo pismo,* s sovjetske pa
daje interpretacija, da ni šlo za teritorialno integriteto Avstrije, ampak za
njeno ohranitev proti britanskemu načrtu podonavske monarhije in proti
slovanskim, tudi jugoslovanskim nacionalističnim"načrtom razkosanja Av
strije med njene sosede. Mislim,.da je pravilna interpretacija o teritorialni
integriteti. Na drugi strani je pa res, da se SZ pri konferencah o jugoslo-
vansko-avstrijski meji v naslednjih letih ni čutila vezano zaradi "Stalino
vega pisma in da je iprav temu pripisovati, da je ostalo to vprašanje odprto
do 1.1949 kljub stališču zahodhiH"velesil, ki so se ves čas zavzemale za av
strijske meje iz 1. 1937. Res pa je, da je šlo sovjetski politiki ob koncu vojne
predvsem za vpliv na vso Avstrijo, iniciativa o vprašanju meje je-pa pri
hajala izključno le od Slovencev in Jugoslavije.
• ' Jasno je, da je kljub uradnemu zagotavljanju, da gre v času vojne samo
za določitev okupacijskih con in da bo vprašanje meja odločeno šele na
povojnih konferencah oz. splošni mirovni ureditvi, in kljub uradnemu sta
lišču zlasti Velike Britanije in Zedinjenih držav Amerike, da v času vojne
ne sprejmejo nikakih obvez glede teritorialnih sprememb, vprašanje bo-r
dočih meja že med vojno zanimalo diplomate in njihove.eksperte. To sta
v svojih razpravah deloma upoštevala že D. Biber in W. Deakin. Pri tem je"
potrebno upoštevati tudi vprašanje jugoslovansko-italijanske meje v nje
govi prvi fazi, ker so ta vprašanja povezana med seboj in obstoje podob
nosti, a tudi razlike. Primorsko vprašanje v prvi fazi je v svoji študiji v
glavnem že obdelal Dragovan šepič.18 Prva iniciativa je prišla od jugoslo
vanskega poslanika v Moskvi Milana Gavriloviča, ki je to sporočil britan
skemu poslaniku v Moskvi Crippsu, in Eden je nato v situaciji, ko je bila
Velika Britanija sama v vojni, Italija že tudi v vojni z njo, Jugoslavija pa
na višku dileme o pristopu ali nepristopu k trojnemu paktu, pooblastil bri
tanskega poslanika v Beogradu Campbella za izjavo knezu Pavlu, da Ve
lika Britanija študira s simpatijo vprašanje revizije jugoslovanske meje
z Italijo v Istri in na otokih vse do Gorice in da bi bila pripravljena po
staviti in zagovarjati to vprašanje na mirovni konferenci; ta sklep je odo
bril britanski kabinet 3. marca 1941 in Campbell je bil pooblaščen 22. marca
18 Dragovan Sepie, Velika Britanija i pitanje revizije jugoslavensko-talijanske granice 1941, ZC XXX,
1976, str. 47—77 (v prilogah so objavljeni v originalu mnenje britanskih ekspertov, verjetno prof. Laffana,
iz februarja 1941, spomenica Slovenske ljudske stranke od 1. maja 1941 in spomenica jugoslovanske
emigrantske vlade od 27. decembra 1941); isti članek objavlja Sepie tudi v Časopisu za suvremenu po
vijest VII, I, Zagreb 1975, str. 121—139, vendar pa brez prilog; sumarno govori o tem tudi D. Biber,
Jugoslovanska in britanska politika . . ., n.o.m., str. 131.
154 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
ponoviti to obljubo eventualnim voditeljem državnega udara.19 Po govoru
predsednika jugoslovanske emigrantske vlade generala Simovića na bri
tanskem radiu 27. junija 1941, kjer so omenjene jugoslovanske teritorialne
zahteve, med drugim tudi na Primorskem in.Koroškem, je pa sledila reak
cija italijanskih protifašističnih političnih emigrantov v ZDA, ki jih' je
podprla ameriška vlada, in nato je sledila menjava not, pisem itd., kar
opisuje šepić, končni rezultat je pa bila odločitev, da se naj o mejnih vpra
šanjih javno ne razpravlja. Britanska vlada ni preklicala svoje izjave, tudi
v tajnih pogajanjih se zaradi tega ni hotela vezati glede metropolitanskih
meja Italije in v zvezi s tem je njen načrt, da se naj na tem ozemlju, ki je
sporno, uvede po izgonu Nemcev zavezniška vojaška in ne italijanska upra
va, kar bi dalo seveda okupacijski sili možnost, da v glavnem odloča o bo
doči usodi tega ozemlja.20 Njena izjava ima seveda zelo splošen značaj in
teritorij ni preciziran. Isto velja tudi za znani Stalinov predlog Edenu na
razgovoru v Moskvi 16. decembra 1941: Jugoslavija naj bo obnovljena in
naj dobi italijanske otoke ob svoji obali in določena obalna mesta na Ja
dranu, obnovljena naj bo tudi Avstrija kot neodvisna država in eventualno
naj postane tudi Bavarska neodvisna država; Eden je odgovoril le, da je
britanska vlada naklonjena obnovitvi neodvisne Avstrije.21 Jasen odgovor
na vprašanje, kako si je britanska vlada predstavljala.izvršitev svoje ob
ljube, predstavlja pa interni elaborat, ki ga je Foreign Office zahteval, od
Foreign Research and Press Service-a pri Balliol College-u v Oxfordu, ela
borat, ki je datiran 5. februarja 1941 in bil, predan 7. februarja 1941, torej
pred vladno izjavo, njegov avtor je bil verjetno prof. Laffan, izdal ga je pa
šepić v prilogi svoje razprave. Jugoslavija naj bi dobila Zadar, Reko, otoke
ob vzhodni obali Jadrana, Istro vzhodno od Raše, Notranjsko, meja naj bi
potekala od Raše do Štanjela tako, da bi. pustila na italijanski strani želez
niško progo Trst—Štanjel—Gorica, severno od Gorice naj bi pa zavila na
staro, me j o med Avstro-Ogrsko in Italijo. Italija naj bi'torej'ohranila Go
rico, Trst in vso zahodno obalo Istre od Trsta do Pule, pa tudi centralno
Istro kljub določenemu omahovanju glede Pazina in Buzeta, meja bi bila
v bistvu Wilsonóva črta s spremembo v korist Jugoslavije za severno Go
riško. Potreba za revizijo meje se utemeljuje z' etnografskim momentom,
sklicujoč se na avstrijsko štetje leta 1910, priznava se pa", dà je ta moment
korigiran zaradi gospodarskih in strateških™ argumentov v korist Italije^
omenja pa tudi, da je italijanska kultura višja.'Predvideva j e tudi zame-
njava prebivalstva, kar tedaj pomeni, da se slovensko in hrvatsko oziroma
italijansko prebivalstvo preseli na svojo stran nove državne meje, prese-
litev je prostovoljna, vendar pa tisti, ki ostane, ne uživa nikakih manjšin-
skih pravic. S tem elaboratom se je strinjal P. L. Rose v Foreign Office-u
in vlada je nato dala svojo izjavo, seveda le v zgoraj omenjeni splošni obli-
ki brez bolj konkretnih navedb. Jasno je, da se ta načrt zelo bistveno raz
likuje ne samo od tistega, kar je Jugoslavija pozneje zahtevala, ampak tudi
od tistega, kar je pozneje dobila, in tudi tedaj ne moremo govoriti o kaki
posebni naklonjenosti Velike Britanije do jugoslovanskih teženj.
Problem jugoslovansko-avstrijske meje je seveda bistveno drugačen,
saj tu npr. ni bilo nikake izjave kake tuje države, vendar pa ta ekskurz
' " Prim, tudi L. Woodward, British Foreign Policy in the Second World War I, London 1970, str.
532, 542.
» L. Woodward, British Foreign Policy in the Second World War, I I , London 1971, str. 234, 463;
D. Biber, Mednarodni položaj Jugoslavije v zadnjem letu druge svetovne vojne, Osvoboditev Slovenije
1945, Lj. 1977, str. 248—249.
21 L. Woodward, British Foreign Policy in the Second World War, II , London 1971, str. 222—223.
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA «155
v vprašanje jugoslovanske-italijanske meje ni bil odveč in to zaradi po
znavanja splošne atmosfere in-zato, ker so se z obema problemoma bavili
v glavnem isti ljudje in iste institucije. Prvi korak glede vseh meja Slo
venije, tudi severnih, predstavlja spomenica iz Jeruzalema 1. maja 1941, ki
je stvarno delo politikov iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki so odšli ob
zlomu stare Jugoslavije, britanska vlada jo je. pa pojmovala kot vladno spo
menico, obenem pa imela vtis, da njen glavni predstavnik minister Krek
ne pozna angleške vladne izjave. V tej spomenici .se zahteva proti Italiji
meja na Tagliamentu, proti Avstriji vsa Koroška in štajerska do Wildona,
proti Madžarski pa meja po Krki do njenega izliva y Dravo. Ta spomenica,
ki je s svojimi zahtevami vzbudila odpor tudi pri nekaterih slovenskih po
litičnih emigrantih, je, brez dvoma več škodovala kakor pa koristila. Nato
je sledila spomenica jugoslovanske emigrantske vlade od 27. decembra 1941,
ki poudarja bolj etnični princip, ostaja pa nejasna glede zahtev v Furlaniji
in na Koroškem.22 Kakor je ugotovil že D. Biber, je dala britanska vlada
na te spomenice in na dopise in intervencije dx. Kreka le sledeče uradne
odgovore:, sir Orme Sargent je izjavil jugoslovanskemu kr. poslaniku, da
Foreign Office na memorandum od 27. XII. 1941 uradno ne bo odgovoril
(D. Biber, Jugoslovanska in britanska politika ..., n.o.m., str. 132, op. 15) ;
Foreign Office je 12. maja 1942 potrdil, da ne bo prevzel nobenih obveznosti,
ki bi prizadele jugoslovanske interese, ne da bi se prej posvetoval z jugo
slovansko vlado, v aide-mémoiru 12. novembra, 1942 je pa Sir Orme Sargent
sporočil poslaništvu, da v času vojne ne razpravlja in se ne obvezuje v no
benem teritorialnem vprašanju, to je treba proučiti in reševati ob mirovni
ureditvi (D. Biber, prav tam, str. 133, op. 17). Bolj zanimiva so mnenja bri
tanskih ekspertov in diplomatov v prvi polovici 1.1942, ki jih je deloma
obravnaval že D. Biber (Jugoslovanska in britanska politika..., n.o.m., str.
133—134). Ambasador pri kr. jugoslovanski vladi Rendei piše 12. marca 1942
v nekem pismu, da uničevanje Slovencev stalno napreduje in da, po dveh
ali treh letih ne bo več nobenih Slovencev, da bi jim dali kako ozemlje.
P. L. Rose se je seznanil z mnenjem prof. Laf fana in piše, da so zahteve
Slovencev divje in politično pretirane. Prof. Laffan piše marca 1942 (ob pi
smu dr. Kreka Bruce Lockhartuhmed drugim, da se zdi, da mlajša gene
racija koroških Slovencev prevzema nacistične ideje, da so bili slovenski
okraji prominentni v nacistični vstaji na Koroškem 1.1934 in da so 1.1938
glasovali za Anschluss v sorazmerno večjem številu kakor pa ostali okraji;
k tej zadnji trditvi D. Biber pripominja, da Laffan ni poznal.navodila Sto-
jadinoviča in Korošca koroškim Slovencem, da naj glasujejo za Anschluss,
ker bi se sicer po nepotrebnem izpostavljali nacističnim preganjanjem.
Memorandum o mejah evropskih konfederacij in transferu nemških popu
lacij, sestavljen od inozemske raziskovalne in tiskovne službe v Balliol
College-u v Oxfordu, sicer priznava, da je južni del Celovške kotline slo
venski in da bi bil verjetno majhen rob na jugu celo za Jugoslavijo, proti
temu pa govore gospodarski in strateški momenti, sicer bi bilo pa potrebno
priključiti vso kotlino. Laffan priznava 13. maja 1942 načelniku Južnega
oddelka Foreign Office-a Howardu, da so se Slovenci sicer silovito borili,
a da kaže, da jim je usojeno izumreti, če ne bo prišlo do čisto novih od
nosov med obnovljenima Avstrijo in Jugoslavijo. V celoti pa Biber piše, da
Britanci odklanjajo jugoslovanske zahteve, bodisi da prihajajo od kraljev
ske vlade ali od maršala Tita, da se zavzemajo za zamenjavo prebivalstva
" Obe spomenici je objavil in komentiral že Dr. Sepić v svoji že citirani študiji. Prim, tudi D. Bihcr,
Jugoslovanska in britanska politika . . ., str. 131 si.
156 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
irïcelo zä mejno korekturo v korist Avstrije òb'Muri. — K tem ugotovitvam
dr.Bibra naj dodam nekaj dopolnil na podlagi kopij nekaterih izbranih
dokumentov, ki mi jih je pfeskrbel dr. Biber ih še mu zanje zahvaljujem;1
dokumentacija ni izčrpna, vendar pa zajema bistvene stvari.23 že omenjeni
memorandumi povedo že s svojim naslovom, da gre za tedanje britanske
načrte konfederacij držav med Nemčijo in Italijo ha eni strani in Sovjetsko
zvezo na drugI strani, ki so bili pozneje opuščeni zaradi odpora Sovjetske
zveze, in pa za spremembe meja in »transfere« milijonov nemškega, pre
bivalstva. Kar se pa tiče našega vprašanja, stoje memorandumi* kljub že
omenjeni koncesiji Jugoslovanom na stališču,"da naj iz strateških negospo
darskih razlogov in zaradi plebiscita ostane meja iz lét 1920—'1939 in', to
tudi v primeru, da ostane Avstrija del Nemčije; Maribor se označuje kòt
nemško mesto, vendar naj pa ostane meja tudi'v štajerskem sektorju ne-
spremenjena. Kar se pa tiče jugoslovansko-italijanske meje', se razlikujejo
tri variante; po prvi varianti naj bi šla meja po Raši; po drugi varianti naj
bi Italija ohranila Gorico z zvezo s Trstom, sam Trst in vso zahodno obalo
Istre do Pule, izvršila'naj bi š e p a zamenjava prebivalstva p po tretji vari
anti najdbi Italija ohranila "le svoje ozemljepred. 1918 in pà*'jugozahodni
del Goriško-Gradiščanske, vendar bi pa ta varianta prišla v poštev le, če bi
Jugoslavija spadala pod kako severno konfederacijo. — Laf fan v'svoji'-po-
lemiki z dr. Krekom spretno izrablja slabosti nasprotnikaT brani štetje 1910
in sploh avstroogrsko upravo, značilna je pa njegova polemika pròti »et-
nični'meji«, kakor šo Britanci očividno imenovali drugo varianto v memo
randumih; očita ji upravičeno, da loči mesta od'podeželja, a njegova rè-'
šitev je, da naj se podeželje žrtvuje mestom v smislu njegovega že ome-
njenega memoranduma od 5. II. 1941. Glede Koroške se 6plrà'-na S'Wam-
baugh in M. Wutteja, brani plebiscit, priznava, da so narodno zavedno ko-
roški Slovenci za Jugoslavijo, a to je le del majhne manjšine, 'proti temu
govore geografski in ekonomski razlogi, za to pa le'• arheološki argumenti;'
Njegova že omenjena trditev, da prevzema mlajša generacija koroških Slo-
vencev nacistične ideje, je absurdna, saj more biti "nacist le slovenski re
negat, prav tako pa tudi trditev, da so bili slovenski kraji prominentni v
nacistični vstaji 1.1934.24 Glede štajerske odklanja vsako korekturo v korist
Jugoslavije. — Elaborat The Yugoslavs of Austria v glavnem le ponavlja
prejšnje elaborate. — Laffanov elaborat za Howarda poleg že omenjenega
trdi po nemških avtorjih, da je pri Slovencih močan provincialnl patrioti
zem, da je nacionalna zavest najbolj razvita pri kranjskih Slovencih, manj
pa pri Štajercih in Korošcih, in da se koroški dialekt razlikuje od kranj
skega. Značilno pa je, da za Maribor in s tem-povezano zgornjo Dravsko in
Mežiško dolino obširno brez zavzemanja stališč navaja argumente obeh
strani iz 1.1919, in da se posebej ustavlja ob vprašanju spremembe meje
ob Muri iz gospodarskih razlogov v tem smislu, da bi se meja premaknila
na razvodje med Muro in Dravo v korist Avstrije. — Britanski eksperti
omenjajo germanizacijo, kar je zanje bolj argument v škodo Slovencev,
omenjajo tudi nemški politični pritisk, vendar le bolj za dobo prve avstrij
ske republike, ne pa po vseh posledicah za etnično stanje in narodno za-
» Memoranda on Frontiers of European Confederations and the Transfer оГ German Populations,
February 20, 1942, Foreign Research and' Press Service, Balliol College, Oxford, PRO FO 371/33448, K
6150/646/67. - Comment upon a Letter proposing revision of the Slovene frontiers^of: Yugoslavia . M a r c h
20, Foreign Research and Press Service, Balliol College, Oxford, PRO FO 371/33446 R.1580/35 92 (avtor
skoraj gStovo Laffan). - The Yugoslavs of Austria, PRO, .FO 371/33446 B.2986/3V92 May 1, 1942. -
The Austro-Yugoslav Frantier, Laffan Howardu, 13. V. 1942, PRO, FO 371/33498, R 3425/92
» Prim, karto v brošuri Fran Zwitter, To destroy Nazism or to reward it? An Aspect ot the que-
stion of Slovene Carinthia, Beograd 1947, str. 22.
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA I 5 7
vest. Kar se ;tiče. vprašanja, ali se je za te eksperte po odločitvah iz let 1919
in 1920 še* kaj spremenilo, omenja le avtor elaborata The Yugoslavs of
Austria bežno, da je vsa Koroška krepko nacistična; sicer pa moči nacizma
pri severnih sosedih Slovenije ne omenja nihče: Kar se pa tiče vojne dobe,
imamq,poleg ciničnih izjav, da bodo Slovenci itak izginili, še Laffanovo iz
enačevanje postopanja s štajerskimi Nemci v stari Jugoslaviji s postopa
njem nacistov, njegovo, omembo o preselitvi Kočevarjev v kot med Savo in
Sotlo, pri čemer se,ne vpraša, kaj je bilo s prejšnjimi prebivalci, in omem
bo avtorja elaborata The Yugoslavs of Austria, da je bil.na Koroškem ime
novan komisar za manjšinska vprašanja, da reši ta vprašanja, rezultati so
pa neznani in jih avtor očividno ni znal uganiti. Nihče pa ne omenja par
tizanov, ker avtorji o tem morda tedaj res niso imeli informacij, kar pa
vendar dokazuj e.^da so še vsa ta britanska stališča formirala v času, ko
njihovi avtorji še niso mogli predvideti, kakšna bo bodoča Jugoslavija.
V začetku leta 1944 postanejo britanski eksperti za ta vprašanja spet
bolj aktivni. D. Biber omenja.v svoji prvi t razpravi le spomenico W. De-
akina iz,Beograda 28. IV. 1945,ikjer se trdi, da ni dokazov za obstoj večine
v. korist Slovencev na- spornem ozemlju, da bodo pa Slovenci'verj etno re
šili vprašanje v, svojo korist, če se ne bodo Rusi pridružili britanskemu in
ameriškemu stališču, (\a ohranijo mejo iz 1.1937 .vsaj za čas vojaške oku
pacije, in pa, analizo od 4. oktobra 1945, ki je-proti plebiscitu, odklanja pa
tudi jugoslovanske zahteve z ekonomskimi in strateškimi argumenti in pa
z majhnim številom pristašev teh zahtev, in je celo za : korekturo meje ob
Muri-v korist Avstrije (Biber, Britansko-jugoslovanski nesporazumi...,
n.o.m.,ystr. 488), W. Deakin omenja samo, da je bihzadnji britanski memo
randum o tem vprašanju pred kritičnim тајетЛ945 napisan februarja 1944
in da ta memorandum le ponavlja britansko stališče iz leta 1920 in je mne
nja, da ni treba na tem nič spreminjati; zanimivo pa je, da je bil ta memo
randum, predložen 8. maja.1944 Evropski posvetovalni komisiji, in če upo
števamo še,-da se v zadnji od Deakinovih prilog'omenja sir W.Strang, ki
ga poznamo kot britanskega'jzastopnika v_tej komisiji; se zdi, da bi bilo za
naše vprašanje koristno preštudirati zgodovino te'komisije; zelo. važni so
pa fragmenti dokumentov,, ki jih W. Deakin objavlja kot prilogo svoje štu
dije (W. Deakin, Britanci..., str." 122—123;-in 124—126). V. svoji drugi štu
diji D: Biber opozarja na memorandum 20. januarja. 1944 in na predloge po
korekturi meje na Muri v korist Avstrije (Jugoslovanska in britanska po
litika..., n.o.m., str. 133—134, op. 23). •• eu. . , > . . . >
:,.;Kronološko se je treba najprej dotakniti memoranduma od 20. januarja
1944 25 y memorandumu se trdi, da so kranjski Slovenci nacionalno zavedni,
štajerski manj, koroški še manj. Kakor v drugih britanskih dokumentih se
podatki o štetjih, volitvah in šolah iz avstro-ogrske dobe sprejemajo brez
vsake kritike in kritične osvetlitve, le ponekod se izražajo pomisleki glede
štetij na,Koroškem v dobi prve avstrijske republike, jugoslovanske stati
stike se z izjemo enega mesta nikjer ne omenjajo, prav tako se seveda ni
kjer ne omenja, naša literatura, čeprav jeЛа,. literatura že tedaj osvetlila,
npr. vprašanje nemštva mest na Slovenskem štajerskem v'avstroogrski in
kasnejši dobi.26 Glede zahodnega sektorja meje stoji memorandum na sta
lišču, da naj ostane meja na Karavankah nespremenjena in'sicer zaradi
23 The Austro-Yugoslav Frontier.(with map), Research Department,, Foreign Office, 20th January 1944,
PRO, FO 371/37174. Memorandum z istini nasl.nom od 4. oktobra 1945, PRO, FO 371/48926, R 17242/2395/92.
ima v glavnem identičen tekst, nekaj mest je spremenjenih z;ozirom na nove dogodke in novo situacijo.
Zahvaljujem se dr. Bibru za kopijo obeh dokumentov.
' 2 TPrim. Fr. Zwitter, Nemci nâ Slovenskem, Sodobnost VI, Lj. 1938. • '
158 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 ]
ekonomskih in strateških razlogov in zaradi plebiscita. Glede Maribora,
Dravske doline nad Mariborom in z njo povezane Mežiške doline memo
randum omahuje, navajajo se gospodarski argumenti za eno in drugo stran,-
v etničnem oziru se na podlagi avstrijskega štetja iz leta 1910, ki je za me
morandum edino merodajno, označuje to ozemlje kot nacionalno mešano,
trdi se, da so Nemci tu gospodarsko in kulturno vodilni, vendar se pa konč
no ne predlaga sprememba meje. Pač pa se iz gospodarskih razlogov pred
laga sprememba meje ob Muri nad Radgono v korist Avstrije, tako da'bi
šla -meja po razvodju med Muro in Dravo. Omènjà se nacistično prega
njanje Slovencev po 1.1941, vendar še pa z manjšim akcentom trdi tudi, da
so bili Nemci preganjani v stari Jugoslaviji. Jugoslovanski voditelji od apri
la 1941 vključno z maršalom Titom zahtevajo spremembo meje v korist
Jugoslavije, vendar pa to ni upravičeno, ker so vmes visoke gore in ker bi
zajeli preveč Nemcev. Kar se pa tiče manjšin in odnosov med državama, se
predlaga, da se naj Nemci v Sloveniji, ki jih je 1931 bilo okrog 30.000, ne
pozabi se pa omeniti, da je po 1941 njihovo število zelo narastlo, izselijo
v Avstrijo, koroški Slovenci, ki jih je tudi okrog 30.000, pa v Jugoslavijo;
najboljše bi pa bilo, da bi Jugoslavija in Avstrija vstopili v Vzhodnoevrop
sko federacijo in se tam ekonomsko dopolnjevali. — Kar se, tiče fragmentov
dokumentov, ki jih je objavil W.Deakin, stoji študija od 17. februarja na
stališču, da naj ostane meja na Karavankah, med drugim tudi zato, ker se
je število Slovencev po 1920 še zmanjšalo; pri vzhodnem odseku pa omenja
tri variante, med katerimi govori za status quo tudi to, da ne gre favori
zirati sovražnika na škodo zaveznika; študija se izraža vendar za spre
membo ob Muri, ni pa pravega razloga za spremembo pri Mariboru!, v-zgor
nji Dravski in v Mežiški dolini. — Beležka Južnega odseka od 2.* februarja
1944 hoče tudi upoštevati zavezništvo Jugoslavije, stori pa to na ta način,
da predlaga za1 zahodni sektor ohranitev meje na Karavankah, ža vzhodni
sektor pa odklanja varianto z Mariborom, zgornjo Dravsko in Mežiško do
lino na podlagi sklepa, da je treba dati prednost Jugoslaviji, pušča pa od
prto možnost spremembe meje ob Muri. — Druga beležka istega foruma
od 10. februarja 1944 stoji na stališču, da se ne sme spremeniti meja v ko
rist Avstrije, če ne bo povsem ugodeno'jugoslovanskim zahtevam v Ita
liji. — Ostali trije fragmenti, od katerih izhajata* prva dva od'istega fo
ruma, se ne tičejo direktno našega vprašanja, šopa zanimivi'iz drugih raz
logov. Prvi od 3. marca 1944 poudarja, da treba definirati Avstrijo, in pred
laga, da naj to pomeni Avstrijo iz leta 1937," kar pa ne izključuje, da ne bi
Avstriji pozneje predali Trbiž in Južno Tirolsko. Drugi fragment od 16. ma
ja 1944 svetuje, da naj bi v teh dveh področjih po izgonu Nemcev ne vzpo
stavili takoj italijanske uprave, vendar naj bi pa zaradi spornih jugoslo
vanskih zahtev za Trbiž ne odločili takoj; ali naj še ostane del Italije. Načrt
Vojnega kabineta za premirje in Povojnega kabineta od 8. maja 1944 pa
pri avstrijskih mejah .Koroške sploh ne omenja, za najbolj pomembno
sporno področje pa označuje Južno Tirolsko in predlaga, da naj bi se tam
in v Trbižu in njegovi okolici ne vzpostavila italijanska, ampak neke vrste
zavezniška uprava, vse do končne odločitve o njihovi1 pripadnosti. — V že
omenjeni novi redakciji memoranduma od 20. januarja 1944, ki nosi datum
4. oktobra 1945, nas nekatere spremembe v zvezi znovim položajem tu ne
zanimajo, omejimo se le na nekaj opozoril: na mestu predloga o zamenjavi
manjšin stoji konstatacija, da se je nemška manjšina izselila iz Slovenije,
za koroške Slovence se pa predlaga samo, da se morejo izseliti, če to želijo;
ne govori se več o Vzhodnoevropski federaciji, ampak samo o tem, da se
F. ZWITTER: JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKA MEJA 159
mora zagotoviti svoboden tranzit iz češkoslovaške preko Avstrije in Jugo
slavije v Trst; še vedno se pa predlaga korektura meje na Muri v korist
Avstrije.
Konstantnost britanske politike v tem vprašanju nas vede k vprašanju
vzrokov te politike.-Britanci so brez dvoma vedeli, da obstoji partizansko
gibanje pri koroških Slovencih, čeprav ni bilo tako močno kakor npr. pri
primorskih Slovencih, vedeli pa tudi, da pri nemških Avstrijcih takega
omembe vrednega gibanja ni (Deakin, Britanci..., n.o.m., str. 106, 107, 111;
Biber, Jugoslovanska in britanska politika ..., n.o.m., str. 138). Kadar so to
zahtevali politični interesi, je bilo kršeno ne samo načelo, da se o* terito
rialnih vprašanjih ne odloča med vojno, ampak šele pri mirovni ureditvi,
ampak tudi načelo atlantske listine, da ne sme biti nobenih teritorialnih
sprememb brez svobodno izražene volje prizadetih narodov, in prišlo je do
»transferov« milijonov prebivalstva. Tu nastane vprašanje, zakaj t so se
vprašanja jugoslovansko-avstrijske meje, pa tudi jugoslovansko-italijanske
meje obravnavala na čisto drugačen način. Nova družbena ureditev in zu
nanjepolitična orientacija Jugoslavije je imela svoj pomen, vendar pa to ni
prvoten motiv, ker so ta britanska stališča obstajala že prej. Tu bi mogli
morda nekaj pojasniti osebni stiki z emigranti iz držav, ki bi hotele ohra
niti ali celo okrepiti svoj položaj. Vprašanje je pa globlje in to bi moralo
zanimati historike.
S končnim fiksiranjem okupacijskih con se končuje prvo razdobje di
plomatskega problema jugoslovansko-avstrijske meje. Drugo razdobje je
trajalo do odločitve štirih velesil 20. junija 1949 in ga v diplomaciji ozna
čuje predvsem boj za rešitev vprašanja meja; na koncu je obveljal sklep,
da naj ostanejo meje iz leta 1937 nespremenjene, problem odstopa kakega
jugoslovanskega ozemlja v tem času diplomatsko ni bil postavljen, na me
sto idej o zamenjavi prebivalstva pa stopi vsaj načelni sklep, da je treba
zaščititi nacionalne pravice slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Tret
je razdobje traja do avstrijske državne pogodbe 1.1955 in ga diplomatsko
označuje boj za fiksiranje teh manjšinskih pravic v državni pogodbi. Po
državni pogodbi pa nastane vprašanje uresničenja teh manjšinskih pravic,
ki spada kot mednarodna obveznost tudi na področje meddržavnih odnosov,
in to vprašanje je odprto še danes.
R é s u m é
LA PROBLÈME DIPLOMATIQUE DE LA FRONTIÈRE ENTRE
LA YOUGOSLAVIE ET L'AUTRICHE PENDANT LA DEUXIÈME
GUERRE MONDIALE
La déclaration de Moscou en octobre 1943 a proclamé comme but de guerre le
rétablissement d'une Autriche indépendante, mais elle n'a dit rien sur les fronti-
ères de cet Etat. Cette question se pose au temps de la Conférence de Yalta et
encore en mai 1945 comme une question des zones d'occupation en Autriche au
moment de la chute du nacisme; on distingue entre les zones d'occupation et entre
la décision sur les frontières à la conférence de la paix resp. lors de l'organisation
générale de la paix; en vérité, cependant, les zones d'occupation ont une très gran-
de importance pour la solution des questions de frontières. On est d'accord que les
trois grandes puissances — et plus tard aussi la France — ont seules le droit d'avoir
des zones d'occupation. Quant aux territoires de ces zones, il existe une proposition
britannique d'après laquelle la Carinthie et la Styrie, provinces à la frontière
yougoslave, appartiendraient à la zone britannique; de cette façon, on empêcherait
l'occupation yougoslave de ces provinces; or, il n'y a pas de preuve que cette pro-
position serait acceptée par les autres grandes puissances, y compris l'Union so-
viétique, avant la crise de mai 1945; la proposition britannique d'une note commu-
160 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
ne des grandes puissances, qui demanderait de la Yougoslavie de respecter la fron-:
tière de 1937 comme une frontière des zones, n'a pas reçu la réponse de l'Union
soviétique. La Yougoslavie a demandé le 2 avril 1945 la participation à l'occupation
de l'Autriche; cette demande n'a reçu de réponse que de la part de l'Union So-
viétique qui était prête d'accorder à la Yougoslavie un territoire dans le cadre de
la zone soviétique, sous le commandement duïmaréchal Tolbuhin. En mai 1945, la
Grande Bretagne et les Etats Unis seules demandent l'évacuation des troupes you-
goslaves de la Carinthie. La Yougoslavie propose d'abord de maintenir ses troupes
en Carinthie sous le commandement du maréchal Alexandre. Cette proposition est
refusée et alors les troupes yougoslaves évacuent la Carinthie. A ce moment, là
Sty rie est occupée par les troupes soviétiques et sur le territoire de leur zone'i l
existe quelque temps une sous-zone yougoslave. Après les négociations sur ' les-
quelles on ne connaît pas encore les détails, les troupes soviétiques et.yougoslaves
évacuent en juillet 1945 la Styrie qui devient partie de la zone britannique. '
L'Union Soviétique n'a pas d'initiative dans cette question et il y a même une
lettre de Stalin à Renner que parle de l'intégrité de l'Autriche; néanmoins, l'Union
Soviétique soutient les demandes yougoslaves et pour cette raison la question de
la frontière reste ouverte jusqu'à l'année 1949. De. l 'autre côté, les experts et les
diplomates britanniques s'occupent de la question de la frontière austro-yougosla-
ve, soulevée d'abord par le gouvernement yougoslave en exilj "déjà en 1942,' c'est-à--'
dire à un moment où l'on ne povait pas prévoir le régime yougoslave d'après la
guerre; leur attitude envers les demandes yougoslaves est absolument'négative, ils
s'occupent même des territoires que la Yougoslavie pourrait céder.à l'Autriche, e t
de l'échange des Slovènes de Carinthie contre les Allemands de la Slovénie.
4 ' f t I ^
• i ••= In-.
Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva 5/II,
tel.: (061) 25 204 in 21 631 izdaja revijo
RAZPRAVE IN GRADIVO -
Doslej je izšlo osem številk RiG v šestih zvezkih. Prispevki v reviji
obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko položaja islo-.
venskih manjšin v sosednjih državah, kakor, tudi razvoj .mednarodnih
odnosov doma in v svetu. V tisku sta dve novi številki revije.
Poleg revije izdaja inštitut tudi samostojne publikacije, ki prinašajo
obsežnejše prikaze in prevode v tuje- jezike.
Naročila in informacije na inštitutskem naslovu.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . J j g j
- KONGRESI IN SIMPOZIJI
OKROGLI MIZI JUGOSLOVANSKIH IN BRITANSKIH ZGODOVINARJEV
V LONDONU 1976. IN V KUP ARIH 1978. LETA
Jugoslovanski in britanski zgodovinarji so se doslej že dvakrat srečali in raz
pravljali; prvič od 25. do 27. novembra 1976. leta v Imperial War Museum (Impe-
rijalnem vojnem muzeju) v Londonu, drugič pa v vojnem hotelu v Kuparih pri
Dubrovniku v dneh od 19. do,21; septembra 1978. Pobudo za taka srečanja »okrogle
mize« oz. kolokvije je dal, že. 1973: leta predsednik britanskega komiteja za zgo
dovino druge svetovne vojne, upokojeni profesor oxfordske univerze, nekdanji
rektor St. Antony's kolidža v.Oxfordu Sir William Deakin. Za organizacijo prvega
srečanja je poskrbel britanski, drugega pa jugoslovanski komite za zgodovino
druge svetovne vojne (ob finančni in organizacijski pomoči Inštituta za sodobno
zgodovino v Beogradu) pod predsedstvom dr. Jovana Marjanovića; univerzitetnega
profesorja na filozofski fakulteti v Beogradu. .'
Za razliko od drugih takih srečanj zgodovinarjev so bili (z redkimi izjemami)'
referati razdeljeni v naprej. Referenti so praviloma v pet minutah navedli glavne
teze, nakar se je takoj razvila živahna razprava.' O vsaki temi sta britanski in
jugoslovanski referent z raznih zornih kotov, na osnovi različnih virov, osvetlila
sporne točke. Ob.srečanju v Londonu je bil delovni jezik izključno angleški, zato
so se jugoslovanski udeleženci v Kuparih ob odličnem simultanem' prevajanju
lahko mnogo bolj razgovorih. Žal so doslej- samo britanski organizatorji uspeli
(že.1977. leta) pretipkati 300 strani besedila razprave, posnete na magnetofon. Raz
prava v Kuparih pa že več kot pol leta čaka' na pridne roke in sredstva, da bi bila
dostopna tudi na papirju. . . . ' _ .
Žal se doslej v Veliki Britaniji še ni našel založnik, ki bi bil voljan tvegati
denar za objavo referatov in razprave na prvi'okrogli mizi v Londonu. Inštitut za
sodobno zgodovino v Beogradu in njegov direktor dr. Pero Damjanović sta poka
zala načelno pripravljenost za objavo gradiva in po možnosti tudi razprav z obeh
srečanj. Zadnje čase pa kaže več zanimanja v tej smeri založba »Globus« iz Za
greba. '
Razpravam v Londonu so prisostvovali in večkrat v njih tudi sami sodelovali
razni britanski strokovnjaki,, ki so bili med drugo svetovno vojno n a ključnih
mestih v zvezi z Jugoslavijo v raznih britanskih ustanovah, predvsem v Upravi
za specialne operacije (S.O.E. — Special Opérations Executive), Upravi za-poli
tično vojskovanje (P.W.E. — Political Warfare Executive), zunanjem ministrstvu
(Foreign Office), vojnem ministrstvu (War Office), oz. v raziskovalnem oddelku
zunanjega ministrstva (FORD — Foreign Office Research Department). Med njimi
so bili prof. W. J. M. Mackenzie, pisec še neobjavljene uradne zgodovine S.O.E.;
Bickham Sweet-Escott, član štaba S.O.E. v Londonu; Sir Peter Garran,. 1941. leta
tretji sekretar britanskega poslaništva v Beogradu in kasneje v diplomatski službi,
upokojen kot ambasador v ^Parizu; Sir Ronald Syme, podpredsednik kraljevske
britanske akademije, znani zgodovinar antike, 1941. leta pa ataše za tisk v Beo
gradu; Sir Terrence Garvey, nekdanji britanski ambasador v Beogradu, Moskvi
in drugod; J. M. Ede, direktor Public Record Officea; g. Ronald Wheatley, šef od
delka za dokumentacijo v Foreign Officeu; Group Captain Edward Haslam, načel
nik zgodovinskega oddelka v ministrstvu letalstva in mnogi drugi. ••
Prisotnost in udeležba v razpravah tudi takih strokovnjakov kaže, da je v
Veliki Britaniji v razliko od razmer drugod, (tudi pri nas) zgodovinski aspekt
aktualnih političnih vprašanj mnogo bolj prisoten. Kaže pa, da so britanski zgo
dovinarji in drugi strokovnjaki bili bolj živahni v dialogih' v Londonu kot pa v
Kuparih, da pa so jugoslovanski strokovnjaki bili bolj radodarni z izjavami na
domačem terenu in v domačem jeziku! Medtem ko je v Londonu bilo pet jugo
slovanskih zgodovinarjev in po okrog dvajset različnih udeležencev vsake seje, je
bilo v Kuparih osem britanskih gostov in kljub finančnim težavam nad štirideset
udeležencev; mnogi od teh 'so modro molčali! * * >
162 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
Razumljivo je, da je v pričujočem poročilu mogoče samo površno omeniti
raznotero problematiko in razpravo, ki bi zajela dve obsežni knjigi, se omejiti
samo na nekatere vtise. Znanstvena javnost in znanstvena kritika bo lahko dala
svojo besedo šele, ko (če in kadar) bo vse to objavljeno.
Prva tema na okrogli mizi v Londonu je bila »Britansko-jugoslovanski odnosi
1939—1941«. Predvideni jugoslovanski referent dr. Bogdan Krizman, profesor Prav
ne fakultete v Zagrebu, je spričo zadržanosti žal odpovedal sodelovanje, niti ni
poslal napovedanega referata. Dr. Vuk Vinaver, znanstveni svetnik Inštituta za
sodobno zgodovino v Beogradu, je bil povabljen takorekoč v zadnjem hipu, ven
dar je rajši nadaljeval raziskave v Public Record Officeu v Londonu, njegova od
sotnost pa je bila opravičena z boleznijo. Prof. Phyllis Auty, tedaj šef zgodovin
skega oddelka na univerzi »Simon Fraser« v Vancouveru v britanski Columbiji v
Kanadi, .je le priletela preko ameriškega kontinenta in oceana ter pripravila re
ferat »Nekateri aspekti anglo-jugoslovanskih odnosov. Knez namestnik Pavle in
Britanci ( 1 9 3 9 — 1 9 4 1 ) « . . . .
Njen zelo zanimivi referat je v glavnem slonel na podatkih, ki j ih je nekdanji
knez namestnik Pavle Karađorđević v letih 1972—1975 v štirih pogovorih dal prof.
Phyllis Auty. Od 42 opomb se jih kar 29 sklicuje na te pogovore, mnogo manj pa
na britanske diplomatske dokumente, medtem ko so med avtorji navedeni zgolj
Ljubo Boban, Elisabeth Barker in Jacob Hoptner.
Prof. Auty je menila, da so bili dolgoročni cilji kneza Pavla' istovetni z b r i
tanskimi, to je poraz Hitlerja in Mussolinija. Knez Pavle jè zatrjeval, da je bil
dolžan kot namestnik izročiti kralju Petru vso kraljevino Jugoslavijo, ne pa samo
kak njen del; zato je vztrajal in veroval, da bo lahko državo ohranil nevtralno
v drugi svetovni vojni, podobno kot je to uspelo Turčiji, čeprav to verjetno sploh
ni bilOi možno. Po oceni P. Autyjeve je bil knez Pavle bolj za Britance kot pa so
bili Britanci za kneza Pavla. Britanci niso bili v stanju nuditi kakršnokoli vojaško
pomoč Jugoslaviji, čeprav so jo pozivali v vojno. Pavlov obisk pri Hitlerju v Ber-
chtesgadenu je sledil mnogim pritiskom in oceni, da bodo sicer nemške čete vko
rakale v Jugoslavijo. Knez ni imel za seboj nobene baze; niti »močnih Srbov«. Vse
do svoje smrti je naivno veroval, da Maček ni nikoli imel nikakršnih pogajanj
z Nemci. Šef kneževe obveščevalne službe je, bil zaveden, če ne celo kupljen od
Britancev. Knez Pavle sam ni nikdar ukazal prisluškovati komunikacijskim zve
zam britanskega poslaništva v Beogradu.
, V. živahni razpravi je bila .v dveh urah na široko osvetljena politika, ki je
vodila do podpisa trojnega pakta. Pisec tega poročila je opozoril, da je že kralj
Aleksander dal pobudo> za usmeritev jugoslovanske zunanje politike k Nemčiji, da
bi se tako zavaroval pred Mussolinijem. Menil je, da je spomin večkrat nezanes
ljiv, zlasti pri poskusih opravičevanja lastne politike, da pa je nedvomno knez
Pavle bil probritanski in da si je, dokler je le mogel, prizadeval ohraniti nevtral
nost. Elisabeth Barker je menila, da se je knez Pavle zelo zameril Britancem, ker
je pritiskal n a g r š k e g a kralja Jurija, naj sklene separatni mir in naj ne pusti bri
tanskih čet v deželo. V tej smeri je kneza vzpodbujal tudi Hitler.
Bickham Sweet-Escott je ugovarjal, da ni fair trditi, da so bili Britanci pri-;
pravljeni- boriti se vse do zadnjega Jugoslovana, in je menil, da je knez Pavle
mislil samo na Jugoslavijo. Hitlerju bi skoraj uspelo priti do Perzijskega zaliva.
S.O.E. ni imela druge izbire, kot da na vse možne načine podpre državni udar.
Taka so bila tudi navodila, ki jih je osebno dal Winston Churchill. Prof: dr. Hugh
Seton-Watson je opozoril, da so Srbi sicer v prvi svetovni vojni izgubili četrtino
prebivalstva, so pa kljub temu, za razliko od Hrvatov, pokazali borbenost. Hitler
ni samo izsiljeval Jugoslavijo z italijansko nevarnostjo, marveč je hotel državo
obdržati kot celoto v svojem taboru. Prof. dr. H. Sèton-Watson je bil 1941. leta si-
lovito sovražno razpoložen proti knezu Pavlu. Nihče tudi-danes ne misli braniti
kneza Pavla. Velja pa poskusiti, da se upoštevajo in analizirajo tedanja razmiš
ljanja.
B. Sweet-Escott je načel hipotezo: mar bi Hitler ne prišel v skušnjavo, da se
odreče napadu na Jugoslavijo, če bi se Britanci utrdili pri prelazu Monastir
v'Grčiji. Tudi Elisabeth Barker se je vpraševala, če v vojaškem pogledu vojni puč
marca 1941. leta ni slednjič bolj koristil, kot škodoval Hitlerju. Prof. dr. Jovan
Marjanović.je opozoril na nekatere faktografske napake. Zanimal se je, če se je
res knez Pavle incognito mudil v Londonu februarja 1941, kar mu je svoj čas za
trjeval že pokojni jugoslovanski poslanik v Londonu Subbotič. Stephen Clissold je
opozarjal, da je bil knez Pavle pretirano naiven glede Hitlerja; da ne gre za reha
bilitacijo, pač pa za ponovno oceno kneževe politike. Prof. dr. J. Marjanovič jé
dejal, da ni nikjer našel nacističnih načrtov za razdelitev Jugoslavije in da se je
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1 163
Hitler za to odločil šele po vojnem puču, čeprav mnogi jugoslovanski zgodovinarji
in morda še bolj politiki govore obratno. Sir Ronald Syme se je zanimal za reagi
ranje v Jugoslaviji v zvezi z delitvijo Transilvanije 1940. leta in možnostjo spojitve
jugozahodne Transilvanije z Banatom in Vojvodino. Dr. Dušan Biber je opozoril
s tem v zvezi na ideje vodstva Kulturbünde, točneje Janka Seppa za ustanovitev
nekakšne »Donaustaat« ali »Prinz Eugen Staat«
Prof. Hugh Seton-Watson je poudaril, da so Madžari zahtevali vso Transilva
nijo, dobili pa so le polovico. Hitler je tako lahko pritiskal i na Romunijo i na
Madžarsko. Madžarsko-jugoslovanski sporazum je vsekakor bil dvoumen. Elisa
beth Barker je menila, da bi bil argument v korist kneza Pavla, če je pred pri
stopom k trojnemu paktu res vedel za načrtovani nemški napad na- Sovjetsko
zvezo »Barbarossa«. Mar niso Britanci šele po vojnem puču v Beogradu dokončno
sklepali, da bo Hitler napadel v tej smeri? Bickham SweetrEscott pa je poudaril,
da konec januarja 1941, ko so vse to načrtovali v Londonu, ni nihče omenjal »Bar-
barosse«. Prof. Phyllis Auty je pribila, da so v Jugoslaviji vsekakor računali s Hit
lerjevim napadom na Sovjetsko zvezo, čeprav niso vedeli za točen datum.
, Dr. Dušan Biber je opozoril na delovanje jugoslovanskega vojnega atašeja v
Berlinu Vladimirja Vauhnika, ki je v Beograd poročal o 15. maju 1941 kot možnem
datumu nemškega napada. O vsem tem so nacisti zvedeli preko svojih agentov v
jugoslovanskem generalštabu. O teh načrtih je tudi Hitler sam govoril knezu
Pavlu v Berchtesgadenu, za kar so britanski in ameriški. diplomati zvedeli šele
30. marca,1941. leta.-Vsekakor pa je knez Pavle, kot je razvidno iz dnevnika von
Hassella, razmišljal o možnosti združitve Nemčije in Anglije v primeru vojne
s Sovjetsko zvezo! ' , .
- Razvnela se je razprava, zakaj knez Pavle ni obvestil Britancev o svoji poti
v Berchtesgaden, niti ne o vesteh o namerovanem Hitlerjevem napadu na Sovjet
sko zvezo. Dr. Dušan Biber je navedel vrsto primerov, kako se je knez Pavle bal
»vsemogočnosti«, nemške , obveščevalne službe in", tega ni skrival britanskim in
ameriškim diplomatom. Sir Terrence Garvey pa se je zanimal, kako je pravzaprav
prišlo do razdelitve Jugoslavije, če. je Hitler skušal poprej pogoltniti Jugoslavijo
kot celoto? _,
Prof. Phyllis Auty je slednjič v daljšem odgovoru na razpravo najprej po
udarila, da je ogromna naloga kolacionirati gradivo kneza Pavla z gradivom bri
tanskega, nemškega in drugega porekla v obravnavanem obdobju. Po njenem
mnenju je knez Pavle videl glavno nevarnost za Jugoslavijo v predvidevanju, da
se Hrvati in Slovenci v primeru napada bodisi z italijanske ali nemške strani, ne
bodo borili in da bo Jugoslavija razpadla. Tako dr. Maček kot slovenski ministri
so zatrjevali, da bodo Slovenci in Hrvati uničeni, medtem ko bi Srbi v hribih
vodili gverilsko vojno. Dr. Maček je vsekakor precenjeval »Sporazum« iz 1939. leta,
zavedal pa se je, da bo Jugoslavija razpadla v primeru napada.
Hitler je res pritiskal na kneza Pavla v Berchtesgadenu glede Grčije. Če knez
Pavle ni obvestil Britancev, da je zvedel za nemške načrte za napad na Sovjetsko
zvezo, je razlog v tem, da je hotel barantati s Hitlerjem. Želel se je izogniti nem
škemu tranzitu skozi Jugoslavijo in obveznosti, da ji vojaško priskoči na pomoč.
Turčija je res bila v ključnem položaju, ni-pa bil možen sporazum med njo in
Jugoslavijo. Ni res, da bi knez Pavle med drugo svetovno vojno skrivaj, obiskal
London. To si je po mnenju kneza Pavla izmislil dr. Ivan Šubašić.
»Mi skušamo uravnotežiti selektivne spomine z gradivom, polnim predsodkov,
zapisanim v vročici časa, s takratnimi čustvi. Vidite, ne eno, ne drugo še ni zgo
dovina. Mi moramo vse to kolacionirati in to je, menim, zastrašujoče težka na
loga«, je dejala prof. P. Auty. Ni se strinjala z mnenjem, da bi vsi politiki delali
za Jugoslavijo. Mnogi so imeli v mislih predvsem Hrvatsko, Srbijo ali. celo samo
Slovenijo ali Makedonijo! Knez Pavle res ni bil politično ambiciozen, vendar ni
jasno odgovoril na vprašanje, kaj bi storil ob polnoletnosti kralja Petra II. Knez
je preziral generala Simovića. O njem je mislil isto kot Churchill tr i tedne po
Simovičevem prihodu v London. Zato je tudi napak ocenil položaj in odšel v Slo
venijo, čemur je sledil vojni puč.
Druga tema na londonski okrogli mizi je bila »Britanska udeležba v državnem
udaru 27. marca 1941. leta«. Referata sta pripravila Elisabeth Barker in dr. Dušan
Biber. Elisabeth Barker je med drugo svetovno vojno delala v upravi za politično
vojskovanje (PWE) v Foreign Officeu. V referatu z 102 opombami je mnogo po
drobneje obdelala problematiko kot v svoji knjigi British Policy in South-East
Europe in the Second World War, London, 1976, izišli tudi v hrvatskem prevodu
1978. leta v Zagrebu pri založbi »Globus«. Temeljito je uporabila tudi zbirke virov,
vrsto novih britanskih dokumentov in seveda tudi glavno literaturo:-
164 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 '• 1979 • 1
»Dve vprašanji ostajata odprti: kolikšno odgovornost nosijo Britanci' za držav
ni udar; ali bi brez njih lahko oz. sploh moglo priti do tega? Kakšna vojaška,
politična opravičila so imeli Britanci, ko so delovali za državni udar?«
Kakor, so Britanci pretiravali v oceni srbske vojne sposobnosti, tako so tudi
mnogi Srbi imeli pretirane ideje o britanski moči v tistem času, o moči in vse
vednosti britanske obveščevalne službe. Pomemben zgodovinski dejavnik je bila
srbska tradicija političnih zarot v vojski in patriotskih organizacij kot »Črna
roka« in »Narodna odbrana«. Britanci so vse preveč težili k temu, da posameznike
ali organizacije ocenjujejo kot pro- ali anti-britanské, ne da bi se pri tem ozirali
na notranje srbske borbe za oblast. Zato so do skrajnosti poenostavljali perspek
tive državnega udara in njegove verjetne posledice. Na nevtralno Jugoslavijo so že
od začetka vojne gledali kot na možno zaveznico, zlasti v strateškem in gospodar
skem pogledu. Posebna misija tajne britanske organizacije, ki jo je vodil general
Sir John Shea, je že konec 1939. leta predlagala, naj se britanski oficirji dodelijo
k načrtovanim jugoslovanskim gverilskim oddelkom. '"•
Po porazu Francije so Britanci brez uspeha skušali spreti Sovjetsko - zvezo
z Nemčijo, nato pa so vzpodbujali odpor proti nemškim zahtevam na Balkanu.
Vendar so vse do druge polovice marca 1941. leta podpirali kneza Pavla v upanju,
da ga bodo navedli k odporu proti nemškim zahteyam.'
E. Barker j èva je podrobno opisala razne zveze" rdo, uspešnega gverilskega'voj
skovanja. Ne samo Britanci, tudi Nemci so 1941. leta precenjevali vojaško moč
Jugoslavije. Hitler sam je, kot je 6. aprila 1941. leta izjavil na internem sestanku
Goebbels, računal, da bo vsa operacija' ha Balkanu trajala okrog dva meseca.
Pritrditi velja oceni E. Barker j eve, d a ' j e nova Simovičeva vlada praktično
nadaljevala politiko kneza Pavla brez vsakršne spremembe. Ni res,. da bi knez
Pavle po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu ukazal demobilizacijo, marveč
ravno nasprotno. Načelnik generalštaba armijski general Petar Košić je 26. marca
1941. leta podpisal osnutek ukaza za mobilizacijo in ga poslal ministru vojske in
mornarice generalu Petru Pešiču..Naslednjega dne je novi minister general Bogo
ljub Ilić ta ukaz sam podpisal, g lede'na izvršeni puč pa datum. 3. april zamenjal
s i . aprilom. Pomembno je pričevanje Sira Petra Garrana, da so proglas Srpskega
kulturnega kluba (ki ga Pregled zgodovine ZKJ napak pripisuje K P J ) tiskali v
kleti britanskega poslaništva. Odprto pa ostaja vprašanje, koliko je za puč vedela
in pri tem sodelovala sovjetska obveščevalna služba.
V razpravi je Sir Alexander Glen, ki jè deloval "v Beogradu'za račun S.O.E.,
menil, da ataše Macdohald ni imel" bistvenega vpliva:'Saj kot sam pozna Jugoslo
vane, si ti ne dajo vplivati na svoje sklepe. Edward Haslam je po uradni biografiji
Macdonalda sklepal, da ni bila kaka izredna osebnost. Sir Peter Garran je dvomil,
če bo mogoče najt i 'kaj novega v še zadržanih vojaških dokumentih. Zatrjeval je,
da "so Britanci sicer vroče želeli puč, da pa niso bili vanj vmešani. Pač pa je Sir
Peter Garran sam- sodeloval pri ukrepih Cvetkovičeve vlade za izročitev dr. Mi
lana Stojadinoviča Britancem. Sir Alexander Glen je spet menil, da ni dovolj pri
šla do izraza vloga, ki jo je1 imel vojni ataše Charlie Clarke, ki je bil v tesnih zve
zah z Žarkom Popovićem. Profesor Phyllis Auty je opozorila, da v nekaterih pri
merih ni mogla več najti dokumentov, ki j ih ; je prej videla v arhivih.
Bickham Sweet-Escott je povedal, da je George Taylor, načelnik štaba S.O.E.,
skupaj s Toniom Mastersonbm poslal brzojavko takoj po puču s svojo lastno šifro.
Sweet-Escott je moral ob petih zjutraj vstati in osebno dešifrirati v Londonu pre
jeto sporočilo. Nič čudnega, če je potem tisto jutro Winston Churchill čestital
ministru Daltonu k uspehu vojnega puča'.
Dr. Dušan Biber je opozoril, da so nacisti 'že v svoji »beli knjigi« št. 7 objavili
poročilo nemškega poslanika v Beogradu, Viktorja von Hèërena z dne 26. marca
1941, da je britanski letalski ataše Macdonald obiskal generala Dušana Simovića
in da se pripravlja puč. Toda ta dokument je verjetno ponaredek, saj ga v uradni
zbirki »Akten zur deutschen auswärtigen Politik« ni najti. Simović je očitno upal,
da bo ohranil mir, saj je nakazal možnost Edenovegâ obiska čez dva ali tr i me
sece. Neuradni sovjetski predlog Simoviću kasneje v Sarajevu, naj se Jugoslavija
priključi Sovjetski zvezi, morda le 'n i iz trte zvit. Upoštevati velja paralelo, ko je
Churchill predlagal Franciji priključitev in združitev z Veliko Britanijo,.da bi se
tako lahko vojna nadaljevala tudi s francoskimi pomorskimi. in drugimi silami.
Opozoril je še" na vrsto zanimivih podrobnosti o delovanju dopisnika Associated
Press Louisa A. Matzholda, ki je dejansko deloval za Dienststelle Ribbentrop.
Prof. dr.' Jovan Marjanović je ob svojih raziskavah o Draži Mihailoviću po
virih druge roke prišel do sklepaj da je po tradicijah »Črne roke« bila že prej
vzpostavljena zelo konspirativna tajna organizacija oficirjev in civilistov. Vodilni
sovjetski obveščevalec je bil tedaj Mustafa Golubić, nekdaj präv tako član »Črne
roke«. Nobena tajna ni, da sta Stalin in Sovjetska zveza marca 1941. leta bila za
interes irana/da Hitlerja in Nemčijo napotita na Balkan, da ne bi šel na vzhod.
Tako so resnični interesi tako Sovjetske zveze kot Velike Britanije v primeru
166 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 - 1979 . I
Jugoslavije bili istovetni, ukrepali pa sta vsaka za sebe neodvisno druga od druge:
Vojni puč je stvar jugoslovanskega ljudstva, niso ga organizirali niti Britanci, niti
Sovjeti, pač pa so puč Britanci podpirali in bili v. zvezi s to tajno organizacijo.
Nato se je razvnela razprava o osebah, ki so bile v zvezi z Britanci. Đonović
je sam dal idejo za puč, kot piše Julian Amery v svojih spominih. Odprto je ostalo
vprašanje, kakšne narave so bili britanski stiki z Dražo Mihailovičem pred nem
škim napadom na Jugoslavijo. Sir Alexander Glen je sicer povedal, da se je z Mi
hailovičem v tem času večkrat srečal, dejal pa je, da so njune razprave bile zgolj
filozofskega značaja, brez kakršnih koli napovedi puča. Stephen Clissold je po
vedal, kakó so Britanci v Zagrebu razdeljevali tajne protinemške časopise ob
pomoči,majhne neodvisne demokratske stranke, v glavnem iz vrst Srbov iz Hrvat
ske, obenem pà se povezovali s probritahskimi elementi v Hrvatski seljački stran
ki, medtem ko je ing. August Košutič bil, kot so tedaj menili, na čelu pronemških
elementov. ' , .
Prof. dr. Hugh Seton-Watson je v daljši razpravi razvil zanimivo teorijo. Vojni
puč marca 1941. leta res ni mnogo prispeval k britanskemu vojnemu naporu in je
za Jugoslavijo pomenil razpad, ć e ne bi bilo puča, bi Nemci verjetno šli preko
Bolgarije v Grčijo in bi le začasno spoštovali jamstva, ki so jih dali knezu Pavlu
za nekakšno nevtralnost Jugoslavije. Kasneje bi povečali svoj pritisk in knez Pavle
bi še bolj klonil kot poprej. Brez dvoma bi v Jugoslaviji pod. nemškim 1 nadzor
stvom prišlo do odpora in na čelu bi prav gotovo bila komunistična partija. Toda
soočila bi se s konsolidirano nemško močjo in s še vedno učinkovitim državnim
represivnim aparatom. Jugoslovanski komunisti bi ne bili v nič boljšem položaju
kot bolgarski komunisti. Slednjič bi sovjetska armada prodrla v Jugoslavijo tako
kot v Bolgarijo, Madžarsko in Romunijo. Komunistična partija bi prišla na oblast,
morda bi v vladi bile celo iste, ali vsaj mnoge iste osebe kot sicer. Toda Sovjetska
zveza bi jih ustoličila na oblasti in ta vlada bi še danes bila pod sovjetsko domi
nacijo. . , „. .
»Moj argument je, da ti, ki so izvedli državni udar 27. marca, tega niso pred
videvali in s tem, kar so storili, niso rešili Jugoslavije pred Nemci. Niso pomagali
britanskemu vojnemu naporu. Toda rešili so Jugoslavijo pred sovjetsko rusko do
minacijo,« je,menil prof. H. Seton-Watson ob splošnem,smehu navzočih.
Naprošen za komentar je pisec tega poročila dejal, da je ta teorija osupljiva,
vendar je bilo doslej že več političnih interpretacij o koristih in posledicah tega
vojnega puča. General Dušan Simovič je bil prvi, ki je za Vidov dan 1941. leta
preko B.B.C, izjavil, da je puč odložil napad na Sovjetsko zvezo. V jeku bitke za
Moskvo mu je preko posrednikov odgovarjal general Milan Nedič v časopisu »Ob
nova« in ga zasmehoval. Hitler je res 27. marca 1941 napovedal, da bo zaradi ope
racij proti Jugoslaviji odložen napad na Sovjetsko zvezo. Toda to je svojemu adju-
tantu dejal še na predvečer pristopa Jugoslavije k trojnemu paktu, ko je bil-v
načrtu samo napad na Grčijo in puča ni pričakoval. Martin van Creveld je z ana
lizo vojnih dnevnikov nemških divizij in korpusov dokazal, da so spričo naglega
zloma Jugoslavije mnoge nemške enote prišle na izhodiščne položaje za napad na
Sovjetsko zvezo celo prej, kot so sprva načrtovali. Nemške čete so namreč tedaj
lahko uporabile tudi železnice preko jugoslovanskega ozemlja. Načelnik britan
skega imperialnega štaba je sredi decembra 1941. leta svetoval Churchillu, naj proti
svojim kritikom iz vrst novozelandske vlade uporabi prav argument, da sta bri
tanska akcija v Grčiji in puč v Jugoslaviji odložila nemški napad na Sovjetsko
zvezo. General Haider pa je kasneje na niirenberškem procesu zatrjeval, da spričo
spomladanskega deževja in razmočenih tal ni bilo moč prej kreniti s tanki. Skrat
ka, politiki vselej iščejo politične interpretacije kot opravičilo za izjalovljene
načrte. .
Tretja tema je bila namenjena Draži Mihailoviću. Prof. dr. J. Marjanović je
svoj referat »Protibritanska stališča in vedenje Draže Mihailovića« že objavil v
Jugoslovenskom istorijskom časopisu, 1976, št. 1—2, str. 129—142. Referent se je oprl
predvsem na četniške vire in se namenoma izognil njihovi interpretaciji. Menil je,
da Mihailovič ni slučajno prepustil majorja Hudsona'njegovi usodi, v času od der
cembra 1941. leta do konca marca 1942. leta ter se ga je hotel znebiti s pomočjo
Nemcev. Majorja Athertona je četniški major Ostojič ocenjeval celo kot slabšega
od Hudsona, trgovca s človeškimi življenji, ki je iskal pomoč pri komunistih.
Mihailovič je oktobra 1942 vztrajal, da bi le on sam ne pa britanske misije vzdr
ževal stik po radiu z Egiptom. Besno je reagiral na omenjanje partizanov v od
dajah radia London, t j . B.B.C. Ukazal je celo, naj ne poslušajo več oddaj B.B.C.,
kadar.se bo oglasil Harrison, marveč samo ameriške radijske'oddaje.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1 l ß 7
• tSredi 1943. leta se je še povečalo Mihailovićevo nerazpoloženje proti Veliki
Britaniji. Ukazal je, naj poostrijo nadzorstvo nad britanskimi misijami in obve
ščevalci, ki so skušali prodreti V Romunijo.
Po prihodu-generala Armstronga v Mihailovićev štab so se četniško-britanski
odnosi še poslabšali. Po kapitulaciji Italije je Mihailović označil radio London kot
ustaško-komunistično ustanovo in skušal izolirati britanske oficirje v njihovih
stikih s četniki in s prebivalstvom. Zahteval je, naj vzdržujejo samo vojaške stike
in preprečijo vsako vmešavanje v notranje zadeve in sleherne zasebne stike. Prof.
dr. J. Marjanovič je navedel celo vrsto zaupnih Mihailovičevih navodil, kako naj
ravnajo s posameznimi britanskimi oficirji, skrivaj natresejo sladkor v bencin in
tako preprečijo delovanje električnih generatorjev in radijskih zvez itd. Nemci, pa
tudi Italijani, so uspešno nadzorovali četniške radijske zveze. Nemci so zlasti od
jeseni 1943. leta vedno manj gledali na Mihailoviča kot na britanskega eksponenta
ter vedno bolj iskali možnosti za sodelovanje v borbi proti partizanom. Menili so,
da zanje britanski oficirji za zvezo pri četnikih ne predstavljajo neposredne ne
varnosti.
Britanci so doslej molčali o protibritanskih stališčih in postopkih Draže Mi
hailoviča, posamezniki pa so-v svojih člankih in knjigah bolj skušali opravičiti kot
pa razložiti njegovo vedenje. Zanimivo bi bilo vedeti, če in v kakšnem obsegu je
bila obveščena ameriška obveščevalna služba O.S.S., (Office of Strategic. Services
— urad strateških "služb) o protibritanskih stališčih Draže Mihailoviča. Zakaj je
O.S.S. moralno in politično podpirala četnike celo, še v drugi polovici 1944. leta, da
je moral sam Churchill intervenirati pri Rooseveltu? ,
Mihailović je vse do zadnjega dne druge-svetovne vojne veroval, da je ne
izogiben, spopad med zavezniki in Sovjetsko zvezo. Ni jasno, kako je glede na na
vedena dejstva nameraval mobilizirati borce na britanski strani.
Prof. dr. Richard Kindersley z univerze v Oxfordu (St. Antony's College) se
je omejil na krajši diskusijski prispevek. Potreben bi bil poseben referat, ne sicer
obvezno »Protičetniška stališča Britancev«, pač pa ,bolj ali manj koherenten oris
razvoja britanskih pogledov na Mihailoviča in četniško gibanje. Doslej so res vsi
smatrali, da je Mihailović v osnovi bil probritanski. To pa je verjetno bil bolj vtis
glede na dejstvo, da Mihailović hi sprejel kapitulacije 1941. leta. Vendar bi trenja
med njim in britanskimi zveznimi oficirji veljalo bolj pripisati nenavadnim oko
liščinam in morda osebnim neskladnostim kot pa nekemu osnovnemu protibritan-
skemu čustvovanju.
Potem ko je povzel osnovne Mihailovičeve očitke na račun Britancev (trgovci
s človeškim mesom; Srbe tretirajo kot črnce; skušajo nas prelisičiti, toda mi jim
bomo dali lekcijo; britanski zvezni oficirji so obveščevalni agenti, ne pa pravi vo
jaki in ne drže besede; vmešavajo se v notranje zadeve, dajejo prednost komu
nistom itd.) se je prof. dr. Richard Kindersley vprašal, koliko to res preseneča.
Navedel je obsežne citate iz spominov, ki jih je objavil Rootham (Misfire). Toda
prav gotovo bi bil tudi Rootham presenečen in celo šokiran z Mihailovićevimi na
vodili, naj sabotirajo britanske radijske zveze, in z, dejstvom, da je čethiški voditelj
postavil britansko in nemško propagando na isto raven. .Viri, ki jih je navedel
prof. dr. J. Marjanovič, so izredno dragoceni za osvetlitev Mihailovičeve psiholo
gije. Kažejo, da je Mihailović bil primitiven, poln predsodkov, politično neustrezen,
kàr je tudi privedlo do njegove pogube.
r Vsekakor lahko sprejmemo razlago prof. Marjanovića, zakaj Nemci niso iz
vedli nobenih posebnih akcij proti britanskim misijam pri Mihailoviću. Morda bi
se morali vprašati tudi, če so take akcije podvzemali proti britanskim misijam, ki
so bile pri partizanih?
Marsikateri viri še niso dostopni, npr. takoimenovana serija PLOZ telegramov,
ki jih je Hudson poslal'po Baileyevem prihodu v Mihailovićev štab. Zato še vedno
ni mogoče zgodovinsko pojasniti britanski sklep,' da se odrečejo Mihailoviću. Hud
son, Bailey in Armstrong res niso napisali svojih spominov. Razlog je v tem, da
oni niso ljudje s pisateljsko žilico. Vprašanja o Amerikäricih so pomembna, vendar
nanje ne more sam odgovoriti. Ne bi bilo popolno presenečenje, če bi se Ameri
kanci, ali vsaj nekateri Amerikanci odločili, da bolje opravijo posel, pri katerem
Britanci očitno nišo uspeli, č u d n o je, da so Mihailovićeva protibritanska čustva
jedva prišla do izraza v njegovem pričevanju na sodnem procesu. Takrat so se
jugoslovanski odnosi z Britanci poslabšali in to Mihailoviću ne bi moglo škodovati,
marveč bi mu morda celo koristilo. . -
Prof. P. Auty je menila, da se je Draža Mihailović šolal v francoskih vojaških
šolah in da je zato potencialno bil morda že zelo zgodaj sovražno razpoložen do
Britancev. Sir William Deakin je opozoril, da je Hudsonov telegram, naj Britanci
168 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
ne pošljejo nobene oskrbe Mihailoviću spričo začetkov državljanske vojne v Srbiji,
prišel v roke Mihailoviću. Vendar je naslednjega dne S.O.E. odvrgla s padali te
pošiljke in tu je začetek zgodbe o Mihailovićevem stališču do Britancev. Prof. P.
Auty je ugovarjala, da je, sodeč po Hudsonovih lastnih izjavah, Mihailović bil
besen na Hudsona, ker je bil ta najprej sprejet pri. Titu. B. Sweet-Escott pa je ta
detalj ocenil samo kot del njunih nesporazumov.
Sir William Deakin je povedal, kako je polna dva dni temeljito razpravljal
s Hudsonom, potem ko se je ta 1944. leta iz Jugoslavije evakuiral v Italijo. Teda]
je v določenih trenutkih bil za Mihailovića, drugič pa spet proti, ko je zrcalil
Mihailovičevo stališče do njega samega. Prof. Deakin je memi, da je malo ver
jetno, da bi se Mihailović ukvarjal z idejo, da Hudsona izda Nemcem. London je
tako energično reagiral na Mihailovičevo protibritansko tirado v Lipovem konec
februarja 1943. leta, ker so prav tedaj Britanci poskušali prepričati sovjetsko vlado,
naj z njimi sodeluje pri podpori Mihailoviću.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je Tito vedel o britanskih misijah pr i Mihailo
viću in obratno Mihailović o britanskih misijah pri partizanih. V vojnem času so
britanski zvezni oficirji morali o tem molčati, čuvati tajnosti. Toda britanski am
basador Rendei je kralju Petru povedal, da je britanska misija odšla k partizanom
in verjetno je o tem Mihailović med aprilom in junijem 1943. leta bil obveščen.
Vsekakor pa so poročila britanskih zveznih .oficirjev iz raznih cetmskin štabov
mnogo bolj obsojala Mihailovića, kot pa posamezni citati, navedeni y referatu
prof. Marjanoviča. Raziskati je potrebno, v kakšnem obsegu so britanske oblasti,
S O E , Foreign Office itd. upoštevale ta poročila pri dokončnem sklepu, ali na)
prelomijo z Mihailovićem ali ne. Eden od razlogov, zakaj Nemci niso ujeli britan
skih oficirjev pri partizanih, je bila učinkovitost partizanskega spremstva m
patrol. , .. , . . . i
Prof dr. J. Marjanove je opozoril, da je Hudson imel ein kapetana, ko je pri
šel h polkovniku iz generalštabske šole Draži Mihailoviću in nič čudnega ni, ce je
bil polkovnik zato' zelo nezaupljiv. Za srbsko mentaliteto je tak postopek nespre
jemljiv V številnih pogovorih, morda skupaj več kot štiriindvajset ur, je Hudson
zatrjeval prof. Marjanoviću, da je skušal prepričati tako Mihailovića kot Tita, .naj
se ne bojujeta med seboj. Konec novembra 1941. leta ni šel iskat svojo radijsko
postajo, marveč je ob začetku nemške ofenzive skušal prepričati Tita, naj se ne
bori proti četnikom. . . .
Mihailović je bil besen na Hudsona zaradi teh njegovih akcij in poskusov.
Toda Mihailović se je kasneje prepiral tudi z Baileyem, z Armstrongom, z vsakim
šefom misije. To ni bilo slučajno, kar je razvidno tudi iz mnogih pisem, ohra
njenih v arhivu Vojnozgodovinskega inštituta v Beogradu. Zelo čudno je, aa
Nemci niso bombardirali letališč in ovirali evakuacije britanskih misij, čeprav'so
dobro vedeli, v katerih četniških štabih so te misije. Delali pa so ofenzivne akcije
proti partizanskim enotam in skušali ujeti tako partizanske štabe kot britanske
misije pri njih. * . . . . . . . u .,. '
Sir William Deakin je iz osebnih izkušenj navajal, kako zaskrbljeni so DUI
Britanci, da bi četniki britanske oficirje lahko izročili Nemcem, če bi prišel ukaz
za evakuacijo. Iz tajnih virov je bilo namreč že tedaj znano, da so t bili nekateri
Mihailovićevi poveljniki v stikih z Nemci. Toda do tega ni prišlo v nobenem pri
meru in četniški poveljniki so se pri evakuaciji britanskih oficirjev vedli zelo
lojalno. Britanci so izgubili samo enega oficirja, ki si je pri doskoku s padalom
šest mesecev prej zlomil kolk. Ker ga ni bilo mogoče evakuirati, so se Britanci
pogajali in sporazumeli z Nemci, da so ti poskrbeli zanj kot za vojnega ujetnika.
Prof dr J Marjanović je opozoril, da so mnogi srbski mladinci med in po prvi
svetovni, vojni študirali v Franciji, da je inteligenca v,Srbiji in zlasti v Beogradu
bila profrancoska in da so v tistem času krožile mnoge zgodbe o britanskem impe
rializmu. Zato so mnogi spisi o probritanskem razpoloženju srbske inteligence in
srbskega naroda v 1941. letu zelo pretiram. Sir Ronald Syme se je strinjal, da je
francoska armada vsekakor imela velik ugled v Jugoslaviji, saj ga je tedaj uživala
tudi v Londonu in Moskvi. , . •
Pisec teh vrstic pa je menil, da ni šlo toliko za pro ali protibritanska stališča
v smislu nacije, marveč v smislu spopada med različnimi strateškimi ali taktičnimi
motivi. Britanci so tedaj skušali doseči izvedbo določenih akcij, s čimer se Mi
hailović ni strinjal. Tito pa se je tedaj povsem strinjal z britanskimi željami glede
določenih akcij, vendar je prav tako sumničil Britance, da skušajo partizansko
vojaško dejavnost izkoristiti za svoje sebične namene, da imajo svoje lastne po
litične namene. ' •
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • t Ш
• Stephen Clissold je opozoril na uradno britansko oceno partizanskega stališča
napram Britancem iz konca 1943. leta. Menili so, da žele partizani dobiti kar na j
več vojaške in druge pomoči od Britancev, da hočejo preprečiti vsako vmešavanje
v svoje notranje zadeve. Lahko bi rekli, da velja to tudi za četnike. Toda Miha-
ilović ni in ni nikoli bil voditelj odpora.
:=• »Naša velika napaka je bila, da smo na Mihailovića gledali kot na voditelja
odpora in na četnike kot na aktivno odporniško gibanje, medtem ko so seveda
Tito in partizani to bili. To tudi pojasnjuje, zakaj smo se slednjič od Mihailovića
obrnili k Titu in zakaj smo lahko sodelovali s partizani, kljub vsem mogočim za
držkom in predsodkom na obeh straneh,« je dejal Stephen Clissold.
Elisabeth Barker je' pripomnila, da so Britanci, kolikor se spominja, v času
Mihailovičevega izpada proti Britancem v vasi Lipovo skušali dobiti rusko pomoč
pri svojih načrtih, da vzpostavijo stike s partizani. Tedaj ni bilo v načrtu, da Ruse
pridobijo za podporo Mihailoviču. Poročila britanskih zveznih oficirjev iz četni-
ških štabov so vsekakor imela velik vpliv na Douglasa Howarda, šefa južnega od
delka v Foreign Officeu. Težko je razumeti, kako je Bailey lahko ostal tak opti
mist, čeprav se je Mihailovič vedel tako neljubeznivo. Še manj, da so v Londonu
vselej razlikovali .med četniško kolaboracijo z Italijani in kolaboracijo z Nemci.
Prvo so sprejemali, drugo odklanjali, kot da so to dve moralno povsem različne
stvari. - .
Prof. dr. Hugh Seton-Watson je menil, da je imenovanje Mihailovića za voj
nega ministra v kraljevski jugoslovanski vladi verjetno bilo bolj pomembno po
posledicah, kot si to običajno predstavljamo. Mihailovič je menil, da je res pred
stavnik suverene v lade ' in se vedel legalistično. Tudi prof. P. Auty se je strinjala
s tako oceno in dodala, kar je manj znano, da je Mihailovič le redkokdaj bil t re
zen, kar je morda, bilo. zanj povsem normalno. Prof. dr. R. Kindersley pa se je
vpraševal ali ne bi glede na tedanje okoliščine skoraj sleherni na Mihailovičevem
mestu bil protibritanski? Razumljivo je potemtakem, da so pri Mihailoviču v zelo
primitivni in. grobi obliki prišle do izraza njegove poprejšnje življenjske izkušnje
o francosko-britanskih razlikah.
Sir William Deakin je pripomnil, da ni nič čudnega, če je Bailey bil optimi
stičen, saj so v Londonu zelo oklevali, da bi kakorkoli spremenili svojo politiko
napram Mihailoviču. Fitzroy Maclean je bil poslan k Titu, Armstrong pa istočasno
k Mihailoviču. Britanski oficirji so včasih imeli neverjetna navodila. Deakin je
dobil ukaz, naj sprejme italijansko kapitulacijo. Tita je skoraj zadela kap od za
čudenja, kako naj bi en sam samcat britanski oficir odkorakal in opravil posel
s tremi italijanskimi divizijami. Podobna navodila je imel tudi Bailey, ki je bil
čustveno in strastno prosrbski in četniškega sodelovanja z Italijani ni štel v zlo.
Antikomunizem je imel vodilno vlogo pri Mihailovičevi udeležbi na okupatorski
strani v borbi proti partizanom v četrti ofenzivi.
Prof. dr. Jovan Marjanovič je dejal, da je prvi dokument o sodelovanju Mi-
hailovičevih sil z nemškimi enotami, ki ga je moč najti v nemških arhivih, spo
razum med Lukačevičem in komandantom Jugovzhoda maršalom von Weichsom
iz novembra 1943. leta, torej pred partizanskim prodorom v Srbijo, kjer so tedaj
bile le majhne partizanske enote. Navedel je še vrsto drugih takih sporazumov.
O kolaboraciji z Nedičem v tem času so poročali tudi britanski zvezni oficirji.
Ronald Wheatley pa je menil, da so to bili zgolj vojaški sporazumi omejene ve
ljavnosti in trajanja, brez politične vsebine. Prof. dr. J. Marjanovič je pritrdil, toda
dodal, da so taki lokalni sporazumi bili vse od 1941 pa do konca vojne. Mihailovič
res ni zaupal Nemcem, toda od njih je dobival orožje in municijo. In obratno,
Nemci niso zaupali Mihailoviču, dajali pa so mu orožje in municijo za borbo proti
partizanom.
• • Dr. Dušan Biber je opozoril s tem v zvezi na Neubacherjeve načrte za vzpo
stavitev Velike Srbije, združitev Mihailovičevih četnikov, Ljotičevih prostovoljcev
in Nedičevih državnih.straž v srbsko vojsko, ki naj bi se zoperstavila sovjetskemu
prodoru in partizanom. Nedič je tedaj izjavljal, da je Mihailovič voljan celo svoje
otroke dati za talce, da ne bo izstrelil nobenega, naboja proti Nemcem. Vendar
Hitler ni privolil, ker ni zaupal Srbom. Nedvomno je .bila razlika med britansko
in ameriško politiko v tem času. Neubacher je to opazil in predlagal, naj Nemci
preko svojih kanalov v ameriških časnikih napadejo Britance, ki da, neumni kot
so, podpirajo komuniste. Britanci res v začetku niso mogli uporabiti svojih »naj
bolj tajnih virov« (Ultra) za razkrinkanje četniške kolaboracije. Toda Churchill
je tedaj zahteval, naj mu Deakin pošlje fotografijo, kako četniški vodja v družbi
italijanskega generala proslavlja svoje odlikovanje in napredovanje.
170 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1
Elisabeth Barker je analizirala sličnosti in razlike v britanskih odnosih z ge
neralom de Gaulleom in Mihailovićem. Tudi če bi Britanci tedaj vedeli za vsa
sedaj navedena tajna protibritanska navodila, to ne bi nujno spremenilo tedanje
britanske- politike napram Mihailoviču. Prof. dr. J. Marjanović je navedel izjavo
četniškega kapetana Nedića jeseni 1944. leta Nemcem, kako so četniki izgubili vse
zaupanje do Angležev, ker so jih ti izdali in pošiljajo orožje in municijo Titovim
bandam. Polkovnik Vojmir Kljakovič je poudaril, da britanska politika ekvidi-
stance napram Titu in Mihailoviču traja samo od septembra do novembra 1943.
leta. Teheranska konferenca in naslednja v Kairu sta končali tako politiko.
Prof. dr. Hugh Seton-Watson je povedal, da so na Bližnjem vzhodu najprej
zvedeli, da Bačević sodeluje z Nemci, skratka da so Mihailoviču podrejeni čet-
niški komandanti sodelovali z Nemci, vendar brez Mihailovičeve vednosti. Prof.
dr. Jovan Marjanović je energično ugovarjal in navedel vrsto dokumentov,, kako
je prišlo do že znanega sestanka med Nemci in Dražo Mihailovićem v Divcih
11. novembra 1941. leta. Draža Mihailovič se je 27. oktobra 1941. leta sestal in spo
razumel s Titom, naslednjega dne 28. oktobra pa je preko svojih podrejenih ofi
cirjev kapetanu Abwehra in univ. profesorju Josefu Matlu ponudil sodelovanje
v borbi proti komunistom v Srbiji!
Kot zadnji, čeprav že naslednjega dne, se je v debati oglasil še Sir Alexander
Glen. Zatrjeval je, da v svojih stikih z Dražo Mihailovićem pred vojnim pučem
1941. leta ni nikdar zapazil nikakršnih protibritanskih stališč, marveč vero v
zmago zahodnih demokracij. Velika Britanija je vodila svetovno vojno, konvoje
v severno Rusijo od sredine 1941. do konca 1942. leta je ščitilo komaj devet letal
Catalina! »Će bi bil jaz Mihailovič, če bi bil Tito, če bi bil četriiški ali partizanski
poveljnik in ne bi videl nobenega letala na nebu, nobenih prihajajočih pošiljk
pomoči, bi tudi jaz v božjem imenu bil protibritanski!«
Četrta tema »Britansko-jugoslovauski odnosi in Kominterna« je vzbudila ži
vahno razpravo navzočih. Britanski referent Stephen Clissold se je v svojih iz
vajanjih oprl na dokumente in svoj uvodni kritični in argumentirani esej, ki ga
je leto poprej (1975) objavil v Londonu v knjigi z naslovom Yugoslavia and the
Soviet Union, 1939—1973. Kominterno je ocenil kot organ sovjetske vlade, ne pa
kot avtonomno telo. Postavil je vprašanje, če je sovjetska vlada 1941. leta smatrala
razkosanje Jugoslavije kot nepreklicno? Moskva je stalno poudarjala potrebo
o enotni fronti z nekomunističnimi strankami in izogibanje dogmatični komuni
stični liniji. Britanci so tedaj, kot je menil S. Clissold, le malo vedeli o KPJ. Me
nili so, da Tito kot komunist deluje v imenu Kominterne, katere splošna linija
pred invazijo Sovjetske zveze je bila, da je vojna imperialistična, da se med seboj
bojujejo enako slabe imperialistične sile. Sovjetska linija v začetku je bila ta, da
so Britancem zanikali, da sploh kaj vedo in da imajo stike s Titom in s partizani.
Kaže, da je Tito res dobil od Kominterne navodila jeseni 1941. leta, naj ponudi
poveljstvo Draži Mihailoviču. Verjetno pa je to navodilo izpolnil na način, da je
bilo povsem jasno, da Mihailovič tega ne bo sprejel.
Vsaj del dokaznega gradiva' o četniški kolaboraciji z okupatorjem, ki ga je
Tito posredoval Kominterni, je sovjetska vlada posredovala tudi begunski kraljev
ski jugoslovanski vladi. Toda zakaj so Rusi nekaj časa dvomili o teh dokazih? Mar
so res imeli svoje obveščevalce v četniškem glavnem stanu in preko njih dobivali
poročila o »trockistični« usmeritvi partizanskih voditeljev?
Clissold se je vpraševal, če se morda danes ne pretirava z ocenami o neod
visnosti KPJ napram Moskvi v tistem času. Polkovnik Vojmir Kljakovič pa je
o tem zapisal: »Trditve o nekakšni ,slepi pokornosti' CK K P J so prav tako ne
osnovane, kot so neosnovane trditve, da se je CK K P J a priori upiral Kominterni.«
Po Clissoldovi océni je Kominterna v začetku stalno opozarjala partizane, naj
ne strašijo preveč Angležev s pretiranim razkrinkavanjem svoje komunistične
narave. Ko pa so partizani razvili svoje odnose z Britanci, je Moskva spremenila
poudarke, ker jo je očitno začelo skrbeti, da so ti odnosi preveč .tesni. Zato so
začeli vzpodbujati sumničenja o resničnih britanskih namerah. Ker so Britanci
y začetku podpirali četnike, je razumljivo to dajalo hrane partizanskim sumni-
čenjem, v skladu s starim kominternovskim stereotipom o pokvarjenih imperiali
stičnih silah. Prav tako stereotipne poglede so imeli tudi Britanci, da so komunisti
zgolj subverzivni agenti.
Polkovnik Vojmir Kljakovič je v svojem referatu, razdeljenem šele prvega
dne,*dal vrsto novih ocen sicer znanega gradiva. Povzemal je že objavljeno lite
raturo, včasih pa sicer že objavljene vire. Pri tem je depeše med Kominterno in
CK KPJ navajal po prvotnih signaturah v arhivu CK K P J in ne po novih, ki ve
ljajo že več kot deset let. Pomembna in zanimiva je bila zato predvsem interpre-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 . 1979 . 1 171
tàcija, oz. analizah Menil je, da je sovjetska prekinitev diplomatskih odnosov z emi-
grantsko vlado po razpadu Jugoslavije pomembnejša od istočasne prekinitve teh
odnosov z Belgijo, Norveško in Grčijo. Ta sklep je bil zelo blizu priznanja novo
nastalega položaja, t o ' j e razpada Jugoslavije, kar se je odražalo tudi v Komin-
terni. Obstajajo jasne indikacije, da je Kominterna bilà pobudnik ideje, da se od
Bolgarije priključeno ozemlje Makedonije podredi komunistični partiji Bolgarije.
K P J ni priznavala razkosanja Jugoslavije. Vse za Jugoslavijo zainteresirane vele
sile so imele 'skupni interes samo na obnovi Jugoslavije in borbi proti Osi, raz
hajale pa so se v pogledih na njeno povojno družbeno ureditev. Kominterna je
bila • »blažilni« element,' ki» si je prizadevala vskladiti delovanje K P J . z interesi
sovjetske vlade v danem političnem trenutku: '
Razlike med CK K P J iri Kominterno so se simptomatično pokazale skoraj iz
ključno ob političnih vprašanjih, ki so posredno ali naravnost zadevala politiko
britanske vlade glede Jugoslavije, npr. konflikt glede stališč napram kralju in be
gunski vladi, četnikom kot eksponentom te vlade, molk radia London o parti
zanih. Tako Tito ni uresničil svojega namena 1941. leta, da formira Komitet na
rodne osvoboditve kot nekakšno'osrednjo vlado in je novembra 1941. leta sklenil,
da povsem ne uniči Mihailovićevih sil. Prišlo jé do novih, že znanih nesporazumov
glede proletarskih brigad in prvega zasedanja AVNOJ, trenj glede molka v Moskvi
o četniški izdaji, vzpostavitve diplomatskih odnosov med ZSSR in begunsko : jugo
slovansko vlado na ravni veleposlaništev. •>•••'<•, — •
Polkovnik Kljaković smatra, da je opustitev formiranja vlade na prvem za
sedanju AVNOJ v Bihaću'novembra 1942. leta bila bolj koncesija sovjetski vladi
kot pa Kominterni, da pa je to bila zadnja večja koncesija CK KPJ. Kominterna
je nato' nenadoma popustila in dovolila, da so bili sklepi tega zasedanja v celoti
objavljeni preko radijske postaje »Svobodna Jugoslavija«. Sovjetski komisariat
zunanjih zadev je potem prvič zelo taktno opozoril britansko 1 in jugoslovansko
begunsko vlado na četniško sodelovanje z okupatorjem. Pred prihodom britanske
misije v Vrhovni štab je' Tito 24. maja 1943. leta predlagal, naj rdeča armada
čimprej pošlje svoje predstavnike, kar pa se je zgodilo šele devet mesecev ka
sneje. • - • • i
Polkovnik Vojmir Kljaković je v svojem uvodnem razglabljanju poudaril, da
je želel prikazati, kako si je Tito prizadeval za neodvisno politiko v notranjih in
mednarodnih zadevah. Na mnoga bistvena vprašanja o odnosih v trikotniku Zdru
ženo kraljestvo—Sovjetska zveza—Jugoslavija pa ni mogoče odgovoriti, saj so sov
jetski arhivi še vedno zaprti.
Profesor Phyllis Auty je povedala,' da ji je Tito na njeno izrecno vprašanje
potrdil, da je dobil iz Moskve ukaz, naj svoje sile stavi pod poveljstvo Draže Mi-
hailoviča in da je bil pripravljen to storiti. Če bi se to zgodilo, seveda ne bi služil
pod Mihailovičevim poveljstvom, marveč bi imel druge dolžnosti. Bickham Sweet-
Escott se je zanimal, zakaj Foreign Office 1942. leta ni informiral S.O.E. o obstoju
partizanov. Opozoril je kot na pomembno dejstvo, da je Winston Churchill svoj
čas bil glavni pobudnik intervencijske vojne proti boljševikom v dvajsetih letih.
Sir William Deakin je govoril o radijskih zvezah majorja Hudsona in po
udaril, da so šele februarja 1943. leta dobili od njega okrog sto telegramov v tako-
imenovani PLOZ seriji in nekaj podatkov o Titu. Radijska postaja »Svobodna
Jugoslavija« je le redkdokdaj omenjala Tita po imenu. Prestrežena in dešifrirana
nemška radijska sporočila so bila izrednega pomena za načrtovanje operacije, da
bi ugotovili, kdo je res Tito. Nemci niso bili na področjih, kjer so bile misije pri
Mihailoviću. Nekaj podatkov o Titu in partizanih pa je prišlo tudi iz Stockholma,
slonečih na člankih, ki jih je objavljal švedski komunistični tisk. Vendar so te
podatke v Foreign Officeu'ohranili zase in jih v praksi ignorirali.
Prof. F. W. Deakin je menil, da je možna razlaga tega molka tudi v poskusih,
da se Britanci sporazumejo z Rusi o sodelovanju v Jugoslaviji, recimo, da vsilijo
(čeprav je to bilo Vsaj leto dni že prepozno) nekakšno premirje med Mihailovičem
in partizani. Dokler ta pogajanja marca ali aprila 1943. niso dokončno propadla,
Britanci niso bili zainteresirani za Tita. Sovjetski veleposlanik v Londonu Majski
je bil v jeseni 1941. leta v začetku resnično naklonjen ideji o britansko-sovjetskem
sodelovanju v zvezi z odporniškim gibanjem v Jugoslaviji.
Prof. dr.'Richard Kindersley je opozoril na poskuse, da Britanci in Rusi' že
septembra 1941. leta pošljejo skupno misijo v Jugoslavijo. Toda temu je naspro
tovala kraljevska jugoslovanska-vlada preko S.O.E., iz česar so Rusi sklepali, da
skušajo Britanci in kraljevska jugoslovanska vlada izključiti njihov vpliv iz Bal
kana. ' . t . .
172 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33«. 1979 . 1
Prof. dr. Jovan Marjanović je kot predsedujoči poudaril, da Tito od sredine
septembra 1941. do konca januarja 1942. leta sploh ni imel radijskih zvez z Mo
skvo, verjetno zaradi spremembe šifre. • 'i
• Elisabeth Barker je načela vprašanje, kakšno je v resnici bilo sovjetsko sta
lišče napram Draži Mihailoviću koncem 1943. leta? Mar niso Rusi celo še tedaj
menili, da ima Mihailovič le določen pomen? Prof. Phyllis Auty je menila, da se
Britanci kot Rusi, iz različnih razlogov, dolgo • niso odločili, koga naj podpro,
Mihailoviča ali Tita? Oboji so predvidevali, da bo po vojni skupna kraljevska
jugoslovanska vlada in da bo njihova stran prevladala. Po njeni teoriji ni nujno,
da so bili Rusi tedaj zavezani napram Titu in so lahko imeli koga drugega na ledu,
morda Rankovića, da bi potem, tako kot v Češkoslovaški, prevzeli oblast. Prof.
dr. Hugh Seton-Watson pa je.poudaril, da to ni,bilo možno,zato, ker je partizansko
gibanje triumfiralo na osnovi svojih lastnih sil! Menil je, da je.sovjetska' 'vlada
imela mnogo informacij o Titu in partizanski dejavnosti v času, ko Britanci niso
razpolagali sploh z nikakršnimi informacijami. Teh niso posredovali preprosto
zaradi »vgrajene institucionalizirane manije tajnosti v celotnem sovjetskem si
stemu«, ne pa zaradi kakih mračnih razlogov. Britanska napaka pa je spet bila
v tem, da so Rusom povedali skoraj vse. . , .>.,(.-
Na Deakinovo vprašanje je prof. dr. J. Marjanović pojasnil, da so radijski stiki
med Titom in Kominterno obstojali tudi po njeni razpustitvi. Sir William Deakin
je menil, da so se Rusi verjetno bolj iz obveščevalnih kot pa iz političnih razlogov
pečali z mislijo, da pošljejo svojo misijo k Draži Mihailoviću. Pritrdil pa je E. Bar-
kerjevi, da bi to seveda imelo tudi politične posledice. -Vojaški poveljnik sovjetske
misije v pogovoru z Deakinom kasneje po vojni ni zanikal te teorije.
Razprava je stekla tudi o vprašanju (E. Barker), zakaj. Rusi-niso dobivali-več
informacij o Jugoslaviji preko Bolgarije. Toda že 1941. leta so Rusi tam izgubili
94 svojih ljudi (F. W. Deakin). Dr. Dušan Biber je omenil primer sovjetskega
obveščevalca, bivšega carskega polkovnika in^kasneje partizanskega generala, Fjo-
dora Manina, ki so ga Rusi hoteli poslati k Draži Mihailoviću. Mahin je potem
iz Vrhovnega štaba poročal preko radijske zveze s Kominterno o četniškem sode
lovanju z okupatorji. Podrobno jè govoril o Athertonovi misiji, poskusu navezave
stikov preko Moskve in svarilih iz Moskve, naj se partizani varujejo pred britan-
skimi misijami, naj jim ne odkrivajo nikakršnih,tajn, o Titovih dolgo časa brez
uspešnih prizadevanjih, da bi prišla tudi sovjetska misija. Prišk> je celo svarilo,
da Nemci poskušajo ubiti Tita s pomočjo britanskih, oficirjev, akreditiranih pri
Vrhovnem štabu. Po vojni se je izkazalo, da je Abwehr tedaj- res načrtoval atentat
na Tita. Ubiti talci v britanskih uniformah bi bili spuščeni s padalom in na Tita
naslovljen paket z eksplozivom naj bi eksplodiral.
Sir William Deakin je menil, da je osrednje vprašanje vse razprave o tej temi
prav vprašanje Athertonove misije in Titove interpretacije le-te. Vse do prihoda
druge misije Tito ni verjel trditvam Athertona, da njegova radijska oddajna po
staja ni delovala. Prof. P. Auty se je vpraševala, zakaj Atherton geografsko ni od
šel v smeri proti Mihailoviću, prof. dr. J. Marjanović pa pojasnil, da je iskal stik
s četniškimi oficirji za zvezo. Prof. F. W. Deakin je pripomnil, da je Atherton v
Bosni skušal zbrati neodvisno četniško skupino, ki bi bila morda celo sovražna
napram Mihailoviću. Prof. dr. J. Marjanović je opozoril, da je Moskva imela tudi
druge kanale informacij in ne le Titove telegrame. Ni znano, kakšne informacije
so pošiljali sovjetski agenti, npr. Atanasov. Bickham Sweet-Escott je pripovedoval
o delovanju brigadnega generala Hilla, ki je predstavljarS.O.E. v Sovjetski zvezi,
vendar ni od Rusov dobil nobenih informacij. V prvi sve-tovni vojni je general
Hill bil v obveščevalni misiji v Bolgariji. Prof. dr. Richard Kindersley pa je ome
nil, da je imel vtis, da je general Hill v sodelovanju z Rusi pošiljal agente v Nernr
čijo. To po trditvah B. Sweet-Escotta ni uspelo. Polkovnik Neave-Hill-je po spo
minu "navajal, da so s pomočjo S.O.E. Rusi poslali svoje agente v Belgijo. Sir Wil
liam Deakin pa, da se je general Hill zavzemal za skupno angleško-rusko misijo,
ki bi jo poslali k partizanom v Jugoslavijo. , i
Nerazjašnjeno je spričo pomanjkanja virov ostalo' vprašanje, če je v začetku
vstaje v Srbiji 1941. leta bila kakšna partizanska zveza s sovjetskim poslaništvom
v Sofiji, če so Rusi res tedaj - poslali svoje letalo, in če so potniki zmrznili med
poletom. Polkovnik Vojmir Kljaković, je v zaključnem izvajanju opozoril, da je
Tito ob najavljenem prihodu britanske misije v, Vrhovni štab 24. maja 1943., leta
zahteval, naj tudi rdeča armada pošlje svoje • predstavnike. »Po tem je mogoče
videti, da je Titova politika v tistem času. bila enaka 'napram Vzhodu kot napram
Zahodu, Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi,« je sklepal polkovnik V. Kljaković.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 173
Peta tema je zajela vprašanja britansko-jugoslovanskega pomorskega, voja
škega in letalskega sodelovanja na Jadranu v letih 1943 do 1945. Jugoslovanski
referent je bil kapetan bojnega broda v pokoju dr. Jovan Vasiljević, vendar je v
štirih opombah navajal zgolj britanske vire, oz. literaturo. Na kratko je orisal
ustanovitev in razvoj partizanske mornarice in glavne faze bitk na Jadranu. Par
tizanska mornarica, sestavljena iz ribiških ladij različnih velikosti ni presegla
skupno 80 ton oz. nosilnosti enega samega britanskega rušilca. Toda borbena spo
sobnost te mornarice je znatno presegala siceršnje predstave. Tesno sodelovanje
med posadkami in prebivalstvom, oz. borbenimi enotami na kopnem; obstoj in
delovanje britanske mornarice na Jadranu; britanska premoč v zraku od maja
1944. dalje; neranljivost teh majhnih ladij pred napadi s torpedi, vse to je pri
spevalo in omogočilo tako borbeno sposobnost partizanske mornarice, da je od sep
tembra 1943. leta dalje uničila ali zajela 52 sovražnih ladij in poškodovala 63.
Sovražnik je uničil 43 partizanskih ladij; 16 jih je bilo izgubljenih zaradi min,
slabega vremena in slično, 7 ladij -pa je bilo potopljenih v nepričakovanih spo
padih z britanskimi ladjami oz. letali. Posebno se je izkazala tudi 26 divizija kakih
6000 borcev, ki so branili Vis in izvršili vrsto napadov v bližini tega otoka. Naj
uspešnejši je bil napad na Korčulo 19. aprila 1944. leta, kjer je bilo zajetih več
kot štiristo sovražnih vojakov. Nesporazumi med partizani in zavezniki proti
koncu vojne; so nastali zaradi različnih političnih interesov in aspiracij obeh
strani. ; • , • i j \
- Komandir R. C. Burton je poročal o britanskem mornariškem vojskovanju1 na
Jadranu. Od junija 1940. do septembra 1943. leta so severno od Otranta lahko ope
rirale le britanske podmornice. Po sklenitvi premirja z Italijo so z oporišč na ita
lijanski obali in z Visa plule v razne bojne akcije tudi ostale britanske ladje. Naj
prej so rušilci odhajali v patrole, večinoma ob italijanski, manj ob dalmatinski
obali. Oktobra 1943 so bili na Korčuli s partizani izmenjani prvi zvezni oficirji.
Torpedni čolni, premalo številni in, preslabo oboroženi, niso mogli nadzorovati teh
področij brez podpore rušilcev. Kasneje so j ih okrepili motorni čolni, oboroženi
s topovi. Podpirali so partizanske pomorske operacije, obstreljevali sovražne po
ložaje in pomagali pri evakuaciji otokov ob nemški ofenzivi konec 1943. leta. Od
srede februarja 1944. leta je operiralo že štirideset obalnih plovnih enot in enajst
rušilcev, kasneje pa še mnoge specializirane amfibije. Komplikacije v britansko-
partizanskem sodelovanju so nastale proti koncu 1944. leta. Vendar je februarja
1945. leta bil podpisan pomorski sporazum in ofenzivne operacije so se nadaljevale
vse do sovražnikovega umika z jugoslovanske obale. Britanski čistilci min so oči
stili pomorske poti med Dubrovnikom, Splitom, Šibenikom in Zadrom, posebne
skupine pa so pomagale pri čiščenju pristanišč. V marcu 1945. leta je bilo samo
v Zadru šestdeset britanskih trgovskih ladij, ki so raztovarjale svoj tovor. Med
1. januarjem in 30. aprilom 1944 so britanska letala in vojne ladje potopile ali za
jele najmanj 85 sovražnih ladij na Jadranu, za varnost Visa pa so od februarja
1944. leta dalje skrbeli rušilci, ki so patruljirali med otokom in kopnim.
R. C. Burton se ni strinjal z -, mnenjem dr. Vasiljeviča, da je britansko-parti-
zansko pomorsko sodelovanje na Jadranu bilo koristno zgolj, do jeseni 1944. leta,
da pa je kasneje prisotnost zavezniških sil na Jadranu predstavljala bolj grožnjo
teritorialni integriteti in suverenosti Jugoslavije kot pa pomoč.. Menil je, da bi
brez britanske pomoči pri čiščenju min in obnovi jadranskih pristanišč bilo zelo
otežkočeno partizansko prodiranje proti severu.
Podpolkovnik B.Neave-Hill je poudaril v svojem referatu, da je potrebno vso
kampanjo na Jadranu postaviti v kontekst vojne kot celote, od Pacifika do Atlan
tika, od Arktike do Indijskega oceana. Francozi so že 1939. leta pritiskali na Bri
tance, naj se angažirajo na Balkanu, formirajo balkanski blok. Toda Britanci niso
imeli na voljo dovolj, orožja, letal, .ladij itd. in nič čudnega, če so šele 1943. leta
lahko pomagali partizanom. . (
Zavezniški interes je bil, da se Nemci zadrže kolikor je mogoče južno.v J u
goslaviji ali da bodo.uničeni, preden bi se lahko umaknili na sever. Partizanski
cilji so bili drugačni: pognati Nemce iz svoje dežele in preprečiti prihod zavezni
kom, razen Rusom in Bolgarom." Bali so se vpliva, ki bi ga prihod britanskih sil\
imel nâ nekomunistično večino prebivalstva. Partizani so zahtevali pismeno jam
stvo, preden so dovolili zavezniškim silam izkrcanje na Pelješac.
Referent je dal zelo natančen pregled raznih skupnih operacij zavezniških
Land Forces Adriatic in partizanskih enot, od prvega večjega britanskega napada
na otok Šolto v marcu .1944. leta do skupnih operacij na Hvaru, Mljetu, Braču itd.
Tito ni odobril načrta; da Britanci napadejo sovražno garnizijo na otokih Murter
in Korčula, temveč je dal prednost napadu na Brač. Šele ko je britanski poveljnik
174 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . I
podpisal pismeno izjavo, da ne načrtuje stalne britanske okupacije, so britanske
enote lahko 15. septembra 1944. leta napadle nemške utrdbe in oporišča na Pe
lješcu. Od 30. oktobra do 23. novembra 1944 so Britanci v takoimenovani Floyd
Force z artilerijo pomagali partizanom, toda iz političnih razlogov je to sodelovanje
potem prenehalo. Do načrtovanega skupnega nastopa pri Mostarju ni prišlo in
aprila 1945 so bile britanske izvidniške patrole v Istri celo aretirane.
V svojih lastnih operacijah na Jadranu so Britanci imeli 70 mrtvih, 360 ra
njenih in 55 pogrešanih, ujeli pa so 1200 sovražnih vojakov, vendar med njimi le
60 Nemcev. Najpomembnejša pa je po referentovi oceni bila britanska pomoč pri
zaščiti Visa.
Sir Peter Hayman je takoj ugovarjal referentu. Poudaril je, da so partizani
zelo uspešno sodelovali v operaciji »Ratweek«"; katere cilj je bil prav v tem, da se
čim več Nemcev uniči ali ujame v Jugoslaviji. Tudi pomoč civilnemu prebivalstvu
v Dalmaciji ni prišla tako pozno. . . - . . '•.< '•• ,
Group Captain Edward Haslam je v svojem referatu dal pregled glavnih ope
racij britanskega kraljevskega letalstva (RAF) nad Jugoslavijo v letih 1941—1945;
Govoril je o prvih pošiljkah pomoči od maja 1942, tako da so do junija 1943 četniki
dobili 23 ton oskrbe, partizani pa dotlej zgolj'6 ton. V začetku so bili na voljo v te
namene zgolj štiri letala tipa Liberator, marca 1943 pa še 14 letal tipa Halifax, ki
so poletela z oporišč v Egiptu in v zahodni puščavi proti Balkanu, \v glavnem
Jugoslaviji. Do septembra 1943. leta so četniki dobili že 118 ton, partizani pa le
71 ton zavezniške pomoči. Junija 1944 je bila formirana posebna Balkan Air Force
z nalogo operirati v področjih onstran Jadrana.
Po umiku britanskih misij v začetku 1944. leta seveda ni več prihajala pomoč
četnikom. Od februarja 1944 do aprila 1945 so Britanci pošiljali po zraku približno
1200 ton pomoči mesečno, največ v novembru 1944. leta. Pristajali in poletali &o
na 36 pristajalnih letalskih stezah v Jugoslaviji, evakuirali partizanske ranjence
in pri vseh teh operacijah 1941—1945 leta izgubili zgolj 18 letal. Od 11.632 poletov
jih je 8640 bilo uspešnih. V Jugoslavijo je bilo z letali prepeljanih 2500, iz nje pa
evakuiranih okrog 19.000 oseb. V posebni prilogi je Edward Haslam opisal tudi
operacijo »Dunn«, to je evakuacijo 2041 beguncev (od tega 723 otrok) iz Bele kra
jine 25. in 26. marca 1945. leta na nujno prošnjo maršala Tita.
Referent je posebej poudaril pomen Visa kot oporišča za letalske in druge
operacije, predvsem za operacije lovskih letal. Vpraševal pa se je, kakšna je bila
dejansko vloga sovjetskih letal in letalcev pri evakuaciji Tita po nemškem de
santu na Drvar.
Sir Alexander Glen je v razpravi opozoril n a u s p e š n e akcije zavezniških letal
v začetku 1944. leta, ko so ponoči v nizkem letu spuščala mine v Donavo. Promet
se je na reki zmanjšal za šestdeset do sedemdeset odstotkov, kajti magnetske mine
raznih kombinacij so bile zelo učinkovite. Admiral Morgan Giles je ob splošnem
smehu povedal, kako je dobil kratko Glenovo brzojavko: »Vzpostavil stike z Rusi.
Mnogo pijače,« nakar štirinajst dni ni bilo o njem ne duha ne sluha.
Na Haslamovo vprašanje, koliko pomoči so partizanom poslali pò zraku Rusi,
je pisec tega poročila omenil, da je splošne ruske podatke o tem navajal Dušan
Plenča. Ni na voljo jugoslovanskih virov s popolnim pregledom zavezniške in sov
jetske pomoči. Le za Slovenijo je v Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja
ohranjena vrsta poročil. V vojnozgodovinskem inštitutu v Beogradu ni več kot
osem dokumentov o sovjetskih misijah.
Admiral Morgan-Giles je v živem-diskusijskem prispevku navedel vrsto za
nimivih nadrobnosti in svojih vtisov. Včasih se pozablja, da je bil Vis odskočna
deska za napredovanje na vzhodnem delu Jadrana v primeru, če bi zavezniške'
armade v' Italiji Nemci povsem zaustavili. Britanci so s patrolnimi ladjami skušali
prestreči nemška šifrirana radijska sporočila in se včasih po pomoti spopadli tudi
med seboj. Da bi se izognili spopadom s partizanskimi ladjami, so bili partizanski
častniki dodeljeni britanskim patrolnim ladjam. S toplino se je spominjal, kakšen
vtis so nanj napravile partizanske pesmi, možje in dekleta na Visu. Zdelo se mu
je, da je prišel na glasbeno prireditev, ne pa v vojno cono.
V začetku tudi sam ni vedel mnogo o Titu. Nekateri so govorili, da je Tito
ime za sovjetski komite, drugi, da sploh ne obstoja, tretji spet, da je Tito tajno
ime lepe plavolaske. Maršal Tito je na Vis prispel iz Barija z britanskim rušilcem
»HMS Blackmore«, ki je jedva pristal v majhni viški luki. 'Britanci so potem Tita
povabili, naj si ogleda pomorsko bombardiranje na tem rušilcu. Tito je sprva želel,
da temu prisostvuje tudi ruski general, kar pa so Britanci odklonili. Slednjič je
Tito vprašal, če gre za uradno ali neuradno bombardiranje in potem le sprejel
vabilo. Toda dva Rusa sta v zadnjem trenutku le skočila na krov. Komandanta
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1 175
britanske-garnizije na Visu. generala Toma Churchil la ' je naslednjega dne povabil
ruski general. Popili so mnogo vodke. Prevajalec je že bil pod mizo, ko je ruski
general vprašal, mar se ni maršal Tito prejšnjega dne sestal s predstavniki kralja
Petra? Izredno sumničenje ves čas!
Admiral Morgan-Giles je posebej pohvalil partizansko obveščevalno službo.
Admiral Čemi je Britancem, dajal izredno pomembne in koristne obveščevalne
podatke. Tudi Sir Peter Hayman se je pridružil tej oceni. Opozoril je na izreden
pomen sodelovanja jugoslovanskih partizanov pri operaciji »Ratweek« septembra
1944. leta, t j . pri uničevanju prometnih zvez,, potrebnih za umik Nemcev iz Grčije
in z Balkana. Sir Peter Hayman se je z zadovoljstvom spominjal svojega povoj
nega diplomatskega službovanja v Beogradu, napisal pa je tudi zgodovino Balkan
Air Force.
Razvnela se je še razprava, koliko sovražnih divizij in kdaj so te bile v Jugo
slaviji med drugo svetovno vojno, kako in zakaj je propadel britanski načrt ure
sničitve sporazuma »fifty-fifty« v Jugoslaviji. Ideja je bila, da bi Britanci vežbali
in oskrbovali jugoslovanske letalske in pomorske, Rusi pa kopnene vojaške sile.
Sir William Deakin je opisal svoje srečanje v Egiptu s poveljnikom sovjetske
vojne misije generalom Kornjejevom in njegova sumničenja. Zgodovinsko je ne
rešeno vprašanje, kakšni so resnično bili cilji sovjetskih vojnih misij v Jugoslaviji.
Polkovnik Neave-Hill je imel vtis, da si Rusi tedaj niso bili čisto na jasnem o na
ravi odnosov med maršalom Titom in Britanci.
Dr. Jovan Vasiljevič in Sir Tërrence Garvey sta se zapletla v razpravo, koliko
je bilo praktičnih, koliko pa političnih težav 'pr i partizahsko-britahskem pomor
skem sodelovanju. Dr. J. Vasiljevič je navedel, da po oktobru 1944 ni bilo več pri
merov, da bi Britanci potopili kako partizansko ladjo. Dogajalo pa se je, da so
v že očiščenih predelih partizanske ladje naletele na mine in se potopile.
Sir William Deakin je sprožil vprašanje, česa in zakaj so partizani sumničili
Britance. Prof. dr. Jovan Marjanović je opozoril na odmev britanske intervencije
v Grčiji in na izredno negativen vtis ob prihodu McDowellove misije v štab Draže
Mihailoviča. Pritrdil je hipotezi, da je delovanje britanskih kopnenih sil na Ja
dranu (Land Forces Adriatic) bilo ocenjeno kot strateški načrt za prodor v Jugo
slavijo ter ustoličenje kralja Petra in kraljevske jugoslovanske vlade. Partizanska
obveščevalna služba se je že prej dokopala do podatkov o sporazumu »fifty-fifty«.
Začasno je bila ustavljena tudi zavezniška pomoč jeseni 1944. leta.
Dr. Dušan Biber je opozoril, da je bilo ključno vprašanje že ves čas vojne, ne
šele 1944. leta, če se bodo zavezniki izkrcali v Jugoslaviji in intervenirali v jugo
slovanskih notranjih zadevah. Na sestanku s Churchillom in drugimi avgusta 1944.
leta je maršal Tito zavzel jasno stališče o sodelovanju v primeru zavezniškega
izkrcanja v Istri in prodora skozi Slovenijo proti Avstriji. Prihod McDowellove
misije k Draži Mihailoviču je do skrajnosti potenciral partizanska sumničenja,
prav tako poročila o povezovanju zavezniških vojakov iz Floyd Force s krajevnimi
reakcionarnimi elementi v Dubrovniku in okolici. V razpravi je bilo poudarjeno
(prof. dr. Richard Kindersley), da je čisti nesmisel sporazum »fifty-fifty« tolmačiti
kot ozemeljsko delitev Jugoslavije.
Peta in zadnja tema okrogle mize v Londonu je bilo delovanje britanskih misij
v Makedoniji. Jugoslovanski referent je bil univ. profesor dr. Dančo Zografski bri
tanski pa prof. William Deakin. V britanskem referatu je bil govor o delovanju
britanskih misij na tem področju od aprila 1943. leta do sredine 1944. leta. Glavni
cilj misij, tako pri četnikih ali kasneje pri partizanih, je bil sabotirati glavne
železniške prometne zveze skozi Srbijo in Makedonijo do Grčije ter uničiti neka
tere rudnike, zlasti Allatini mines. Ta rudnik kroma je bil življenjskega pomena
za nemško proizvodnjo orožja (50% vsega kroma so dobivali iz Jugoslavije). Po
slovodja te britanske firme Morgan je na slepo skočil s padalom. Njegova usoda,
potem ko so ga ujeli Bolgari, ni znana. Konec novembra 1943. leta je bilo sklenjeno,
da se k partizanom v Srbijo pošljejo britanske misije. Mihailovič namreč ni do
puščal nikakršnih sabotažnih operacij na področjih pod svojo nominalno kontrolo.
Oviral je tudi zbiranje in neposredno sporočanje podatkov o železniških trans
portih, čeprav je to bilo izrednega pomena za zaveznike.
Major Sehmer pri četniškem vojvodi Đuriću (ki je kasneje prestopil k parti
zanom) na pomlad 1943. leta ni kaj prida opravil. Zato so Britanci sklenili po
slati svoje lastne sabotažne skupine, ki naj bi delovale same, ne glede na Miha-
ilovičeve ukaze. Tragična je bila usoda majorja Selbya, ki je avgusta 1943. leta,
razočaran nad četniško neaktivnostjo, sklenil poiskati prvo partizansko enoto na
Jastrebcu. Bil je izdan, izročen Gestapu in ubit v zaporu v Beogradu. Major Dutf-
more je novembra 1943. leta prišel k partizanom v Srbijo na Kozjak. Opazil je.
176 •; ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
da partizani niso kazali nobenega sovraštva napram navadnim vojakom v četni-
ških vrstah. Po dobljenih bitkah se je večkrat tudi več kot polovica četnikov pri
družila partizanom. Poročal je tudi, da Makedonci žele avtonomijo, kot kaže v novi
federalni Jugoslaviji. Niso zaupali Srbom in bili so v skrbeh, da Rusi ne bodo po
vojni podprli bolgarskih aspiracij na vzhodno Makedonijo.
Britanci so poslali dve svoji misiji k partizanom z nalogo, da se prebi jeta 'v
Bolgarijo. Storili so to istočasno s podobnimi napori Rusov, ko je v Vrhovni štab
prišel bolgarski general Atanasov z isto nalogo Kominterne. Sir William. Deakin
je Atanasova spoznal že 1943. leta in zmotno menil tedaj, da je Makedonec. Po
drobneje je opisal tudi sestavo, delovanje in probleme britanskih misij, ki so pri
šle v Makedonijo v 1944. letu.
Prof. dr. Dančo Zografski je govoril o težavah z viri, saj se le redkokdaj v njih
omenjajo zavezniške misije. Tudi ni ustrezne britanske literature, britanskih
arhivov pa ni preučeval. Deakinov referat je ocenil kot zelo pomemben prispevek.
Prihod britanskih misij v Makedonijo je pomenil priznanje makedonskega pri
spevka k splošnim ciljem protihitlerjevske koalicije. Pri zaključnih operacijah za
osvoboditev Makedonije so britanske misije poskušale prepričati Nemce, naj se
predajo. Po novembru 1944. leta ni bilo več potrebno, da bi zavezniške misije ob-
stoiale in delovale v Vardarski Makedoniji. Vendar referent ni navedel-oz. anaf
liziral političnih razlogov za tako oceno in tedanjo prakso.
Donald Macdonald je sam bil v britanski misiji pri drugi makedonski brigadi.
Prispel je 3. januarja 1944. leta z eskadrilo šestih letal. Eno letalo je sovražnik
žal sestrelil. Čez pol ure je že sledil nemški napad. Ves tovor je bil izgubljen:
Krvave sledi so ostajale v snegu za dvema partizankama, obutima zgolj v gumi
jaste opanke. Ves februar so zastonj v gorah čakali na zavezniško pomoč, ki je
prišla šele marca. Aprila 1944 so jih še mnogo bolj kot prej Nemci preganjali Bol
gari. Poslali so celo divizijo proti skupini petdeset ali šestdeset partizanov. Imeli
so mnogo izkušenj v boju proti partizanom, poznali so teren in ga vsega prečesali;
David Karmel je povedal vrsto zanimivih tehničnih podrobnosti ò načinu
vzdrževanja zvez in kako je preko Albanije prišel do Ohridskega jezera. Bickham
Sweet-Escott je povedal, da je od marca do septembra 1944. leta v S.O.E. odgo
varjal za operacije v Bolgariji, njegov pomočnik pa je bil prof. dr. Hugh Seton-
Watson. Naloga S.O.E. je bila, da se poveže z domovinsko fronto v Bolgariji. Na
Deakinovo vprašanje je prof. dr. Jovan Marjanović pojasnil, da ni našel nikakr
šnih jugoslovanskih virov, kaj so jugoslovanski partizani menili o britanskih na
merah v zvezi z Bolgarijo. Sir William Deakin je po britanskih virih sklepal, da
Svetozar Vukmanović-Tempo ni imel nobenih sumničenj glede britanskih namer,
da prodro v Bolgarijo. Obe misiji sta namreč uživali vso Tempovo pomoč. Tudi
Donald Macdonald je ohranil Tempa v najboljšem spominu,' prav tako kot Sir
Peter Hayman. Prof. dr. Richard Kindersley je menil, da je Tempo sicer bil ŠOT
kiran ob spoznanju, v kakšnem obsegu Britanci nadzirajo grške gverilce,, da pa
to nikakor ni vplivalo na njegov dober odnos do britanskih misij v Makedoniji.
Polkovnik Vojmir Kljaković je dejal, da ni še jasno, zakaj so tedaj Britanci
— pa tudi sovjetska vlada — nasprotovali združitvi Bolgarije in Jugoslavije v fe
deracijo ali konfederacijo. Elisabeth Barker je pojasnila, da so Britanci bili od
ločeni ohraniti nedotaknjeno grško ozemlje, po katerem bi sicer skušala poseči
taka federacija. Jasno so sporočili Moskvi, da tega ne žele. •
Pozornost je vzbudilo tudi v razpravi nepojasnjeno vprašanje, če in v kakšni
smeri so jugoslovanski partizani sumničili delovanje britanskih misij v Albaniji
in na Kosovu. Polkovnik Vojmir Kljaković je opozoril na zmedo, ki nastaja ob
čitanju dokumentov, ki jih je pred leti o Albaniji objavil dr. Vladimir Dedijer.
Po nalogu jugoslovanskega zunanjega ministrstva je še pred drugo svetovno vojno
dr. Ivo Andrič naredil načrt za razdelitev Albanije med Jugoslavijo in Grčijo. Ita
lijanski okupatorji so bili kasneje za veliko Albanijo, komunistična partija Jugo
slavije pa za obnovo Jugoslavije, pri čemer bi Albanci na Kosovu imeli enake
pravice kot vsi drugi narodi v Jugoslaviji. , t , ...b „ ,
V generalni razpravi zadnjega dne je Stephen Clissold govoril o aktivnosti
britanskega konzulata v Zagrebu, ki je v letih 1939—1941 zelo razširil svojo de
javnost v borbi proti nemškemu vplivu in vplivu frankovcev. Britanci so inter
nirali dr. Branka Jeliča in tako preprečili, da bi postal Paveličev namestnik v
NDH. Prav tako niso posvetili nobene pozornosti predlogom domobranskega pol
kovnika Ivana Babica, ki je 1944. leta priletel v Bari iz Zagreba: S- Clissold je
nakazal nekaj vprašanj, ki jih je sam potem obširneje obdelal v svojem referatu
za drugo okroglo mizo v Kuparih.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 •. 1 177
Prof. dr. Jovan Marjanović je posebej poudaril, da,HSS n r nikoli imela kakih
oboroženih odredov v drugi svetovni vojni, ki bi se bojevali kot nekak zelen kader
ali slično. HSS je začela izgubljati svoj vpliv med množicami, potem ko je
dr. Vladko* Maček postal podpredsednik v Cvetkovičevi vladi! Elisabeth Barker je
povedala, da so vesti o »zelenem - kadru« v Hrvatski prišle preko Švice, S.O.E. v
Kairu pa je te še potencirala v mnenju, da bo tako laže dobila dovoljenje, da poš
lje misije na Hrvatsko. HSS je imela svoje obveščevalce v Istanbulu in Kairu.
Dr. Dušan Biber jè osvetlil ozadje aretacije dr. Branka Jelića. Britanci so to
storili na zahtevo Cvetkoviča iz Beograda,v' nadi, da bodo lahko tako vplivali na
politiko kneza Pavla. Prof. R. Seton-Watson je ob začrtanju meja NDH menil, da
bi morda lahko izkoristili Jelićevo razočaranje nad izgubo Dalmacije in Jelića
sprli s Paveličem. Polkovnik Babici je sprva ponujal sodelovanje tudi partizanom.
Tito je od zaveznikov zahteval, naj Babica aretirajo kot vojnega zločinca. Dr. Ivan
Šubašić se je nameraval sestati z Babičem, potem ko je prevzel mandat za sestavo
begunske vlade. Sir William Deakin je povedal vrsto zanimivih podrobnosti, kako
so Amerikanci najprej priprli Babica, ki je priletel z letalom Messerschmit. Mi
steriozno je, kako je Babic prišel iz vojaškega zapora in nenadoma postal ugledna
oseba v emigrantskih krogih HSS v Kairu in Londonu. Britanci so dobro vedeli,
zakaj so rekrutirali komuniste, kanadske Hrvate in jih poslali,k partizanom na
Hrvatsko za navezavo stikov, vsekakor ne z HSS ali z nekakšnim zelenim kadrom.
Kenneth Duke, eden izmed urednikov angleške izdaje'nemških diplomatskih
dokumentov (Documents on German Foreign Policy) je načel vprašanje, dr. Dušan
Biber pa pojasnil, koliko in kako je vprašanje Soluna vplivalo na odločitev Cvet-
kovićeve vlade za pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Prof. Phyllis Auty je po
vedala, da je knez Pavle sprejel nemško ponudbo Soluna zato, ker je vojska na
tem insistirala. General Simović je še tik pred odhodom kneza Pavla prosil, naj
stori vse, kar more, da bi v Grčiji zaščitil jugoslovanske interese glede Soluna.
Elisabeth Barker je pripomnila," da je tudi Eden zelo pritiskal na kneza Pavla, naj
Jugoslavija morebitno nemško zasedbo' Soluna vrednoti kot nemško agresijo na
Jugoslavijo. Glede tega sta še knez Pavle in Maček razhajala. Sir Ronald Syme
je opozoril na velik vpliv Francije na kraljevsko, jugoslovansko vojsko. Menil je,
da so Britanci imeli morda pet ali šest vplivnih virov informacij na dvoru in v
zunanjem ministrstvu,' skoraj nikakršnih zvez z inteligenco, univerzitetnimi pro
fesorji. Tudi British Council tedaj ni imel "nikakršnega posebnega ugleda v Jugo
slaviji. , i , . . . . . - , . . . . . . .
V Dr. Jovan Vasiljević je poudaril, da so sicer mnogi jugoslovanski mornariški
oficirji bili probritanski (prvi -jugoslovanski rušilec Dubrovnik je bil narejen v
angleških ladjedelnicah), vendar sta le dva torpedna čolna, ena podmornica, ne
kaj hidroavionov in letal prešli na britansko, stran pò kapitulaciji Jugoslavije.
Dr. Dušan Biber je govoril o "dejavnosti jugoslovanskega vojnega atašeja v Lon-
donu generala Radoviča in obisku g e n e r a l a ' P e t r a ' P e š i c a , v Veliki Britaniji na
predvečer druge svetovne vojne, o britanskih naporih za razširitev vpliva v J u
goslaviji, zlasti po premirju med Francijo in Nemčijo 1940..leta. Ronald Wheatley
je podrobno razglabljal o tem, če in za koliko časa je vojni puč marca 1941. leta
odložil Hitlerjev napad na Sovjetsko 'zvezo. Menil je, da je puč vsekakor vplival,
da pa je ta odlog bil le krajši," kot se včasin misli. Edward Haslam je opozoril, da
so Nemci v desetih dneh premestili šesto svojih' letal s kanala, Sicilije, in Severne
Afrike, potrebnih za napad na Jugoslavijo. ; d , ,, .
' Polkovnika Neave-Hill in Vojmir Kljakovič ter kapetan bojnega broda dr. J o
van Vasiljević so v razpravi osvetlili vrsto strateških in taktičnih vprašanj voje
vanja na Jadranu, o tem kako in zakaj partizani niso imel i 'kompasov 'na svojih
ladjah, niti vojaških zemljevidov. Prof. dr. Jovan Marjanović pa je ' opozoril, da
so prvi partizani bili Srbi in, ne Hrvati, da je" vse do polovice 1943; leta bilo 46 %
partizanov srbske narodnosti', ostalih pa drugih narodnosti. Od druge polovice
1943. leta se je vedno" več Hrvatov pridružilo partizanom in ob koncu vojne so ti
bili na Hrvatskem v večini'.'Z vojaške plati je bil dosežen'odličen rezultat parti-
zansko-britanskega vojaškega, sodelovanja,, kljub medsebojnim sumničenjem in
incidentom. Živahna razprava' se je razvnela tudi okrog vprašanja političnih im
plikacij in sumničenj okrog zahtev za britansko oporišče v : Zadru in ekspedicijo
tridesettisoč zavezniških vojakov' v Dalmacijo. ' . . . .
Prof. Phyllis Auty je menila', da sta Tito in Churchill vsekakor sumničila
drug drugega glede načrtov o Trstu. Pritrdila je dr. D. Bibru, da je feldmaršal
Alexander načrtoval možno, operacijo izkrcanja na vzhodni obali Jadrana, da je
popravljanje jadranskih" pristanišč bilo mišljeno samo kot maskiranje za kasnejše
izkrcanje. Sir William Deäkin je analiziral implikacije in sumničerija lpö Alexan-
178 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 •
dròvem obisku v Beogradu februarja 1945. leta. Razjasniti bo treba, kot bi to sam
imenoval, mit o britanskih namerah izkrcanja na Balkanu, odsotnost sleherne
koordinacije strategije med sovjetskimi in britanskimi armadami. Dr. Dušan Biber
je opozoril, Sir William Deakin pa ugovarjal, da je Molotov tolmačil »fifty-fifty«
tako, da bodo Angleži imeli več vpliva na jadranski obali, Rusi pa v centru in
notranjosti Jugoslavije.
Prof. dr. Hugh Seton-Watson se je vpraševal, koliko ni na politično nezanes
ljive elemente v Jugoslaviji morda vplivalo dejstvo, da so mnogi partizani nosili
britanske uniforme. Raziskati bi veljalo morebitne razlike v odnosih med britan
skimi oficirji in krajevnimi jugoslovanskimi poveljniki. Elisabeth Barker je vpra
šala, če so na jugoslovanski strani kake statistike, koliko Nemcev je bilo ubitih
v Jugoslaviji od jeseni 1944. leta glede na trditve, da je itak glavna skrb parti
zanov veljala likvidaciji četnikov. Prof. dr. Jovan Marjanovič je poudaril, da ni
bilo mogoče boriti se samo proti Nemcem, ne pa hkrati tudi proti partizanskim
nasprotnikom, ki so bili pomešani z Nemci! Prof. dr. Hugh Seton-Watson je menil,
da je v tistem času v primerjavi z velikimi bitkami na Madžarskem in okrog
Dunaja fronta v Jugoslaviji bila relativno mirna. Edward Haslam je podrobneje
razpravljal o moči in nemoči britanskega letalstva, da v začetku ob pomanjkanju
oporišč in letal velikega akcijskega radija operira nad Jugoslavijo. Prof. dr. Jovan
Marjanovič je pojasnil, da so prva sovjetska letala za pomoč Jugoslaviji poletala
iz zahodne Ukrajine. Polkovnik Neave-Hill je pripomnil; da ameriška in britan
ska letala niso smela poletati s sovjetskih letališč. * •'
Preostali čas razprave so udeleženci v Londonu porabili za pogovor o temah,
o katerih naj bi razpravljali na prihodnjem srečanju v Jugoslaviji. Dosežen je bil
načelni, dogovor, da se referati posamezno ne bodo objavljali; V znameniti resta
vraciji »Café Royal« na Regent Streetu blizu Piccadilly Circusa so na slavnostnem
kosilu bile izmenjane "kratke zdravice. Sir William-Deakin je s toplimi besedami
nazdravil maršalu Titu. Sedaj že pokojni ambasador SFRJ v Londonu general
Bogdan Oreščanin je udeležence okrogle mize povabil tudi na sprejem v čast
Dneva republike.
Druga okrogla miza v Kuparih 1978. leta je privabila mnogo več udeležencev.
Britanski referenti so zelo skrbno pripravili svoje referate in jih brez izjeme pra
vočasno dostavili jugoslovanskemu komiteju. Toda zaradi počitnic distribucija ni
stekla kot bi morala. Britanski kolegi, tudi tisti, ki niso poklicni zgodovinarji, so
vse referate skrbno opremili s kritičnim znanstvenim aparatom. Jugoslovanski
referenti so se večinoma zadovoljili s tezami' in so le redki med njimi navajali
znanstveni aparat. Prof. Todor Simovski iz Skopja iz previdnosti sploh ni pred
ložil opomb. To se zadnje čase že večkrat dogaja in dopušča ne ravno vzpodbudne
vtise o etiki in spoštovanju naporov, oz. rezultatov znanstvenega dela drugih.
Prva tema na posvetovanju v Kuparih je bila »Britanija, Hrvatska in HSS«.
Referenta sta bila Stephen Clissold in akademik, univ. prof. dr. Ljubo Boban. Ste-'
phen Clissold je tri mesece poprej predložil 35 gosto tipkanih strani obsegajoč
referat s 145 opombami. Ugotovil je, da so angleški zgodovinarji doslej posvečali
mnogo manj pozornosti Hrvatski v primerjavi s Srbijo, ko so razpravljali o njuni
vlogi v drugi svetovni vojni. Prvi cilj britanske politike je bil pospeševati no
tranjo kohezijo in prijateljsko nevtralnost jugoslovanske države v prvem kritič
nem obdobju druge svetovne vojne. Britanski poslanik v Beogradu Ronald Camp
bell je, razumljivo, bolj poudarjal srbske poglede,, konzul T. Rapp v Zagrebu pa
hrvatske. Do aprila 1941 so Britanci vzdrževali stike predvsem z voditelji HSS in
osebami kot je bil kipar Ivan Meštrovič. Ti voditelji so, kaže tako, verovali, da
interesom Hrvatske najbolje služijo tako, da imajo zveze z vsemi stranmi, oz.
tabori. Nekateri vplivni voditelji HSS so vzdrževali zveze tudi s frankovci, za
druge pa je bilo znano, da imajo levičarske simpatije. Dr. Juraj Krnjević je npr.
še pred sklenitvijo »Sporazuma« v imenu dr. V. Mačka spraševal, če bi Velika
Britanija bila voljna dati jamstva tudi za neodvisno Hrvatsko.
Po začetku druge svetovne vojne je britanski konzulat v Zagrebu dobil rang
generalnega konzulata. Od treh uslužbencev 1936. leta jih je v začetku 1941. leta
bilo že več kot štirideset, z novimi oddelki, ki so pokrivali dejavnost S.O.E., mi
nistrstva za gospodarsko vojskovanje, MI6, (Military Intelligence 6) itd. Tiskovni
oddelek je poskrbel tudi za organiziranje in širjenje ilegalnega tiska, naperjenega
proti Nemčiji. Geoffrey Frodsham iz British, Cornicila je bil, kot so domnevali,
žrtev gestapovskih ihorilcev, sumničen, da je organiziral obveščevalno in sabo-
tažno dejavnost. 4. 2. 1941 je eksplodirala bomba v angleški čitalnici.
Aretacija dr. Branka Jeliča v Gibraltarju je bila verjetno najbolj učinkovit
britanski ukrep proti separatističnim dejavnostim.-Kaže, da ob pripravah za puč
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 179
Britanci niso več računali s Hrvati. V izgnanstvu v Londonu so se po razpadu
Jugoslavije znašli Krnjević, Subašić, Šutej, Jukić in Bićanić. Dr. Krnjevic je v
imenu dr Mačka 14. avgusta 1941. leta. zatrjeval Anthony Edenu, da Hrvatska
ostaia demokraiska in da bo nadaljeval politiko nesosedov z vsiljenim Paveh-
ćevim režimom. Tako so hrvatski politiki v izgnanstvu poskušali navezati svoje
lastne neposredne kanale komunikacij z britansko vlado. Grof Peter Pejacevic,
poslanik NDH v Madridu, je preko britanske ambasade v Lisboni ponudil obve
ščevalne podatke iz italijanskih in nemških virov, če bi Britanci po vojni zago
tovili neodvisnost Hrvatske od italijanskega gospostva. Toda ta predlog je f o
reign Office odklonil. . ., ,
Srbski politiki v Londonu so obtoževali generala Dušana Simovica, predsed
nika begunske vlade, da je povsem v rokah Hrvatov. Simovič sam pa je, na zgra
žanje Edena, predlagal, naj bi Britanci bombardirali Zagreb, potem ko so prišle,
verjetno z nemškim sodelovanjem, vesti o ustaških pokolih. Hrvatski begunski
politiki so širili mit-o »zelenem kadru« na Hrvatskem, ki naj bi se upiral oku
patorju. O tem je poročal tudi tisk, nastala je prava zmeda tudi v internih oce
nah britanskih ustanov. HSS pa je imela več želez v ognju — pri Britancih, Nem
cih, Mihailoviču in pri partizanih, pri tem pa si je seveda opekla, prste Jedro
zgodnjega partizanskega gibanja na Hrvatskem so tvorih Srbi, ki so pred usta
škim nasiljem zbežali v gozdove. , , , . , ' , i-t-i V/r-
S Clissold je politiko HSS ocenil kot v bistvu enako kot je bila politika Mi-
hailoviča ali celo Nediča z edino razliko, da se partizanom niso hoteli aktivno
zoperstavljati. Orisal je poskuse Tomašića, Zenona Adamiča in Jancikovica, da
vzpostavijo stike z Britanci. Navajal je razne britanske ocene oz. analize stanja in
politike HSS. Maček je s svojo stalno pasivnostjo izvršil politični samomor in
HSS je prenehala biti izraz kmečkega duha. Podrobno je opisal britansko reagi
ranje na prihod dr. Košutiča v partizane, delovanje Randolpha Churchilla na
Hrvatskem in misijo domobranskega polkovnika Ivana Babica Zanimivo je, da je
na priporočila monsignorja Montinija (kasnejšega papeža Pavla VI) prof. Kruno-
slav Draganovič z zagrebške univerze februarja 1944 obiskal britansko ambasado
v Vatikanu in ji izročil memorandum o želji za lastno.hrvatsko državnostjo Vrsto
stikov so predstavniki HSS navezali tudi v Švici. Po opisu in ocem zarote Vokic-
Lorkovič in memoranduma ustaške vlade dr. Nikole Mandiča in drugih z zahtevo
po zavezniški intervenciji na Hrvatskem je S. Clissold opozoril.na sklep zavezni
škega glavnega stana, da naj britanske trupe .ne sprejmejo predaje in naj izroce
jugoslovanskim silam ustaše, domobrance, četnike in slovenske belogardiste.
Akademik in univerzitetni profesor dr. Ljubo Boban je vsekakor se pred pi
sanjem svojega referata razpolagal s Clissoldovim referatom. Sledil je delno n j e :
govi periodizaciji in se predvsem opiral na britanske vire, ki pa jih v opombah m
navajal Pravzaprav je Bobanov referat sintetizirana politična ocena v naslovu
obsežene problematike. Prvo obdobje postavlja dr. L. Boban v čas 1939—1941, drugo
do pomladi 1943 in tretje do konca druge svetovne vojne. Jugoslovanska nevtral
nost proti koncu prvega obdobja ni več zadovoljevala niti britanske niti interese
osi, v praksi pa je Jugoslavija svojo politiko nevtralnosti izvajala bolj v korist sil
osi. Vodstvo HSS je upalo, da bo s politiko koncesij ublažilo pritisk Nemčije in
Italije. Kratkoročno je britanska politika tedaj obšla HSS kot nezanesljiv faktor,
HSS pa je dolgoročno računala z Veliko Britanijo.
Po razpadu kraljevine Jugoslavije je šele bitka pri El Alamemu vzpodbudila
britansko zanimanje za Jugoslavijo in zlasti za Hrvatsko, vse v zvezi z načrtova
nim vpadom v Italijo. Ustaši že po nekaj mesecih niso bih vec sposobni rekru-
tirati nove pristaše iz vrst HSS. Britanska propaganda je v začetku skoraj ide
alizirala pasivni odpor HSS, dolgo časa pa sploh ni upoštevala Mačkove izjave
z dne 10. aprila 1941, ko je pozval'svoje-pristaše, naj sodelujejo z novimi usta-
škimi oblastmi. Britanci so bili zaskrbljeni zaradi, srbsko-hrvatskih sporov v be
gunski kraljevski vladi in so skušali vzpostaviti nekakšno sodelovanje med HSS
in Dražo Mihailovičem. , д , ... - „
Na pomlad 1943. leta je strateški pomen Hrvatske narastel v zavezniškem
planiranju, zlasti po kapitulaciji Italije. Britanci so naveza h stike s partizani m
se prepričali, da HSS ne podpira in ne želi podpirati .aktivni odpor. Proces dezin
tegracije HSS se je tedaj še pospešil. Britanci so na tihem upa h .ia bo del članov
HSS ki so se pridružili osvobodilnemu gibanju, v povojnem obdobju lahko pred
stavljal protiutež komunističnemu gibanju. Dr. Ivan Šubašic.kot bivši ban bano
vine Hrvatske ni bil slučajno izbran za mandatarja zadnje emigrantskeJ-lade.
Voditelji HSS so želeli doseči več, kot pa je britanska politika, lahko zagotovila.
Pričakovali so zavezniško izkrcanje na vzhodni obali Jadrana, ustaši pa so me-
180 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
njali svojo politiko in začeli v HSS gledati možnega partnerja. Skupina Maček-
Košutić .je po eni strani vodila pogajanja z narodnoosvobodilnim gibanjem, po
drugi pa se zapletala v skupne kombinacije z ustaškimi disidenti in v načrte, kako
bi dobili pomoč zahodnih zaveznikov. Referent je opisal tudi oscilacije v politiki
Magovca, ki se je pridružil partizanom. V zadnjem stadiju vojne je vodstvo HSS
iskalo podpore pri Veliki Britaniji in še bolj. pri Združenih državah. Amerike, da
bi prevzelo nadzorstvo nad domobranci, obšlo narodnoosvobodilno gibanje in si
zagotovilo soliden položaj v povojnem obdobju.
ža l še ni na voljo prepis razprave v Kuparih. Zato se bo treba omejiti zgolj
na kratek pregled predloženih referatov.
Druga tema je bila posvečena vprašanju Trsta, Istre in Slovenskega Primorja.
Polkovnik Uroš Kostič je nedavno doktoriral na beograjski univerzi z disertacijo
o ofenzivnih operacijah četrte armade, objavljeno 1978. leta v Beogradu pod na
slovom: Oslobođenje Istre, Slovenačkog primorja i Trsta 1945; ofanzive jugoslo-
venske 4. armije.« Njegov referat na 23 straneh z 19 opombami je pravzaprav
delno odlomek, delno povzetek iz tega dela, pisan predvsem z vojaško-strateških
vidikov; brez poznavanja širšega mednarodnega položaja oz. osnovne l iterature
in problematike italijansko-jugoslovanske meje.
Referent je omenjal sklepe o priključitvi teh delov k Jugoslaviji 1943. leta
in pogovore med maršalom Titom, Winstonom Churchillom, feldmaršalom Ale
xandrom, generalom Wilsonom in drugimi avgusta 1944. leta v Italiji, kar je v
literaturi sicer že znano, kot tudi Titov govor na Visu: »Tujega nočemo, svojega
ne damo«, srečanje Tito—Alexander v Beogradu februarja 1945. leta itd. Na krat
ko je prikazal začetek in potek ofenzive četrte armade od Like do Trsta, z reško
in tržaško operacijo. Razmeroma precej prostora je posvetil političnim pritiskom
britanske vlade, da bi zadržala vojaško zavezniško pomoč četrti armadi, česar, kot
je menil, tedaj nista uvidela ne štab'četrte armade, niti generalštab jugoslovanske
armade. Pr i tem se je oprl na zbirko dokumentov iz Public Record Officea, ki jih
je svoj čas pisec tega poročila odstopil Vojnozgodovinskemu inštitutu; vendar v
opombah ni omenjal v zvezi š to tematiko že objavljenih razprav istega pisca.
Britanski referent Sir David Hunt je svoj čas služboval v glavnem stanu za
vezniških'sil v Italiji pod poveljstvom feldmaršala Alexandra. Njegov referat je
bil sicer krajši kot jugoslovanski, toda zasnovan na številnejših virih. Pomen in
vrednost tega referata je predvsem v tem, da je osebnost feldmaršala Alexandra
mnogo bolje osvetljena, tako tudi narava njegovih stikov z maršalom Titom in
njegova ocena pomena in vrednosti partizanskega (ne samo jugoslovanskega) vo
jevanja za zaveznike itd. Zato je ob koncu vojne feldmaršal Alexander bil tudi
osebno prizadet ob nevarnosti, da se njegove čete spopadejo z zmagovito jugoslo
vansko armado.
Tudi Sir David Hunt je podrobneje opisal pogovore med Titovim bivanjem
v Caserti avgusta 1944. leta, vendar je povzel tudi razprave v Jalt i in v Atenah
pred beograjskim sestankom Tito—Alexander. Zadržal se je na glavni zavezniški
ofenzivi v Italiji, ki se je začela 9. aprila 1945. leta ter citiral prejeta navodila in
odgovore feldmaršala Alexandra v zvezi z napredovanjem proti Trstu in sreča
njem z jugoslovansko armado, bistvo korespondence med Alexandrom in Titom
oz. Churchillom, potek in rezultate misije generala Morgana v Beogradu. Pri tem
se je oprl predvsem na tri fascikle feldmaršala Alexandra v zvezi ž Jugoslavijo,
ni pa raziskoval ustreznih beležk in diplomatskih dokumentov Foreign. Officea, oz.
ministrskega predsednika Winstona Churchilla. Referent je pokazal izreden smisel
za sintetiziranje in povzemanje bistvenega, vnesel pa je tudi vrsto osebnih remi-
niscenc in lucidnih zapažanj. • •!
Tretja tema je zadevala vprašanje zavezniškega izkrcavanja na Balkan 1939—
1945. Med udeležence je bil razdeljen referat »Mit o zavezniškem izkrcanju na
Balkan med drugo svetovno vojno (s posebnim ozirom na Jugoslavijo)«, ki ga je
prof. F. W. D. Deakin že imel na konferenci julija 1973 v Londonu. To srečanje je
organiziral zgodovinski oddelek School of Slavonic and East European Studies
londonske univerze, referat pa je objavljen v: British Policy Towards Wartime
Resistance in Yugoslavia and Greece, edited by Phyllis Auty and Richard Clogg,
London, 1975, 93—116. Za srečanje v Kuparih je prof. William Deakin zbral in ure
dil njemu dosegljive vire in jih kronološko in tematsko razporedil pod naslovom
»Transjadranske operacije (1944)« s 63 opombami. Namenoma se je, kot je trdil,
izognil komentarju in analizi. Ta nâj bi se pokazala v razpravi med udeleženci
okrogle mize. ' - ,
Britanski referent je pisal o načrtih za izgradnjo zavezniškega mostišča v Dal
maciji, kar je Tito predlagal generalu Wilsonu že 20. novembra 1943. leta, ter
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33.-.1979 • 1 Ш
ò formiranju posebne enote letal za pomoč Jugoslaviji Balkan Air Force. Opisal,
vendar pa je kljub obratni napovedi le analiziral srečanje Tito—Wilson oz. Tito—
Churchill v Caserti. Poudaril je, da je do razprav o možnem zavezniškem izkr
canju v Istri prišlo na Titovo pobudo, prav tako tudi o možnostih za vzpostavitev
mostišča na Jadranu. Menil je, da je Tito s tem želel v naprej uveljaviti slovenske
ozemeljske zahteve,napram Italiji. General Wilson pred svojim srečanjem z mar
šalom Titom ni dobil nobenih navodil, niti ni Foreign Office imel časa pripraviti
0 tem vprašanju memorandum s potrebno politično analizo.
1 Winston Churchill je na" sestanku z' Rooseveltom v Quebecu v Kanadi od 12.
do 16. septembra 1944 načel tudi vprašanje zavezniškega izkrcanja v Istri, vendar
ni dobil podpore za svoje ideje za prodor skozi »ljubljanska vrata«. Referent je
navajal vrsto novih in zanimivih podrobnosti. Vpraševal se je, če je Stalin infor
miral Tita o sklepih tega sestanka, ki so mu jih sporočili v povzetku zavezniki
sami. Mar je Stalin na skrivaj povabil Tita v Moskvo ali pa je . to bila obratno
Titova pobuda? •• . -
Winston Churchill je nameraval razpravljati s Stalinom tudi o zadnjem sta
diju vojaških operacij v Italiji, vključno z možno istrsko operacijo. Zato se je na
poti v Moskvo o tem pogovarjal v Neaplju. Tèdaj» je bilo predlagano, naj se izdela
načrt za amfibijsko operacijo v Istri, ki bi morda bila kombinirana s prodorom
ob dalmatinski obali. V Moskvi zavezniški, poveljniki niso razpravljali o Istri
s svojimi sovjetskimi kolegi. Rusbniso pokazali zanimanja-za britanske poskuse,
da bi koordinirali vojaške načrte v.' jugovzhodni in srednji Evropi.-Tako general
Wilson kot feldmaršal Alexander sta postala- zelo skeptična o možnosti izvedbe
operacij preko Jadrana v Dalmaciji ali Reki in Trstu. Okrog vprašanja oporišč
v Dalmaciji se je razvnelo sumničenje ob.raznih incidentih, pa tudi korespondenca
med maršalom Titom, generalom Wilsonom in slednjič še Churchillom. V do
datku je referent opozoril še na poročila britanskih misij iz Istre pa tudi iz Slo
venije o težavah in omejitvah gibanja misij po Titovem odhodu v Moskvo konec
septembra in oktobra 1944. leta. • • • - . . .
Edward Haslam je v krajšem komentarju priložil tiskani zapisnik pogovorov
Tito—Alexander februarja 1945. leta v Beogradu, podrobneje pa je rekonstruiral
stališča generala Wilsona in probleme okrog* sporazuma o britanskem oporišču
v Zadru, sidriščih iri pomorskih oporiščih, letalskih oporiščih itd: Navajal in opi
sal je tudi problematiko v 1945. letu, vse do aretacije britanske patrole v raskem
kanalu v Istri 14. aprila 1945. léta. Haslam je zaključil, da so zavezniški vojaški
voditelji v Italiji 1944/1945 posvečali več pozornosti vojaškim operacijam in mož
nostim taktične prednosti kot pa dolgoročnemu strateškemu načrtovanju. Politične
priložnosti in prednosti so postajale vedno pomembnejše za motivacijo pri izvedbi
ali opuščanju'vojaških akcij.
Polkovnik Vojmir Kljakovič se je, v svojem referatu z 52 opombami oprl pred
vsem na l i teraturo in n a v e č i n o m a že objavljene • vire/ Tega žal m bilo zaslediti
v britanskih referatih o tej temi. Referent je želel predvsem pokazati, kdaj in kako
je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji začelo'sklepati da se na
meravajo zavezniki izkrcati na Balkanu, oz. na naših tleh; kakšne so bile objek
tivne možnosti za zavezniško izkrcanje do kapitulacije Italije; kakšne nacrte in
namene zlasti v zvezi z Istro so imeli Britanci vse do konca vojne. Referent je
citiral Titovo pismo 8. aprila 1942. leta, naslovljeno na CK K P Hrvatske (prvi ga
je objavil S. Clissold v »Whirlwind« 1949. letä) in ga ocenil kot prvo znano hipo
tezo CK K P J o nameravanem britanskem izkrcanju n a jugoslovansko obalo v času,
ko bo Italija presedlala k zaveznikom. Tito je avgusta 1942. leta brez uspeha-po
skušal zvedeti preko Moskve, če zavezniki morda nameravajo odpreti drugo fronto
na Balkanu. . . . . , ,
Churchillove ideje spomladi 1943. leta o pošiljanju orožja v jadranska pri
stanišča, komandosov in agentov je referent povezal z vprašanjem, če ni od tega
dalje samo še korak' do intervencije? Prihod britanske misije v Vrhovni stab je
ublažil t renutna sumničenja o bližnjem izkrcanju zaveznikov. Tito je Moskvi spo
ročil oktobra 1943. leta, da je generalu M a c l e a m r n a njegovo vprašanje zavezniško
izkrcanje v Jugoslavijo označil kot nezaželjeno. Tito je še sporočil, da je priprav
ljen s silo se zoperstaviti izkrcanju,.za katero ne bi dal svojega soglasja. Referent
je menil, da' so ameriški viri zelo pomembni v iskanju resnice, kakšni so bih bri
tanski nameni napram jugovzhodni Evropi.. Ni se mogoče izogniti političnim
implikacijam načrtov za mostobran na vzhodni obali Jadrana. Skoda je le, da
referent ni konsultiral vsaj tistih britanskih virov, ki so dosegljivi v Vojnozgodo-
vinskem inštitutu, in jih kritično primerjal z literaturo. .
182 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
O položaju v Srbiji 1944. leta je z jugoslovanske strani referiral univ. prof.
dr. Jovan M'arjanović, z britanske pa Elisabeth Barker in Ronald Whetley. Prof,
dr. J. Marjanović je v eno avtorsko polo obsegajočem referatu brez kritičnega
znanstvenega aparata, toda s spiskom, izbrane literature, navrgel nekaj vprašanj
za razpravo. Npr. čigava je bila Srbija v tem. času? Zakaj so Britanci imeli na-:
pačne pojme, da večina prebivalstva v Srbiji podpira monarhijo, da je borba par
tizanov samo stvar Hrvatov, da so Srbi po vstaji 1941. leta spremenili svoja sta
lišča? Referent je menil, da je osnovna napaka v tem, da analitiki niso dovolj opa
zili dejstva, da je srbski kmet med dvema svetovnima vojnama bil nezadovoljen
s svojim položajem spričo velike zadolženosti in visokih davkov, nizkih cen kme
tijskih pridelkov.
Pri četnikih so v britanskih misijah v velikem odstotku bili poslovni ljudje,
ki so morda bili neposredno zainteresirani za posamezna podjetja, medtem ko je
v grški sekciji S.O.E. bilo precej univerzitetnih kadrov. Prav gotovo so bile v bri
tanskih krogih struje, ki so še 1944. leta želele, da v Srbiji zmaga monarhija. Ne
kateri britanski organi so s četniki vzdrževali stike tudi po odpoklicu britanskih
misij iz Mihailovičevega štaba. Zakaj so Ž. Topalovič, A. Pribičević in Belajčić
lahko prišli in delovali v Italiji poleti 1944. leta in kasneje? Mar res Britanci niso
nič vedeli o radijskih zvezah, ki jih je po odhodu misij vzdrževal Mihailovič?
Sporazum »fifty-fifty« med Stalinom in Churchillom je referent postavil v
kontekst vseh različnih ugibanj o teritorialni delitvi, vplivnih sferah, poudaril pa
je, da se pri tem ne more izogniti razpravi o položaju v Srbiji v tistem času. Me
nil je, da bo potrebno bolje raziskati in obdelati vprašanje enotne fronte Nemci-
-Nedič-Ljotič-Mihailovič. Vsi pismeni nemško-četniški sporazumi o skupni borbi
proti partizanom, sklenjeni konec 1943. leta v Srbiji, so ostali v veljavi tudi 1944.
leta. Zakaj Britanci niso nikdar javno protestirali proti zbiranju vseh teh sil pod
nemškim vodstvom? Nič čudnega, če so partizani dvomili v zahodne zaveznike,
k čemur je še prispeval prihod ameriške misije podpolkovnika Mcdowella v štab
Draže Mihailovića. Mihailovič je po odhodu britanskih misij videl določene šanse
pri Amerikancih. Zato je začel zbirati zavezniške letalce, ki so se s padali rešili
iz sestreljenih letal. Zakaj je McDowellova misija prišla prav konec avgusta 1944.
leta in ali je imela tudi določene politične naloge? Nesmisel je, da bi prišla sprejet
nemško kapitulacijo. Toda odkod McDowellu podatki, ki jih je posredoval Miha-
iloviču, češ da rdeča armada ne bo prekoračila mej Jugoslavije? Če so zavezniki
s četniškega ozemlja v Srbiji res evakuirali okrog 450 ljudi, so partizani le rešili
okrog 2000 zavezniških letalcev, torej skoraj petkrat več kot četniki.- • , ^
Koristno bi bilo vedeti, kaj so Britanci poročali iz Srbije 1944. leta, analizi
rati britansko propagando v tistem času, ki je osvoboditev Srbije prikazovala bolj
kot posledico prodora rdeče armade, zamolčala pa je borbe partizanskih enot. Kako
ocenjujejo Britanci sodelovanje bolgarskih čet pri »osvobajanju Srbije«, kako je
na britansko-jugoslovanske odnose vplival Titov sporazum s poveljstvom rdeče
armade o njenem prihodu v Jugoslavijo? Zakaj se Basil Davidson ni uspel prebiti
v Madžarsko itd. itd.
Elisabeth Barker je v izredno zgoščenem, sintetiziranem referatu več kot t reh
avtorskih pol z obsežnim znanstvenim aparatom s 101 opombo povzela celo vrsto
doslej neznanih poročil britanskih zveznih oficirjev v Srbiji iz fonda 37. misije,
pa tudi dokumente iz generalne korespondence Foreign Officea, fondov ministr
skega predsednika Winstona Churchilla in te dopolnila s podatki iz spominov
Milovana Đilasa, del Vladimirja Dedijera, Walterja Robertsa in Joža Tomasevicha.
Poskušala je, kot je sama zapisala, na kratko odgovoriti na štiri vprašanja:
»1. vpliv Srbije na britansko politiko napram Jugoslaviji v 1944. letu;
2. relativna moč četnikov in partizanov v Srbiji, kot so jo videli Britanci;
3. kolikšna je odgovornost Britancev, da se je Srbija zbrala okrog narodno
osvobodilnega gibanja;
4. kaj je povzročilo sumničenja in ohladitev britansko-partizanskih odnosov
jeseni 1944. leta?« i
Anthony Eden, Foreign Office in mnogi britanski zvezni oficirji pri četnikih
v Srbiji so konec 1943. leta menili, da je večina Srbov monarhistična, antikomu-
nistična in proti Titu, da Mihailovič še vedno ima prevladujoč vpliv. Nekateri
sodelavci S.O.E. v Kairu in Londonu so bili t rmasto za Mihailovića. 2. novembra
1943 je major H. B. Dugmore bil infilitriran kot prvi k partizanom v srednji in
vzhodni Srbiji, sledili pa so še drugi. Kritična poročila so prihajala tudi od misij
pri četniških štabih o delovanju četnikov, ki so kolaboracijo z okupatorjem sku
šali kar se da skrbno prikriti.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 '1979 1 183
Partizani v Srbiji so sprejemali v svoje vrste četnike, ki so prisegli, da se
bodo borili. Tudi major John Henniker-Major, ki je prišel v Srbijo aprila 1944.
leta, je opazil, da je med tamkajšnjimi partizani manj ogorčenosti napram čet
nikom kot drugod, vključno s Tempom in Stamboličem. Britanski zvezni oficirji
niso opazili posebne vidne politične dejavnosti, rdečih zvezd; včasih sta na zidu
visela celo drug ob drugem Titov in kraljev portret.. Poleti 1944. leta nasilno mo
bilizirani Srbi so iz četniških vrst ob prvi priložnosti prebegnili k partizanom.
Alexander Glen-je npr. 2. avgusta 1944. leta poročal, da so »četniški vodje brez
obzirni politični gangsterji, ki skušajo za vsako ceno obdržati Srbijo v svojih
rokah.« ' . '
Britanski oficirji so sprva imeli zelo dobre odnose s Petrom Stamboličem in
Svetozarjem Vukmanovićem-Tempom. Toda julija 1944. leta po prihodu Koče Po-
poviča in sovjetske misije pod-poveljstvom generala Gorškova so bili odnosi po
stavljeni na kruto, formalno osnovo. '••«- . r
• Barkerjeva je podrobno obdelala, kako so britanski oficirji poročali o raz
logih za nezaupanje med Britanci in srbskimi partizani. Partizanski voditelji so
bili prepričani, da Britanci še vedno želevs i l i t i Jugoslaviji monarhistični re^im
ali vsaj odcepiti promonarhistično Srbijo od titoistične, prosovjetske Hrvatske in
Slovenije. Britanci so si bili na jasnem, da' je neizogiben Titov prihod na oblast.
Zato so skušali postaviti politično protiutež, komunistični partiji, in to so videli
v Srbih z monarhističnimi čustvi. Pri sporazumu »fifty-fifty« Britanci niso stre
meli za geografsko delitvijo Jugoslavije : in.odcepitev Srbije. Ni znano, če so Rusi
v času nemškega desanta-na Drvar jugoslovanske voditelje svarili, češ da Britanci
konspirirajo proti njim skupaj .z Nemci, kar so trdili po vojni. V tistem času pa
so Britanci sumničili četnike, da so Nemcem izdali, kje je Tito. Kazalo je, da so
med Amerikanci pročetniški elementi. Churchill je osebno protestiral pri Roose-
veltu zaradi odpošiljanja McDowellove misije k Draži Mihailoviču, čigar pred
stavniki so prileteli v Italijo z ameriškimi letali. Po drugi strani pa sta britanska
obveščevalna oficirja (prvi je bil najbolj akt iven 'v Srbiji, ' drugi pa je zbiral in
kolacioniral informacije o. četniški kolaboraciji) pomembnega ranga oba bila člana
komunistične partije Velike Britanije.i -> .
Skratka, v britanskem referatu je bilo možno : najti marsikak, čeprav ne vse
lej povsem nedvoumen odgovor na vprašanja, ki jih je zastavljal prof. dr. J. Mar-
janovič. • .ч
Ronald Wheatley je na nemških virih, žal zgolj na diplomatskih, n é pa tudi
vojaških dokumentih, rekonstruiral stališča Auswärtiges Amta napram Srbiji in
Mihailoviču v 1944. letu. Navajal je v 43 opombah- dokumente s signaturami se-
rialov ob mikrofilmanju teh v Whadon Hallu kmalu po končani drugi svetovni
vojni. Na istih virih, toda brez navajanja znanstvenega aparata je 1973. leta napisal
svoj referat tudi prof. dr. Jovan Marjanovič, objavljen-v »The Third Reich and
Yugoslavia 1933—1945«, Beograd, 1977, str. 486—501'. R. Wheatley je skrbno zbral
tudi ustrezno literaturo, objavljene vire, spomine itd. Dokumentiral je Mihailo-
vičevo sodelovanje z Nemci v 1944. letu; Neubacher jeva prizadevanja za novo po
litiko napram Srbiji z ustanovitvijo velike srbske federacije (Srbija, Črna gora,
Sandžak), Nedičeva stališča in akcije. Ribbentrop je edino v Bolgariji videl po
memben vojaški faktor. Nedič se je ^sporazumel* z Mihailovičem. Neubacher in
feldmaršal Weichs sta oba. podpirala n a č r t - o . združit vi vseh protikomunističnih sil
v Srbiji. Toda Hitler je bil proti ustanovitvi kombinirane 50.000 članske srbske
armade in je menil, da je celo »bolje, če ostane določena komunistična nevarnost«.
Četnike je bilo treba oborožiti s potrebnim orožjem in municijo in jih uporabljati
proti komunistom v manjših taktičnih okvirih. " t
. Prof: Hugh Seton-Watson in Elisabeth Barker > sta skupaj ' napisala izredno
zgoščen referat štirih avtorskih pol »Britanija in odnosi med balkanskimi odpor
niškimi gibanji« z namenom osvetliti britanska stališča napram sodelovanju od
porniških gibanj v Jugoslaviji, Albaniji, Grčiji in Bolgariji. Pri tem sta skušala
razlikovati med sedaj zgodovinarjem vidnimi dejstvi in situacijo, o.kakršni so v
najboljši veri poročali britanski oficirji. Osnovna britanska politična stališča .v
devetnajstem stoletju in njihov razvoj do konca druge svetovne vojne so dana
v pregnantni historičnih retrospektivi. Za naš so zelo zanimivi podatki, kako so bjli
Britanci obveščeni in kako so ocenjevali albansko-jugoslovanske odnose. Ime Mi-
ladin Popovič se, kot je doslej možno videti, prvič pojavlja v britanskih dokumen
tih šele novembra 1944., leta. Niso pa vedeli za Dušana Mugošo, niti za Tempov
obisk v Albaniji poleti 1943. leta, za globoka nesoglasja v: komunistični partiji
Albanije. Tako vsaj niso bili obtoženi za vmešavanje v notranje partijske zadeve.
Precej pozornosti posveča referat tudi Kosovu kot najbolj resnem preizkusnem
! 3 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 '1979 • 1
kamnu za sodelovanje med K P Jugoslavije in Albanije. Britanci so dobivali na
sprotujoča si poročila o pogledih obeh partij glede bodočnosti Kosova. Nič niso
vedeli za navodila, ki sta j ih dala Tempo in Miladin Popović albanskim voditeljem,
naj preprečijo britansko, vmešavanje v albanske zadeve. Zanimivi so podatki in
analize britanskih ocen o načrtih za balkansko federacijo ali spojitev Jugoslavije
in Albanije, o odnosih med albanskimi partizani in Makedonci ter o britanski poli
tiki napram albansko-jugoslovanskim odnosom.
V poglavju o Grčiji sta še avtorja omejila na vprašanje egejske Makedonije.
Poudarila sta, da' ni natančnih podatkov o,številu makedonskih Slovanov, ki so
živeli v Grčiji aprila 1941. leta. Pozimi 1944—1945 leta se je britanska vlada bala
jugoslovanske intervencije v severni Grčiji. Na seji 11. decembra 1944. leta je vlada
sklenila,- da bo vztrajala na tem, da Makedonija znotraj bodoče federalne Jugo
slavije ne bo priključila ali zahtevala nobenega ozemlja od Bolgarije ali Grčije
z utemeljitvijo, da so ta ozemlja »makedonska«. Ameriška in sovjetska vlada sta
bila oi tem takoj, jugoslovanska in bolgarska vlada pa teden dni kasneje ob
veščene. . ' '
Bolgarijo in- njen položaj v Hitlerjevi Evropi sta referenta opisala kot kar
najbolj komforten. Bolgari so takorekoč brez strela prevzeli nadzorstvo nad Ma
kedonijo in Traci j o. Bolgarski komunisti so se okužili z euforijo velikobolgarske
ekspanzije, kot kažejo njihovi poskusi polastiti se vodstva komunistične organi
zacije v Makedoniji. Res pa je, da je represivni aparat bolgarske države bil morda
najbolj učinkovit toda tudi najbolj brutalen na Balkanu. Britanski poskusi vzpo
staviti zvezo z Bolgarijo preko Albanije An Jugoslavije niso bili posebno uspešni;
V sklepih je med drugim rečeno, da je Mihailovičeva identifikacija z veliko-
srbsko ideologijo bil eden s izmed razlogov, da so Britanci izgubili zaupanje vanj.
Bali so se imperialistične južnoslovanske ekspanzije na jug1 v škodo Grčije, če bi
se uresničila jugoslovansko-bolgarska federacija, prav tako so.z nezaupanjem gle
dali na možno absorbiranje Albanije v Jugoslavijo in ekspanzijo Rusije. Kot za
nimivost velja omeniti, da je Šterju Atanasov, osebni predstavnik Dimitrova v
Vrhovnem štabu,.v svojih spominih zapisal,.da je »nadaljeval z izgradnjo OZNE«.
V referatu beremo: »Atanasovih prizadevnih naporov, da bi obdaril OZNO z mo
drimi postopki NKVD očitno niso spremljali nikakršni pomembni uspehi v izbolj
šanju bolgarskega odporniškega prizadevanja.« V prestreženih- bolgarskih policij
skih poročilih je prof. Hugh Seton-Watson kot najbolj pomembne podvige bolgar
skih partizanov našel podatke o uspelih napadih na tovarne sira.
V razpravi o tem referatu je sodeloval akademik, prof. dr. Ali Hadri, prof.
Todor Simovski pa je z makedonske strani osvetlil vrsto vprašanj. Žal je bil nje
gov referat razdeljen.med udeležence šele v Kuparih in ga niti niso vsi mogli dor
biti. Zato ni mogoče o tem kaj več povedati na tem mestu.
Edward Haslam je napisal krajši, toda zelo dokumentiran referat o evakuaciji
ranjenih partizanov in civilistov iz Jugoslavije. S 36 improviziranih pristajalnih
stez, oz. letališč so Britanci od junija 1944. leta do konca vojne po. zraku evaku
irali 11.941 ranjenih partizanov in 1352 zavezniških letalcev. Sovjetska letala, sta
cionirana v Bariju, pa so od julija do decembra 1944 evakuirala 2100 ranjenih
partizanov. Konec julija 1944. leta je bilo v. Italiji na voljo 5700 postelj v bolniš
nicah. V priloženem dokumentu o evakuaciji s Kupreškega polja po nemškem
desantu na Drvar je razvidno, da so v noči od 3. na 4. junij 1944. leta, potem ko je
sovjetsko letalo DC-3 evakuiralo Tita in sodelavce, pristala še t r i ' i n naslednjo noč
sedem ameriških letal istega tipa, ko so ob četrti uri zjutraj tik po vzletu zadnjega
letala Nemci napadli letališče z bližnjih hribov.
Generalmajor, prof. Dorâe Dragic je obdelal isto tematiko po objavljenih virih
in literaturi, pisal pa je tudi o evakuaciji po morju. Jugoslovanski referent navaja
zgolj 26 letališč in po Jaši Romanu 12.732 ranjenih in bolnih po zraku evakuiranih
partizanov od junija 1944. leta do konca vojne. Podatki o letališčih y Sloveniji pa
niso bili povsem precizni. i , ' ""•
Kot zadnje je tretjega dne na okrogli mizi v Kuparih p r i š l o n a vrsto vpra
šanje britansko-jugoslovanskih odnosov v zvezi s problematiko na obmejnem pod
ročju med Jugoslavijo in Avstrijo, točneje koroško vprašanje. Referata, ki sta ju
pripravila Sir. William Deakin in dr. Dušan Biber, objavlja Zgodovinski časopis.
Zato se ob tem ne bomo zadrževali, razen ugotovitve, da so v razpravi sodelovali
akademik, zaslužni profesor dr. Fran Zwitter, Elisabeth Barker in polkovnik Voj-
mir Kljakovič. Škoda je samo, da je ta tema bila zadnja na vrsti, za razpravo od
merjeni čas polovičen v primeri z drugimi temami in da so udeleženci spričo uspe
lega banketa in družabnega večera pozno v noč v manjšem številu kot sicer sle
dili razpravi. *
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 Ш
~~ Slednjič velja posebej omeniti, da se prof. Hugh Setorî-Watson zaradi bolezni
žal ni udeležil srečanja v Kuparih. Mesto njega je v zadnjem trenutku »vskočil«
prof. Richard Clogg,' strokovnjak j za grško zgodovino, najmlajši med britanskimi
gosti. Znani vojni zgodovinar in profesor na univerzi v Oxfordu v All Souls ko-
lidžu Michel Howard in prof. Phyllis Auty, strokovnjakinja za zgodovino Jugo
slavije* v dvajsetem stoletju, sta prav tako pripotovala v Kupare in prispevala
k razpravi, čeprav to. pot nista utegnila napisati posebnih referatov.
Zvezni odbor Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije je za bri
tanske, goste priredil zelò uspel izlet na Sutjesko. Na vse so napravila izreden vtis
prizorišča znamenite bitke, v kateri je bil ranjen maršal Tito, od iste bombe pa
tudi prof. William. Deakin. Po prijetnem večeru v vojnem hotelu »Omorika« na
Tari je predsednik ZBNOVJ generalpolkovnik Kosta Nadj naslednjega dne v Beo
gradu sprejel britanske goste in se zadržal z njimi v prisrčnern-pogovoru. Kljub
nekaterim organizacijskim spodrsljajem (zelò natrpan program, slaba zvočna izo
lacija dvorane itd.) so britanski gostje ocenili srečanje v Kuparih kot izredno
uspešno in plodno, kot začetek odprtega dialoga. Jugoslovanski zgodovinarji, va
jeni monologov na domačih srečanjih in živahnejših razprav v kuloarih, so bili
zvečine ugodno presenečeni s simpozijem, kjer je bilo težišče na razpravi, ne pa
v preizkusu govorniških sposobnosti pri čitanju referatov.
D u š a n B i b e r
Z u s a m m e n f a s s u n g
GESPRÄCHE AM RUNDEN TISCH ZWISCHEN JUGOSLAWISCHEN
UND BRITISCHEN HISTORIKERN IN LONDON 1976 UND IN KUPARI 1978
Der Verfasser berichtet über Gespräche am runden Tisch bzw. über wissen
schaftliche Treffen von Historikern, die in der Zeit vom 25. bis zum 27. November
im Imperial War Museum in London und vom 19. bis zum 21. September 1978 im
Armeehotel in Kupari bei Dubrovnik stattfanden. Das erste Treffen wurde vom
britischen Komitee für die Geschichte des zweiten Weltkrieges mit Prof. William
Deakin als dem Vorsitzenden vorbereitet, das zweite vom jugoslawischen Komitee
mit Prof. Dr. Jovan Marjanović an der Spitze. Beide Symposien befaßten sich mit
den jugoslawisch-britischen Beziehungen während des zweiten Weltkrieges. Re
ferate wurden im voraus verteilt. Die Hauptaufmerksamkeit der Teilnehmer war
auf die Erörterung von verschiedenen strittigen oder bisher noch nicht geklärten
Fragen gerichtet.
Der Bericht begrenzt sich nicht nur auf die wichtigsten, in Referaten prä
sentierten Feststellungen und neuen Ergebnisse, er ist vielmehr bemüht, die Dis
kussion am runden Tisch in London möglichst genau zusammenzufassen. Vom
zweiten Gespräch am runden Tisch liegt bisher leider noch immer n u r eine Ton
bandaufnahme vor und kein schriftliches Protokoll.
Anläßlich des ersten Treffens in London wurden folgende Themen behandelt
bzw. Referate folgender Referenten:
1. British-Yugoslav Relations (1939—1941), Prof. Phyllis Àuty
2. British Participation in the Coup D'Etat of March 27th, 1941, Dr. Dušan Bi-
ber, Miss Elisabeth Barker *
3. The case of Draža Mihailović, Dr. Jovan Marjanović, Dr. Richard Kinder-
sley
4. British-Yugoslav Relations and the Comintern, Colonel Vojmir Kljakovic,
Mr. Stephen Clissold ' . .
5. British-Yugoslav Naval, Military and Air Co-operation in the Adriatic
(1943—1945), Dr. Jovan Vasiljević, Commander R. C. Burton, Lieutenant-Colonel
B. Neave-Hill, Group Captain E. Haslam
6. British Military Missions in Macedonia, Dr. Dančo Zografski, Sir William
Deakin.
Anläßlich des zweiten Treffens in Kupari gab es folgende Themen und Refe
renten:
1. Britain, Croatia and the Croatian Peasant Party 1939—1945, Mr. Stephen
Clissold, Member of Yugoslav Academy Dr. Ljubo Boban
2. Istria, Trieste and Slovenian Littoral 1939—1945, Sir David Hunt, Dr. Uroš
Kostić
186 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
3. The Question of Allied Landing on the Balkans 1939—1945, Sir William
Deakin, Group Captain E. Haslam, Colonel Vojmir Kljaković
4. Serbia 1944, Miss Elisabeth Barker, Mr. Ronald Wheatley, Dr. Jovan Mar
jano vie
5. British-Yugoslav Relations and Problems on t h e Territory of Yugoslavia
and Greece, Prof. Hugh Seton-Watson, Miss Elisabeth Barker, Mr. Todor Simovski
6. British-Yugoslavs and Carinthia, Sir William Deakin, Dr. Dušan Biber
7. Medical Assistance to the JANL and Evacuation of Wounded from Yugo
slavia, Group Captain E. Haslam; Evacuation of the Sick and Wounded t o Italy,
Major General Prof. Đorđe Dragic.
In London war die Arbeitssprache Englisch, während in Kupari sowohl Re
ferenten als auch Diskutanten in ihrer eigenen Sprache sprechen konnten, weil
um eine vorzügliche Simultanübersetzung gesorgt wurde. Es ist zu hoffen, daß
Referate der beiden Treffen und Diskussionen auch in Buchform erscheinen wer
den.
SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve 7
r i
in Zgodovinsko društvo za Slovenijo sta pred nedavnim sklenila do
govor o sodelovanju, po katerem lahko člani Zgodovinskega društva za
Slovenijo ob predložitvi potrjene članske izkaznice v prostorih Slo
venske matice nabavljajo vse Matične publikacije po ugodnejši ceni,
ki sicer velja le za redne Matične člane
Iz bogatega izbora leposlovnih in različnih strokovnih del opozarjamo
zlasti na nekaj knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga nekaterih med
njimi bo v kratkem času pošla!):
Slovenska matica 1864—1964 (zbornik)
Koroški plebiscit (zbornik)
Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo (1914—1918)
Lavo Čermelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom
Marijan Britovšek: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Slovenskem
Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem
Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem
Janko Pleterski: Narodna in politična zavest na Koroškem .,
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike I.—III.
Lavoslav Čermelj: Spomini na moja tržaška leta
France Koblar: Moj obračun ,
Veno Pilon: Na robu
V zbirki za leto 1979 izide tudi že dolgo pričakovano delo: Franc Petek
— Janko Pleterski, Spomini koroškega politika.
Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj
temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših
slovenskih memoarnih del. '
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 187
DESETO IN ENAJSTO ZASEDANJE JUGOSLOVANSKO-ĆEŠKOSLOVAŠKE
., • / - ZGODOVINSKE KOMISIJE
O delu češkoslovaško-jugoslovanske: zgodovinske komisije, ki se je začelo leta
1966, smo v Zgodovinskem časopisu že tr ikrat poročali, nazadnje o devetem zase
danju, ki je bilouv-Brnu oktobra 1975 (glej letnik 26, 1972, str. 146—147, 28, 1974,
str. 387—390, 30, 1976, str. 351—354).
Deseto zasedanje komisije je bilo v. dneh 11.—15. oktobra 1976 v Beogradu in
sicer v novi stavbi filozofske fakultete (Cika Ljubina ulica). Posvečeno je bilo
družbi in zgodovini Slovanov od petega do desetega stoletja. Bohuslav Chropovsky
(Bratislava) je govoril o Slovanih od petega do desetega stoletja v luči najnovej
ših znanstvenih dognanj, Bogo Grafenauer (Ljubljana) o Spodnji Panoniji in ka
rantenskem kraljestvu pred prihodom Madžarov/ Peter Ratkoš (Bratislava) o po
litični in kulturni podobi Velike Moravske, Lubomir Havlik (Brno) o sodobnem
zgodovinopisju, ki raziskuje zgodovino Slovanov v času od petega do desetega sto
letja, pri tem pa je'posvetil posebno pozornost prikazovanju nastanka fevdalizma
in države v buržoazni in marksistični historiografiji. Sestavil je tudi izbrano bi
bliografijo o tej problematiki. Josip Lučić (Zagreb) je razpravljal o družbeni ure
ditvi dalmatinskih mest v enajstem stoletju. Gordana Marjanović-Vujović je pri
kazala razvoj mesta — gostitelja zasedanja od zgodnjebizantinskega Singidunuma
do slovanskega Beograda. Izven okvira teme so poslušali udeleženci še izredno
zanimivo informacijo' o pouku zgodovine jugovzhodne Evrope in posebej Jugosla
vije na češkoslovaških univerzah, ki jo je podal Josef Kolejka (Brno).
Zbrane udeležence zasedanja so pozdravili dekan filozofske fakultete, na
mestnik direktorja Istorijskega instituta in direktor Arheološkega instituta, člani
komisije pa so bili sprejeti v odelenju istorijskih nauka Srpske akademije in pri
rektorju beograjske univerze. Zadnji dan so prireditelji organizirali znanstveno
ekskurzijo z ogledom zgodovinskih in umetnostnih spomenikov v vzhodnem delu
Srbije, zlasti velikega arheološkega najdišča Gamzigrad pri Zaječaru.
Enajsto zasedanje češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije je bilo
leto dni pozneje v dneh 19.—23. septembra 1977 na Češkoslovaškem. Kraj zase
danja je bil to pot industrijsko središče Tfinec na ozemlju zgodovinske dežele
Šlezije, natančneje rečeno na ozemlju nekdanjega tešinskega (kakor pravijo Čehi)
oziroma cieszynskega (kakor pravijo Poljaki) vojvodstva. Vojvodski naslov so
nazadnje, v 19. stoletju, nosili in bili obenem lastniki obsežnih industrijskih pod
jetij na tem ozemlju (tudi tfinecke železarne) avstrijski nadvojvode in feldmaršah
Kari, znan iz vojn s francosko republiko in Napoleonom, njegov sin Albrecht,
zmagovalec pri Custozi 1866, in Albrechtov nečak Friedrich, nominalni avstrijski
vrhovni poveljnik v prvi svetovni vojni 1914—1916. Cieszynsko ozemlje je po prvi
svetovni vojni povzročalo hude spore med Poljsko in Češkoslovaško. Januarja
1919 je prišlo celo do pravih bojev med obema vojskama. Nazadnje je arbitraža
poslanikov zavezniških velesil (1920) rešila spor v glavnem v češkoslovaško korist,
saj je sprejela češkoslovaške gospodarske in prometne argumente in je večji del
tešinskega ozemlja dodelila Češkoslovaški. Leta 1938 je morala Češkoslovaška v
miinchenskih dneh po poljskem ultimatu večino tega svojega ozemlja prepustiti
Poljski, po drugi svetovni vojni pa je bila vzpostavljena meja iz leta 1920. Trinec
leži par kilometrov od češkoslovaško-poljske meje ob reki Olše, jugovzhodno od
Češkega Tesina. Gospodarski razvoj Trinca se je začel leta 1839, ko je bila tukaj
postavljena prva visoka peč. Zelo velik pomen za nadaljnjo rast je imela leta 1871
zgrajena železniška proga Bohumin—Košiće. Leta 1930 je imel Tfinec 5000 prebi
valcev in je naslednje leto postal mesto. Danes šteje 34.000 ljudi, med njimi 68 %
Čehov, 23 % Poljakov in 7 % Slovakov. Podjetje Tfinecké zelezârny V R S R daje
23 % češkoslovaške produkcije železa in jekla in ima 21.000 zaposlenih. Udeleženci
enajstega zasedanja češkoslovaško-jugoslovanske zgodovinske komisije so si mogli
ogledati železarno in njen muzej, ki kaže razvoj kraja, podjetja in delavskega
gibanja. Predvidena znanstvena ekskurzija v'okolico je žal morala odpasti zaradi
izredno slabega vremena, ki je trajalo vse dni zasedanja.
Sopfireditèlj zasedanja je bil Slezsky ûstav ČSAV (Šlezijski inštitut češkoslo
vaške akademije) v Opavi. Sestanki so bili v Kulturnem domu tfineckih železarn.
Predmet obravnavanja v znanstvenem delu zasedanja je bila to pot po dveletnem
presledku spet tema iz novejše, sodobne zgodovine: problematika krize in razpada
habsburške monarhije 1917—1918 s prikazom najnovejših rezultatov raziskavanj
jugoslovanskih in češkoslovaških zgodovinarjev tega področja. V okviru te obširne
tematike smo razpravljali o sodelovanju med našimi narodi v času prve svetovne
188 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
vojne, o njihovem boju za neodvisnost, o delavskem gibanju v tem času, o vplivu
oktobrske revolucije na naše narode in njihovo "revolucionarnost itd. Nekateri re
ferati so obravnavali probleme na splošno, drugi za posamezna področja: Češko,
Slovaško, Hrvatsko, Vojvodino, Bosno in Hercegovino, Slovenijo, pa tudi za Srbijo
v mejah pred balkanskima vojnama (topliška vstaja). Pokrajini, v kateri smo bili,
ostravskemu industrijskemu področju in njegovemu "delavskèmuv gibanju v letih
1917—1918 je bil posvečen poseben referat. Z referati in koreferati so nastopali ozi
roma so bili njihovi referati razmnoženi in razdeljeni med udeležence, čeprav se
sami pisci zasedanja niso mogli udeležiti: Jurij Križek, Jan Galandauer,.Miroslav
Tejchman (Praga), Mariân Hronsky, Milan Krajčovič, Vaclav Peša (Bratislava),
Josef Vytiska (Opava), Nikola Petrovič, Ognjen Pređa, Ranko Končar (Beograd),
Aleksandar Forišković, Šandor Mesaroš (Novi Sad), Ibrahim Karabegović (Sara
jevo), Hrvoje Matkovič (Zagreb) in Janko Pleterski (Ljubljana), ki je govoril
o vprašanju nacionalne in socialne revolucije na Slovenskem v letu 1918.
Poleg znanstvenega dela, ki so mu prisostvovali tudi manj ali bolj številni
zgodovinarji iz kraja zasedanja in njegove bližnje ali tudi bolj oddaljene-okolice;
je imela komisija tako na zasedanju v Beogradu kot na zasedanju v .Tf incu. in-
terne. sestanke, na katerih je, kakor vedno, razpravljala o načelnih in konkretnih
problemih sodelovanja češkoslovaških in ' jugoslovanskih zgodovinarjev ter pro
gramirala svoje bodoče delo. • . • . ... . „._ -_, .. .- :'.-»_
Na koncu tega poročila je omeniti še, da je;po zasedanju v-Tfincu zaradi od
hoda na novo službeno mesto leta 1978 prenehal biti predsednik češkoslovaške
sekcije komisije dr. Josef Koči. Njegov naslednik in s termpò "vrsti tretji pred-
sednik'češkoslovaškega dela komisije je postal dr. Vladislav St'astny. iz Brna;
„ " ; •• • ' V a s i l i j ' M e i i k
A N T H R O P O S
Časopis za sodelovanje humanističnih in naravoslovnih ved, za psiho
logijo in filozofijo
Izdaja ga Društvo psihologov Slovenije, Slovensko filozofsko društvo
in skupina družboslovnih delavcev
Anthropos naročajte na naslov: Uredništvo časopisa Anthropos, 61000
Ljubljana, Aškerčeva 12, ali po telefonu 061/22121, int. 30ОГ naročnino,
pa pošiljajte na tekoči račun: "50100-678-46236. Letna naročnina za po
sameznike je 60 din, za delovne organizacije 100 din. ! a '
V zalogi so še kompleti letnikov od 1973 dalje. • ,.'
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 189
, OCENE IN POROČILA
Atti e memorie della Deputazione di storia patria per le Marche, Nuova serie
— anno 82° (1977),-Le Marche e l'Adriatico orientale: economia, società, cultura
dal XIII« secolo al primo ottocento, Atti del convegno'Senigallia, 10—11 gennaio
1976, Ancona 1978, 450 strani.
• i • •
Knjiga je plod mednarodnega znanstvenega srečanja 10. in 11. januarja 1976
v Senigaliji, ki je obravnavalo odnose med obalama Jadrana od 13. do 19. stoletja.
Prinaša prispevke osemnajstih referentov, od katerih je pet Jugoslovanov. Večina
v njej-objavljenih predavanj prikazuje razne vidike trgovskih in pomorskih po
vezav vzhodne'obale Jadrana in Mark od 14. do začetka 19. stoletja (avtorji: Igna
cij Voje, Jean-Claude Hocquet, Ferdo Gestrin, Renzo Paci, Gilberto Piccinini, Da
nica Božić-Bužančić, Josip Luetic). Ostali prispevki odkrivajo izsledke preučevanj
različnih področij iz'zgodovine Mark od pravnega in upravnega (Antun Cvitanić,
Giuseppina Giuliodori Gateila) do problemov naseljevanja in migracij prebival
stva z vzhodne obale Jadrana v Marke ter njihovega vključevanja v tamkajšnje
gospodarsko in kulturno življenje (Mario Sensi, Joyce Lussu, Mario Natalucci,
Giovanni Annibaldi, Sergio Anselmi, Carlo Verducci); od zaokrožene teme odnosov
med obalama se nekoliko oddaljujejo prispevki o arikonskih Židih (Elyahu Ash-
tor), o goveji kugi v drugi polovici 18. stoletja v Markah (Werther Angelini), ka
kor tudi razprava o ustavi in upravi republike sedmih jonskih otokov v začetku
19. stoletja (Dante Cecchi).
Antun Cvitanić v svojem prikazu o doprinosu pravnikov iz Mark k obliko
vanju ' s tatutarnih zakonov Splita opozarja, da sta bila splitska; statuta iz 1240 in
iz 1312 osnovana v času podestajev iz .Mark. Ob citatih iz teh, ih kasnejšega sta
tuta iz prve polovice 15. stoletja opisuje splitsko upravo v tem času. Kot ugotavlja
na koncu svojega izvajanja tudi sam, bi bilo potrebno ob poglobljeni razčlenitvi
statutov ugotoviti, kaj je v njih povzeto po značilnostih prava in uprave mest v
Markah; tega namreč njegovo predavanje ne pokaže.
Prispevek Giuseppine Giuliodori Gatella, Vzhodni Jadran v ankonski zako
nodaji srednjega veka omenja, da se je skušala Ankona zlasti ekonomsko zaščititi
proti tujcem na sploh, pri čemer ne moremo govoriti o .kakem protibalkanizmu.
Obsežno predavanje Maria Sensija o bratovščinah Slovanov v Markah je raz
deljeno v dva dela: prvi" prikazuje doseljevahje z Balkana in trgovske vezi obeh
obal, drugi pa ob sklicevanju na citate iz virov naloge in pomen bratovščin. Avtor
dodaja tudi spisek bratovščin Slovanov in Albancev v Markah v 15. stoletju.
Albanski naseljenci v Fermanti okrog srede 15. stoletja so tema obravnave
Joyce-a Lussuja. Opozarja na naselitveni val Slovanov in Albancev po upadu pre
bivalstva na obravnavanem področju zaradi kužnih bolezni v 14. stoletju ter ome
nja zakonske odloke ter različne vloge in položaje, v katerih srečamo kasneje
Albance. Čeprav v samem tekstu nekajkrat ilustrira svoje navedbe s citati, pa bi
avtor predavanju lahko dodal vsaj kakšno opombo, kjer bi navedel konkretna
mesta citatov, če že ne tudi virov in l i terature za to področje, ki bi bralca morda
zanimali.
Mario Natalucci predstavlja v svojem prispevku naselbine dalmatinskih, slo
vanskih in albanskih skupin na področju Ankone v 15. in 16. stoletju. Albanske
kolonije obravnava ločeno od dalmatinskih in slovanskih. Ob avtorjevi ugotovitvi,
da so bili Albanci v Ankoni nezaželeni za razliko od Dalmatincev, s katerimi se je
razvijalo sodelovanje, se bralcu odpira vprašanje številčnosti ter.realnega položaja
enih in drugih.
Giovanni Annibaldi piše o albanskih in slovanskih doseljencih na področje
Jesija v 15. in 16. stoletju, obravnava njihov položaj, poklice, načine vključevanja
v agrarno gospodarstvo, kar vse bogato ilustrira s citati iz virov.
• - Sergio Anselmi predstavlja svoje raziskave v. zanimivem referatu Slovani in
Albanci v.poljedelstvu-Mark 14. in 15. stoletja. Po prikazu poteka naseljevanja m
vrst gospodarstva, v katere so se vključevali naseljenci z vzhodne obale Jadrana.
190 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
opiše spreminjanje vloge novih prišlekov in ilustrativno ob virih prikaže njihovo
sodelovanje v agrarnem gospodarstvu Mark.
Prispevek Carla Verduccija obravnava različne plati življenja učencev ilir
skega kolegija v Fermu in prinaša seznam učencev, ki izvirajo z Balkana.
Debita notariae so predstavljala Ignaciju Vojetu vir za študijo o trgovskih
zvezah med Dubrovnikom in Markami v 14. in 15. stoletju. Potem ko v prvem delu
prikaže dubrovniške zveze (pogodbene in blagovne) navzven, spremlja razvoj
trgovskih zvez in značaja tujcev v njih ob spremembah političnih razmer, pa v
drugem delu ob primerih iz virov govori o trgovskih družbah in njihovem značaju.
O trgovini in ladjarstvu s poudarkom na vlogi paške soli in dubrovniške mor
narice govori Jean-Claude Hocquet. Opiše, kakšen pomen ima v Ankoni sol s Paga,
nihanja v proizvodnji ter druge dobavitelje soli za Ankono, pa tudi organizacijo
solne trgovine in cene robe in transporta, pri čemer prikaže nekatera leta še v ta
belah.
Ferdo Gestrin v jedrnatem referatu o trgovini s kožami v Marke V 15. in prvi
polovici 16. stoletja predstavlja pota ter prodajno mrežo kož iz Balkanskega za
ledja v Marke, omenja vlogo dubrovniške trgovine pri tem, tehniko poslovanja in
dodaja tabele o zastopništvu italijanskih trgovcev in trgovcev iz slovenskih pod
ročij pri tovrstnih poslih.
V prispevku o trgovskem tekmovanju Ankone in Splita od Î590 do' 1645 je
Renzo Paci prikazal spremembe in nihanje v razmerju sil obeh mest ter njunih
prometnih in trgovskih zvez. ' -' .,,)
Predavanje Gilberta Piccininija ob številnih citatih iz virov prikazuje razno
like dejavnosti in položaj Giovannija Paluncija, ankonskega trgovca 17. stoletja,
ki je po izvoru iz Dubrovnika. Dodaja njegov rodovnik in tabelo kreditov, ki" jih
je dal v letih 1614 in 1620. ' ' " " ; ."„
Danica Božič-Bužančič se je v svojem izvajanju Split in Marke v 18. stoletju
bolj kot pri analizi teh stikov zadrževala pri navedbah pogodb in-drugih virov
o tej problematiki. • • ci '
Kratki prikaz Josipa Luetica o mornarjih iz Mark v dubrovniški '. trgovski
marini od 1797 do 1807 posreduje bralcu tudi seznam mornarjev iz Mark na trgov
skih jadrnicah v Dubrovniku v omenjenem obdobju. ' ', /'.
Eliyahu Ashtör v 'obsežni študiji o ankonskih Židih opisuje njihovo raznoliko
dejavnost in pravni položaj, kar dopolnjuje s poimenskimi navedbami oseb.. • .
Werther Angelini v svojem prispevku o goveji kugi 1786 v Markah prikazuje
stanje in probleme, ki so posledica kuge, pa tudi ukrepe oblasti v zvezi sLto bo
leznijo živine.
Predavanje Danteja Cecchija o ustavi (1803) republike sedmih jonskih otokov
in njeni administraciji se po opisu okoliščin in meddržavnih odnosov v tem času
posveti obsežni razčlenitvi ustave ter uprave in delitve oblasti v omenjeni repu
bliki. - . -,
Knjigo zaključuje sklepni povzetek nekaterih misli Angela Venture ob znan
stvenem srečanju: opozarja na kompleksnost problema migracij, na povezavo
z ekonomsko problematiko, omenja potrebo raziskovanja sorodnosti in razlik med
obalama v življenju mest, kakor tudi praktičnih medsebojnih vplivov in menjav
izkušenj.
D a r j a M i h e l i č
J o h n V. A. F i n e , Jr., The Bosnian Church: A New Interpretation, A Study
of the Bosnian Church and Its Place in State and Society from the 13'h to t h e 15"1
Centuries, East European Quaterly, Distributed by Columbia University Press, 1975
(kot 10. knjiga v zbirki East European Monographs).
î . .
John V. A. Fine, mlajši, je izredni profesor zgodovine na Univerzi v Michiganu
v ZDA. Dvakrat je preživel po leto dni v Jugoslaviji, kjer se je spoznal s proble
matiko, ki jo v tem delu obravnava in bil deležen pri delu pomoči jugoslovanskih
zgodovinarjev, tako predvsem v Sarajevu, Beogradu in Dubrovniku.
Po uvodu je knjiga razdeljena na osem poglavij, od katerih nam prvi dve
predstavita religijo v bosanski poljedelski družbi in pregled virov, ostalih šest pa
zajema zgodovino Bosne od konca dvanajstega stoletja do konca petnajstega sto
letja, seveda z vidika problematike, ki jo izraža sam naslov knjige. Temu sledi
še obsežna bibliografija in imensko ter krajevno kazalo. Knjiga »spregovori« tudi
o vprašanju terminologije, ki je pri tej problematiki specifična in tako definira
uporabo terminov kot so npr. Bosanska cerkev, pataren, djed itd.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 Ш
Glede na to, da je o »Crkvi bosanski« bilo precej napisanega in je bilo izobli
kovanih več teorij, od katerih sta prevladovale dve (da je »Crkva bosanska« bila
d u S i č i l i n T a t o v povezavi z bSgomilstvom in pa, da je bila v bistvu pravo
slavna cerkev, ki je imela lastno hierarhijo), nam avtor podaja razvoj ^ proble
matike Vendar pa, kot pravi, se poizkuša v svoji studiji razlikovati od drugih
r ^ c è v DO tem da različnim pogledom na ta problem ne daje nobene prednosti in
^ r p ^ v i t e n m ' s ? a a i i I č e ! 1 C d a j e V e b a uporabljati l e . v i £ И « ^ ^ - e saj ne
smemo Dozabiti da je bila Bosna zaostala in neizobražena (backward ana une
d S e d c o u n t r y ) ki ni mogla uporabljati ali prenašati katerokoli religiozno smer
na domača ü a ^ ' d r u g V d e ž e l Tako naj bi uporabljali pri proučevanju tega pro-
U e n S t e domače S t a ? a l i pa tuje, ki so specifični « ^ ^ J ^ ^ J S ^ L
se nobeno' religiozno gibanje ne more razvijati iz vakuuma, avtor seveaa upošteva
o b s Ä Ä ' t a p r l v o s l l v n e cerkve duhovništva ter s a m e М Р ^ а с ц е na ozem
lju »Crkve bosanske«, vendar pa poudarja, da vsa verska zgodovina v Bosni za
vzema prostor v kmečkem okolju, ki pa razlikuje bosansko herezi o od ostalih
L k o npr. v južni Franciji in severni Italiji po tem, da so tu heretična^gibanja
bistveno »urbana« gibanja. Posvečena je precejšnja pozornost virom, njihovi vse
b n l i n njihovi vrednosti ki je odvisna od njihove avtentičnosti oziroma iz kakšne
sredine prihajajo ali pa tudi kako s o d o sedaj interpretirani. _ Do sedaj napisano
n t e r a t o o t a seveda tudi vire avtor analizira v svojem lahko bi rekli drugem delu
knjige, kjer n a m poda razvoj zgodovine »Crkve bosanske«. , . . , .
Ob tem pa bi želeli opozoriti še na delo zagrebškega zgodovinarja profesorja
Jàroslava Šidaka, Studije o »Crkvi bosanskoj« i bogumilstvu (Sveučilišna naklada
LÌter Zagrebа1975), kjer avtor, ki že preko štirideset let posveča emu problemu
pozornostf ponovno objavlja petnajst razprav, ki so п ? * * * е j £ * r t * g S ° £ А
1969 Razprave so, kot piše avtor, vse razen ene ohranile prvotno obliko, majhne
spremembe v vsebini pa so vse objašnjene s kritičnimi pripombami ki tudi be
ležilo vso novo literaturo. Posebno pomemben pa je historiografski pregled lite
rature ki je širši kot je izražen v naslovu Problem »Crkve bosanske« u poratnoj
t S ^ S & l S ä ! ^ daje tako celoten Р н ^ ^ ^ ^ ^ ^ Д ^ З Ј ^ Ж
bosanske« Ker pričujoči zapis noče in ne more biti ocena doktorske disertacije
ameriškega zgodovinarja Johna V. A. Finea, mlajšega, delo pa bi oceno zasluzilo
ž f zaradi tega, ker obravnava jugoslovansko problematiko o k a t e n » i s t i c e da m
u jednom problemu u . jugoslovenskoj historiograf « i n « ^ tako izvanredno tesko
dobiti pouzdano historijsko svjedočanstvo kao u slučaju heretičke »Crkve bosan
ske« (Petar Korunić, Prinosi Jaroslava s idaka problemu heretičke »Crkve bosan
ske« i bogumilstva, Dometi 10, 1977; str. 49), in ker tudi delo nosi smeh naslov Bo
sanska cerkev: Nwœ interpretacija (podčrtal V S ) smo opozorili tudi м delo
Jaroslava Šidaka, k i je,izdano v istem letu kot delo Johna V. A. Finea in v katerem
»pažljivi čitalac'hiože'sintezu onđe naći« (ibid., str. 70).
, . , V a š k o S i m o n i t i
L e o p o l d S t e u r e r , Südtirol 1919-1939; K a r l S t u h l p f a r r e r Süd
tirol und der zweite Weltkrieg; Tagung für Zeitgeschichte, 27. Mai 1977; Sudtiroler
Hochschülerschaft, Bozen 1977, 47 str.
V pričujoči knjigi sta objavljena dvà referata z zborovanja o sodobni zgodo-
vini, ki je bilo v Boznu (Bolzano) 27. maja 1977.
Leopold Steurer je v svojem referatu »Južna Tirolska 1919-1939« obravnaval
zgodovino te dežele s štirih, v dosedanji historični l i teraturi o razvoju^Južnotirol
skega vprašanja med obema svetovnima vojnama manj obravnavanih aspektov.
političnega razvoja v okviru južnotirolske narodnostne skupine! v ^ a j s e t i h iri t r i
desetih l i t ih (oblikovanje dveh političnih taborov Deutscher Verband Sudtirol na
eni п£Völkischer Kampfring Südtirol na drugi s trani); južnotirolskega problema
v zunanji in narodnostni politiki Weimarske republike in Tretjega^rajha; odnosa
Južnih Tirolcev oziroma njihovega političnega vodstva do fas zrna in naciona soci
alizma; vloge južnotirolskega vprašanja v-celotnem kompleksu "emsko-itahjan-
skih odnosov kot tudi v okviru mednarodne evropske politike med obema sve
tovnima vojnama. , . . . . „ .
• Nemške južnotirolske stranke (liberalna in ljudska) so v demokratičnemi ob
dobju Italije po prvi svetovni vojni ustanovile Nemško zvezo (Deutscher Verband),
?užnotirolski socialisti pa so v tem obdobju delovali skupaj z itahjanskirn^ k, so
glasovali v italijanskem parlamentu kot edina stranka proti zakonu o priključitvi
Južne Tirolske k Italiji. Predstavniki Nemške zveze so, kar je zelo zanimivo, po-
192 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
zdravili zmago fašizma v Italiji leta 1922. Proti politiki Nemške zveze, zlasti proti
politiki njenih voditeljev iz vrst velike buržoazije, ki niso bili pripravljeni pod
rediti svojih gospodarskih koristi nacionalnim interesom Južnih Tirolcev, so na
stopili kritiki iz vrst študentov, politiziranih skupin mladih ljudi in »ljudi iz vrst
navadnega ljudstva«, kot se izraža avtor. Le-ti so se leta 1928 združili v organi
zaciji »Gau-Jugend-Ring«, iz katere je leta 1933 nastala Völkischer Kampfring
Südtirol, nacionalno-socialistična organizacija, ki je do leta 1939 popolnoma pre
vzela vodstvo podtalne dejavnosti v deželi. - .
Weimarska republika je z vsemi silami tako moralno kot materialno pomagala
južno-tirolskim Nemcem v njihovem boju za narodnostne manjšinske pravice,
podpirala pa je tudi njihove zahteve po samoodločbi. Južnotirolsko vprašanje je
v okviru italijansko-nemških odnosov postalo ponovno aktualno po Anschlussu
Avstrije leta 1938, ko je nemško-italijanska meja dosegla Brenner. Temu je kmalu
sledilo »Berlinsko soglasje«, ki je predvidelo izselitev južno-tirolskih Nemcev na
področje Reicha. Leopold Steurer je govoril tudi o ekonomskih posledicah, ki bi
jih prinesla izselitev Južnih Tirolcev. Gre za problematiko ponovne poselitve iz
praznjenega, zlasti planinskega prostora in povrnitve vrednosti premoženja (ne
premičnin). .- • s • i
Hitler je že v Mein Kampfu, kot tudi>v svoji brošuri »Die Südtirolfrage und
das deutsche Bundnisproblem« (1930) ugotovil, da ne bi nemška vlada, če bi bila
pod vodstvom NSDAP, nikoli postavila zahteve Italiji po reviziji državne meje na
Brennerju zaradi potrebe po sodelovanju in prijateljstvu s fašistično Italijo. To je
bilo potrjeno tudi leta 1931, ko so črtali iz uradnega programa NSDAP zahtevo pò
reviziji te meje.
Karl Stuhlpfarrer je v svojem prispevku »Južna Tirolska in druga 'svetovna
vojna« obravnaval vprašanje opcij, glasovanja, o državljanstvu Južnih Tirolcev!
Le-tem so z Berlinskim soglasjem med nemškimi nacisti in italijanskimi fašisti
dali dve možnosti za rešitev njihovega manjšinskega vprašanja. Glasovali so lahko
za italijansko ali nemško državljanstvo. Z glasovanjem za italijansko državljanstvo
so se odločili, da bodo ostali v Italiji, s tem so se odrekli manjšinski zaščiti; z gla
sovanjem za nemško državljanstvo pa so pristali na izselitev na ozemlje Reicha?
Ugotovil je, da je bil rezultat glasovanja'o državljanstvu (84% za Nemčijo, 14%
za Italijo) tudi rezultat dejstva, da je tistim Južnim Tirolcem, ki bi ostali v Italiji,
grozila izselitev v južnejše predele Italije. V svojem prispevku se je ukvarjal tudi'
z vprašanjem zapletenega postopka izselitve, zlasti tistih, ki so imeli nepremičnine.
Zelo zanimivi so podatki o tem, kam naj bi izselili Južne Tirolče. Kari Stuhl-
pfarrer je ugotovil kot prvo možnost izselitev Južnih Tirolcev V Etiopijo, ki jo je
predvidel- Mussolini po napadu na to državo. Hitler je po Berlinskem soglasju
predlagal najprej izselitev Južnih Tirolcev ria Poljsko, nato v Alzaci j o^Lorèno,
nato v Burgundijo in kot zadnjo možnost, tik pred zlomom Italije, na Krini.
Preseljevanje Južnih Tirolcev je bilo po zlomu Italije, septembra 1943, kon-
čano in je zajelo eno tretjino populacije, ki se je ob opcijah odločila za Nemčijo.
Za slovenske zgodovinarje je zanimivo dejstvo, da so opcije in nato izselitve zajele
tudi prebivalstvo Kanalske doline, ki je bilo povečini slovenskega izvora in ki so
ga izselili na Koroško. . .
Po zlomu Italije so Nemci ob pomoči nemškega prebivalstva Južne Tirolske
uspeli razorožiti italijanske divizije. Južna Tirolska je sicer formalno ostala del
Mussolinijeve socialne republike,1 vendar je bila podrejena »gauléiterju« Petru Ho-
ferju, ki je bil direktno podrejen Hitlerju. Italijani niso imeli nobene vloge na tem
področju, tako da bi si Nemci lahko v primeru zmage v drugi svetovni vojni takoj
priključili Južno Tirolsko. ' •
( M a t j a ž , K l e m e n č i č
J a n e z S t e r g a r , Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije. Ljubljana
1978, strani 62. . .
»Povod za snovanje revolucionarnih organizacij med bosanskimi, srednješolci
(je) dal Ivan Endlicher iz Ljubljane,- gimnazijski eksternist in predsednik tako
imenovane Jugoslovanske počitniške zveze.« Odlomek iz poročila avstrijskih pre
iskovalcev v zvezi s sarajevskim atentatom o vodji ene izmed organizacij, ki so
predmet avtorjevih raziskovanj, je najboljši odgovor na vprašanje o smotrnosti
in potrebi tovrstnega dela. Sam naslov in tudi dejstvo, da je bila knjižica izdana
ob_85-letnici organizacije, bi. lahko marsikoga hitro zavedla. Upoštevati pa je treba
društveni zakon iz leta 1867, ki je prepovedoval dejavnost mladinskih političnih
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 193
društev. Zato o tovrstni dejavnosti slovenske, zlasti akademske mladine zvemo
lahko le preko študija delovanja njihovih »nepolitičnih« organizacij: literarnih,
telovadnih, ferialnih in drugih. Vpliv političnega dogajanja na Slovenskem na
mladinska počitniška'društva potrjuje tudi dejstvo, da so ta do začetka strankar
skega življenja enotna, potem pa se delijo na več društev z različnimi političnimi
»patroni«. • t: ' . /i
Zametke organiziranega turizma slovenske mladine vidi Stergar v slovenskih
akademskih društvih v obeh glavnih univerzitetnih centrih, v katerih so študirali
Slovenci. Prava ferialna društva so nastala, po nekaj neuspelih poizkusih, v za
četku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kmalu so postala vodilna tista, v ka
terih so odločali pristaši mladinskega narodnö-radikalnega gibanja. Njim je bil
»turizem« ena izmed oblik vsebine: pospeševanje vsestranskega materialnega in
duhovnega razvoja Slovencev ter narodnoobrambni boj. Nekaj let pozneje so mno
gi sprejeli revolucionarno jugoslovansko idejo, zato-so iz njihovih vrst izšli prvi
politični zaporniki ob začetku prve svetovne vojne.' Za počitniško gibanje po prvi
vojni velja osnovna značilnost, da njegov pomen/ z izjemo pri Slovencih izven
kraljevine, ni v sorazmerju s predhodnim. Ferijalni savez je kljub ugodnostim ža
potovanja, ki so bile večje kot današnje, zgubljal na pomenu, ker je vse bolj pre
hajal; pod neposredno kontrolo režima. Vendar so bile nekatere organizacije FS
zelo napredne. Tako je bilo delovanje podružnice Počitniške zveze na ptujski gi
mnaziji. Po vojni je bila' Počitniška zveza razmeroma kasno obnovljena. Leta 1954
se je odprla tudi kmečki in delavski mladini.
Pregledne študije o razvoju slovenske mladinske počitniške dejavnosti doslej
še nismo imeli. Toliko bolj moramo pohvaliti Stergarjevo delo, ki ga je sam avtor
imenoval »oris«, češ da 'bo potrebnega še nekaj časa in dela, da bomo lahko našli
in pregledali vire, ki bodo lahko osvetlili še manjkajoče strani iz razvoja počit
niške zveze«. Pohvalno moramo omeniti tudi zdaj že osemletno načrtno razisko
vanje zgodovine mladinskega počitniškega gibanja v Komisiji za raziskave pri
Izvršnem odboru Počitniške-zveze Slovenije. Pozitivni rezultati so že pred nami.
Opozoriti pa moramo, da bi bilo s tovrstnimi raziskavami nujno ne samo nada
ljevati ampak tudi pohiteti, ker arhivsko gradivo ponekod že škartirajo (Gradec).
Pomembnost mladinskega gibanja v letih pred zlomom dvojne monarhije je bila
ugotovljena tudi na zadnjem mariborskem zborovanju slovenskih zgodovinar j ev.
Zanimivo je, da je v dobrih zadnjih sto letih slovenska mladina v vseh ključnih
momentih odigrala eno izmed odločilnih.vlog: leta 1848, ob zlomu »črnožolte« mo
narhije, v NOB. Zato so taka in podobna dela nujno potrebna.
, , , S t a n e G r a n d a
Slovenski visokošolci v boju za narodno osvoboditev in socializem, Ljubljana
1977, 217 strani. ' •
Univerzitetna konferenca ZKS v Ljubljani je ob 40-letnici ustanovnega kon
gresa KPS in Titovih jubilejev izdala zbornik' o naprednem študentskem gibanju.
Zbornik je izšel kot deveti zvezek • dokumentacije UK ZKS v Ljubljani. Vsebuje
gradivo o naprednem študentskem gibanju od leta 1919. dalje. V veliki večini je
bilo že objavljeno v različnih časopisih, revijah in zbornikih. Podoba je, da je
uredniški odbor zbral vse, kar je bilo napisanega. Gradivo v zborniku je razde
ljeno na tri razdobja. Za prvo razdobje, ki obsega čas do okupacije Jugoslavije,
je krajši sestavek napisal Slavko Kremenšek: Podlaga-tega sestavka je njegova
knjiga »Slovensko' študentsko gibanje 1919—1941«, Ljubljana, 1972. Razen tega se
stavka in dveh krajših prispevkov M. Luštka so objavljeni spomini "udeležencev
naprednega študentskega gibanja: D. Kermavnerja, I. Krefta, M. Goršiča, L. š e n t -
jurc, J. Vilfana, S." Kraigherja; E. Muser,' P. Žaucerja (prvič objavljeni), V. Kr i
vica, J/ Vipotnika, razgovor z J. Brilejem in spomini univerzitetnega vratarja
T. Habeta. Za drugo razdobje, razdobje, v času fašistične okupacije, je uvodni pri
spevek napisala A. Benedetič. Razen omenjenega prispevka so objavljeni spomini
ž . Kraigher, B. Jurce, I. Matka; D. Bravničarja, M. Osredkarja, B. Grabnarja in
J. Šiške. Za razdobje socialistične graditve so spominske zapise prispevali (ne
kateri) sekretarji UK ZKS: R. Simoneti, S. Markič, J. Vrhunc in G. Stanič. V zbor
niku je objavljen tudi slavnostni govor sekretarja komiteja UK ZKS prof. dr. Iz
toka Winklerja ria osrednji proslavi ljubljanske univerze ob 40-letnici ustanovnega
kongresa KPS in Titovih jubilejev.
L u d v i k C a r n i
l g 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • I
N i k o l a M i l o v a n o v i ć , Generali izdaje I—II. Sloboda — Beograd, 1977,
453 in 463 strani.
Ime avtorja; Nikole Milovanovića je jugoslovanskim bralcem že precej znano,
saj so bile knjige Vojni puč i 27. mart 1941, Od marseljskog atentata do trojnog
pakta, »Kraljev izaslanik« u redovima Udbe in Kroz tajni arhiv Udbe med njimi
lepo sprejete. Će bi hoteli poiskati skupen imenovalec vseh njegovih del, vključno
z Generali izdaje, bi lahko rekli, da so to> glavne značilnosti jugoslovanske zgo
dovine polpretekle dobe nekako od smrti kralja Aleksandra, in to predvsem temne
plati te zgodovine, se' pravi protiljudska politika buržoazmh vrhov, kapitulant-
stvo, izdaja, kolaboracionizem, kontrarevolucija itd. Težišče njegovih prikazov je
zato seveda na obdobju druge svetovne vojne oziroma narodnoosvobodilnega boja,
sega pa delno tudi še v leta po vojni. Na t o njegovo tematiko je verjetno odlo
čilno vplivalo dejstvo, da je bil avtor dolga leta uslužbenec naših varnostnih orga
nov in se je torej pokUcno ukvarjal z zatiranjem raznih protinarodnih sil, tako
po vojni kot tudi že med vojno. .-,
Milovanovičevo delo nima ambicij znanstvenega dela, čeprav bi to lahko bilo.
To je predvsem publicistika v najboljšem pomenu besede, hkrati pa mešanica tudi
drugih zvrsti pisanja. Ta »pričevalska« knjiga ni opremljena z nobenim znanstve
nim aparatom, né navaja nobene literature in ne kontrolnih podatkov. Jasno pa
je, da je avtor uporabljal obilno arhivsko gradivo, ki pa je žal pr i nas zelo ne
enakomerno ohranjeno. Zaradi omenjenih dejstev povprečnemu bralcu ni jasno,
kje se dokumenti nahajajo, ali so bili že objavljeni, ali je bila njihova vsebina
že znana ali ne itd. Dandanes lahko že rečemo, da je bila vsebina t e knjige na nek
način in v glavnem že znana, vendar pa lahko vseeno trdimo, da imamo pred
sabo originalno branje. Zasluga za t o tiči v načinu, kako je avtor to vsebino pri
kazal, kako jo je metodološko oblikoval. Nosilci t em oziroma poglavij so glavni
vodje kontrarevolucije, v tem okviru pa so potem prikazane različne veje, smeri
in problematika te izdaje, ki je rdeča nit knjige. Lahko rečemo, da je to delo v
precejšnji meri povzetek, pa tudi dopolnitev vseh dosedanjih avtorjevih objav,
čeprav tudi na njegovi ravni ne zaobjema vse »geografije« jugoslovanske kontra
revolucije. V glavnem se v knjigi skoraj ničesar ne bere o balistih, crnogorskih
federalistih, makedonski kontrarevoluciji, slovenski beli gardi m o muslimanskih
kolaboracionistih, niti ne o Ljotiču itd. . . .
Omeniti gre tudi to, da se Milovanović po nepotrebnem ne zadržuje pri po
drobnem opisovanju organizacije ali akcijskega delovanja posameznih skupin m
organizacij, pač pa se osredotoča in ustavlja na bistvenih dogodkih, procesih, do
kumentih in dokazih, skratka v tistih sferah dogodkov in oseb, kjer se je odločalo
in kjer se je bistvo najočitneje in najhitreje pokazalo.
Avtorjevi »generali«, ki poimenujejo posamezna poglavja so: Pavle Karađor-
đević, Milan Nedić, Ante Pavelić, Draža Mihailovič, Lev Rupnik ter še Ministri
v emigraciji. Prvi Milo vano vicu predstavlja poosebljen j e zgrešene notranje in zu
nanje politike vladajoče garniture predaprilske Jugoslavije. Ta politika ni izra
žala osnovnih. teženj jugoslovanskih narodov ter je državo gnala v objem faši
stičnega tabora, kar je končno pripeljalo do pristopa k Trojnemu paktu. Pri tem
avtor ni pozabil omeniti »nezrelih« poskusov fašizacije jugoslovanske družbe, npr.
delovanje Stojadinoviča. Vsa ta politika je po svojih nosilcih, usmerjenosti in p o :
sledicah nujno postala predzgodovina izdajstva in kontrarevolucije v dobi na
rodnoosvobodilnega boja. To avtor izrecno poudarja in nasploh to politiko kot ce
loto ocenjuje kot izdajalsko. Seveda pa je treba upoštevati, da si je kraljevina
Jugoslavija le prizadevala ohraniti svojo neodvisnost, in to tudi glede na odnose
s fašističnimi državami in ob priliki pogajanj za pristop k Trojnemu paktu. Vpra
šanje je seveda koliko je bilo v tej politiki načelnosti in skrbi za nacionalne in
terese Težko je v mednarodnih odnosih ločiti med normalno diplomatsko dejav
nostjo ter oportunizmom na visoki ravni in izdajo. Avtor bi pri tem imel lažje
stališče ko bi najprej ovrednotil notranjo politiko Pavla in Stojadinoviča ter bi
nato bolj izrazito izstopilo bistvo zunanje po znani formuli, da je zunanja politika
le nadaljevanje notranje. Pisec pa se je pri vsem tem vzdržal poskusa neke sin
teze tega dogajanja in je zaradi značaja svojega pisanja storil prav. Približujemo
pa se razjasnitvi teh vprašanj, v precejšnji mer i po zaslugi raziskovanj dr. Du
šana Bibra. „„., ., „. •
Osrednja t r i poglavja so posvečena Nedicu, Pavehcu in Mihailovicu. b tvan,
ki jih avtor opisuje, so bile več ali manj že znane z izjemo vloge srbskega kviz-
linga Nediča in nekaterih podatkov okrog osrednje figure jugoslovanske kontra
revolucije generala Mihailoviča. Ta trditev velja predvsem za slovenskega bralca,
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 Л 195
kajti nimamo natančnega pregleda nad srbsko strokovno literaturo. Avtor nas pri
Nediču uvaja z njegovo aretacijo ter samomorom leta 1946 ter nato nadaljuje
z opisom »osvobojene« Srbije pod nemškim protektoratom. Podobno se pri Pa-
veliću najprej seznanimo z atentatom nanj v Buenos Airesu ter njegovo smrtjo
v-Španiji leta 1959. Sledi kratek opis zgodovine ustaškega gibanja pred vojno,
prevzem oblasti po razpadu Jugoslavije, terorja v .NDH, pri čemer po zanimivosti
izstopajo momenti kot so vloga Abwehra, puč Vokić-Lorković, dvoumna vloga
HSS in Mačka, stiki s č e t n i k i i t d . t P r i tem je avtorju treba priznati, da je po svo
jih močeh izkoristil razpoložljive v i re . te r .v se to izdajalsko dogajanje postavil v
določen mednarodni okvir. To velja seveda še posebej za poglavje o Mihailovicu,
saj je bil to sploh mednarodni problem.prve vrste. Tu nam avtor postreže tudi
s svojimi, lastnimi spomini na razgovore z izdajalskim generalom in njegovimi so
delavci. Dobro je obdelan problem zavezniških misij pri Mihailovicu, pri čemer
lahko sledimo prevladi realne politike pri Churchillu oziroma pri Britancih, česar
ni mogoče reči v taki meri- za Američane. Nekaj zvemo tudi o nastanku četniške
organizacije, njenih spremembah, ciljih in ideologiji. Vse to nam predoči veliko
zaroto oziroma smo priča poskusu,. kako vleči za nos svetovno javnost na račun
narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je resnično borilo proti okupatorjem.
Slednje je v neposredni zvezi s poglavjem o ministrih v emigraciji, ali na
tančneje o emigrantski vladi. Avtor tu sledi dogajanjem z vlado od 27. marca 1941
naprej, odhodu oz. begu v tujino, nestalnosti v notranjih trenjih v vladi, sporo™
med Hrvati in Srbi, težavam s kraljem, glavno pa je seveda politika te vlade do
dogajanja v domovini, konkretno, podpiranje Mihailoviča proti narodnoosvobodil
nemu gibanju ter stalno prizadevanje pri zaveznikih za to podporo. Vse to je bral
cem več ali manj že znano, zato se ob tem ne bi dlje zadrževali. Pozitivna stran
tega poglavja je predvsem v tem, da podaja tudi pregled delovanja kraljeve Jugo
slavije v ostalih centrih mednarodne politike. V glavnem je tu šlo za obveščevalno
in propagandno dejavnost, ki se je odvijala konkretno v Carigradu, Ankari, Ber
nu, Vatikanu, Washingtonu in Rimu.
Slovenski »general izdaje« je seveda Lev Rupnik. Pr i tem poglavju, ki je iz
recno posvečeno kontrarevoluciji v Sloveniji, je kot sodelavec naveden Dušan Ze-
ljeznov. Pri tem ni jasno, v koliki meri je slednji avtor poglavja, v celoti ah le
deloma. Vsekakor pa je ta del knjige sestavljen veliko bolj enostavno kot drugi.
V glavnem se je avtor- naslanjal na zapisnik s procesa proti Rupniku ter na izjavo,
ki jo je general napisal v zaporu. Torej ničesar novega. Drugače pa je v knjigi
še nekaj kratkih razdelkov, ki govore o Sloveniji in slovenskih problemih kot
npr o beli gardi kot »edini opori ' četniškega gibanja v Sloveniji«, o pismu Ziv-
kovića Kramerjevim prijateljem, o Mihi Kreku v emigraciji ter predvsem o ma
jorju Karlu Novaku, Mihailovičevem komandantu za Slovenijo, ki je vzdrževal
tudi obveščevalne zveze z1 emigracijo' itd.
Kljub nesporni kvaliteti knjige kot celote ne moremo biti zadovoljni z na
činom, kako obravnava slovenske probleme: To ne velja za količinsko plat pri
kazovanja, temveč za kakovostno. Pri vsem tem je simptomatično, da je tiskarski
škrat najbolj radoživ ravno pri slovenskih imenih. Opaziti je tudi nekaj stvarnih
napak kot to, da je Anton Korošec umrl leta 1939, prava cvetka pri t em pa je
navedba, da je Marko Natlačen ob koncu vojne skupaj s kvizlingi in okupatorji
pobegnil iz države!
B o r i s M l a k a r
Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni. Ljubljana — Koper — Trst 1975,
660 + XV strani.
V počastitev tridesete obletnice osvoboditve in zmage nad fašizmom je iz
dala Cankarjeva založba iz Ljubljane skupaj s Ćasopisnozaložniškim podjetjem
Primorski tisk iz Kopra in Založništvom tržaškega tiska iz Trsta obsežen zbornik
Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni, ki zajema 660 + XV strani raznih član
kov, razprav, analiz in dokumentov, ki skušajo osvetliti z zgodovinskega, gospo
darskega, pravnega, socialnega in drugih vidikov položaj naše narodne manjšine
v Italiji predvsem v obdobju po drugi svetovni vojni.
Zbornik, ki se nam predstavlja v razkošni opremi, je nedvomno pomembna
publikacija, saj vsebuje mnogo dragocenih podatkov in misli. K sodelovanju je
uredniški odbor pritegnil najvidnejše strokovnjake s področij, ki jih ta knjiga ob
ravnava, in sicer z obeh strani meje.
196 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1
Poleg uvodne besede Mitje Ribičiča in predgovora uredniškega odbora (Janko
Jeri, Gorazd Kušej, Vladimir Klemenčič, Svetozar Polič), se zbornik deli na dva
dela: na članke, razprave in prikaze o življenju, in bitju Slovencev v Italiji in na
dokumentacijsko gradivo. . • • . . .
Čeprav zbornik zajema predvsem najnovejše razdobje, je bilo potrebno za
radi vsebinske zaokroženosti in boljšega razumevanja problematike o slovenski
manjšini poseči časovno tudi nazaj v starejša obdobja.
Tako prvi dve razpravi J.. Jeri ja osvetljujeta temeljne prvine narodnostnega
položaja v Primorju do leta 1954 iri genezo reševanja vprašanja naše zahodne meje
do leta 1954. , , . „ , • • '
'•' - Zaradi posebnega položaja Slovencev v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini
so v knjigo vključene tudi razprave o položaju Slovencev na teh dveh področjih
(F. Zwitter, B. Grafenauer, V. Melik), ki z razlago posežejo daleč nazaj v zgo
dovino. " . '
Primorski rojak L. čermel j , dober poznavalec razmer in zgodovine Slovencev
v l ta l i j i , je prispeval članek »Tržaška, goriška - in videmska pokrajina« (statistika
in imenoslovje). Članek je ponatis knjižice »Tržaško ozemlje ter Goriška in Vi
demska pokrajina«, upoštevane pa so nekatere manjše spremembe' pri imenih
selišč v Beneški Sloveniji.
. A. Jager je podala historiat slovenskega šolstva v Italiji in ga časovno razpela
v dobo od »fašističnega pohoda na slovensko kulturo in omiko« do leta 1973.
V. Klemenčič je v zborniku objavil dva prispevka »Italijansko prebivalstvo na
narodnostno mešanem ozemlju na Koperskem v SR Sloveniji« ter »Slovenska in
italijanska manjšina v luči urbanizacije in odprte jugoslovansko-italijanske dr
žavne meje«. S. Polič podaja v svojem sestavku pregled položaja narodnostnih
manjšin v Jugoslaviji ter še posebej, v SR Sloveniji. Zelo zanimiv in tehten pr i
spevek, ki pripomore k boljšemu poznavanju vloge, ki jo je igral jugoslovansko-
italijanski mešani odbolr, je objavil I. Murko pod naslovom Dvajset zasedanj ju-
goslovansko-italijanskega mešanega odbora. Avtor razprave »Predlogi za pravno
ureditev položaja Slovencev v Italiji« K. Šiškovič kritično razpravlja o dokumen
tih, ki predlagajo določene zakonske rešitve pravnega položaja Slovencev v okviru
italijanske državne ureditve. Delno o isti temi, vendar razširjeno tudi na pro
bleme francoske in nemške manjšine razpravlja G. Kušej. v svojem prispevku.
Tu je še razprava D. Druškoviča »Posredniška vloga narodnostnih skupnosti«,
kjer opredeljuje vlogo narodnih manjšin na narodno mešanih ozemljih. Objavljeni
sta tudi dve anketi Sodobnosti, ki sta bili izpeljani z namenom, da bi se združila
mnenja vidnejših predstavnikov naših rojakov v Italiji ter nekaterih poznavalcev
teh problemov pri nas. Ob zaključku vsebinskega dela sta članka B. Raceta in.
J. Jerija, ki prikazujeta nastope slovenskih in jugoslovanskih udeležencev ter nji
hov delež in doprinos na mednarodnem srečanju o manjšinah v Trstu. » •
• ; Dokumentacijski del zbornika prinaša sistematično zbrano pomembnejšo do
kumentacijo od besedila posebnega statuta preko zakonskih .predlogov za zaščito
slovenske manjšine do raznih peticij, poslanih najvišjim predstavnikom italijan
ske države. . • ' . -•, • ' ' . . . .
Prav ob .zaključku zbornika' so še angleški povzetki člankov, življenjepisi
avtorjev in njihove bibliografije (upoštevana so predvsem dela, ki se nanašajo na
manjšinsko problematiko), kar nam dokazuje, da je zbornik namenjen tudi med
narodni javnosti.
Povedati je treba, da so članki in razprave v glavnem sistematično, vsebinsko
in časovno razporejeni ponatisi že objavljenih del, kar pa ne zmanjšuje vrednosti
zbornika, v katerem so na ta način zbrani zanimivi izsledki, ki so bili raztreseni
po raznih knjigah, strokovnih revijah itd. Tâko sistematično in dokumentirano
delo naj bi služilo proučevalcem pa tudi uveljavljanju Slovencev v Italiji v smeri
uresničenja njihovih zahtev po vsebinski in formalni enakopravnosti. <
\ * . . . . »
" . ' M e t k a G o m b a ć
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • 1 197
POROČILO GLAVNEGA UREDNIKA
, V času od zadnje seje izdajateljskega sveta 11. februarja 1977 do danes je iz
šlo 6 številk »Zgodovinskega časopisa« v 4 zvezkih na 814 straneh. Tik pred izidom
je 3. številka letnika 1978, pa tudi 4. številka je že v tiskarni. Tako torej moremo
reči, da časopis po zaslugi tehničnega urednika in seveda piscev v bistvu redno
izhaja. Kaže pa tudi, da se je obnesel sistem trikratnega izhajanja na leto, ki smo
ga uvedli z letnikom 1977 (prej smo izhajali dvakrat letno). Prvih 30 letnikov ZĆ
je imelo povprečno po 323 strani, najobsežnejši pa je bil 5. letnik s 512 stranmi.
Z 31. letnikom (1977) smo dosegli novo najvišje število strani na letnik: 596 (in
24 strani prilog). Od objavljenih razprav (v 4 zvezkih, ki so ta čas izšli) jih 10
obravnava čas do srede 18. stoletja, 19 pa poznejši čas, od tega 2 obdobje od srede
18. stoletja do srede 19. stoletja, 7 obdobje od srede 19. stoletja do prve svetovne
vojne,.4 čas med obema vojnama, 4 narodnoosvobodilno borbo, 2 pa čas po osvo
boditvi. Mnogo od teh razprav se ukvarja z gospodarsko zgodovino, več jih je po
svečeno migracijam in stikom z drugimi deželami, precej je preglednih in sintè-'
tičnih člankov, ki imajo zato še poseben pomen. Manj je morebiti zadovoljiva raz-'
poreditev razprav po pokrajinah, ki jih opisujejo. Manjši delež Štajerske je ne
dvomno v zvezi z izhajanjem mariborskega »Časopisa za zgodovino in narodopisje«,'
manjši delež Prekmurja," Istre in Beneške Slovenije pa je vsekakor precej povezan
s stanjem v našem zgodovinopisju. Dve^razpravi obravnavata vprašanje šolstva in
metodike pouka. , ' . ' " . ' " ' ' л , " ' _ " " " ' • " .,
Dovolj smo lahko zadovoljni tudi.s poročili, o zborovanjih in simpozij ih,, ki so
objavljena. precej tekoče. Poleg tradicionalnih objav tujih historičnih publikacij
y naših knjižnicah in domačih < zgodovinskih publikacij smo v tem času objavili-
še'pregled bibliografije za slovensko zgodovino po osvoboditvi in pregled biblio-i
grafije Lužiških Srbov. Glede glavne tekoče bibliografije slovenske zgodovine je
bilo' sklenjeno, da bo odslej »Zgodovinski časopis« objavljal tudi bibliografijo
o NOB in o obdobju po osvoboditvi, da bo tako kompletna. Bibliografija v,,tem'
obsegu je v delu za leta 1973—1977, ni pà še zaključena. Šibka.točka uredniške
politike'ostajajo slejkoprej-ocene. Tu imamo'sicer vrsto požrtvovalnih piscev, ni
m a m o - p a ' n a č r t n e politike. To je seveda krivda glavnega ' urednika, ki bi mogel
v svoje opravičilo navajati preobremenjenost, pà tudi posledica okoliščine, da smo
prav zaradi ocen uredniški odbor'ž letnikom 1977 pomnožili z novim članom, ki 'pa
se zaradi drugih obveznosti v teh' dvèh letih (razen v začetku) nikakor ni mogel
posvetiti temu poslu.
• Razen novih letnikov smo v letih 1977 in 1978 izdali tudi ponatis prvega (1947)
in sedemnajstega (1963) letnika, dveh izmed desetih letnikov,1 ki so že pošli.
Ljubljana, 27. niarca 1979 ' ' " ' " ,.. ,'
V a s i l i j M e l i k
OBVESTILA O DELOVANJU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA. ZA SLOVENIJO
IN O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA
1. S prejšnjo številko »Zgodovinskega časopisa« je bil zaključen dvaintrideseti
letnik revije. S svojimi 530 paginiranimi stranmi in 26 stranmi prilog je to drugi
najobsežnejši dosedanji letnik. Obseg je znatno večji od predvidenega. Zaradi tega
in zaradi podražitve tiskarskih uslug so preko finančnega načrta porastli tudi iz
datki za izdajanje revije. Dodatni izdatek je predstavljal prepotrebni ponatis ZĆ
1963. Pač pa so se dotacije proti pričakovanjem le malenkostno dvignile. Tako
kažejo številke o poslovanju na znaten primanjkljaj. Večino primanjkljaja bo
treba poračunati iz sredstev za letnik 1979, ki zato sicer ne bo manj obsežen od
letnika 1978, pač pa število strani revije kljub tematskim zvezkom ne bo bistveno
poskočilo (oziroma bo to mogoče le ob pridobitvi dodatnih namenskih sredstev).
198 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 • I
Del preostalega primanjkljaja bo po običaju potrebno pokriti iz zaostale naroč
nine, ki se bo še natekla v društveno blagajno. Zato naj ponovimo tudi tu prošnjo,
naj društveni člani-naročniki ZČ pravočasno poravnavajo svoje finančne obvez
nosti. Nekaj sredstev priteka tudi od prodaje starejših letnikov naše revije in
s tem omogoča nadaljnje ponatiskovanje razprodanih zvezkov.
Za primerjavo v finančnem poročilu navajamo tudi številke lanskoletnega
obračuna. ' л . '*
DOHODKI Letnik 1978 din
Letnik 1977
din
Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije
Dotacija Izobraževalne skupnosti Slovenije
Naročnina ,
Prodaja tekočih številk in stare zaloge
Л r •
-364.000
32.700
188.785
-.. 26.884
344.000
35.000
140.760
43.365
SKUPAJ 612.369 563.125
IZDATKI
Tiskarski stroški ,
Avtorski honorarji
Uredniški honorarji
Stroški uredništva in uprave
Stroški ponatisa , : ,
395.672
247.727
,24.773
32.005
39.900
329.670
183.109
18.311
55.192
0
SKUPAJ 740.077 586.282
2. Izid ZČ 4/1978 in te številke se je zavlekel čez vsa predvidevanja tudi za
radi tega, ker je t iskarna »Slovenija« s številko 4/1978 prešla od knjigotiska na
offsetno tehniko. Glede na zagotovila, ki jih imamo s strani tiskarne, bo lahko
številka 2/1979 izšla v začetku novembra, številka 3/1979 okoli Novega leta, 4/1979
pa spomladi prihodnjega leta. Gradivo za obe prihodnji številki je namreč veči
noma že v tiskarni, večji del ZČ 2/1979 je tudi že postavljen.
Poleg že napovedanega teksta Lojzeta Ùdeta o Jeseniškem trikotniku po prvi
svetovni vojni bosta številki vsebovali predvsem referate z mariborskega zboro-
vanja, ki so jih za tisk pripravili dr. Janko ,Pleterski, dr. Vasilij Melik, dr. Avgu-
štin Malle, dr. Karel Šiškovič, prof. Branko Marušič, mag. Boris Gombač, dr. Bogo
Grafenauer, dr. Franc Rozman, prof. Štefan Trojar, dr. Jože Maček, dr. Iskra V.
Čurkina, diskusiji dr. Elia Apiha, prof. Janeza Stergarja idr. V prvi prihodnji šte
vilki bo objavljena tudi bibliografija novih tujih publikacij v osrednjih ljubljan
skih knjižnicah za leto 1978, v drugi pa bibliografija novih slovenskih zgodovinskih
del za leto 1978. •••*••• . .
V glavnem je opravljena že tudi redakcija za ZČ 4/1979, ki bo posvečen pred
vsem spomladanskemu komemorativnemu društvenemu sestanku, ob štiridesetlet
n i « izida Speransovega dela in ob smrti tov. Edvarda Kardelja; osnovne referate
so prispevali — kot je znano — dr. Janko Pleterski, France Filipič, dr. Bogo Gra
fenauer in 'dr. Metod Mikuž. Avtorji zaključujejo tudi redakcijo slovenske zgodo
vinske bibliografije za čas 1973—1977. Uredništvo pripravlja tudi prigodne prikaze
življenjskega dela nekaterih v zadnjem času umrl ih slovenskih zgodovinarjev
(dr. Josip Mal, dr. Ernest Turk, prof. Bogo Teply) in nekaterih letošnjih jubi
lantov (dr. France Škerl, dr. Lavo čermel j , dr. Viktor Korošec, dr. Ivo Juvančič,
dr. Metod Mikuž). Seveda v prihodnjih številkah ne bodo izostale rubrike s po
ročanjem o zgodovinarskih znanstvenih sestankih in z ocenami novih zgodovino
pisnih del. ' , ' " ' , ' '
3. Pred počitnicami se je 22. 6. 1979 sestal odbor Zgodovinskega društva za
Slovenijo v ožji sestavi in sprejel nekatere sklepe v zvezi s tekočo društveno de
javnostjo ter s pripravami na ljubljansko zborovanje in na ustanovitev ljubljan
skega zgodovinskega društva. Sprejeta je bila pobuda, naj bi v času svetovnega
zgodovinarskega kongresa (leta 1980 v Bukarešti) za društvene člane organizirali
enotedensko ekskurzijo v Romunijo, podobno kot je to bilo leta 1970 ob moskov
skem kongresu. Predpogoj je seveda dovolj veliko število,interesentov. Ko bodo
znane podrobnosti, bomo o ekskurziji člane še obvestili. ,i '
Kot predstavnico Zgodovinskega društva za, Slovenijo v izdajateljskem svetu
»Zgodovinskega časopisa« je odbor za nadaljnji dve leti potrdil P r o ?- D a r j o Mi-
helič. Zaradi odhoda na drugo delovno mesto je konec juni ja Marjana Centrih
ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1 199
prenehala opravljati posle upravnice revije. Zaradi študijskih obveznosti je prav
tako odložil mandat drugega društvenega blagajnika mag. Boris Mlakar. Tako bo
do nadaljnjega obe nalogi opravljal prof. Franci Matičič.
4. Za 9. junij je primorsko zgodovinsko društvo t u d i druge slovenske zgodo
vinarje povabilo na svojo ekskurzijo v Cerkno. Zaradi-razmeroma poznega vabila
in nekoliko neprikladnega datuma je bilo prijavljencev v Ljubljani tako malo,
da osrednje društvo ni pripravilo skupnega prevoza.
5. Sekcija za sodobno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo je 28. ju
nija 1979 pripravila predavanje profesorja na fakulteti za politične vede v Trstu
dr. Darka Bratine z naslovom, »Uporabnost sociologije v zgodovinopisju«. Po pre
davanju se je razvila živahna razprava med prisotnimi zgodovinarji in sociologi.
6. Vse člane, ki bi bili pripravljeni podpreti prizadevanja za finančno sani
ranje Z č s posredovanjem komercialnih oglasov, obveščamo, da veljajo v letniku
1979 naslednjej cene: celostranski oglas 5.000-din,, polstfanski oglas 3.000 din in
četrtstranski oglas 1.800 din. • Za večkratne objave odobrava uprava revije nižje
cene.
7. Članom Zgodovinskega društva za Slovenijo s poravnanimi tekočimi dru
štvenimi obveznostmi omogočamo, da si po ugodnejši ceni nabavijo knjigo »Zgo
dovina Slovencev«, ki jo je pred nedavnim izdala Cankarjeva založba iz Ljubljane.
V prosti prodaji velja knjiga 990 din, preko društva pa znaša njena cena 850 din.
Interesenti naj vsaj v štirinajstih dneh po prejemu te številke Zgodovinskega ča
sopisa naročijo knjigo na društvenem sedežu in vplačajo omenjeno vsoto na naš
žiro račun 50101-678-49040 ali osebno v društveni blagajni.
Janez Stergar
Na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo (PZE za zgodovino Fi
lozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1., tel.: 22-121 int. 209)
lahko naročite še večino letnikov predhodnika »Zgodovinskega časopi
se« — revije »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. V Glasniku
je objavljena vrsta razprav, ki so še.danes ohranile svojo znanstveno
vrednost. Vsem ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa še razi
skovalcem naše zgodovine zato priporočamo, da si omislijo komplet do
stopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (GMDS).
Cene so razprodaj ne in so za posamezne številke naslednje:
GMDS 1/1919-20 — 5 din GMDS
GMDS 2-3/1921-22 — 20 din GMDS
GMDS 4-6/1923-25 — 2 din GMDS
GMDS 7-8/1926-27 — 5 din GMDS
GMDS 9/1928 — razprodan GMDS
GMDS 10/1929 — razprodan GMDS
GMDS 11/1930 — 50 din GMDS
GMDS 12/1931 — razprodan GMDS
GMDS 13/1932 — razprodan GMDS
GMDS 14/1933 — 30 din GMDS
GMDS 15/1934 — 30 din GMDS
GMDS 16/1935, št. 1-2 — 30 din GMDS
GMDS 16/1935, št. 3-4 — 20 din
17/1936 — 10 din
18/1937, št. 1-2 —
18/1937, št. 3-4 —
19/1938, št. 1-2 —
19/1938, št. 3-4 —
20/1939 — 20 din
21/1940 — 10 din
22/1941, št. 1-2 —
22/1941, št. 3-4 —
23/1942 — 20 din
24/1943 — 8 din
25-26/1944-45 — 6 din
10 din
10 din
10 din
10 din
10 din
5 din
Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo
velja 10 dinarjev.
Člani Zgodovinskega društva za Slovenijo in pokrajinskih zgodovinskih
društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje pa
50-odstotni popust.
200 ZGODOVINSKI ČASOPIS 33 • 1979 . 1
JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS
Glasilo Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije •• '• "•' '
Osrednja jugoslovanska historična revija izhaja v štirih številkah letno
in objavlja prispevke v vseh jugoslovanskih jezikih.
Naročila: Karnedžijeva 2, Poštanski fah 545, YU-11Ó01 Beograd.-
Na istem naslovu sprejemajo tudi naročila za vse tri tujejezične jugo
slovanske povojne zgodovinske bibliografije (1945-55, 1955-65, 1965-75).
Komisija za ekonomsko zgodovino Jugoslavije pri Zvezi društev zgodo
vinarjev Jugoslavije je doslej izdala tri številke specializirane revije
ACTA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE
Interesente vabimo,, da jo naročijo pri Školski knjigi, 41000 Zagreb,
Masarykova 28. ••?».- ,; t .
V kratkem izide prihodnja številka revije, ki' bo posvečena zgodovini
prometa v jugoslovanskih pokrajinah in bo objavila gradivo ljubljan
ske okrogle mize jugoslovanskih ekonomskih zgodovinarjev. .
- .1 •, : - : 4 - t
Komisija za ekonomsko zgodovino Jugoslavije ZDZJ in redakcija revije
»Acta historico-oeconomica Iugoslaviae« sta za svetovni kongres gospo
darskih zgodovinarjev leta 1978 v Edinburgu izdali publikacijo -
BIBLIOGRAPHIA HISTORICO-OECONOMICA IUGOSLAVIAE ,
Bibliografija je prvo tovrstno delo pri nas in so pri njeni izdelavi so
delovali gospodarski zgodovinarji vseh naših republik in pokrajin. Ob
sega 232 strani in prinaša tudi prevode naslovov člankov v angleščino.
Naklada je omejena, za ceno 200 dinarjev pa je knjigo moč naročiti na
sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva
12, tel.: (061) 22-121 int. 209.
r • ' • * »
Recenzijo publikacije bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk
»Zgodovinskega časopisa«. , • •
o
3
S. з
u. £ „
Ü O
r û ï
"S >
>
«-,
X t
J ^
. M
ft"
o r
s« --s >
>
.M
0
m
и 1 "
4 S
Š6
< / ) > •
0
•o
3
H
SE
•o .
O j =
N «
> • * o • * E
• S o S < l . °
c л
и з « o ,
• s . o N > g E
p u л - л ~
^ - MU - °
Ep g SS g и £
2 - 8 > с 5 б
£ U l e C
• > g S Л î? C u
2-sS S.Î35OJ=
e ° 2 S o o Ti .S
» { » S a - a . з ' ° З д
C X c e t H ( 5 . Ü v - r t
• ^ • ^ > -т: c c DO
' Z 1 1 - •> O n OJ X>
о'"Г,о|гЕ>
•2. - H J2 S I S
o :=• > a M o а . 2 ,
r o о - ; г 5 > _ c
rL и — u
U L- O
SS K
co
*o
'u
• o
T
- '
«rt
O N "
Г О
ca
c ce
3
3
J *
*H.
o EA
Ki
3
CA
*>
O
•a
o
60
M
C
> _o
"(Д
E
>
è e »j. >
tu u a* tu >•*•? У
O t« fe C — —::0 ce
•Е-Здо-
a > aS
** p ^*
C > (л u
S H o c-o
.2 в „ о > e g S ^ o
o - c S o ^
rt-G , ra£
и>- J} £ .ЈЗ
ü « c e ^ ^
'E § g g »
> e « o. .
o E? ta •—
c-is TJ
trt и
" « Д «
o S-o •*
2<ч°3-е
a m 1 > 'g
„s^s>
^
S
r O
CTs
f M
<^î
^ Q
3
3
* - J
3 < - .
Х Л ^ н
C N O
- ^
^>*
5 o
C D U
N g
- 3
•jî.S
a>
• T J * r
OS t«
^â o
a ° c
- U C3TJ (U oe—
• ° ä ^wT 'S 'Hb i . w"rt
•^ so-- S E*?:^3 ^: « X) Ü ̂ o . - " c ^ •
„ug-a-S.S, -SES
O c CLO (Л---3 « a, м-
R h u s » Ј А т з - г т »
rt ^
DO _
U 3
^ S
1 e
J 2 C
EU O
•a . u
>>;
v _ ;
- i ^ - o
DÛW)
S a — -^ c ÖD Q> 3
c
3
c g ' s o Š C ^
«-i rt s
L. trt * '
_ SI-
DO
? - с . о
(U
СТЈ
3
(ti
N
(U
Ji
C
u
f 5 rt
3 Д
S"rt
„o > <
v -, E «i** 3 : ^ * H . s 1 o
••=•> ö S « 5 o з от
s u E -o °^-^ « >
3---S gësS ° e <«
E O >
ц<>2 o
S=-rt
Ž?*
II o •e • O Ä
too
»g 2 ° '
5^^liS.1i-?o8
tu 00
; s
к д з г ^ з | с 1
2 j O - - - и ^
Ì S S S E ^ H - 3 ^ •
' S - » o . 8 S -m-So § - с Д а з ^ p „ x j g -»o-rthgo-f:
a a
>•>
•ç-§£sa
E..-'.s, 2-o
s; c Ju
N i - J eft , 2
11ISf.§8iž
5 H S b C | ï c 1 2 H
Ooo
» - o 3 5 ;
£ if !>• sa
Sì Š>
£ ^ Ì2 _
_ C
e» rt
"S. r
O >
si
>У trt
-aglEJScSgg
5fi5 o g o o "'S c
3 rt>EOgÌrti
5 d 11^1-1 - I I I 2 E
S3
o
•a ^
So
u O O M > _- O a) £ : -
и tOTJ з N £ T Î > . - . ^
•ЈГ 3 c e i ; ^ и S rtJ^ У
G U l n a ' s ^
o p^rt ji> o ш o«
^ з - ^
„ з* rt < 3 „
S " " " S " s -
_ OQ ' rt
'"Ora ;
3 n c : 3 &•
3 S"» oo 3 g o
з p a w з
" s ? 1 0 , - 2
§ 2.° n S g-
S. » з а
U 3 4 o
OTO N «1
**§• i
&l -
g - iE s
- S, >
ffisS" s
3 *e ? s,
0 4 13 H " rt — X 3. >»
o
S"?
" a i " « з
fLo^grt
» з* re rt 5\2 и ^ ц -n rtoq
3-g- D-S a
rt rtjro ^ i-i
•assigns,
O rt з З rt
«rggg-Ort
< t« - . Ï-Vrti 3
i r
C
o
o
z
o
3
re S' rt-=---o0 3-
_ . з - ~ < а з
3 rt » o =r M w
o 3 -•- • rt en-, c
§|rt="> 3.S3;!
• S? 8
л - 5 - * -
""* »E —
3 I . 3 rt O 3 " „ 0 4
^ • ^ 3 ?;• S o ° rt
< o Ss?---j* sort "• g^SSoSo S ^ ^ r t S o S O - £ g
g a* DISS'S ë
— 3 ^ 3 a o - - 3 3 rt ° w ï ^ o ST3
S л 3 rt
СТ&* (ђ
Î" g s " g s g-P -
S E o E " —
l a s s ' s S-Er?
Чсл rt ~- e
>
C
>
o"
i E ' " " 3 Е;бГ
rt » G rt«=.rt з
.— n w O < rt
W 0 Q
» g- 3 tr < _ e
Ort п §°V g 3 . r t f * S a r e -
„ S a S S - e l ' o °
a S ™ 3 K."10 3 2. <*
„„?-"• S-^S" ?
-r^o r* H „ ш -
reŽ«»g-0 3 - ? | ^ ^
2 . » rt J» O D - « p g C 3
m • a _ o s » ö w ^
-S-SSa^o-gE ,
3-— . сгд . irò a
S q n > 3 ^ - J K'O =rg.
< S ' a S n ^o„ . en Д ni
=• O 3 Ig rt 3 o - Ç rt
3 ^ , 5 - O T W « 3 3 ' l / ) r t
rt 9 a" S"S — » e 5
Ss«?"I-=g-°- " o » w o " î S S — .
c л - ч ^ а - ч — n>rt*3.3-; E ° 3 o g . 3g a E
0 У О N o" <
O rt
3
en
o "
< -
m
3
11
o «
' 0
— a » o < 1 3
i — И
O«
Crt
O
ЕГ
s
en
O
•!
i
» №
S.
Î5" ¥
«C
c'
2
3
P
CM
NO
Z
, o
3 3
a * ™
"„ * » o
3 g
0 - 3
0
W S
C O
v O ag
• g A
O B S
o
n
v>
o
•1»
• <
C
O
*£•
5" < p
s
а
Ш
И*
9
S
3 •4
Ê5"
- s
o a
«Î o "• ~l ^^
3-0 rt c
- i И .
' 0
rt ;
rt СП
3 0
Г* rt
3
• 81?" S _.f 3.» «
°?'S
• „ o .
rs: *" —
•o Cd -
tu » o - _j
- S I
3 ï ) Ш IffS.-a< л n <• ^ 4
» S - = î = S 3 - g S l 5 ' ^
- S E a S . » -
.^ м . a ^ ^.» •—fra J2.D
3 4 D — *<< 3 " Д - З
S «m !£.£"«'(/> " 2 3 o s » « „ л • 2 '
rt^SrtS. з с г а ^ з * ^ - —— S ^.3 -i • J $ -re rt - 3-rt rt „ g . £ « ^ 4 ? a r t g c si;
3^3 3 "-- 2 , 3 13 rt -
n ' n — спо-д " » n ^ a &
S 0 . 3 ' Ï S 3 . . Ï 3 - 3
•8lopoS$g|i
Е ^ з г a s 3 », c s -o
_ ; - п ' Е 3 0 niT3 и. -
а-зз^^зсТВ
3 * ^ S " » 3 « 3 _ . r t
S c » o c c o S ^
£•05 a a 3 3 3 s-T! S'a.
r » T ( t O Ï » - 3 3 ? D
.-' 3 §
W 2 S "
5 n
tra и л
iT Œ
fc. S
— O Q
» o
л . и
â g1
s >
r. s.
z
o
o
•ZU
—'
ss
u
a
3
2 5
•s o «•S e 9
U 0
£ м
o
Q
3
' T .
. g
H 2
o " 3
S5 { ?
'=S S
•c
o —
_ч-"Ј5-а'„ B 2 ~ 3 T J -I"
* =».л - i- i c £ u ra
С Д ° Ј 5 « u ' S * ' e
>s>y> •= u „ . 5 ~
., 20
3 S i - с Б u - > = -o o c «
S x 3 u ' P f „ —•« „- c -
C r 1 «*- —. t . rt e ч - гал o
i bD-г-T? ^ _ f
H Z
2 -E
« t h
Ils
•° >
S>__2
Saw • <=s«j=se.ti
;.f^i§i:§s';§i-
C E C и ») > o . J u h „ - ^
o o • .te - s > , - a _ 4 3 „
c u o c o - л — О Р Т ^ о
o
u
O'.i
о о в g ^ O.S <» U J :
55 - « З ^ — 9*"
• JS'E S-S-e м° s i '•5-3 S .s y ,„.« «-a
"" 2 2 m S o o s a e • S B 5 ) m § c ^ < » | -
o
Z
_ u , 1Л.О «-*
« t o j : h
<
m
S M)
B e
ö 3
Sf2W
| Д о
.1.2 гч._ 3«j_i r; " t; 3 0-"JS«C5 » H t !
-5 - >'СсЛ<_) < but. " л c £
S c e •- ._•; "«'S 2 - ,
T J - S - З - сл ^.SP*3 c
o-9._ ë « S S 3 «
c » ? > ° SÌ S c -
•n S ' i Č C C З U
« o C T ; £ —•. r " t ;
A S O « « . - . « - - «
Q 3 _ p . a b S - 3
: s s ». s •- - " S » - S c=» M Ì 2 = = т)-- g'S H-o c !" S
H « « I и-а" c p -
« c ,-'" ^1 —
' O
а « '-'«is1
£ S 5 < 0 5 2 = ^ - ^
•s S
o £
u
Q
3
3.2— « s t - o 2 2
"»- . "C ï i , *
« oo.c „ - Љ u " X i C
i . - J = =^ ï c « c v
5 ? H E 8 » " - «
" • 3 . » 5 ! o _ o t ;
> « . c c -C i . м т : « 3
p Č - l o J S c ^
P u
0s>.ä's3ä5l3 1Л « . . l i u з = g
S S-« u « 3-e 9 u £ S P^-3 « M ' S * i- 1.1—< « « 0-3 « C i.
•S i ) 5 « č
5 S K c » -'5 I 5
« " - ^ o C ; . . » o
O (« C
lì S 3 O* C '
s: t- O •;
Д= -сл 2
: : 1 " с 1 ? ^ ? § i
О 0 « « I - I « >i-0 С"и «
•s- " * . s S-«,, «•?>.
D .-S>rS . r t - c u u-
u s %•> S o ^ S и -
: о_) « e & а « S S J
Ji—«
iS v
ач 3 o . r tJ>
S »
•B
S
•c U
£
5̂
оГ
ON
*>
Q
3
S _r
- S . 1 0 Ö rtv
3 j
o
• S D
u
<Л C
O u r t 3 c ^ - 2 i - C ? l c l^^l°ä « rt
«•*-
аЛ-о>_ §
^ > a g §£t-> o " ° a
s«ls§-„5la€-si
>
<
o
'—•СЛ Q.OT -! 3>T3 < 3 »
и a a M o 3 S.3 w S
CL--3 • rt 3 ft,
» O Ï . t l > r 3 * s a s
-•• ч O £j _ 3 y
^ 3 S ' S - Ï Ï S ? S 3 N -
о з з § g — £ 3 e
2f =.rt EL sr « £ .
rt - rt p, ^ O з
ju w _ * 2 a rt
°n-s-3- 13 S-2".
a w. C O a Ï-* O —
N 3 < g â гео^в
w O B o
sì З fi-
S i • o
So S.?
s£ r B i i ? S I
o
- • ° '
s »
2 3 i & o ž c 3
g. ga. "s? s. s a »
I š:
3 3 C».
» в s*r •S- .̂O 2, OÓ N < ( l ' l - i
rT s* 2. » « o; o
R*
У .
3*
n
N
K:
C
o
o
s
r
t r t < * l " O w . - * o < - 0 . n i
" ' S S = „ T i c S ä o "
в5.сК(«в&3.-а->г.к
o s i g l i *&«*
re* _ 3-—.*-. S o 3, C/l re ZZ 3 3™ E « n м№
З д a s S j - c '
» » 3 > Д » О - ч N » s « < S'a f ч » в
f ï ^ a ï ûC^ o 3 n § o o c p g ' s •
n_£ n 3 « 3/o o"otra
^ ; g ~<_.3 3 S:
•o м » *•& e t ; » g 3
rtd.fi)
3 WOQ
СЛ 7Г ft) U IB » •
•« — - rt £ _ O C -
О^З CL
2 . N
a1 S.
3 &
o S
< o
- "O
u w
tTQ f -
3 M
-̂
Г*
«M
c
w
<
s
en
*1
u
s
en
se
•o
o
s?
o
o
о*ва
з ст-
*F
o -
« п
r,-
E N
< Г з
ùr &)
B 3
H 2.
TO и
SS
S2
O "
3 / 3
< (/»
C
o
T.
. » f t H . < < ? č ' o- •»
.<: S S "-=-S ' B N
O O g-ln
• * S ° Î :
^.^дтз 2.
g - re B 0.3 Ho „ 3
S.-3Ä3 • a-s-^S?
&S.2 c o -•"> и S "o 3 з » и a < £r_ _ з
• J ^
I. а
T" o гв rs T P n
- ^ 3 3 ( D Ï j
ft) fo— •» -r -00 ?°Ž
u , и < _ D.« S.S < r t ^ л c o — 3 « « Cf сл
• и - « г
л а а з ^
_ . 3 n № O ET. ?» з г
£ 5 - n 3 S 3 .
• e g . B o - B 2 - 8-3
— re » c;3 . » —g
Г (î<--0 1 ° o c
"• rt g O t - . 3 *1
5î^-c«.rt ?ђ rt з •
S ^ M S Ï Ï 3 < §
=r3-0re - s. £
H ü
S K
3 B S . « -
S?. K"«, , i o » c §
—. o S.3.TT t ^ 3
§