©XXXIII. Številka 67 Iji: občinska konferenca SZDL Kranj, Radovljica. Škofja Loka — Izdaja Časopisno podjetje j — Glavni urednik Igor Slavec urednik Andrej Žalar Ajda cveti — V Sloveniji bomo letos pridelali okoli 150.000 ton pšenice, vendar pa je odkup za trg dosti premajhen; povečuje se sicer vsako leto, letošnji je dosegel 20.000 ton, vendar pa bi moral glede na potrebe doseči vsaj 35.000 ton. Skupaj z ostalimi krušnimi žiti bi Slovenija lahko imela tržnega presežka in drugih žit toliko, da bi jih lahko izvažala še v druge republike. — Foto: F. Perdan J IASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, torek, 2. 9. 1980 Cena: S din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Dan planincev v Vratih Vrata pod mogočno Severno steno in najvišjim jugoslovanskim vrhom Triglavom bodo 14. septembra prizorišče letošnjega dneva slovenskih planincev H pobratenega mesta - V petek, soboto in nedeljo so se mudili in na Bledu člani delegacije športnih ribičev iz pobratenega mesta ribiči so r času svojega obiska tekmovali v lovu rib s plavcem 7**gorenJ8ke kulturne in zgodovinske spomenike. V Kranju pa ho jih <*»ni kranjske ribiške družine in predsednik izvršnega sveta skup-"t*** Kranj Milan Bajželj. - Foto: F Perdan Pridelali bi lahko še več žita ^lovenija, ki ne velja za žitorodno področje, Pridela na 50.000 ha površin 150.000 ton pše-nice, toda odkup 20.000 ton je nizek Mojstrana — Zgodovina slovenskega planinstva je nadvse bogata, zato se pogosto spominjamo dogodkov, ki bodo za vedno zapisani v njej. Na letošnjem zboru slovenskih planincev bodo proslavili več pomembnih obletnic. Zbrani se bodo spomnili 85. obletnice postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. 70. obletnice odprtja Aljaževega doma v Vratih, 100. obletnice prvega pristopa na Škrlatico in 90. obletnice prvega vzpona na Triglav prek Severne stene. Tako ni naključje, da je Planinska zveza Slovenije zaupala organizacijo letošnjega dneva planincev prav Planinskemu društvu Dovje-Mojstrana. V društvu so že na začetku leta imenovali pripravljalni odbor, ki je izdelal program dela in razdelil na- •Slovenija ^»torod ni ravno žitorodna dežela, čeprav ima seveda (ako Pomurje, ki /. letošnjim poprečnim ^»torodne predele kot je na primer Pomurje. ki /. letošnjim poprečnim ^ndHkom 45q/ha seveda odstopa od poprečnega slovenskega pridelka ?lq/ha Pravzaprav bi morali biti s porastom od lanskega poprečnega jurskega donosa pšenire od 27 q/ha na letošnjih .11 kar zadovoljni. *W>trebe, ki so letno oren jene na 240.(XM) ton. , V Slovenm |e letni odkup pšenice izreden«) majhen čeprav se sicer leta v leto veča- še pred d verni leti je bil odkup borih 901 K) ton slovenske pšenire letos pa je narastel na 20.000 ton. Večino odkupa se-Sda da družbeni sektor, čeprav so tudi zasebni proizvajalci letos • • -• ■ i-*:-., primerjava odkupa pšenice in re- lOSt .__----,— .. ..umu. ,^ --.----- &wtežno v živinorejo, ki za krmo uporablja tudi veliko količino žitaric. f^l'je takšna krma ustrezna ali ne, naj razčistijo strokovnjaki, prav g<>-^opa bo ob neenotnih strokovnih pogledih glede živinske krme in ob £*°^reznih cenah pšenice oziroma negotovi ceni že oh setvi, velika količina zlatega zrnja romala namesto na trg - za krmo živini. ^ ^Poznavalci tudi trdijo, da bi na 50.000 ha v Sloveniji morali J**felati vsaj 168.000 ton pšenire ali 70 odstotkov slovenskih potreb bi to dosegli, bo seveda potrebno že za prihodnjo setev izločiti premalo rodovitne sorte pšenice ter za posamezne regije izbrati najbolj ^tozne sorte. Ze pred jesensko setvijo pa bi morale biti znane tudi jdkupne »ene in ostali pogoji setve. Med temi ostalimi pogoji je prav J^otovo trenutno najbolj »na špici« zagotovitev umetnih gnojil; tre iblo pa slovenske tovarne gnojil ne dajo na domači trg niti kilogra %voh pšenire do naslednje žetve, saj na osnovi samoupravnih spo Szumov o dolgoletnem skupnem vlaganju z vojvodinskimi žitnimi oi W»iaiijajiii •uvažamo« s tega jugoslovanskega žitorodnega področja %vo|j pšenice Toda prav sedaj, ko vstopamo v pivo leto naslednjega \ - -j - a ■ 1 i :.......ulnl',1 lil-, ru. H.Ji..1 ...w,i-,i. ... ......I Uspešna brigadirska akcija V Bohinju se je poslovila zadnja brigada mladinske delovne akcije Bohinj SO — Dva kilometra vodovodnega in kanalizacijskega omrežja od Ribčevega laza do Mladinskega doma BOHINJ — V štirih izmenah je potekala letošnja republiška mladinska delovna akcija v Bohinju, od 7. junija do konca avgusta. Okoli 500 brigadirjev je delalo kanalizacijo, vodovodno omrežje in telefonsko omrežje od Ribčevega laza do Mladinskega doma. Mladi brigadirji, med katerimi je bilo ob koncu akcije kar 150 udarnikov, so že v tretji izmeni izpolnili svoj plan, kljub izredno težavnemu terenu in kljub slabim vremenskim razmeram v začetku akcije. Tako so izkopali dva kilometra dolg kanal, tudi ob pomoči pripadnikov JLA, ki so delali na delovišču vsako soboto in ob pomoči mladincev iz Radovljice. Na določenih odsekih so morali kopati tudi do štiri metre globoko in delovišče v Bohinju je bilo eno najtežjih delovišč mladinskih delovnih brigad v Sloveniji. Vrednost opravljenih del je okoli 6 milijonov dinarjev, mladi pa so za 40 odstotkov presegli svojo normo. Čeprav so trdo delali, pa dela pri napeljavi kanalizacije in vodovodnega omrežja še niso končana, saj jim je ostalo še okoli 140 metrov za izkop in okoli 1800 metrov odprtega kanala. Do konca septembra naj bi z deli zaključili in sicer naj bi najprej na delovišču ostala manjša skupina brigadirjev, pozneje pa bi se jim pridružilo še okoli 50 brigadirjev, ki bi dokončali zahtevna dela v Bohinju. Mladi so ob zaključku mladinske delovne akcije, ki je bila minulo soboto Pod skalco v Bohinju s kulturnim programom, v katerem so sodelovali Linhartov oder mladih, folklorna skupina iz Ribnega in gorjanska godba na pihala, ocenili delo dvanajstih brigad kot zelo uspešno, obenem pa so tudi interesne dejavnosti zadovoljivo potekale, še posebej, ker v okolici Mladinskega doma ni športnih igrišč in so jih morali poiskati drugje. Izredno velik obisk je bil tudi v mladinski politični šoli Edvarda Kardelja, Kidričevo bralno značko pa je prejelo okoli 50 brigadirjev mladinske delovne akcije — Bohinj 80. D. Sede j VeHnjero/iM-g;. obdobja, ko ima proizvodnja hrane poleg energije pred tudi v Sloveniji, bi morali biti pogoji jesenske Srtckufl planskih nalog našega agroživilstva M loge za organizacijo velike prireditve v Vratih 14. septembra. Doslej so v sodelovanju s člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana. zdaj jih je skupno okrog 800, pa ob pomoči Planinske zveze Slovenije in krajevne skupnosti opravili že precej dela. S prostovoljnimi akcijami so poskrbeli za ureditev okolice Aljaževega doma in manjša popravila v stavbi, okrog 250 metrov pred domom pripravljajo parkirišče za vozila, z delavci jeseniške postaje milice se dogovarjajo za organizacijo posebnega prometnega reda v dolini Vrata, nemalo dela pa ima tudi posebna skupina za preskrbo udeležencev zbora. Pripravljalni odbor pod vodstvom Staneta Koflarja je pripravo kulturnega sporeda zaupal domačemu kulturno umetniškemu društvu Jaka Rabič. Organiziral je tudi pripravo priložnostnega lepaka, značke, posebnega ovitka in poštnega žiga. Muzejski odbor pri domačem planinskem društvu je izdal brošuro Toneta Strojina o planinskem izročilu Jakoba Aljaža. Pod vznožjem očaka Triglava potekajo še zadnje, predvsem tehnične priprave na zbor slovenskih planincev. Praznovanje dneva planincev se bo sicer začelo že v soboto, 13. septembra, ko bo v Aljaževem domu delovna seja glavnega odbora Planinske zveze Slovenije in ob 17. uri prva neposredna radijska oddaja o planinstvu iz tega kraja. Na nedeljski slovesnosti v Vratih s pričetkom ob 11. uri bo imel slavnostni govor predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan. V kulturnem sporedu bodo nastopali godbeniki pihalnega orkestra Jeseniški železarji. pevski zbor Drago Bregar pri Planinskem društvu ljubljanske tiskarne Ljudska pravica, igralec Rudi Kosmač in člani KUD Jaka Rabič Dovje-Mojstrana. Po sporedu bo družabno srečanje planincev, mnogi pa bodo odšli na krajše vzpone okrog doma. Po zagotovilih predsednika Planinskega društva Dovje-Mojstrana Staneta Koflarja se bodo tamkajšnji planinci, na slavnostni dan jih bo pri organizaciji sodelovalo okrog 80, potrudili za uspešno izvedbo največjega planinskega srečanja. Kot je dejal, je to za njihovo društvo med drugim potrebno tudi za zagotovitev nekaj denarja za odplačilo posojil pri obnovi Aljaževega doma in uresničitev nekaterih drugih nalog na področju gospodarske dejavnosti društva v bodoče. Seveda pa bo prireditev ponoven dokaz povezanosti slovenskega planinstva in pripravljenosti članstva za sodelovanje. S. Saje Bohinj Minulo soboto se je sklenila republiška mladinska aki'ija Roh,„, m Okoli .~>(H) brigadirjev je cgradilo dva kilometra kanalizacijskega m vorf,, tu h fnega omrežja. — Foto: F. Perdan O L* A S 2.STRAN. PO JUGOSLAVIJI 400 let Lipice Prireditve ob 400-letnici obstoja lipiške kobilarne so v nedeljo dosegle vrhunec. Na hipodromu v Lipici se je zbralo okoli 500 ljudi, med njimi gostje Nikola Ljubičić, Zvone Dragan, Milovan Zidar, Mitja Ribičič, Marijan Brecelj, zvezni minister za kmetijstvo Avstrije Gunter Haiden in avstrijski obrambni minister Otto Rosch. Slavnostni govornik, zvezni sekretar za kmetijstvo, Milovan Zidar je spregovoril o zgodovini Lipice in njenem pomenu. Pri tem je povedal, da se je predsednik Tito, kije 1959. leta obiskal Lipico odločno zavzel, da bi ta kraški biser z vsem bogastvom, to je lipicanci, morali ohraniti. Plod te pobude je očiten. Lipica, ki jo povsod po svetu obravnavajo kot domovino lepih, vzdržljivih in bistrih konj, je danes sodobno turistično in rekreacijsko ter seveda tudi rejsko središče z velikimi razvojnimi možnostmi. Veliki uspehi V soboto so se po vsej Jugoslaviji zaprla mladin ska delovišča. V Sloveniji je bilo letos osem republiških in tri zvezne mladinske delovne akcije. Mladi so delali na Krasu, v Istri, na Brkinih, v Beli krajini, na Goričkem, Kobanskem, v. Slovenskih goricah, na Kozjanskem, v Posočju in Suhi krajini. Na teh akcijah je delalo 5.316 mladih, 1.600 slovenskih brigadirjev pa je delalo na zveznih in drugih delovnih akcijah v drugih republikah. Približno 40.000 mladih pa je delalo na lokalnih delovnih akcijah. Srečanje na Obirskem Na Obirskem pri Železni kapli na Koroškem je bilo v nedeljo sklenjeno dvodnevno mednarodno srečanje pisateljev manjšinskih narodov. Sklenili so, da se bodo srečali vsako leto. V okviru srečanja so pripravili več literarnih večerov. Julija rekord Republiški zavod za statistiko Hrvatske je objavil poročilo o rezultatih poslovanja turističnega gospodarstva. Julija so imeli 17 milijonov prenočitev, kar je za 9 odstotkov več kot lani. Domačih turistov je bilo za pet odstotkov več, tujih pa skoraj za 13 odstotkov več. Napovedi za avgust in september pa so skromnejše od rezultatov, doseženih julija. Računajo, da se je število prenočitev povečalo avgusta za 2,3 odstotke, septembra pa bo po napovedih komaj za pol odstotka večje kot lani v enakem mesecu. Rudarsko tekmovanje Včeraj je začelo 2.800 rudarjev iz Banovičev in drugih rudnikov v Bosni in Hercegovini veliko proizvodno tekmovanje, posvečeno dnevu rudarjev te republike in 60-letnici stavke v rudniku Kreka, znane kot husinski upor. Rudarji menijo, da bodo v trimesečnem tekmovanju močno presegli letošnji plan in dosegli največjo proizvodnjo v vseh 34-letih. kar obstaja ta veliki rudarski kolektiv pod Konju hom. Josip Vrhovec doma V soboto se je vrnil iz Neu Yorka zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrho-■ ' , ki je vodil jugoslovansko " iegacijo na posebnem za- ' edanjti generalne skupščine ->ZN. Ob vrnitin # ppfotial. , je v Neu Yorku imel vrsto ... ristnih xrččanj^'tti/trni irniki "■ - v>I V--J JESENICE TOREK, 2. " Danes, 2. septembra, ob 10. uri bo seja izvršnega svela jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo pregledali program ukrepov za odpravo izgube v jeseniški železarni, poročilo o stanju blagovnih rezerv v občini Jesenice in predlog družbenega dogovora o pospeševanju razvoja kmečkega turizma v naši republiki ter obenem sklepali o izdelavi študije o možnostih razvoja kmečkega turizma v jeseniški občini. Razpravljali bodo tudi o problematiki klavništva na Gorenjskem, osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov republiških samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1981 — 1985 ter izdelavi poročila o uresničevanju stališč in sklepov skupščine SR Slovenije glede delovanja enotnega sistema organizacije, odgovornosti in obveznosti v primerih naravnih in drugih nesreč. (S) ŠK. LOKA V četrtek, 4. septembra, ob 1«. uri Im> seja komiteja občinske konference ZKS Skofja Loka. Na dnevnem redu bo razprava o družbenoekonomskih razmerah v občini in informacija o sestankih s sekretarji osnovnih organizacij ZK v občini. L. B. Na Javorniku in Koroški Beli bodo praznovali »TE MM Maturantje iz po Jugoslaviji Letos je končala pot po Jugoslaviji že osemnajsta skupina maturantov Slovenske gimnazije v Celovcu. V četrtek, 28. avgusta so se zbrali na poslovilnem kosilu v hotelu Bellevue v Ljubljani, kjer so jih pozdravili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij naše republike. Petinštirideset maturantov si je pod vodstvom profesorja Klemenčiča ogledalo Ljubljano, Beograd, Skopje, Dubrovnik, Split, Zadar in še vrsto manjših mest ter njihovih znamenitosti. Svoje vtise z ekskurzije so izrazili v nekaj besedah Nada Incko, Reginald dr. Vospernik in Rupert Jesenko. JESENICE - Prebivalci ene od štirih krajevnih skupnosti na področju mesta Jesenice se pripravljajo na svoj krajevni praznik. Prvi teden v septembru namreč praznujejo krajani Ja-vornika in Koroške Bele. Vsako leto se spomnijo 4. septembra 1941. leta, ko je okupator ustrelil na Koroški Beli pet domačinov, talcev iz begunjskega zapora. Na področju Javornika in Koroške Bele se je prebivalstvo zelo zgodaj postavilo po robu nemškemu okupatorju. Že maja 1941. leta so prvi odšli v partizane. Začetki aktivnosti odporniškega gibanja so privedli do povračilnih ukrepov sovražnika, ki je najprej začel z izseljevanjem prebivalstva. Ko so na začetku septembra ranili enega od sodelavcev okupatorja, so Nemci ustrelili prve krajane. Kot talci so za pokopališkim zidom na Kor. Beli padli pod streli okupatorja Franc Podgor-nik, Albin Savli, Ludvik Stražišar, Franc Frelih in Karel Kragolnik. Vendar, to ni moglo ustrahovati naprednega prebivalstva, da se ne bi še siloviteje uprlo. Pomemben dogodek iz narodnoosvobodilne borbe počastijo v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela že vrsto let ob svojem prazniku. Za letošnje praznovanje, ki ga bodo začeli danes, 2. septembra, in sklenili v soboto, 6. septembra, so pripravili obsežen spored raznih prireditev. Danes ob 18. uri bodo v delavskem domu Julka in Albin Pibemik na Javorniku odprli razstavo dokumentarnega gradiva Tito na Jesenicah. Uro zatem bo v domu razgovor o krajevni samoupravi, med katerim želijo opozoriti na nekatera pomembnejša vprašanja in naloge v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Jutri ob 18. uri bodo na Kavalarjevi hiši v Kidričevi ulici 10, kjer je jeseni 1941. leta deloval okrožni komite KPS, odkrili spominsko ploščo. V četrtek ob 17. uri bo v parku talcev na Koroški Beli »spominska svečanost, ob 19. uri pa v delavskem domu na Javorniku slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili letošnje plakete 4. september 1941 in priznanja Osvpbodilne fronte. V petek ob 18. uri bo gasilska vaja v Javorniškem rovtu. Praznovanje bodo nadaljevali s kulturno prireditvijo Tito je z nami v petek zvečer, končali pa ga bodo v soboto dopoldan z obiskom in športnimi tekmovanji v obmejni enoti ter srečanjem upokojencev iz krajevne skupnosti in novogoriške občine. S. Saje študenti vaših fakultet, druga sodelovanja pa pota prek kulturnih in Student organizacij in društev. Ti Dijaška zveza v Celovcu povezana s Postojno in gimnazijo. Mislim, da je ekskurzija goslaviji zelo koristna maturante, saj jim orr spoznajo jugoslovanske narodnosti, njihove z{ kulturne in gospodarske nosti, ne nazadnje pa tudi osnove vaše drui litične ureditve. Slovesno ob prazniku BLEJSKA DOBRAVA - Ob prazniku krajevne skupnosti Blejska Dobrava, 28. avgustu, se prebivalci naselij Blejska Dobrava, Lipce in Ročna spomnijo akcije prvoborce v, ki so na ta dan 1941. leta porušili električni daljnovod na Lipcah in ustavili proizvodnjo plemenitih jekel v •javorniških val jamah. Letošnji praznik so proslavili v nedeljo, 31. avgusta. Slovesnosti so se začele dopoldan, ko so predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij sprejeli 9-člansko delegacijo iz pobratenih krajev Ravne in Bate v novogoriški občini. Skupno z gosti so odšli prek Kočne v Radovno, kjer so si ogledali ostanke požgane vasi in spomenik padlemu sekretarju Skoja Janku Reklju-Spiku z Dobrave. Obiskali so tudi spomenik 3. bataljonu na Pokljuki. Načrtovani kulturni spored v Radovni in nadaljnji izlet v Krmo so opustili zaradi deževnega vremena. Proslava ob krajevnem prazniku je bila popoldan v dobravski šoli. Spregovoril je član krajevne konference Socialistične zveze Blejska Dobrava Jože Ravnik, ki je označil pomen partizanske akcije 1941. leta na Lipcah in predstavil prizadevanja krajanov po osvoboditvi, predvsem pa v sedanjem času. Kot je med drugim poudaril, so v krajevni skupnosti dosegli viden napredek, vendar jih v bodoče čaka še precej pomembnih neuresničenih nalog. Se zlasti gre za izgradnjo nove osnovne šole z vzgojno varstvenim zavodom in nekatera dela za dokončno komunalno ureditev naselij. Spomnil se je tudi pete obletnice pobratenja s krajevno skupnostjo Ravne-Bate na Primorskem. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Bernard Jakopič je izročil predstavniku pobratene krajevne skupnosti umetniško sliko v znak priznanja za dosedanje sodelovanje in želje po še tesnejših prijateljskih stikih. V kulturnem sporedu med proslavo so se predstavili moški pevski zbor Vintgar z Blejske Dobrave in recitatorki Simona Andrlič ter Sandra Tušar, obe z Dobrave. Ob sklepu slovesnosti so mladinci obeh pobratenih krajevnih skupnosti položili vence k spomenikom v kraju. Praznovanje na Blejski Dobravi pa se je nadaljevalo z družabnim srečanjem krajanov in gostov. S. Saje Nada Incko— maturantka: Naše popotovanje po Jugoslaviji je trajalo deset dni. Pot je bila dolga in naporna, saj smo se peljali celo do Ohrida. Najbolj mi je ugajalo, ker nas prebivalci nikjer niso gledali kot tujce oziroma turiste. Sprejeli so nas kot domače goste. V Makedoniji so bili najprej manj »družabni«; verjetno tudi zaradi jezika nismo mogli takoj navezati tesnejših stikov, kasneje pa smo se odlično razumeli. V Beogradu smo se srečali tudi z brigadirji in se seznanili s potekom in organizacijo mladinskih delovnih akcij. V Jugoslaviji sem bila že kot otrok s starši, a sem bila takrat pač Še premajhna, da bi si ustvarila določeno predstavo o vaši deželi. Tako sem prišla sem le s teoretičnim znanjem, ki sem si ga pridobila pri urah zemljepisa. Reginald dr. Vospernik - ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu: Program, ki ga je pripravil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje je bil zelo bogat in pester, vodstvo je bilo strokovno. Rad bi poudaril, da to niso naši edini stiki s Slovenijo. Povezani smo tudi z vašimi delovnimi organizacijami. Lesnina na primer vsako leto povabi naše sedmošolce na ekskurzijo po Sloveniji. Visoka tehniška šola pa prireja vsako leto posvetovanja naših maturantov z vodstvom jn Rupert Jesenko — , Sem tudi član moškega zbora Kočna. Zal sedaj več mogel peti s tovariši ker grem študirat Innsbruck. Tam bom navezati stike s prijatelji ske narodnosti. Z njimi* katerimi mojimi sošolci «' nazije se bom nasledn* vrnil v Ohrid. Tam nam * reč vsem še najbolj i# Drugače pa je JugoslaviJ1 lepa. Presenečen sem bil novrstnostjo pokrajine *Y menskih razmer. Opazi] s** se tudi mentaliteta ljoŠ ' minja glede na podnebn* re. Reči moram, da smo vsod toplo sprejeti, bil zelo natrpan, zato vso to množico vtisov nekaj besed. Jugoslavijo vič videl v celoti, v Slov*.-pridem Večkrat, saj je mo*-mama iz Polzele, pa tu* " sorodnike imam tam. Trboje praznovale Trajen bo njihov spo V nedeljo odkritje spomenika na Jezercih pod Krvavcem CERKLJE - V nedeljo ob 10. uri bo na planini Jezerca pod Krvavcem odkrito obeležje poti in bojev II. grupe odredov in Kokrškega odreda ob obeležitvi dogodkov, ki so se dogodili na območju Krvavca med 13. in 20. avgustom 1942 leta. Tako bo v tem poletju dostojno počaščen spomin na skupne žrtve in borbe na Davovcu in na območju Krvavca. Slovesnost ob odkritju spomenika bo spremljal bogat kulturni program, slavnostni govornik pa bo generalmajor Janko Sekimik. Letos bo že sedmo srečanje borcev, planincev in aktivistov krvavškega območja in bo tokrat na planini Jezerca. Vsi udeleženci naj h seboj ponesejo tudi kartončke, kamor bodo prejeli žig jn za petkratno udeležbo na spominskih svečanostih tudi zlato spominsko značko. Turistično društvo Cerklje bo ob zaključku planšarske sezone na Krvavcu oziroma na Kriški planini in Jezercih, kjer je bilo na paši čez letošnje poletje okrog 250 glav živine, pripravilo drugi planšarski dan. Ob tej priložnosti bodo na voljo planšarski izdelki. Odbor za prireditve na Krvavcu pri TD Cerklje, ki ga vodi Jože Korošec, upa, da bodo gostje zadovoljni odšli s Krvavca. Omenimo naj še, da bo Avto-moto društvo Cerklje pripravilo drugi gorski rallv, dostop na planino Jezerca pa je možen s ksbinsko žičnico do spodnje postaje na Krvavcu ali pa po gorski cesti prav do Jezerc, kjer pa bo ob tej priložnosti potrebna od vseh voznikov večja pozornost na cesti. J. Kuhar Trboje — Krajevna skupnost Trboje je zadnje avgustovske dni izbrala za svoj praznik v spomin na leto 1941, ko so v vasi na pobudo Vinka Jenka in Miha Bizjaka ustanovili prvi krajevni odbor Osvobodilne Fronte. Osrednja praznična slovesnost je bila v nedeljo popoldne na trbojskem pokopališču, kjer so Rihardu Srobotniku iz Gamelj. Vinku Govekarju iz Dragočajne in neznanemu mitraljezcu čete Vojske državne varnosti odkrili nagrobnike. Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni predstavniki kranjskega družbenopolitičnega življenja, borci in aktivisti ter številni krajani, sta govorila predsednik krajevne skupnosti Trboje in predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Ludvik Komurka ter domačin Jože Bohinc. V imenu pokrovitelja slovesnosti republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Martina Koširja pa je nagrobnike odkril Ludvik Komurka. Jože Bohinc, rojen v Trbojah. sedaj pa je predstojnik gorenjskega študijskega središča CK ZKS, je orisal revolucionarno tradicijo Tr-boj, predvojne večinoma kmečke vasi. v katero pa je zaradi bližine in dustrijskega Kranja prodirala delavska in revolucionarna miselnost. Zgodovina omenja kmeta in mlinarja Jerneja Hohmca. organizatorja Sokola. Vinka Jenka in njegove brate. čevl)aria Miha Bizjaka itd Jenko jri Bi/jak Mi. postala leta I937člana KP.S. leta 1941 pa pobudnika s» ustanovitev pr\. organizacije Osvobodilne Urdme, W.Ykwttu Vstaja m" nasilje hkrati rvfajfli *obšlV.T-^°' x Miilrdntškt gmajn i so padli talci, i^-urana pn &a' bila Vinko J)s*ko i« ; Janevr Zavrl. Upor je Cveto Novak. Janez K Zalatel. Jože PeMaj-Krifc* Svetel j itd. Na pobudo akt tona Bohinca-Gobarja j« novljen aktiv mladine, as* ganizacija Skoja. Okupate magači so se maščevali. 1*1 zased, zahrbtno. Tako sta Jernej Bohinc in Štefan Bw tako pa Anton Bobnič Srobotnik. Vinko Govek* umrl med miniranjem neznani borec Vojske nosti. Trem od njih ss i odkrili nagrobnike in , dolg do njihove predaatf* 1 naštva. Številne druge prinsdir*^ prazniku še načrt« vendaf je bilo SUH Kljub temu je i hotna 'gasilska: v modelov *lo riHia.-"Mavčič. 'v s(l). Vokla. Vo boj. . ^eja predsedstva OS Zveze sindikatov Kranj . v. u i umi aw <- je usposabljati invalidne osebe? K ni d j — Na seji kranjskega dstva občinskega sveta Zveze itov, prvi po poletnih policah, so razpravljali o vrsti po-nbnih zadev, ki so v ospredju nih redov jesenskega politič-dela. Tako kot sicer izvrsni ti skupščin občin te dni tudi iti dobivajo prve informacije ^Upoštevanju dogovora o uresniče-^•vju družbene usmeritve in razpo- rejanja dohodka v prvem polletju letos. Čeprav so na voljo za sedaj sele računalniški podatki periodičnih obračunov iz Službe družbenega knjigovodstva in je trenutne podatke treba gledati zgolj kot informacijo o dozdevnih kršiteljih dogovora, pa je obenem to že tudi priložnost za razmišljanje o ukrepih, ki bodo brez dvoma potrebni tudi s strani sindikata, ostali so tako Nepriljubljeni »malar« * dvanajst oddelkov Poklicne šole v tem letu, od ■jgQ štirje kovinarske, pet elektro in le trije sliko-eskarske stroke — Odprt dislocirani oddelek odbincev v dogovoru s poklicno šolo »Ivan wčič« iz Ljubljane — Perspektive šole v usmerjenem izobraževanju I kranjska poklicna šola izobražuje c« poklicev kovinarske stroke, njimi strugarje, rezkake, klju-a^ičarje, strojne ključavničarje, irje, orodjarje, varilce in umet-tovače; elektro stroka vključuje *ke elektroinstalater, obratni jttrikar in monter elektronaprav. t pi* j« smer slikopleskarjev, ki je ■eta v leto slabo zasedena. Raz-Nf za to ne moremo iskati v jJhnih potrebah združenega dela, w posebno gradbene organ iza -i nekoliko manj pa zasebni obrt-J izpovedujejo stalne potrebe po poklicnih profilih. Morda bi ka morala veljati predvsem ^vnošolskemu poklicnemu us-•*}anju, ki učencev ne zna usme-v poklice, potrebne združenemu ki jih ne obvešča o naravi manj **^ih poklicev, o možnostih zapo-in pogojih šolanja. Ta predpona bi morala veljati predvsem za mrežo osnovnih Sol. kajti Gorenjci so premalo zastopani ^w omenjenih poklicnih smereh, ^j^fe" regije nekoliko manj prispe-/* v oddelka kovinarjev in pokli-elektro stroke, toda v sliko-tarskem oddelku lahko govorici precejšnji udeležbi učencev iz ^b področij Slovenije in drugih !J>Jfc. gorenjski delež je silno h***n Poklic slikopleskarja mladi tJ~Btt slabo poznajo, menda med vedno vlada stereotip »ma-JV. katerega delovno orodje je *učno čopič, material pa apno, ki ^ri delu nosi v oči. Toda delovna ^vila-80 se od tistih davnih časov, ^h* bilo res tako, krepko spreme-. * Danes je slikoplesakrjevo delo i^vnejše v smislu poznavanja t^rialov, tehnologije dela in raz-tehnik, ki obsegajo široko rV) vse od pleskanja preko tapet Najzahtevnejših tehnik mozaika. V tekočem šolskem letu se bo na poklicni šoli šolalo blizu 600 učencev na 25 oddelkih dvoizmenskega pouka. 2e zdaj je polnih 12 oddelkov, odprli pa bodo še tri dislocirane oddelke gradbene stroke za poklice zidar, tesar in železokrivec. Za prihodnje leto pa le-ti pomenijo osnovne profile, ki jih bo v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju usposabljala poklina šola, kajti poklici elektro in kovinarske stroke se bodo združili v enoten center strokovnih šol, ki ga bodo s prihodnjim šolskim letom uvedli na Zlatem polju. Združeno delo gradbene operative s kranjskim Gradbincem na čelu se je povezalo s šolo in tako se ji v pribodnje odpira kar obetavna perspektiva na področju izobraževanja omenjenih kadrov. Naj omenimo le 60 ležišč za učence gradbenih poklicev, ki jih je Gradbinec za to leto odkupil v dijaškem domu, kar dokazuje ne le veliko potrebo po teh poklicnih profilih, temveč tudi precejšnjo skrb omenjene organizacije združenega dela za izobraževanje kadra. Na Poklicni šoli pa se je, hkrati pojavila tudi težnja, da bi se v prihodnje ta oddelek povsem odcepil od ljubljanske poklicne šole in bi predstavljal samostojno enoto. V letošnjem šolskem letu - začne se B 1. septembrom in traja 19 tednov — ko so učenci napolnili že skorajda vse kapacitete, bo šolanje in počutje učencev v sicer starem poslopju prijetnejše. Poklicna šola je namreč velike napore vložila v obnovo prostorov, pred dvema letoma so napeljali centralno ogrevanje, lani so sanirali učno delavnico za kovinarsko stroko ter opremili upravne prostore, letos pa čakata učence dve novi učilnici in obnovljeno stopnišče. D. Z. Center Kranj praznuje fcomin na tekstilno stavko tega tedna se bodo začele prireditve ob yevnem prazniku KS Center — Praznik je \ KS bo do v *un na znano stavko tekstilcev fcjk; bila nove prostore v bivšem Dijaškem domu *jevna skupnost Center ne sodi **ilade skupnosti, pa vendar si je % trajevni praznik izbrala dokaj *ele lani so krajani Centra ob ^btembru prvič praznovali. Tudi »l* ^ nekaj časa skrbno pri-^N»jp na praznovanje, ki so ga ^tili kranjski tekstilni stavki iz Osrednja slovesnost bo v 10.septembra, v kinu Center ^nju ob 18. uri. Ob tej prilož-l»do, kot je že navada, podelili ^Jrta priznanja OF občanom. Jlj aktivnim v družbenopolitični vi jen jen j u krajevne skupnosti, {Mko pa bodo podelili tudi pri-^* za športne dosežke v tednu ptev ob prazniku. Na slovesno-"lavnostna govornica Zlata % predsednica republiškega sindikata delavcev tekstila in , Ntva. V kulturnem sporedu pa . b^ttopil kranjski Akademski ko-zbor. ^ditve ob krajevnem prazniku •o začele že ta teden, v petek, W»bra. s šahovskim brzotur-za posameznike v skupščini Kranj ob 16. uri, ob \H. uri pa V Tomšičevi ulici 21 v bivših rih depandanse Dijaškega do-^prli nove prostore krajevne ^T*nti. Vse do letos je imela planska krajevna skupnost te prostori, zdaj pa ImmIo v adap-4 prostoroih imeli primeren v"* družbenopolitične orga- nizacije v skupnosti, nekatera društva in drugi. Ob otvoritvi bo tudi razstava »Tekstilna stavka v Kranju«. Vse do srede se bo zvrstila vrsta športnih tekmovanj, v katerih imajo krajani priložnost pokazati svoje spretnosti in športne veščine: tako ho v soboto na balinišču stadiona Stanka Mlakarja ekipno tekmovanje v balinanju, v nedeljo dopoldne bodo kolesarili otroci, kasneje se bodo odrasli pomerili v balinanju na balinišču gostilne Majer, opoldne pa bodo najmočnejši pomerili svoje sile v vlečenju vrvi na Titovem trgu. Tekmovanja bodo tudi v košarki in streljanju. Posebno privlačen spored pa so prizadevni organizatorji pripravili za soboto, 6. septembra: popoldne ob 16. uri bo na Trgu revolucije prireditev »Živi šah«, ki so ga pripravili šahisti v sodelovanju s Prešernovim gledališčem. Šahovsko igro bodo — da se gledalci in igralci ne bi preveč utrudili — popestrili s kulturno zabavnim programom, v katerem hudo nastopili pihalna godba, gledališki igralci in drugi. Po odigrani šahovski igri. ki jo bo komentiral Ivo Bajec. je bil sicer pred viden nastop maržoretk iz Rivolija. žal pa bo program zaradi bolezni spremenjen. K prireditvi, ki naj bi poslej postala stalna turistična zanimivost mesta, pa bodo svoj del dodali tudi kranjski folkloristi zagotovljeni, ko bodo podatki z liste kršiteljev dokončno obdelani in torej ločeno »zrnje od plev«. Sicer pa je predsedstvo menilo, da sedanji neselekcionirani podatki močno motijo sicer zgledno sliko v resolucij-ske in druge okvire vpetega obnašanja delovnih organizacij v gospodarstvu in negospodarstvu kranjske občine. Predsedstvo se je med drugim opredelilo tudi do samoupravnega sporazuma o štipendiranju, katerega predlog gre po dveletnih pripravah v septembru v javno razpravo, ki jo organizira sindikat. Predsedstvo predlaga naj bi razprava o samoupravnem sporazumu v TOZD potekala v delovnih telesih, v katerih bi bili poleg članov delavskih svetov in kadrovskih služb tudi delegati skupnosti za zaposlovanje in skupnih komisij podpisnic družbenega dogovora o štipendiranju ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji. V javni razpravi, ki naj bi bila zaključena v oktobru s podpisom samoupravnega sporazuma, se bo treba odločiti tudi med več dilemami: glede delegatske baze je predsedstvo mnenja, naj bi bila tako za štipendiranje kot za zaposlovanje skupna, kar bi bila še najbolj racionalna rešitev. Posebno pozornost pa je predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov posvetilo invalidski problematiki. Sprejeli so poročilo sveta za problematiko zaposlovanja invalidnih delavcev pri Medobčinskem svetu Zveze sindikatov za Gorenjsko. Zadnji čas so se namreč na Gorenjskem veliko ukvarjali z zamislijo, da bi v naslednjem srednjeročnem obdobju ustanovili Rehabilitacijski center za delovno usposabljanje invalidnih delavcev, za kar je bila izdelana tudi študija pri Skupnosti za zaposlovanje. Vendar pa je po dosedanjh razpravah in tehtanjih te ideje še najbolj verjeten zaključek, da Gorenjska v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bi zmogla finančnega bremena nove institucije in bo zato morala iskati rešitve v adaptacijah in širitvah nekaterih podobnih že obstoječih ustanov oziroma se bo treba vključiti v republiško mrežo: ta se je po dosedanjih razpravah skrčila od prejšnjih štirih regionalnih centrov na enega samega, ki bi prerastel iz sedanjega oddelka pri Centru za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Republiški rehabilitacijski center, predlog za sedaj še ne vsebuje po-trebnib podatkov o kapacitetah, ustreznem kadru in podobno, bi bil tudi za gorenjske probleme z usposabljanjem invalidov sprejemljiva rešitev, če bi po mnenju predsedstva resnično lahko pokrival ves slovenski prostor in kar je tudi zelo pomembno, če bi zagotavljal usposabljanje mentorjev za delo z invalidnimi delavci v delovnih organizacijah, za čemer so že sedaj velike potrebe. Vprašljivo je tudi, če sedaj predvidena sredstva za gradnjo republiškega centra zadoščajo. V razpravi so člani predsedstva tudi podprli predlog sveta za proučitev zaposlovanja invalidnih delavcev za spremembo sedanje zakonodaje, po kateri imajo le OZD z najmanj 40 odstotki zaposlenih invalidov status invalidske delavnice. Nekatere olajšave za TOZD, ki zaposlujejo invalide, sicer so, vsekakor pa bi bil ustreznejši kriterij, ki bi zagotavljal olajšave TOZD že pri zaposlovanju nad 10 odstotkov invalidnih delavcev ali kar bi bilo še učinkoviteje, da bi se olajšave priznale za vsakega posameznega zaposlenega invalida; posamične bonitete bi po mnenju predsedstva močno olajšale zaposlitev invalidom. L. M. Nizki osebni dohodki Radovljica - V obdobju od januarja do aprila je znašal skupaj izplačani neto osebni dohodek na zaposlenega delavca v občini Radovljica 7.514 dinarjev ali 19 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. V gospodarstvu je znašal neto osebni dohodek 7.389 dinarjev, v negospodarstvu pa 8.626 dinarjev, kar je za 16 odstotkov več kot v gospodarstvu. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 10.300 delavcev ali 0,3 odstotka manj kot aprila lani. v negospodarstvu pa 1.167 delavcev ali 1,1 odstotek več. Cc primerjajo podatke, potem lahko ugotovijo, da je radovljiška občina predzadnja, pred občino Tržič, po višini osebnih dohodkov. Zaradi visokega porasta cen življenjskih stroškov so realni osebni dohitflki v štirih mesecih letošnjega leta v primerjavi s poprečjem lani padli v občini za 3,5 odstotka. r Le dva kmeta V škofjeloški občini sta le dva kmeta člana ZK — V vrste komunistov je treba pritegniti predvsem mlade kmete kooperante — Posebna delovna skupina bo pripravila akcijski program SKOFJA LOKA — Čeprav je znano, da so kmetje na tem območju napredni, kar se je zlasti pokazalo med narodnoosvobodilno borbo, pa tega v članstvu zveze komunistov ni opaziti. V celotni občini sta člana ZK le dva kmeta in sicer Peter Frelih iz Davče in Jože Kržitnik iz Jarčjega brda, kar kaže, da je bilo delo s kmeti v občinski organizaciji ZK v preteklosti slabo. Zato je skrajni čas, da se zadeve premaknejo na bolje. Ne gre zato, da bi morali kmete, zaradi števila sprejemati v ZK. Gre predvsem zato, da k delu pritegnejo mlade ljudi, predvsem mlade kmete-kooperante, zato mora akcija steči v kmetijski zadrugi oziroma njeni osnovni organizaciji in v tistih osnovnih organizacijah, ki delujejo na pretežno kmetijskem področju. Akcija je še toliko bolj pomembna, ker je znano, da so organizacije, v katerih so povezani kmetje, daleč med najbolj aktivnimi. Zadružni sveti so povsod izredno delovni, prav tako tudi aktivni mladih zadružnikov, katerih delo je lahko za zgled marsikateri drugi družbeni mladinski organizacije. Žene — za-družnice, povezane v svojih aktivih so organizatorice najrazličnejših aktivnosti, izobraževanja in pospeševalnih akcij. Prav tako je kmete najti v svetih krajevnih skupnosti, ni jih pa malo, ki so predsedniki svetov ali skupščin krajevnih skupnosti, so predsedniki krajevnih konferenc SZDL, člani in vodje družbenih organizacij in delegati v samoupravnih in občinski skupščini. Le v ZK jih ni. Najrazličnejši izgovori iz preteklosti, predvsem pa, da je kmečko prebivalstvo verno in da nasprotuje članstvu v ZK. danes nimajo več prave osnove. Zato za odlaganje ni več vzroka, zlasti, ker je veliko kmetov s svojim delom in odnosom do naše samoupravne socialistične skupnosti že dokazalo, da so zreli za sprejem v ZKS. L. Bogataj Ni dovolj le sprejem V škofjeloški občini so v prvem polletju sprejeli v ZKS 96 novih članov, od tega v osnovnih organizacijah ZKS v krajevnih skupnostih le 12 -Kadrovanje izredno pomembno V letošnjem prvem polletju je bilo v Sloveniji sprejetih v Zvezo komunistov 5200 novih članov, kar je bistveno več kot v enakem času lani. V škofjeloški ohčini pa so v tem času sprejeli 96 novih članov. Vendar so večino novih članov sprejeli v osnovnih organizacijah ZKS v združenem delu, medtem, ko je bilo v osnovnih organizacijah v krajevnih skupnostih sprejetih komaj 12 novih komunistov. Čeprav število novih komunistov ni majhno, so poudarili na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka, pa s sprejemom ne morejo biti zadovoljni. V krajevnih skupnostih je nove člane sprejelo le 6 osnovnih organizacij ZKS, v združenem delu pa so veliki delovni kolektivi z več osnovnimi organizacijami, ki niso sprejeli nobenega člana, čeprav je slika v poprečju boljša. Precej osnovnih organizacij se za sprejem odloča tudi preveč kampanjsko oziroma je sprejem v ZKS le »simboličen«. Zato bo treba v prihodnje sprejemu v ZK posvetiti veliko več pozornosti. Osnovne organizacije bodo morale prisluhniti željam in zahtevam za sprejem v ZK v svojem okolju, predvsem pa med delavci, dijaki, kmeti in študenti. Veliko bolj kot do sedaj pa bodo morali vsi komunisti in osnovne organizacije paziti za ugled in delo Zveze komunistov in lik komunista. Stremeti morajo, da bo lik komunista cenjen. Dogaja se, da komunisti izkoriščajo članstvo v ZK za svoje osebne želje, da se kot komunisti obnašajo le v delovnem kolektivu, medtem ko se doma kaže. da niso razčistili niti z idejnimi vprašanji. Prav to pa je tudi eden od vzrokov, da mladi ljudje, ki imajo vse pogoje za sprejem v ZK, so aktivni v mladinski organizaciji, prizadevni na delovnem mestu in delajo v krajevni skupnosti, odklanjajo članstvo v ZK. Pogosto pa se tudi pozablja, da mora biti komunist za zgled pri delu in da se njegovo delo in članstvo ne konča v organizaciji združenega dela. kjer je organiziran, temveč, da ga enake naloge čakajo povsod, kjer je prisoten. Da bi se razmere izboljšale, bodo vse osnovne organizacije ZKS pripravile akcijski program kadrovanja v ZKS. To pa seveda ne bo le programirano možno število novo sprejetih, temveč tudi analiza dosedanjih razmer, slabosti, ki so se pojavljale pri delu ter ocena negativnih pojavov in slabosti posameznih komunistov. Vsi kandidati pa bodo morali obvezno opraviti seminar za kandidate. Sprejem mora biti zasnovan tako, da predstavlja nagrado za kandidatovo delo in previlen odnos v graditvi naše socialistične družbe. »Ni dovolj, da nekoga vprašamo, če želi biti član ZK in on pristane. Takih, ki le pristanejo in potem tudi ,le imajo Sartijsko knjižico', ne potrebujemo, .andidat mora biti pripravljen izpolnjevat vse zahteve, ki se postavljajo pred člane ZK,« so dejali. L. Bogataj D. S. IKINOKB4NJ » DO KINOPODJETJE KRANJ p.o. * f \ Stritarjeva 1 Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa — direktorja Za individualnega poslovodnega organa — direktorja DO je lahko imenovan delavec, ki poleg zakonsko določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah. — da ima srednjo šolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah. — da pozna delo v reproduktivni kinematografiji. — da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki. Kandidat bo izbran za štiri leta. Prijave s kratkim življenjepisom in natančnimi podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu naj kandidati pošljejo na naslov: Kino-podjetje Kranj - Stritarjeva 1 - razpisna komisija, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu Zbora delavcev DO o imenovanju. G Iv A S 4" STRAN TOfffcK, Z. StPTEf^t Iskra — Široka potroftnja Slaba preskrba zavira izvoz V Iskri — Široka potrošnja naj bi letos izvozili za 5 milijonov dolarjev več kot lani — Uresničevanje plana zavira predvsem slaba preskrba z repro materiali Polletni rezultat Iskre — Široka varni lire/ povečanja števila zaposlenih povečali proizvodnjo elektromotorna za polovico. Ze konec letošnjega letii pa naj l>i pognali prve trakove. h. Bogataj potrošnja so zadovoljivi in celo nekaj nad pričakovanji z ozirom na velike težave, ki so jih imeli pri nakupu repromateriala in surovin tako domaČih kot uvoženih. Hkrati pa so jih gnjavile od lanskega aprila zamrznjene cene izdelkov ter hitro naraščanje cen surovin, ki s<> dvigujejo prek vseh meja. v neka terih primerih kar za KM) odstotkov Dohodek so tako ustvarili na eni strani s skrajnim varčevanjem in najrazličnejšimi racionalizacijami t'-r varčevanjem pri osebnih dohod kih na drugi, saj so zaslužki delavcev Iskre — Široka potrošnja med najnižjimi v občini in tudi v spodnji polovici v SOZD Iskra. Vrednost proizvodnje so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 10 odstotkov in uresničili 46 odstotkov letnega plana. Prodali pa so za 14 odstotkov več, kar pomeni, da so se zaloge izdelkov znižale in sedaj znašajo manj od enomesečne.proizvodu je. Tudi prodaja na tuje teče dobro. V prvih sedmih mesecih so izvozili za 30 odstotkov več kot lani, vendar Svet osnovne šole Planina v ustanavljanju občine Kranj razpisuje dela in naloge - UČITELJA SLOVENSKEGA •JEZIKA IN ZGODOVINE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: PRU ali P UČITELJA TELESNE VZGOJE s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: PRU ali P Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov Osnovna šola Planina—v ustanavljanju — Kranj, Ulica Tončka Dežmana 1. Stanovanj ni. pa so kljub temu za mesec dni za planom. (Vprav imajo vse blago, ki so ga planirali /.a izvoz, prodano, pa pogodb niso mogli izpolniti, ker so imeli težave /. repromaterialom. zlasti od februarja do maja. Ker so se težave v oskrbi ponovno začele pojavljati, jih skrbi, če bodo lahko letni plan izvoza uresničili Planirali so za 23..r» milijona dolarjev izvoza, kar je za 5 milijonov več kot lani. Leta 1977 do pokrivali z izvozom 55 odstotkov uvoza, letos ga bodo Ktt. drugo leto pa naj bi že izvozili toliko kot uvozili Stabilizacijski u k repi. zlasti pa devalvacija dinarja, bi za Iskro — Široko potrošnjo imela pozitivne učinke, če bi bila oskrba z repromaterialom boljša. V izvozom bi lahko bistveno več iztržili. Takt* pa se bodo, kot kažejo razmere sedaj, morali zadovoljiti z neuresničenim planom izvoza, ki pa prinaša s seboj tudi nujno manjši dohodek. Se večji izvoz pa načrtujejo v prihodnjih letih, zlasti ko bo stekla proizvodnja v novi Iskrini tovarni v Železnikih. Investicija se bliža kraju in prihodnje leto naj bi v novi to- Pretežko me bre Tržič — Tržiške organizacije združenega dela vedno bolj bremenijo številne dajatve, ki jih morajo poravnati oziroma za katere so se delavci odločili, da jih bodo v korist razvoja svoje občine odvajali iz skladov skupne porabe. Zaradi letošnjih resolucijskih omejitev pa so njihovi skladi domala prazni. Vseh dogovorov tako ne morejo pravočasno izpolnjevati. Za gradnjo komunalnih objektov v krajevnih skupnostih, se je na primer v polletju nabralo le 14 odstotkov načrtovane celoletne vsote. Tudi avgustovski podatki niso nič bolj razveseljivi. Podobno je z uresničevanjem družbenega dogovora za gradnjo družbenih objektov. Komaj 17-od-stotno so organizacije združenega dela izpolnile svoje obveznosti. Likvidnostne težave združenega dela so v izvršnem svetu sprožile bojazen, ali bo skupščina občine Tržič lahko v roku vrnila kredit za dom upokojencev, po drugi strani pa pritiskajo tudi krajevne skupnosti in zahtevajo denar za načrtovane naložbe. Izvršni svet je sicer menil, da bodo težave manjše po spremembi virov financiranja, kljub temu pa je združenemu delu priporočil, da po svojih močeh zamujeno čimprej nadoknadi. H.J Zrno do zrna Res ni še pravih statističnih podatkov o Letošnji letini pše niče, toda kot je že običajno, je treba uporabljati oceno, ki le deloma sloni na statistiki Po oceni bo torej letošnja pšenična žetev na jugoslovanskih poljih okoli 5,1 milijona ton pšenice. Seveda bi bilo zlatega zrnja za kruh brez dvoma do volj, vendar pa vemo, da gre del zrnja tudi za krmo. Za kruh, mlevske izdelke in za rezerve naj bi letos potrebovali okoli 3,2 milijona ton pšenice Vendar pa pri odkupu, vemo za dve vrsti odkupa — zame njava za moko in pa stalni od kup — ne teče vse gladko, če prav se je letos cena za kilogram najboljše pšenice zvečala od 5 na 6 din. To pa kot kaže še ni dovolj velika spod buda, da bi pšenica od proizvajalcev hitreje dotekala na trg. Odkup pšenice pa je prav gotovo v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih samo eden v vrsti najpomembnejših nalog. V Jugoslaviji na splošno pridelamo premalo krušnih žit in vsa leta nazaj se je le enkrat zgodilo, da nismo žita uvozili. Pri tem je seveda umestno vprašanje, kako to, da ob brez dvoma odlični zemlji, primerni tehnologiji ne zmoremo postati žitorodna dežela tiste vrste, ki bi zlato zrnje celo izvažala — zaradi presežka, se razume. Tako pa vsako leto pšenico kupujemo na svetovnem trgu - za devize. Prav tako je letos in tako bo tudi vsa naslednja leta še kako važno, da bomo na domačem trgu odkupili kar največ pšenice, saj bo potem potrebno le malo — najbolje seveda nič — uvoziti. Prav v tej razrešitvi — zadostnem odkupu pšenice doma— se morda skriva tudi ključno vprašanje stabilizacije. Zato bi si morali prizadevati, da vsak preseženi kilogram pšenice dodamo letošnjem odkupu. Naloga najbrž ne bo lahka, da bi ji bilo jugoslovansko agroživilstvo zaradi svojih organizacijskih slabosti kos, vsekakor pa bi ob primerni spodbudi začeli razmišljati tudi o tem, da postaja pšenica vse bolj tržno blago, ki ga je treba z dobro organiziranim odkupom iskati tudi v »nepšenično« orientiranih področjih. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (8) POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE LASTNOSTI INVALIDNE OSEBE (B) Strokovno komisijo I. stopnje, ki poda izvid, ugotovitev in mnenje odločujočemu organu na I stopnji, ustanovijo in imenujejo občinske skupnosti za zaposlovanje Po sklepu skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije so strokovne komisije I. stopnje ustanovljene za več občin skupaj. V gorenjski regiji je naloga teh komisij strokovno obravnavati in ugotavljati preostalo delazmožnost invalidov v občinah Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Ix>ka in Tržič Na osnovi izvida, ugotovitev in mnenj strokovne komisije I. stopnje organ skupščine za zaposlovanje izda sklep o priznanju ustreznih pravi« iz usposab Ijanja in zaposlovanja, v katerem so navedene vse pravice, ki pripadajo invalidni osebi. Sklep se vroči prizadeti osebi oziroma skupnosti ali organizaciji, ki je sprožila predlog za uvedl>o postopka Zoper sklep o priznan ni lastnosti invalidne osebe in ustreznih pravic na I stopnji ima prizadeta oseba ali drug predlagate! i pravu o do ugovora. Ugovor se vloži v roku IS 'hn od dneva, ko j* oseba prejela izvaja z ustrezno pogodbo o pravuah in obveznostih usposabljanja invalidne osebe ozir.uua z ustrezno tU gramom usposabljanja. rehabilitacijska svetov tika Bredil Konjar dipl. org. izohr logovorjenim pr<>- Rudnik kaolin brede v težavah Kamniški Rudnik kaolina Crna je letošnje let je zaključil z izgubo - Posledica preteklos neraziskane zaloge kaolina - Kamniški izi sret vztraja na preselitvi mletja kaolina, saj izroča neznosno zapraševanje okolja KAMNIK — Pridelovanje kalcita je pretekla leta n> izgube pri pridelovanju kaolina. Letos pa Rudnik kaoliaa pri Kamniku posluje kot sestavljena organizacija in toad I je letošnjo prvo polletje zaključil s 4.888 tisoč dinarji ii Po grobih ocenah se je nadaljevala v julij, le avgust je n, uspešnejši. Na sredini seji kamniškega izvršnega sveta so temeljito** tresli problematiko Rudnika, toda vse kaže, da bodo o aiea* razpravljali. Kot vzrok izgube v Rudniku navajajo zastarel«** nologijo skrajno zmanjšane zaloge rude v jami, potsebei blata v izkop, ki je bil za koriščenje predviden leto«, neopravičene in bolniške izostanke delavcev, p prodajo plavljenega kaolina ter njegovo preniaato Nedvomno zgolj z zviševanjem cene problemi ne bodo rmj ni, saj vzroki težav s tem ne bodo odpravljeni. Predvi treba urediti razmere znotraj tozda in v Rudniku so acj cijske ukrepe tudi zapisali, da bodo nekatere vodilne premestili na opravljanje ustreznejših del. Zagotavljalo razmere znotraj delovne organizacije uredili sami, broa pomoči, kar kaže, da svoje slabosti dobro poznajo. Nedvomno pa ostaja bistveno vprašanje po manj in ustrezne tehnologije. Oba problema sta posledica | ko so v Rudniku kaj malo razmišljali o raziskavah in « kaolina. Slednja je namreč zaradi prevelike količine slabša od uvožene in ne ustreza več sodobnim paptrn jem. Papirničarji se zavedajo rudnikovih težav in s s so se odločili za združevanje sredstev za geološke in raziskave, čemur — seveda le tehtnim raziskavam -J dila skupna vlaganja v posodabljanje pridelovanja Prve sadove pa bodo raziskave dale šele sredi pri hodni njeročnega razdobja. Upravičeno se torej zastavlja vprašanje, ali bo rudnik bredel v težavah. Takoj pa bo treba odpraviti vsaj neznosno zaoi okolja, ki ga povzroča mletje kaolina. Ostre pritožbe k so vse glasnejše. Kamniški izvršni svet zato vztraja, da *~ do konca leta mletje kaolina preseliti iz Strahovice n*a uai šo lokacijo. V Rudniku navajajo, da bo to zahteval« denarja in da ga sami v sedanjih težavah niso sposobn* ter zato poskušajo zapraševanje odprati s čistilno napra " bodo izdelali sami. Krajani obljubi gotovo ne bodo veri#»r « je bilo v preteklih letih že preveč. Razumljivo je zato ja tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije v naslednjem srednjeročnem obdobju. Goste je najbolj zanimala delitev dohodka v tovarni Peko. V prvem letošnjem polletju so delavci Peka ustvarili za 32 odstotkov več celotnega prihodka kot v enakem lanskem obdobju. Poraba je narasla za 30 odstotkov, dohodek za 40 in skoraj za toliko tudi čisti dohodek. V Peku so uspeli porabo držati na vajetih oziroma so jo uskladili i določili resolucije in dog«>vora o razporejanju dohodka, saj so" na primer za osebne dohodke porabili le 20 od stotkov več denarja kot lani. Povprečni osebni dohodek je V prvem polletju znašal 7095 dinarjev, medtem ko so se sredstva za akumulacijo povečala skoraj za polovico. Hitreje od dohodka so naraščale le dajatve iz dohodka, hitreje kot lani. Delavci Peka so g«-tudi z načrti za razvoi^ ganizacije v naslednjem nem obdobju. Več do2< ravajo posvetiti kooperaa nosom z drugimi jn« tovarnami, medtem kc Ludbregu na Hrvatskem temeljno organizacijo^ * novo proizvodno halo s* delavcev. Usmeritev Peka razvita območja, kjer je volj. se je že pokazala za Do 1985. leta bodo v strokovnim izobraževanje delano proizvodnjo že dvL duktivnost na raven tržiš*«i V Tržiču novih delavcev zaposlovali. Kljub temu ravajo graditi sodobne prostore na Loki, saj je varni precejšnja gneča in za delo niso najboljši namreč menijo, da je membnejša od osebnih urejena socialna plat, dovoljen delavec lahko t* delavec. Zato bodo ob varni zgradili še otro#i Zdravstveno službo imajo urejeno, veliko denarja al njajo vsako leto tudi za «9 stanovanjskih vprašanj H TOHEK, 2. SEPTEMBRA 1980 trma Kern in *tejc Slapar: Kranjskemu občinstvu se je Nejč lapar že predstavil s svojo avant-irdno usmerjeno grafiko, ki hoče iz j*adicionalnih okvirov in išče novih J^nznih možnosti. V Prešernovi eti je razstavljal skupaj s pesnikom Francetom Pibernikom, vendar bilo njuno sodelovanje še bolj srimentalne narave: likovni in 5^katovni del umetniške podobe sta - iskala neko pravo sorazmerje, »raki problemi še niso bili ob-l»ni kot zdaj, po razstavah Gra-i prostor poezije, Barvni prostor ije, Konkretna poezija in Abe-a, ki jo je Nejc s Studiom Signum tavljal med italijanskimi kon-' v Benetkah. Dvojnost enotnosti 5.STRAN.G LAS ^ pesnico Irmo Kern razstavlja že gič, skupaj sta pripravila temo ^tnja poletja I in II in slednja je vedno na ogled v prostorih Go-Jjakega muzeja. • Kritiki so mnenja, da je po-1 z omenjene razatave podre-frarleni obdelavi slutnje po-• Kakšen je vajin odnos do ? -C: »2e v prvi razstavi Slutnje '^tja sta oba prispevka, likovni in ^tični, predstavljala ločeni celoti, *ta morebiti nastajali ob istem a ju je povezovala le spon-lwt in bližina v obravnavanih iih, ne pa vnaprejšnji namen. 2^*°WK*t ne pomeni nizanja besedi* * * slike, pač pa projekcijo bese-^vah'ko in celotna razstava je govana tako, da se tekst more .Jicirati na katerokoli slikovno w$o. 2e ena risba lahko pove vse, *'e 8o le izpeljanke, nastale na i psiholoških zasnovah. S črto, ki 3'njuje besedilo, tudi prostorsko 'ram. Besedilo je postavljeno v tor, omejen s črto in ta medij je - nekako povezan. Obe strani, in poetična, sta navezani i na drugo brez asociacij na na-"»nje in tudi brez konfliktov. Slutnjo poletja II so nastala « besedila, na njihovi podlagi pa nove grafike. Zdaj je med **a že prišlo do konfrontacije, stopnje, saj iz nje nastajajo problemi in teme. Če omenim ^ tekst, ki je dovolj na višini, da ^hko od slike neodvisen, menim, silno ekspresiven, loteva se obojnih odnosov moški — žen- ska, čemur sledi s svojo erotično nastrojenostjo tudi risba.« IRMA: »Verze, ki nastajajo v meni, neodvisno od risbe, samostojno, sem pisala vselej, kadar sem hotela kaj izraziti. Polagoma pa sva spoznala, da verzi izražajo podobne vsebine kot slika. Iz prve razstave so se rodile ideje, ki bi jih mogla izliti v besede, črta je porodila verz. Zato v tej drugi razstavi najina elementa tudi bolj sovpadata. Moja besedila se lotevajo življenjskih problemov, erotike, ljubezni, prijateljstva, odnosov na relaciji človek — človek, in človek — narava. Težim k humanosti, ki bi jo, mislim, mogli doseči, če bi si vsak dan rekli več takih stavkov, ki jih izraža zdaj le pesem« • Je torej ta umetniška združitev slike z besedilom tisti element, ki razbija tradicionalizem? NEJČ: »Čas, v katerem živimo, zahteva nove oblike. Lahko se izražamo z risbo, s papirjem, platnom, a danes dodajamo tem zvrstno čistim elementom še pomagala, ki dopolnjujejo naša izražanja občutja: glasba, ples, film ... Tako ob gledanju lahko bolj doživimo vse umetnosti, ki so nam posredovane — če gledamo s stališča sprejemalca umetnosti — s takimi sredstvi pa neredko mehčamo tudi trdoto sporočila.« IRMA: »Ob gledanju slike se človeku rojevajo misli. Zakaj ne bi bile » misli izražene poleg slike, zakaj ne bi gledalcu olajšali oblikovanje odnosa, do neke podobe? Dva združena medija kot v najinem primeru, precej pripomoreta k skupnemu občutju lepote, k harmoniji, ki jo dosegajo ,vidne: in ,slušne' reakcije človeka.« NEJC: »Ljudje so morda tudi premalo likovno izobraženi, da bi jim neko stvar le pokazali, in jim prepustili, da si o umetniški podobi mislijo karkoli. Pa tudi preširoko občinstvo imamo, da bi vzgajali vsakega posebej« IRMA: »In potem, ko je to občinstvo prepuščeno svojemu ozkemu in neusmerjenemu mišljenju, je lahko tudi močno prikrajšano pri občutenju lepote.« • Kako vidva ocenjujeta sporočilnost vajinih prispevkov umetnosti? NEJČ:' »Izražam se predvsem likovno in prvi pogled ne izdaja veliko vsebine, saj je že sam pristop precej kompliciran. Oblike so tiste, ki dajejo ljudem asociacije na različne probleme. Na primer erotika, moja pogosta tema: skušam jo izraziti na takem nivoju, ki ne bo zašel v banalnost, a bo stvar kljub temu proble-matiziral. Grafika obravnava predvsem probleme, s katerimi se srečujem v našem slovenskem prostoru: o začetkih odtujevanja ljudi, o privrženosti kvazipotrošništvu, o du-ševhi nizkosti ob materialni blaginji. Likovno skušam izraziti ta vprašanja z dvema elementoma, vrvjo in njeno živostjo, ter z mrtvim pop-artističnim svetom, ki s svojo naravo še poudarja živost linij. Erotičnost skušam izraziti z izseki, detajli človeškega telesa. Biološkost skušam poudariti s simboli, na primer s šahovskim ozadjem, ki ponazira neskončne možnosti potrebnih ali nepotrebnih potez, kot je to v našem življenju.« IRMA: »Moji verzi so preprosti, le na glas povedano tisto, kar mnogi ljudje pestujejo v sebi, kar si ne upajo ali se sramujejo izraziti. Hkrati pa si želim s svojimi verzi doseči pri ljudeh nekaj lepega, da bi tudi sprejemalci te umetnosti občutili tisto lepoto, ki sem jo jaz, ko sem ustvarjala.« • Oba se ukvarjata s konkre-tizmom, umetnostjo sodobnosti. Kako bi razčlenila svoj odnos do nje, do likovnega izraza prihodnosti? IRMA: »Vsaka umetnost je, ne glede na čas nastajanja, zvrst, odraz lepega. Vsaka umetnost se izraža v različnem mediju, bistvo pa je ob umetnosti nekaj čutiti, porajati nove ideje. Kaj se v prihodnje obeta kot prevladujoči tok umetnosti, se ne ve... in tudi ni pomembno. Treba je le, da ima umetnost vsebino, da izraža notranjost, še zanimivejše pa je, če je raznoliko. Morda prihodnost prinaša tudi manjšo utesnjenost, odpiranje razstaviščne-ga prostora, razširitev tega am-bien ta ...« Ponatis monografije o Vojkovi brigadi Idrija — Izpod peresa Stanka Petelina, pisca številnih knjig o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem in partizanskih enotah (Med Triglavom in Trstom, Osvoboditev Slovenskega Primorja. Gradnikova brigada, Prešernova brigada, Kronika Vojkove brigade in druge), je pred 12. leti izšla knjiga o »VOJKOVI BRIGADI«, ki je bila zelo hitro razprodana. Knjiga je zbudila veliko zanimanje ne samo med borci te naše partizanske bojne enote, ampak tudi med drugim prebivalstvom, zlasti na območju, kjer je Vojkova brigada delovala in se zadrževala — torej na Cerkljanskem, Idrijskem in Zirovskem. Povsem naravno je, da zgodovinska pot Vojkove brigade, ki je dala velik prispevek k zgodovinski prelomnici slovenskega naroda, želijo spoznati tudi sinovi in vnuki njenih pripadnikov, prav tako pa želijo tudi drugi delovni ljudje in občani, zlasti mladina, vedeti, kaj se je v časih, ko se je odločalo o usodi slovenskega naroda, dogajalo na njihovem ožjem območju. Zato je iz leta v leto čutiti vse večjo potrebo po ponatisu takib knjig, med njimi tudi knjige o borbeni poti »VOJKOVE BRIGADE«. Odbor Vojkove brigade, ki ima domicil v občini Idrija, seje v začetku letošnjega leta odločil za ponatis prve izdaje monografije VOJKOVE BRIGADE iz leta 1968 v nespremenjeni obliki. Založba »Borec« iz Ljubljane je sredi avgusta izdala ponatis knjige o Vojkovi brigadi v nakladi 2500 izvodov, tako da knjigo že prejemajo naročniki. Ob ponatisu je odbor Vojkove brigade zapisal, da bo knjiga tudi primerna za podelitev ob raznih slovesnostih zaslužnim občanom v krajevnih skupnostih, najboljšim delavcem v organizacijah združenega dela, najprizadenejšim učencem v šolah, kot znak posebnega priznanja Izid knjige, ki prispeva h krepitvi naše obrambne in samozaščitne sposobnosti, lahko povežemo tudi z letošnjo 60-letnico rojstva Janka Premrla-Vojka, legendarnega heroja Primorske in 1 oktobrom, praz nikom delovnih ljudi in občanov idrijske občine, ki so si prav dan ustanovitve Vojkove brigade pred '17 leti v ferkneni. izbrali /h občinski praznik. SILVO K OVAC Na televiziji pripravljajo snemanje bnova Kosove graščine {Naslednjih petih letih naj bi v okviru kulturne ttfnosti Jesenice obnovili tudi staro Kosovo tfino na Jesenicah — Večje knjižne zaloge mice — V naslednjem sred-'Oičnem obdobju si bodo vsi izva-Programa kulturne skupnosti lice prizadevali za kvaliteto in ^v^daljnjo rast kulture v občini in f\*h krajevnih skupnostih, i^ko bo občinska knjižnica Jese-k naprej širila dobro knjigo 7* bralci tudi tako. da bo povečala ^T* knjižno zalogo in odpirala izposojevališča po krajevnih hostih. Knjižnica naj bi pove-kn.iižni fond še za 900 novih s ki jih bo brezplačno dobila od •rne skupnosti Slovenije. Ze k Inje leto pa naj bi opremila '*)iika v nakladi 3.500 izvodov, kot literarna priloga Zelezarja 1 j izhajali šestrakt letno v nakhi -(X)f) izvodov, amatersko gleda-„ Jesenice, ki praznuje letos '^Ln''° ustanov*fve- f)H n" v Vonjih petih letih poleg svoje ^ dejavnosti spodbujalo še * *sko dejavnost, lutkovno dejav-.'Ij i" «i prizadevalo za čimveč petnih gostovanj tujih gledališč (^pin za mladino in odrasle. ^">d za spomeniško varstvo i/ Kranja skrbi za kulturno dediščino na jeseniškem območju, v skupnih stroških pa znaša jeseniški delež 12 odstotkov. Gorenjski muzej bo predvsem na Ajdni nad Potoki nadaljeval z zanimivin izkopavati jem, odbor za muzej delavskega gibanja in revolucije pa bo pripravil scenarij muzeja v Kosovi graščini ter si prizadeval usposobiti vse prostore. Letno načrtujejo tudi do pet izmenjav s pobratenimi občinami in z zamejskimi Slovenci, štipendiranje učencev na srednji glasbeni šoli ter precejšnjo dejavnost Zveze kulturnih organizacij. Kulturne prostore bodo obnavljali v naslednjih letih le v primeru, če se ne bodo odločili za gradnjo novega kulturnega doma na Jesenicah. Vendar pa nameravajo obnoviti Kosovo graščino, dvorano gledališča, odre na Javorniku. na Mrežnici in na Hrušici. Sredstva za dejavnost kulturne skupnosti Jesenice namenjajo po prispevni stopnji o.r>;t odstotkov od osebnih dohodkov vsi delovni ljudje in občani Po načelu vzajemnosti m solidarnosti pa zagotavljalo sredstva tudi za programe kulturne skupnosti Slovenija [) Sede) NEJČ: »Vsi izumi zadnjih petdesetih let bodo čez toliko časa le še impresionizem, je dejal neki moj prijatelj. Res je in v prihodnosti se bo treba umetnostno bolj odpreti, se povezovati z drugimi vejami umetnosti. Ta prihodnost pa ni več daleč čeprav so kritiki od novih stru j precej nezaupljivi, čeprav za sodoben - in kakršenkoli - umetniški izraz vedno manjka sredstev. « D. Zlebir Dnevi slovenske zabavne glasbe oktobra Ljubljana - V Linhartovi dvorani Kulturnega doma »Ivan Cankar« v Ljubljani se bodo 2. oktobra začeli dnevi slovenske zabavne glasbe »Ljubljana 80«. Mednarodni za-bavnoglasbeni festival, že devetnajsti po vrsti, bo trajal tri dni, prireja pa ga RTV Ljubljana v sodelovanju s turistično poslovno skupnostjo. Prvi večer se bodo poslušalcem predstavile pesmi svobodnih oblik, ki jih bodo izvajali pevci Lado Le-skovar. Elda Viler, Neca Falk. Tatjana Dremelj, Alfi Nipič, Meri Avsenak, Karli Arhar, Marjan Smo-de, Mateja Koležnik, Majda Sepe in ansaambel Predmestje. Drugi del večera bo posvečen samostojnemu koncertu šansonjerja Labia Ciffra. Petkov pop-ročk večer je posvečen izvedbi domačih skladb, ki jih bodo zapeli ansambel Predmestje, z Neco Falk, Pepel in kri z Ditko Haberl. Ivek Baranja, ansambel Prah, Branka Kraner, XII nadstropje. Oto Pestner, Moni Kovačič, Tomaž Do-micelj. Edvin Fliser in druga imena slovenske popevkarske estrade. Večer se bo nadaljeval s pop-ročk koncertom v izvedbi gostujočih pevcev evropskih radijskih postaj. Na sobotnem finalnem večeru bodo izbrali najuspešnejše pesmi svobodnih oblik, drugi del pa bodo posvetili revialnemu nastopu pevcev iz evropskih radijskih postaj. Doslej so udeležbo na festivalu potrdili poljski radio. BBC London, radio Luxemburg, YLE Helsinki. NDK Hamburg. XANI)IK Malta. Rozglas Praha. RTE Dubim in HFK Berlin DDK. , Na natečaj- ki na je HTV Ljub liana razpisla v začetku letošnjega leta. je prispelo 8f> skladb Komisija, v kateri je vrsta naših glasbenih strokovnjakov, je izbrala 14 skladb za pop-ročk večer in II |>esmi svo-hodnih oblik. Teh sedemindvajset izbranih skladb se bo na treh večerih zabavne glasbe potegovalo za sedem nagrad: tri bodo podelili poslušahi. tri mednarodna žirija, eno pa po sebna komisiia za besedilo. V uredništvu igranega programa pripravljajo novo televizijsko nadaljevanko v sedmih delih z naslovom »Ščuke pa ni, ščuke pa ne«. Gre za dopolnitev in razširitev znane Part-ljičeve igre, ki je bila na gledaliških odrih večkrat uprizorjena in je vselej navdušila občinstvo. Nadaljevanka teče pod režiserskim vodstvom Jožeta Babica. Snemanje se izteka in potrebna je le še montaža. Naj omenimo nekaj igralcev, ki tolmačijo glavne vloge: Peter Trnov-šek, Angelca Jankova, Milena Mu-hičeva, Minu Kjudrova, Breda Pugelj, Janez Hočevar, Danilo Be-nedičič in Janez Klasinc. Nadaljevanko bomo lahko gledali letošnjo jesen. Pred kratkim je režiser Staš Potočnik z ekipo posnel še zadnje kadre nove nadaljevanke »Naša krajevna skupnost«. Gre za šest zgodb s humoristično vsebino. Na televiziji humorja manjka, zato bodo gledalci nadaljevanke posebej veseli. Avtor nove nanizanke je uspešni Aleksander Marodič, ki ga gledalci poznajo predvsem po nanizanki »Mali oglasi«, omenimo naj še nadaljevanko »Poti in stranpoti«, ki je navdušila širše jugoslovansko televizijsko občinstvo. Naslovi nadaljevanj nove nadaljevanke so: Mini vrtec, Isto, le malo drugače, Vrana vrani ne iz-kljuje oči, Z opeko po zakonu, Fraki gre na zdravljenje, Disko. Nanizanko v šestih delih si bomo lahko ogledali koncem leta. Med izobraževalnimi oddajami je treba posebno pozornost posvetiti novi oddaji z naslovom »Zanima me«. Oddaja skuša stopiti v stik z gledalcem, skuša mu reševati najrazličnejše probleme kot so denimo iz medicine ali sociologije, skušala bo razložiti najrazličnejšo družbeno problematiko. Oddaja bo na sporedu vsak mesec ob četrtkih. Druge oddaje izobraževalne redakcije bodo na sporedu še ob ponedeljkih in če- trtkih. Ob ponedeljkih ob 18. uri se bo vrstil cikel oddaj z naslovom »Znana - neznana Jugoslavija«. Oddaje bodo skušale predstaviti neznane dele Jugoslavije. Pripravljajo jih vsi jugoslovanski studii, pri nas pa Peter Ovsec. Po izteku teh oddaj pa si bomo v ponedeljkovem terminu lahko ogledali še oddajo Gite Vončina z naslovom »Izobraževanje delegatov«, ki bo imela deset delov. V istem terminu se bodo vrstile tudi oddaje redaktorice Ale Peče z naslovom »Z jezikom v javni rabi«. Izobraževalne oddaje pa bodo na sporedu tudi ob petkih ob 18.40. 2e v septembru si bomo lahko ogledali zanimiv cikel oddaj »Spoznavajmo naše morje«. Tako nam televizija skuša podaljšati poletje. Oddaje smo na malih zaslonih že gledali, zaradi izredne zanimivosti pa so se televizijski delavci odločili, da jih ponovijo. Oddaje nam skušajo z različnih vidikov osvetliti naše morje. Posebej vas opozarjamo na oddajo, ki bo govorila o ribištvu. Avtorica teh oddaj je Mira Span. Po izteku oddaj o morju bo na vrsti oddaja z naslovom »Organizacija in kadri«, ki jo pripravlja Gita Vončina. Sledila bo še redna oddaja »Po sledeh napredka«, ki nas seznanja z najnovejšimi dosežki znanosti predvsem iz domačih logov. Avtorica teh oddaj je Mira Span. Tudi v filmski redakciji pripravljajo privlačen izbor filmov za jesen. Septembra bo pozornost gledalcev nedvomno vzbudil švicarski film »Mladi zmrzujejo tudi poleti«, ki mu bo sledil jugoslovanski film »Sla-vica«. Mladi se bodo razveselili glasbenega filma »Thomv«. Ob koncu septembra bo na vrsti slovenski, film, malce starejšega datuma, »Lažnivka«. Omeniti velja še francoski film »Ta temni predmet poželenja«, ameriški vvestern »Revolve-raš« in poljski film »Križarji«. Zdravko Erjavec l'rtsnir i: humoristične nadaljevani/* ..v • i skupnost,. . /•/ homo G LAS 6.STRAN TOREK, 2 SEPTEMBKO Ti i \wi—s n—/ i_I i II \u__'I_i \l Nil \ kjv/ ii \ v_yi \i OPREDELITEV Tovariši, biti pa moramo realni. Pred seboj imamo močnega in do zob oboroženega sovražnika, ki je do zdaj podjarmil že večji del Evrope. Njegov namen je ustvariti nov svet. taksen svet. ki ustreza njemu, to pa za ceno popolnega iztrebljenja in uničenja pod jar mljenih narodov. Prav gotovo smo mi Slovenci med prvimi, ki jim preti popolno uničenje To mora biti danes jasno tudi tistim najbolj zaslepljenim. To se vidi že zdaj in po tem. kako nas je sovražnik razkosal in priključil del k tretjemu rajhu. del pa k Kimu in k Madžarski. To se vidi še posebno po napovedanem in že tudi začetem množičnem preseljevanju Slovencev z njihove rodne grude To se vidi po množičnem preganjanju vseh naprednih in zavednih Slovencev z območja, ki so ga zasedli Nemci. Povedati vam moram žalostno novico, da so Nemci tridesetega julija že ustrelili prve zavedne Slovence — devet ujetih partizanov in kurirko iz okolice Krškega. Poprej so jih zverinsko mučili, njihovo smrt pa objavili z lepaki, ki so jih trosili povsod. Nekaterim od vas je gotovo tudi že znano, da so drugega avgusta Nemci v našem okraju ustrelili štiri partizane. V Begunjah na Gorenjskem so šestega avgusta ustrelili štiri, desetega avgusta pa na Štajerskem šest komunistov. Da bi laže obvladali nastalo situacijo in odpor naroda, Nemci v zadnjem času dovažajo nove sile iz Avstrije in od drugod. Začeli so se tudi vse bolj opirati na razne izdajalske elemente. Na žalost so med tistimi, ki so zastrupljeni z lažno propagando ali pa so prodane duše, tudi takšni, ki stopajo v nemško policijo in orožništvo. Tovariši partizani — narodni borci, prej sem dejal, da je sovražnik do zob oborožen, da je podjarmil že dosti narodov in da ga ne smemo podcenjevati. Temu naj dodam še to. da je še vedno na pohodu. Toda prepričan sem. da je s tem, ko je krenil nad Sovjetsko zvezo, krenil tudi v svoj lastni poraz. Napad na Sovjetsko zvezo je prav gotovo tudi začetek njegovega konca. Ob ogromni in nepremagljivi sili sovjetskih narodov in njihove Rdeče armade se bo Hitlerjeva moč in sila kaj kmalu razbila. Poleg tega pa je tu še velika sila Anglije in Amerike ter drugih dežel, ki ne smejo in ne morejo dopustiti, da bi svetu zavladalo fašistično mračnjaštvo. , Tovariši, da bi čimprej uničili fašistično zver — zver, ki pomeni danes za človeštvo največjo nevarnost, sprejmimo geslo, ki ga je pred dobrim mesecem dni objavil Slovenski poročevalec. Geslo se glasi. ,K dejanjem!' Res, prišel je čas. tovariši, ko mora vsak zaveden Slovenec z dejanji in bojem pokazati, koliko mu je pri srcu svoboda in koliko je on sam pripravljen žrtvovati zanjo. Prišel je čas, ko se mora vsak človek opredeliti za boj ali proti boju z okupatorji. Pri tem pa se mora zavedati, da to pomeni za obstoj ali proti obstoju njega samega Zavedati se mora, da nam svobode — resnične in polne svobode — nihče ne bo prinesel na dlani v dar. Resnično in polno svobodo si moramo priboriti sami. K temu mora vsak zaveden Slovenec prispevati svoj delež. Nas. zavedne potomce starih Slovanov in ljudi, ki si želijo ustvariti pravičnejšo družbo od tiste, v kateri smo do sedaj živeli, pa obvezuje tudi dolg solidarnosti s sovjetskimi ljudmi, s prvo deželo socializma v svetu.« Povzdignil je glas: »Dragi tovariši partizani, naj še enkrat poudarim, da to. kar se sedaj dogaja v našem narodu, pomeni pravi in resnični prerod in dejanje, ki mu ni primere. Ta dogajanja potrjujejo zaupanje in vero. ki jo je naša Partija vedno čutila do širokih ljudskih množic. Potrjujejo pa tudi upravičenost naporov in žrtev, ki jih je Partija dala med svojim nesebičnim bojem v več kot dveh desetletjih svojega obstoja in dela. Tovariši komunisti, ki tudi predstavljate veliko večino v tem stroju, še posebno bi se rad obrnil z nekaj besedami na vas in vam položil na srce, da bodite tudi sedaj, ko gre za življenje ali smrt vsakega od nas posebej in naroda v celoti, za zgled ostalim, kako se je treba boriti za svobodo človekove osebnosti, za svoj narod in svet brez izkoriščanja človeka po človeku. In še tole bi dejal. Res je. da je Hitlerjeva in Mussolinijeva soldateska doslej podjarmila — ali pa so se jim same priključile zaradi svoje zaslepljenosti in trenutne koristi — že okoli petnajst ali celo več držav v Evropi. Res je, da so Hitlerjeve armade zaradi nenadnega in zahrbtnega napada na Sovjetsko zvezo dosegle velike začetne uspehe in prodrle globoko na njeno zemljo. To pa zato. ker je tamkaj Hitler uporabil svoje glavne sile in zato, ker Rdeča armada šele zbira in koncentrira svoje glavne sile za odločilni udar. Toda Hitlerjeve armade se bodo izgubile v ogromnem prostoru Sovjetske zveze. V zaledju nemških armad Že delujejo številni partizanski odredi sovjetskega naroda, in ko bo Rdeča armada krenila v protiofen-zivo, bo Hitler prav gotovo doživel enako usodo, kot jo je nekoč Napoleon. Naš sveti dolg je, da z neizprosnim bojem uničujemo in vežemo nase čim več nemških sil ter s tem olajšamo Rdeči armadi njeno nalogo. Rdeča armada in sovjetski ljudje naj vedo, da imajo v nas iskrenega zaveznika. S tem, da je na.š narod prijel za puško, se je tudi trdno odločil, da skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi začne novo fronto, fronto, ki je velika, kolikor je velika naša domovina. Fronto, v kateri bo pod ognjem naših partizanskih pušk sleherni košček naše .domovine, in to vse dotlej, dokler bo po njej korakal fašistični škorenj.« Malo je pomolčal in nadaljeval: »Dajmo, tovariši, še enkrat prisezimo, da bomo z neusmiljenim bojem vso domovino spremenili v najbolj krvavo fronto za okupatorja. Prisezimo, da bomo mi, slovenski partiz.ani, branili svojo domovino tako, kot branijo Rdeča armada in sovjetski partizani svojo — prvo deželo socializma. Zdaj je glavno, premagati strah pred nemško silo in njeno namišljeno nepremagljivostjo. Zavedati se moramo tega, da je tudi okupator ranljiv. Tudi njega se prime krogla. Res je, da je do zob oborožen, toda tudi mi nismo praznih rok. Imamo orožje, z bojem pa bomo dobili vse drugo, kar še potrebujemo. Prav gotovo je bilo našim prednikom teže, ko so šli z gorjačo in vrelim kropom nad turške horde ter s cepci in vilami nad grajske zidove; tedaj so bili v svojem boju osamljeni in brez zaveznikov. Naše geslo mora biti .Narod, ki se bori. ne more umreti4.« Uspela Zbiljska kresna noč - Prizadevni člani Turisti**^ 4* štva Zbilje so v soboto. 2-i. avgusta. pripravili tradicumalm, Zbš/b kresno noč. ki je privabila na obalo jezera številne a,„ Jfr Razen ognjemeta in kresa na vadi je z izbranim programtwtr navdušila medvoška godba na pihala, fr Smlejčani praznovali - Krajam Smlednika so r sobot,,, ^3. are«* tretjič praznovali krajevni praznik v spomin na 22. avgunt 1941 h* padli prvi talci na Gorenjskem. Slovesnost so pnčeli s j^^,, doma krajevne skupnosti do osnovne iole Simon */e#i*„ zbranim krajanom spregovoril Janko Mohar. Šestim hr^a^ podelili krajevna priznanja, predstavniki društev in '»TfOntsoen, ponesli vence na spominska obeležja NOB na področju 0 Še ni postajališča - Potem koje kranjski izvršni svet ^ f*r*4& prepovedal ustavljanje avtobusov na Kidričevi cesti v ^ stvenega doma. saj tu m urejenega in varnega postajališč^^ ^ „ iarfe lani na pritisk potnikov moral popustiti in kljub nr^^^ o;u,/it turu no /" tn.-in /"■ ......... r i--- stajališču avtobusi spet na zelo prometni Kidričevi - j o^iaafi šola - ustavita,o na obeh straneh ceste. Obenem pa >. rcr^w g kran/ske občinske skupščine poleg sredstev za izgradnjn inritfgt * fc stajališča določil tudi rok za izgradnjo Komunalni inter^ni s*aM»* t K ran,, in sicer 1. maj l UHO. Rok je seveda že mimo. P| dvoranici med velikimi skalnimi btoti'] re vodi na v zdol ozek pose ver. kaj metrih prevesi v brezno. t ere 11» V ospredju največji kapnik na Gorenj« skem v ozadju pa nenavadna sigasta kopa /. več vrhovi, (foto: T. Planina) vrvna zavora vrvi navzdol - priprava \ Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI torek. 2. septembra 19so Stoletnik Simon Žavbi iz Tuhinja Začel bom šteti znova "i Avto je drdral po strmi poti do domačije vrh hriba. Zadnja hiša Zgornjega Tuhinja, vasice, razpete po bregeh Tuhinjske doline, ki se začne tam za Kamnikom in pelje na štajersko stran. Žavbijeva domačija, dom stoletnika Simona Žavbija. 9. septembra bo stopil v drugo stoletje, začel šteti znova, kakor se je pošalil. Niso prišli do srede pesmi, ko.se je zatreslo in v vseh hišah so se prižgale luči. Ne vem. kdo je bil bolj prestrašen, dekle ali fantje, se smeje Simon. Ko je bila ura pet, se je zatreslo še trikrat, najmočneje, ob sedmih zjutraj še enkrat. Leta 1915 je tu čez letel prvi avion. Nizko, počasi, prav nad smrekami, da smo videli, da so ljudje v njem. Danes pa kar švrkajo sem in tja. Tudi Simon se je peljal z letalom. Pred petimi leti, ko je imel 95 let. Obiskal je sina v Ameriki. Mesec dni je bil tam. Sin mu je prigovarjal, naj še ostane, toda zrak mi tam ni ugajal, pravi Simon. Sam je šel po vozovnico v Ljubljano in kar niso mu verjeli, da se odpravlja na tako dolgo pot. Na Brniku, preden so odleteli, so ga klicali po zvočniku, niso mogli verjeti, da se res sam odpravlja na pot. Tudi v Kamnik se večkrat odpravi. K zdravniku, da mu zapiše tablete za spanje, da plača naročene časopise, da uredi stvari na občini. Spomnim se ga, kako je lani zmotil sejo. Mirno je vstopil in dejal, da želi tovariša Zoreta. Hotel je dobiti potrdilo, da bo lahko pokopan poleg svoje žene, na pokopališču, ki so ga zaprli. Tudi bolan je bil. Leta 1962 je imel operacijo na mehurju. L. 1954 ga je napadla pljučnica, vnela se mu je rebrna mrena. Ležal je v bolnišnici, sedemnajst dni ni nič vedel. Sele osemnajsti dan je zajel žlico juhe, več ni mogel. Naslednji dan je bilo že bolje. Ko je prišel noter je imel 65 kilogramov, ko so ga po najhujših dneh stehtali, je imel le še 49 kilogramov. Vsak dan je izgubil enega. Tedaj je tudi opazil, da je s postelje izginilo pregrinjalo, s katerim pokrijejo umrle. Vse sorte sem preživel, pravi Simon. Najhuje je bilo, ko je umrla žena. Komaj sedem let in pol sta bila poročena, mlajši sin je imel dve leti in pol, starejši je hodil že v šolo. Oženil se ni več. Rad sem imel otroke, enkrat živiš, enkrat umreš, enkrat imaš rad, sem vedno rekel. Poln spominov je Simon. Prav natančno se spomni svega. Sinova žena mi pravi, da je to gotovo v rodu, saj ima tudi njen mož zelo dober spomin. Pa boste kaj praznovali, ga pobaram. Ah, kaj bi, draginja je. mi 1^0 trati mi je prišel naproti, ^^aa, z lahnimi koraki, s svojega >^i£*jpega popoldanskega sprehoda. IvHMal je fotoaparat v mojih ro-in takoj vedel, kaj bi rada. Ne, y* takega me ne boste slikali, je hitel L*voj štibelc. Bela srajca, zavezal je w**vato, si zavihal brke in nadel rt2*Žnji klobuk. Zdaj pa pojdiva, tja D^j^pred vrata, tam bo slika naj- d Vsedla sva se na klopco pred Zj^MČijo. Odprl se je čudovit raz-t?^d po Tuhinjski dolini. Da, da, nazaj pomnim, je začel pripo-^JJovati Simon. Spomladi 1892 je po ♦^hni tam skozi Potok — je kazal z — peljal prvi avto. Ženske na |ju so vzdigovale roke in se križale j, zdaj bo pa sodni dan«. Na Tro- N^ah so prestrašeni žandarji stre-^i za njim, da bi obstal. To je ^liČ iz pekla, so govorili. v^O.septembra 1893 ponoči je prišla ^j*»*Uij. Nad Kozjakom se je oblak, pol vode je steklo v tv^iojako, pol v Tuhinjsko dolino. *fc^«la je most, ki so ga pravkar po-kv*>in, pobrala les na žagah, da so Vj^di kar pokonci stali. Voda se je vJU do Kamnika, kjer je prav tako most V Šmartnem pri H^pečanu je zbila okna in vdrla v *|?V Mati ni imela niti toliko časa, t\j hi zagrabila zibel z otrokom. V^Jleslo jo je ven, plavala je med *^inci in gasilci so rešili otroka. Nič ^ni bilo. To so bili prizori. IV^udi treslo je pri nas. Leta 1895 f^*»oči se je začelo. Opolnoči so se t|*|tje zbrali na vasi, da bi ponagajali ^kletu in pod njenim oknom zapeli sljubi, preljubi moj Francelj ZLATOPOROCENl A IZ VODIC - V nedeljo. 24. avgustu, sta proz h ovalapetdeset let skupnega Htijenja Pavla in Lovni Ciperle iz Vinih Hkn,mna. i družinskem krogu, sta proslavila jubilej. M letna Pavla ni "7 letni Lm n> sta se spoznala l Skaručni. hodila dobro leto in 17 ai M*t(t tSQ0xta se vzela Enajst let sta žive/a na Pritnskovem. nato stu v preselila i Vodice. Loi.to je do teta 1962.-ko se je upokojil, zidani Pavla /e šest let delala i tovarni, ko pa so začeli prihajati otroci, je '>stata doma V zakonu se /ima ,e rodilo deset otrok, šest fantoi in štiri dekleta Osem ,ih he živi. Zelo skromno sta živela, saj zaslužek ni Hi) ♦tf/ pnda Zato sta obdelovala vrt. nabirala gobe. pomagala kmetom *W vasi. Mati Pavla ima zelo rada otroke Za sloje /travi, da so bih *%elej zelo pridni Se posebej ponosna /v na štirinajst vnukov, ki fih te V'r spravila* Oče l.oim je član Zveze komunistov že
    o »ta po/na Življenjske vedrine tudi ob prehodu 1 šesto desetletje ^kupnega življenja Se na mnoga leta ' /r odvrne. Ko je imel osemdeset let, se je zbrala vsa žlahta. ko jih je imel devetdeset prav tako. Nekaj bomo že spekli, pravi Simonova snaha, oče ima pecivo zelo rad. Najraje ima sladke reči, v beli kavi se mora sladkor kar vleči z žlice. Ne kadil, ni oče nikoli, včasih spije kozarček vina. Veliko bere, komaj čaka, da pride časopis. Veliko knjiga ima v sobi. tudi nemške bere. Nemškega jezika se je naučil, ko je od leta 1898 do 1908 delal v Nemčiji. Še vedno ga zna. O tistem dekletu napišite, mi je naročal Simon, ko sem odhajala. Rad bi jo še kdaj videl, rad bi vedel, kako živi. Iz gramozne jame je pobegnila, pomislite, iz gramozne jame, Nemci so jo hoteli ustreliti. Zatekla se je sem gor, lačna in prezebla, da si je opomogla. Fanta ni marala, pa ji je dejal, te bom pa prijavil. Pa daj, mu je odvrnila. In res jo je. Ne, to ni bila ljubezen, ni je imel rad, to je bila hudobija, ponavlja Simon, ko odhajam. M. Volčjak (55. zapis) Za konec kramljanj o vaseh v bližnji in daljni okolici Kamnika so mi ostale le še Suhadole. Kraj mi je posebno ljub zato, ker v njem živi in dela vsem Slovencem znani kartograf — samorastnik Ivan Selan. Kljub pozni življenjski jeseni (letos bo dopolnil 78 let) je njegova roka še mirna, oko še bistro in delovna vnema še živa. Mojstrani, približno en dan hoda je med temi kraji! Seveda, to ni zgodovina, pač pa le pobožna, a lepa ljudska pripovedka. Morda pa je v njej le zrno resnice? Nekakšno' jezikovno posebnost razberem tudi iz poimenovanja krajanov Suhadol (v ljudski izreki »Skadole«). Sami si pravijo, da so Skladovci, ne pa kakšni Suhodolčani, kot bi jim radi rekli mestni ljudje. Znajdi se! Če si turistični vodič in si tako služiš svoj vsakdanji kruh, ti ni tako z rožicami postlano kot se na prvi pogled zdi ali na splošno sliši. Ni res, da bi se le prijetno vozil z avtobusi naokoli in opozarjal na vse znamenitosti in zanimivosti, dobro jedel in pit; vsak poklic, tako tudi poklic turističnega vodiča ima še svoje senčne plati: skrbeti za organizacijo, za dobro počutje, ustreči vsem muham muhastih turistov in nasploh biti vedno ustrežljiv prijazen, naklonjen. A vendarle nekateri turistični vodiči smatrajo, da jim je poklic strašno ustrujajoč in ubirajo najkrajša in najlažja pota, da bi le preživeli svoj delovni dan kar najbolje, najmanj delovno in, seveda z največjim možnim prometom, od katerega je odvisen njihov zaslužek. Da bo lažje, vzemimo primer: v Kranjsko goro ali na Bled pripelje agencija skupino turi stov. Ze morda, da so kdaj slišali za Bled ali Kranjsko goro, večina vendarle ne pozna zanimivosti kraja - prav zato so tudi prišli. Turistični vodič jim predlaga tedenski program ogledov gorenjskih in slovenskih kulturnih in turističnih zanimivosti, nakar gostje seveda prikimavajo. Zaupajo vodiču, kajpak, komu bi drugemu! Nekako sredi letnega oddiha pa počasi spoznavajo, da se je njihov dopust omejil večinoma zgolj na vožnje z avtobusi, po možnosti v daljnja okolico in da kraja, v katerem so se namestili, domala sploh ne poznajo. Turistični vodiči jih vozijo počez in povprek ves dan, da se ob koncu dneva vsi utrujeni vrnejo v kranj skogorski ali blejski hotel. Saj. i>eliko so videli in morda tudi doživeli. Ob tem pa. denimo, irs teden bivanja niso videli niti Krope in ne Drage, kaj šele. da bi se odpravili po sprehajalnih ste žicah Bleda, ki so tako priljubljene kot le kaj. Kaj šele. da bi užili enkratni pogled s Straže — a ne mislite, da zato. ker se agen cijskemu vodiču ne ljubi hoditi! Zato ne. ker je provizija znatno 'išja. če je skupinski izlet daljši n dražji.. . Pri tem pa turistični kraj izgublja, še posebej, če vemo, da takšni skupinski gostje predstav Ijajo samo na Bledu okoli 50 dstotkov gostov. Prav zato lahko v tunstičmh informacijah Bleda preberemo, da Blejci go-tom svetujejo, da agencijski program primerjajo z blejskim turističnim programom in ponud-fy() — morda pa jim bo le kaj bolj šeč na Bledu in v njegovi okolici n jim ne bo 'treba na utrujajoča ožnjo po Gorenjski ali Sloveniji. Tako želijo le. da bi si blejski ost/e Bled bolje ogledali, reč časa na Bledu preživeli in ostali ečin 1 >ma blejski g<»stji' Tako pa vodiči krojjja turistu' o ponudbo po svoje, /ti usmerjajo tako in tja. kakor /e njim a/bolj všeč Zaveda,o se. da lahko tp/itajo na goste in po reku :nu/di se bodo najbrž tudi t prihodnje tako. le kdo bi vlačil skupino turistov na Stro:", zastonj, ko pa ie izlet na daljši liniji sicer tudi malce utrujajoč, a ,>n naša krepke/šo m ..hčutnc/šo provizijo'' ' 1) Sedel Kartograf Ivan Selan v svoji pisalnici. R KARTOGRAF IVAN SELAN eči bi moral: naš kartograf, iz naših preprostih podeželskih razmer zrasel mož, ki se je sam s svojim znanjem in delom dvignil nad okoliško povprečje. Pri geografih — znanstvenik cenjen, upoštevan, splošno priznan. Kar poglejmo na mnoge Selanove šolske zemljevide Slovenije, na turistične in avtokarte, na številne panoramske podobe in na nazorne makete mest in pokrajin: vsepovsod ena sama natančnost, doslednost, lepota barv. Prav v tem je odlika Selanovih zemljevidov: da je tudi njihova barvitost zadržana, harmonična. In da tudi gostota izohips ne deluje pretemno. Še nekaj: vsi napisi krajev, gora in rek so risani v izvirni pisavi: nobenih tiskanih črk, vse so ročno risane. Pri risanju kart, ki segajo čez državne meje na naše zamejstvo, je Selan dosleden: poleg uradne oznake v tujem jeziku, vselej pripiše tudi slovensko krajevno ime. K SUHADOLE ar velika vas: čez 300 stalno naseljenih prebivalcev. Skoraj na »meji« med kamniško in domžalsko občino. Leži nekoliko vstran od ceste Moste —Mengeš, ob muhasti rečici Pšati, a že'kar v ravnici pod Debelim vrhom (445 m), poraslem s smrekovim in borovim gozdom. Sicer pa imajo Suhadole dovolj dobrih njiv in sočnih travnikov. Živinoreja je kar lepo razvita, a domačini, posebno mlajši raje služijo kruh v industriji, ki je na tem področju res razvita (Duplica. Jarše, Mengeš, Domžale, Kamnik). V vasi je še precej obrtnikov, med njimi so tudi ščetinarji, in copatarji. nevsakdanji rokodelci! Zgodovinsko pomembna je stara cerkev sv. Klemena, ki se prvič omenja že leta 1526 (pozneje večkrat prenovljena). No, brž se spomnim pobožnega izročila: kjerkoli sta prenočevala slovenska blagovestnika Ciril in Metod, ko sta od vzhoda nosila koščice svetega Klemena preko naših krajev v Rim, so pozneje gradili cerkve, posvečene sv. Klemenu! Sledimo tem imenom: v Suhadoiah. na Rodnah. v Stolp z veternico v Topola h. ČEZ OBČINSKO MEJO Sicer brez dovoljenja, a vendar e icer brez kakega popotnega dovoljenja, a vendar s tem zapisom stopam na svet domžalske občine, v Topole! Tako blizu meje, skoraj tik ob meji, leži ta značilna ravninska gorenjska vas. A, kar ne morem mimo. Saj me opozarja že na daleč viden 25 m vi sok stolp z vetrnico; edino tako veliko napravo na Gorenjskem (morda celo na Slovenskem?). Postavil jo je leta 1932 kmet Anton Vahter, da bi mu služila kot vodna črpaJka. žal. zdaj veter ne vrti več velike vetrnice ... Je pa še vedno markantna, na daleč vidna znamenitost Topol! Velikonočna . procesija rw konjih U sredini duhovnik v ozadju Komenda (s/ika Sl,lfl k //f , ».> Iti 1 'V* i z numštranco) desno vzeta 1 - \'ulva:or)evc G LAS 8.STRAN TOREK, 2.SEI Beseda o našem športu KRANJ — Jugoslovanski šport in telesna kultura sta v naši socialistični samoupravni družbi naredila velik korak naprej in še napredujeta. Na tej poti so tudi ovire. Posamezniki ali celo skupine v športnih panogah so prevečkrat v nasprotju z osnovnimi političnimi načeli naše skupnosti. O aktualnih problemih socialistične samoupravne preobrazbe telesne kulture in njenih nalogah se bodo v kratkem pogovarjali Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveza socialistične mladine Jugoslavije. Postopoma se uresničuje zasnova telesne kulture in športa v socialistični samoupravni družbi. To izhaja iz dejstev, da se telesna kultura in šport razvijata kot oblika ustvarjalnosti in izražanja človekove iutebnosti. Zaradi tega šport in telesna kultura nista le razvedrilo, konjiček in nedeljska zabava. Sta precej več kot samo to. Stremimo k temu. da bosta telesna kultura in šport od šolske dobe do pozne starosti notranja potreba vsakega človeka. Za vse to morajo biti dani vsi pogoji. Bolj ko na tej poti gremo naprej bolj nas ovirajo pojavi, ki so politični in moralni ostanek športa, kot ga razumejo v meščanski družbi. Lažiranje, črni fondi, kupovanje in prodajanje igralcev niso glavne značilnosti samo za nogomet. Ti pojavi se pojavljajo tudi v drugih športnih kolektivih in panogah. Javno mnenje je take pojave odločno obsodilo in stališče socialistične zveze je, da izrazi stališče javnosti in da sama začne z akcijo o takih nezaželenih pojavih. Akcija družbenopolitičnih organizacij je nujna in mora biti frontovska. Pomembno je. da se-r°2Pravi reče tudi svoje 5■ ~ - SPortn'ki so večina mla di. To ni naloga le konference Potrebna b<> stalna in širša ak cija mladinskih organizacij. Po- membno se ho treba zavzeti zft vzpostavitev takih delegatskih odnosov, s katerimi bodo druž-benepolitične organizacije v S/S. športnih društvih, klubih in zvezah lahko vplivale na politiko na tem področju. To naj bi bila notranja si/a športa in telesne kulture. Zmotni* je mnenje, da sta telesna kultura in šport le »zasebna« in da je tu politična akcija odveč. Navsezadnje so športne organizacije del sodi ali stične zveze in imajo skupne naloge. SZDL ne namerava samo kritizirati in predlagati, temveč namerava začeti akcijo. Ta akcija naj bi spremenila stanje na tem področju družbenega življenja. Enostranska panda »šport športnikom« ne more zanikati družbenega interesa. interesa združenega dela za stanje in razvoj telesne kulture in športa. Potrebno bo vzpostaviti delegatski sistem in delegatske odnose. S tem bodo samoupravne skupnosti in družbenopiditične organizacije sodelovale s športniki in športnimi organizacijami pri realizaciji materialne in tekmovalne politike. Trdi se, da ni mogoče doseči vrhunskih rezultatov brez zadostne materialne podpore. Vrhunske rezultate stt jugoslovanski športniki dosegli, kjer je materialna. denarna. osnova majhna. Panoge, v katerih so igralci in tekmoiKilci najbolje plačani, so nam še večni dolžniki. Lahko vidimo odlične a materije, ki nastopajo z večjo zagnanostjo kot mnogi naši dobro plačani profesionalci. Lep primer so bili nastopi jugoslovanskih športnic in športnikov na olimpijskih let nih igrah v Moskvi. Zmotno je tudi. da bo športnik v desetih do petnajstih letih profesionalnega igranja zase in za vso svojo družino zaslužil t (diko ki d za celotno delovno dobo. Takih pogojev v naši družbi nima nihče. Zmotno je to do mladih ljudi, do nas .. . Na letošnjem pionirskem in mladinskem vaterpolskem prvenstvu Slovenije so v letnem bazenu v Kranju največ uspeha imeli moštvi kranjskega Triglaivt. Pionirsko moštvo Triglava s trenerjem Kuharjem je letošnji republiški prvak. — Foto: F Perdan Pionirsko in mladinsko vaterpolsko prvenstvo Slovenije Dvojni uspeh KRANJ - Dva dni je letni bazen v Kranju gostil najboljša pionirska in mladinska moAtva Slovenije, ki so se borili za letošnje republiške naalove. »Take odlične organizacije, ki so jo tokrat pripravili vaterpol-iki delfcvci kranjskega Triglava, »e nismo doživeli.« To so mnenjs vseh trenerjev in vseh delegatov desetih nastopajočih klubov. Vaterpolski klub Triglav se je tokrat izkazal. Pod pokroviteljstvom kranjskega Centrala je vzorno pripravil prvenstvo. Mladi igralci so v Kranju spoznali, kako je treba organizirati taki prvenstvi. V kranjskem bazenu se je za republiški pionirski naslov potegovalo Sest moštev. To so bile pionirske vrste Delfina iz Rovinja, Kopra. Kamnika in domaČega Triglava. Razveseljivo je, da so Rovinjčam in Kranjčani na tem prvenstvu imel. po dve moštvi. To je še en dokaz, da se v teh klubih dobro dela /. najmlajšimi. Čeprav so Knnrčani in Kamničani prišli le z enim Svom. se tudi v teh dveh klubih dela "e I. napredek slovenskega vaterpola. Za i -Hin.ki naslov so se tokrat potegovala "o.t. vseh štirih članskih slovenskih vTte^olskTh ^^M^^n^ .• namreč steber bodočih članarin. moštev ŽaH«- "« v"° doura »r«»nizac!'°' 2 hrl iarc.vseh. padla senca. Na^ptvor.tev t n«f zShuček ni bilo predstavnikov najvišja: slovenskega vaterpolskega organa Vl8'°be^iikonkCnc.ahnJso imeli največ tudi mladinci ™vo',M t /j na,|0v za n-.'<>v »~j2$ &SŽVS. tretje mesto so bili pionirji rovinjskega Delfina boljši od Kamnika. Najboljši strelec tega pionirskega prvenstva je bil Velič-kovič (Triglav). Izidi — predtekmovanje — I. kolo — Triglav II : Koper 2:13, Kamnik : Triglav I 2:21, II. kolo - Delfin I : Triglav II 10 .1 Delfin II : Kamnik 2:15, III. kolo - Koper : Delfin I 10:4, Triglav I : Delfin 11 27:0; finale — za peto mesto: Triglav II : Delfin II 10:2, za tretje mesto: Kamnik : Delfin I 5:8, za prvo mesto: Triglav I : Koper 75 Vrstni red: 1. Triglav I, 2. Koper. 3. Delfin I, 4. Kamnik. 5. Triglav II. 6. Delfin II. Mladinsko vaterpolsko moštvo Triglava. Perkovič, Brinovec. Rakovec. Sirk Zlate. Mam, Koželj. Sedej. V. Krašovec, Jerman in Kosi je v tekmi, ki je odločalo o prvem mestu, z odlično igro premagalo svoje vrstnike iz Kopra. Skoda, da v tej mladinski slovenski konkurenci ne moremo imeti tri prvake. Koper, Kamnik in Triglav so v obeh dneh tekmovanja pokazali vse kvalitete dobrih igralcev. Ta tri moštva so bila tako izenačena, da je o zmagovalcu odločal količnik golov v medsebojnih obračunih. V tem so bili Triglavani boljši od Kamnika in Kopra. Vsi trije so zbrali po štiri točke. Izidi - I. kolo - Koper : Delfin 10:4. Kamnik : Triglav 4:3, II. kolo - Delfin : Triglav 1:11. Koper : Kamnik 8:7. III. kolo _ Kamnik : Delfin 17:3. Triglav : Koper 7:5- Lestvica: Triglav Kamnik Koper Delfin V tej I 21:10 4 1 28:14 4 1 23:18 4 3 8:3* O mladinski konkurenci je bil najboljši strelec Kamničan Slapar, ki je do»egel dvanajst golov. K odlični organizaciji so svoje dodali tudi sodniki. Oba dneva so sodili Jerman (Koper) in Kranjčani Stariha. Mohorič in Marinček. I) Milimi Zlati jubilej loških nogometaše Zadnja dva avgustov meta* t in nogometni kmba LTH izbrali za SKOPJA LOKA aka sil delavci praznik. L stili set letnico esejtgn praznuje dela. ki je tekmovalnimi Za svoj zlati jubilej so pripravili turnir, srečanje zvojib nekdanjih nogo—e ta/tev z nogomet azi Save iz Strnil sen. ženska alnatnashs ■■gS—lfa reprezen Slovenija jo v prijateljski tekmi Antene. V tem gledališki igral N K LTH je bila rea kluba Jase Šolar je t nogometa, »ekre-Krijn ik pa je orisal tekaeo-" i tudi M bivše / delavce, ki so aa ae začeli društvu ukvar ▼ vaeh športih je bila tudi za loški aiajiai rt trda lidiaa. ki jo je bilo U tka orati. Tedanji nogometaši Drago Vraničarj. Martin Savnik. bratje Pavel. Peter in Jože Kavčič, Vilko Grma ter. Pavel Eržen. Ivo Berčič. Janko PrimoziC, Drago Karaš.. Janez Steber. Anton Luke, Vili Ankele. Marjan Z i gon. Franci Mrak. Silvo Marguč. Nikola Mitel-štet. Tone Jaka*. Urb Kalan, in Janko V nadaljevanju moramo ženske »ugnati« Gotovo sta se n tem menila tudi nogometaš Brane Obiak in alpinec Bojan Križaj, k, sta okrepi/a moHvo Antene ki se je pomerilo z izbrano žensko vrsto Sloivnije. - Foto. F. Perdan Nogomet Člansko moštvo LTH zmagovalec SKOPJA LOKA - Za praznik so nog,, metaei NE LTH pripravili t adi prijatelja* i nogossetai tarair. Na tem turnirja so nastopila članska moštva iz pobratenih koroških Sel. ziroveka Alpiaa in domače en a j aterira- Zal ae iz objektivnih razlogov a v oje sodelovanje odpovedali nogometaši iz pobratenega italijaaakega Sav odaje. Čeprav je lilo kot iz Akata, ao vaa tri aaoatva pokazala avrkaan astro borben o-„ti. aaj na i nairfi ni ia igrišča ai bilo lahko igrati- V pršem arečaaja ao nogo airtnši iz Sel premagali Alptao iz Zirov. duasafiai pa so nato viaoko premagali Žirovrr. V borbi za prvo meato ata ae LTH ia Sele razšla z neodločenim izidom, /ara di visoke zmage aad Alpino ao prvo meato na tem turnirju Ju si gji alati stavljen rt LTH Izidi - Sele : Ajptaa 3:0 (2 0). LTH : Alpiaa 8:0 (3 0). Sele : LTH 11(11) Vratni red - 1. LTH. 2. Sele. 3. Alpama. 4 «W Zanimivo nogometno tekmo med žensko reprezentanco Slmnijti Antene so si z zanimanjem ogledali tudi še trije živeči bi^ ^ Škofje Loke. Martin Savnik. Vili Ankele in Drago Vranitnr^\§\ tisti, ki so pred petdesetimi leti orali nogometno ledino vškiftlM F. Perdan Šolar so bili tisti, ki „ društvu tvorili nogometno 4 znejših letih pa so o jj0 Dolfe Geraol, Andrej fcJ Medved, Miloš Mitič, Jiie^far Vastl in Se vrsta masft ' navdušencev. V prvih letih svojegi,« stvovanja so igrali s MeeJjZi društvi. Na prijateljska m*' vozili s kolesi, vlakon,^^ avtobusi. Na WiinjetekatMI,J peš. Tudi * »iriMemeobiletiBill ns travniku blini Sore. morali neko srečanje prtk^BI žogo odnesla Sora. V najina domačem terenu 10 rta™ Sori dežurali kar v colnuVdi na žoga seje namreč lekii..-1933 ao dobili v Pulta], £T ga od baronov in n« ^ voljnim delom uredili »Z 2 igrišče. Tako kot vtiaffi" zemlje je tudi loške 00 druga svetovna vojni. | šev je odšlo v parthane I»TTl borbe ni vrnil. Leta 1047 je nogomet \ zaživel. To leto so Ločini Z slovenski nogometni liB mesto. Od leta 1050 do lluLii mladinci in člani na»w Ll nogometnih ligah kotVKnJS bili v letu 1863 in 19»7 kar osemkrat pa so bili člani drugi. Mladintko JLJk bilo štirikrat prvo in triki«««! pionirji so imeli nekaj dabrihc' PD KRANJ Obveščamo interesente za izlet v Corvinio in na Braithorm (od 11 do 14 9 1 980). da je se neka/ pro stih mest Sestanek interesentov bo v sredo. 3 septembra, ob 18. uri v prostorih PD Kranj. KoroSka 2 7 7 septembra pa vabi na planinsko turo na Kofce Odhod i/pred hotela Creina ob 6. uri čeprav šest let niso ntitotT.rt tekmovanju. Nogometno dinsko moštvo NK Škofi. |JJ' V KI.I KO NAVDUŠENIH GLEDALCEV Nad dvatiaoC ljubiteljev nogometa ae je v sobote r Pa štaba agjedala prijat eijak o ■rečaa je ard izbrano t en ako nogometno reprezentanco Slovenije in ubranim moštvom Antene. To Anteni no anoetve ao okrepili tudi nogometa* Brane Oblak, nmnčar Bojan Križaj ia aaamčaraki m kak a lac Bngdaa NoeeiC V mast I a ao bili tudi gledališki igralci. TV in raahjoka napo v r dovalca ter laaai »lovenaki športni novi narji. Antenino moštvo je šele ao atreljanju enajstmetrovk ugnalo borbene teaake, ki SO bile še da zadnje minute arečaaja v predaoeti. Izid — SRS : Antena 11:13 («4. 3:3). V prtdte h mi k teaaa loškrma nogometnemu apektakhs aa ae arečab t adi moštvi Save iz Strazisča ia LTH. igralci, ki aa bili stari več kot atirideatt let. aa kljab letom pokazali ivrkaao mera borbeaoati in tehničnega nogometnega znanja Po oboje straaaki enakovredni igri ata ae eaajaterici razšli z remijem. Izid - LTH : Sava 3:3 - dh Uspeh radovljiških balinarjev RADOVLJICA - Pred tedaosr — -Atiričlanaka ekipa baliaarakega Radovljica aopeSao adelešila ase nega baliaarakega tarnirja v itaKjaaake Tr*»ču. kjer je aaatapila 1« mosten ■talijanakih in trije iz Slovenije. Orgaaiza-torje mil rdite-« pripravil izredao dobro poaebae poaoraoati i a gostoljubja pa ao bili aalaaai gaatajuti klubi iz LjaaVijane. 1»«»-stojne m Radovljice 2 italijaaakimi klabi v katerih je t adi veliko .amejakih Sin-' vencev, jih vete dolgoletao pnjatelj.ko ao-dclovaajc- V zakljnenib lekmovaajth. ko ao t... namezui aaednebojnt obraeaai trajali ladi po tri are. ao laseh) največ aameha vai trije alnvraaki kram ia domari A«TJ Moafalro ne. RadovljiCaai ao v pofAnala prema moatvo BK Železa 1 Car Poatofna I At l.l Monfaleoaut pa BK Zarje LjaMja 13:5 Radovljičaaom v »ratari Rebe, Humerv«. Udov« ia Želez nikar je v bom za prvo meata napelo premagati domaČe m^t.o A< 1.1 10o.r.kro«e . I iT m tako priboriti pokal t ur a t rja. *>"v^*,T,f ff^*1 * ItaMji je aa r.dovlj.lke amnaarje ae eden od velikih Irtosenh a-pehar«. ki — |ik „ d-oegl. a. atev.la.h drtov.ib. repdblmk.h .n klub »kih I ur m raki k »reeaaiib kluba rod 13 ■ h 13:4. Kolesarstvo Kavaš slovenski prvak i.KOSl 1'IJK - Tu je bil v aoboto start tradicionalne 17. kolcaarake dirke za Veliko nagrado Roga. ki je najbolje uvrščenim tekmovalcem prinesla tudi točke r.a slo-venako prvenstvo. Na 110 kilometrov dolgo pot proti Kočevju ao najprej krenili člani. Konkurenca je bila dokaj močna. Zal ao manjknli nekateri reprezentanti, ki ao se šele v aoboto ponoči vrnili z desetdnevne dirke Po Nemčiji. Na njej ae je od naših najbolje uvratil Vinko Polončič. ki je osvojil deveto meato in za zmagovalcem zaoetal le za 3.48 minute. Sodelovali so koleaarji iz štirinajstih držav. Vendar ae povrnimo k Rogovi dirki. Ta vaako leto tekmovalce precej namuči. Tudi tokrat ao bile razlike v čaaih precej velike. V sprintu je med trojico najboljših zmagal Kumir (Ki,.ka) pred Huličem (Siporez) in Prakim (Rog) Prvi Savčan Pečnik je bil deveti. Med mlajšimi mladimi P. ,,ričakova-nju zmagal letoSnji balkanski prvak Primož (.1111 (Aatra). ki je nekaj metrov j>red . il,em prehitel Pavlica (Rog). Tretji je bil 1'ovirk (Aatra). četrti in Sesti pa Mam oziroma I .»mpi.- (oba Sava). Cerin je s lo /mago zbral tudi najveC ločk v slovenskem prvenstvu in poslal letošnji prvak. Tekmovalec Save /cvnik |>« i< •»■! »"i d ilr. 1*1 v akupini mlajših mladincev. Premagal |. Polončiča m (.sleta (oba Kog) tei drugih 40 kolcaariev l»lej«-< Ank«.«t ie bil dober Aeati Tudi za mlaj*e mladince »e je I to dirko tekmovanje za slovensko prvenstvo aklenilo. Prvak je mladi Kavaš iz kranjakr Save. Med pionirji A je zmagal .leršin (tir«, auplje). med pionirji H Kalan (Sava), med pionirji C .1. r1 (Hranik) in m- «1 pionirji 1» So a (Pomurje). V nedeljo je kila na sporedu dirk.i Po ulirah (iroauplja. na katero je Frani' Hvaati pripeljal tudi reprezrn tanle Med člani je prepričljivo /magal Kranjčan Hoian Koprrt. ki je glavnini jiolicgnil kf na polovici proge m ni do cilja jiikIoIiiI dobro minulo ,.r, .1 „ ,,»« 1 DrugI je Itil Tenko (Kog), tretji 1'dovir in ji.ti Kurent (oba S«>a) Pri atarejših mladin. 1I1 „ ,|„x ,1 Komrnik (Kog) pred LampiCem (SavaJ m »'intcnCem (Astra), medtem ko je pri mlajših cmagal Pintenč (Aatra) pred K..-, 1 n .k. .m (Kog) in 1'iprlrm (Novo«, k > 1 Pomerili so ae tudi veterani. V poaanit/ ...h kategorijah ao zmagali Hafner. Uljar Ircfman (oba Kokri« a). Omet ril. Neuhaurr in rajdiga ** I I lrln\ 1 HM (Itta't 1900 do leta 1976 nastopaJo1*- vMski conski ligi. Člani so ti!L v tem tekmovanju imeHpiJul tej ligi, saj so bili ni uiul' mestu. Portoroški sklepi leta Itt|H| vplivali na kvaliteto lolkmM Nekateri igralci prv»g| ^7. hali igrati, novih ni bflo fta sklepi so tudi pozitivno nogomet. Poznalo se jf ^ Pred petimi leti so v okSj nogometne klube, dana H a". Vso skrb je sedanj; noa^L-v posvetil delu 1 mladini. S «S imsjo štirideaet pionirjev jt j tov. Vai mladi nogometa|jH noven prodor NK LTH v metni prostor. NOGOMETNI KLUB GLAV KRANJ ISCE HIŠNIKA za pranje dresov, \& naj se zglasijo na stil popoldanskem času ud1 govora. NK TrigUvP Coca colainl LJUBLJANA - Editeaj, akemu olimpijcu v lokortrdstrl ču ii Varaždina se je v Meti nezgoda t lokom, čeprav je hV svoje strelno orotje nalosljat mu dosegel solidno uvntitev' skem turnirju v ffti je delil Mtn mesto. V sacetku septembri bo v Fnt nje evropsko prvenstvo v Mil bo odpotoval med dnigini tsi' Ker pa ima le vedno nilosljsj kim se ne da dobro streljan.«'1 pori, ds bi Matkovič dobil boh" zaman. Na pomo« «e jeSlovitN Coca Colo. obrnil naivojepid Ameriko. In ti »o obljubili,dal« lah vse, da bo Mstkovtf ii m P pravočasno novo strelno »J (oca cola ne skrbi samo nor* \ ,•(- ludi za opremo»poruikoi. Peterneljmli prvak SFT ZAGREB - Streli**v < dva dni gostilo najboljšfF «Crelor. ki so »e kalil1» Hl„vl., streljanju«pi«W (M kranjskih »f««"*!, h.opetdesctimi tftflgi Štiridesetih t^fi* .Klre/sl rTsncPftrrtflšPj nri5»ii,zMKhitro^l» ,i,nim reiultš«' ' kJ je imel -molo WJ intaksaešimorl^Jis- je pomrr.1 tud. »P t /StMkrogij'b'ld'*rt' TOREK. 2 SEPTEMBRA 1980 9 STRAN GLAS Otroci v prometu STARŠI! Otroci so enakopravni udeleženci v prometu. Zakon sicer obvezuje voznike motornih in drugih vozil, da morajo biti do otrok na cesti posebno pozorni, otroci pa so v soli deležni prometne vzgoje — vendar pa imajo pri vsem tem velik pomen tudi starši. Prav oni morajo otroke neprestano opozarjati na pravilno ravnanje v prometu, na nevarnosti, ki se lahko končajo z nesrečo. Starši bi morali otrokom neštetokrat povedati, kako se prečka cesto po prehodu za pešce ali izven prehoda; naučiti bi jim morali obnašanja v semaforiziranih križiščih in pri prečenju železniške proge. Na cesti naj bodo otroci pozorni na promet okoli sebe, se posebej na prehodu čez cesto. Hodijo naj po pločniku, če pa jih ni, pa po levi strani v smeri hoje in če je le mogoče, izven vozišča. Prvosolci bodo v soli dobili rumene rutice, ki opozarjajo voznike motornih vozil, da naj bodo pozorni do novincev v prometu. Rutice naj otroci nosijo nekaj mesecev. V šolah so pripravili prometne varnostne načrte, ki vključujejo tudi varno kriško pot. Ta pot je včasih daljša, zato pa je prav gotovo var-nejsa. Starti bi jo morali poznati in jo prehoditi z otroci, da si jo bodo zapomnili. Seveda pa se je pri tem treba ravnati po cestno prometnih pravilih in načelih samozaščitnega ravnanja v prometu, saj se bodo le tako otroci lahko ravnali po zgledu staršev. Na prehodih čez cesto pri šolah bodo učencem pomagali pionirji prometniki — otroci se morajo ravnati po njihovih navodilih. Večina otrok sicer hodi v šolo peš, kadar pa je pot daljša in ni avtobusnih zvez, pa se vozijo tudi s kolesom. Vendar pa morajo imeti kolesarski izpit. Zakon namreč določa, da smejo samostojno v prometu voziti kolo le otroci od 7. do 14. leta, ki «o opravili kolesarski izpit. Te izpite učenci opravljajo v šoli, kjer tudi dobe kolesarsko izkaznico. Razen znanja prometnih pravil pa je za varno vožnjo seveda potrebno tudi pravilno opremljeno kolo. Starši so za vedenje otrok — kolesarjev odgovorni, prav tako tudi za opremo kolesa. Svet za preventivo in vzgojo v testnem prometu Sob Kranj 3j\---- SfCrorenjci v ligaških tekmovanjih k* ONO' ^RANJ - V novo tekmovalno sezono v ■ i JJJJ3 ^^ataši^v^sjovenaki nogometni LJIJcH-Sl so v soboto in nedeljo startali ™l^e*eta*i v ženski in moški slovenski Vj. i»oj tekmovalni pohod so začeli tudi CTMMtati -i Soji iNjiterice v zahodni in vzhodni republi-i V.1'*1 »o odigrali to nedeljo te drugo kolo toaliv* *«m' rokometnimi in nogometnimi Maf V**' »"topajo tudi Gorenjci. V prvih "5 >bsaik so imeli malo uspeha, a!**- VOGOMET - Kranjski Triglav je odlič- ^"llCstsrUl v novo slovensko nogometno selita* V Novi Gorici je Triglavu uspelo, da .TL/}b«i| enakovreden tekmec domačim Vo-7JISS- Moštvi sta si razšli z neodločenim l^s*. Za največje presenečenje so v tem * poskrbeli nogometaši Smartnega. ki Pohod na Ratitovec M 1 nota l' ioW; optii. ^ (last1 t Loti*' W 10 HM *w &UZNIKI - Planiasko društvo 2elez-j .V^šsv aedeJjo. 7. septembra pripravilo '•"»i S>«*icionBlni pohod na Ratitovec. Po- **fUfiW*vsaka-j vremenu. ^f»\Shiei iz Železnikov so za vse udeležit CV* Priskrbeli prijetno presenečenje. Za lV š*«ieibo dobijo planinci planinsko .Pri A \Xaieo. Kdor bo *e drugič udeleženec, 'M' S|SW bronasto značko. Za četrto ude-"*1 *> namenili vsem srebrno, zlato '"v m? ** b0d° ude,ete0ci dobUI " * 'uffllv -d h «1 vilo, no v Trbovljah premagali povratnika i/ druge zvezne lige Rudar. Izidi - Vozila : Triglav 0:0. Rudar : Šmartno 0:2 (0:2), Ilirija : Mura 1:2 (0:1). Kl adi var : Koper 2:1 (2:0), Lendava : Slovan 0:2 (0:2), Izola : Zelenicar 1:1 (1:1). V zahodni nogometni slovenski ligi nastopajo tudi Jeseničani. Jeseničani so bili tudi v drugem kolu uspešni, saj so doma premsgsli moštvo Kočevja. Izid - Jesenice : Kočevje 1:0 (0:0). ROKOMET — Slabo sta se oba gorenjska ligaša odrezala v prvem kolu v ženski in moški slovenski ligi. Preddvorčanke so gostovale v Smartnem ob Paki. Domov so se vrnile brez točk, saj so bile domačinke za dva gola boljše od Preddvorčank. Čeprav so Trtičani igrali na domačem iirrišču in pred domačimi gledalci, so tekmo s Partizanom TUS izgubili le z golom razlike. Vseeno je uspeh gostov zaslužen. Bolje so se odrezali Ločani na gostovanju v Smartnem pri Litiji. Po boljši igri v obeh delih srečsnja so premagali domače- ga|rid?J-rJdmartno : Preddvor 14:12 (5:5). Peko • Partizan TUS 23:24 (12:13), Usnjar : Jelovica 21:23 (10:12) HOKEJ - Jeseniški hokejisti so uspešno startali v novo hokejsko sezono. Čeprav priprave niso bile take kot so jih načrtovali so vseeno v prvi tekmi zs karavanški ookal premagali goste iz Avstrije. Izid -Jesenice : Kapfenberg 7:2 (6:0, 1:2, 1:0). Pred 1500 gledalci so gole zs Jeseničane dosegli: Suvak 2, Pristov, Pavlic, Klemene, Hafner in L Sčap vsi po 1. -dh klub 57 Odločilno pa je to, da beli skakač ne more zadovoljivo prestreči napadov nasprotnikovega lovca, ki se lahko hitro pre mika z enega krila na drugo. Omeniti moramo tudi aktiv nejši položaj črnega kralja. Ali pa bolj zapleteno 7. ... Lf6 8. Sb3 Lh4 9. Sd2+ Kd5 10. f3! ef3:! 11. SR: Lf6 12. Sd2 h6! 13. h3 g5 in črni uveljavi pozicijsko premoč, kajti beli je v nujnici in nima pravega UD nadaljevanja. 8. Sb3 Lel 9. Sd4 Lf2: 10. Kd2 Lgl! 11 h3 Lf2!! Nujnica! 12. Sc6 Kb3 13. Sb8 Ka3: 14. Safi. Kb3 in crni dobi. Diagram 107 1. Kfti mM SFl pf iti IMla*- ovilci". ill . ««■!! JloK'^ H I > Kralja se mora najprej cen trahzirati. tj. postaviti v središčni položaj, kjer bo najbolj učinkovit. 2. Se2 Slabfte je 2. Ke2 Kf5! 3. h3 Lg7 in črni osvoji kmeta. 2. ... Ke6 3. Kel Lg7 4. b4' V partiji je beli igral slabše b&> nakar je sledilo Lb2 5. „ ba4: f> ba4: Kd5 7 Kdl in beli se je hkrati vdal. Kd5 položaju M skriva tudi „»ma zanka 1 ' bL S. Kd2' La3:T? 6. Kc3?! m beli tako lahko celo zmaga 5. KdL> Kr4 6. Kc2 4 a4 ba4 Bli 4 V nevarna 7. Sc! 3< MOČNEJŠI PAR SKAKAČEV Skakač in lovec imata približno enako vrednost, vendar je v* nekaterih pozicijah ena figura učinkovitejša od druge. To velja se posebno 7H primere, ko so figure v parih. Lahko rečemo, da sta lovca pogosteje močnejša od skaka čev; včasih sta celo močnejša od trdnjav. V pol za prtih in Ae bolj v zaprtih pozicijah pa razvij* svoje sposobnosti skakač, ki s skoki prek črnih in belih polj lahko prispe v nasprotnikov tabor, česar figure i premočrtnim gibanjem nt zmorejo V položaju na diagramu 10* (fKHOV -- GOLDIN; Moskva. I°7r>) je črni lovski par potisnjen v obrambo, medtem ko sta bela skakali dejavna Črni položaj i»» •islnhljeo (udi zaradi slabih km,-i... NESREČE NI VIDEL PEŠAKINJE Jesenice — Na Cesti maršala Tita se je v ponedeljek. 29. avgusta, pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Janez Arnol (roj. 1959) iz Žirovnice je vozil proti Radovljici. Pri hiši št. 51 je prav tedaj prečkala cesto Jožefa Kalan (roj. 1903) z Jesenic. Voznik je ni videl in je trčil vanjo, da je padla in si zlomila nogo. Padel je tudi voznik vendar ni bil ranjen. Kalanovo so prepeljali v jeseniško bolnišnico. PREKRATKA VARNOSTNA RAZDALJA Tržič — Na lokalni cesti v Bistrici se je v soboto. 30. avgusta, ob 16. uri pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Franci Ostrelič (roj. 1965) z Brezi j je vozil od Brezij proti Tržiču in v Bistriti dohitel voznika osebnega avtomobila Petra Primožiča (roj. 1937) s Pristave. Ko je voznik Primožič pred križiščem zmanjšal hitrost, je Ostrelič zaradi prekratke varnostne razdalje trčil od zadaj v avtomobil in padel. Ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEOSVETLJEN VOZ Cerklje — Na lokalni cesti v Češnjevku se je v soboto, 30. avgusta, nekaj po 19. uri pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila huje ranjena Majda Jarc (roj. 1959) s Srednje vasi. Voznik motornega kolesa Slavko Krč (roj. 1959) iz Kranja je v Češnjevku pri hiši št. 6 dohitel vprežni voz, na katerem sta se peljala Janez Šink (roj. 1913) in Frančiška Šink. Voz ni bil osvetljen, ni imel niti mačjega očesa, tako da se je voznik Krč zaletel od zadaj v voz in padel. V nesreči je bila sopotnica na motorju Majda Jarc težje ranjena, lažje pa Frančiška .Šink. TOVORNJAK ZADEL PESAKINJO Cerklje - V nedeljo, 31. avgusta, se je na lokalni cesti v Cerkljah pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Franc Močnik (roj. 1943) z Dobrave je peljal proti Sp. Brniku. V bližini hiše št 35 je dohitel Frančiško Močnik (roj 1911) z Ambroža, ki je hodila po desni strani ceste in se je prav tedaj izognila luži na cesti ter tako stopila korak v levo. Tovornjak jo je zato zadel in so jo z zlomljenimi rebri in ranami na glavi prepeljali v Klinični center. NEZGODA V OVINKU Kranjska gora - V nedeljo, 31. avgusta, ob 9.30 se je na magistralni cesti v Logu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Stanislav Poledica (roj. 1940) je peljal proti Kranjski gori. V desnem ostrem ovinku ga je zaradi zaviranja na mokri cesti zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal voznik osebnega avtomobila Ciril Odlašek (roj. 1910) z Jesenic. V trčenju sta bila lažje ranjena voznik Odlašek in njegova žena, škode na avtomobilih pa je za 55.000 dinarjev. TRČIL V TRI AVTOMOBILE Kranj — Na magistralni cesti na Jeprci se je v nedeljo, 31. avgusta, nekaj po 16. uri pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Konstantinos Mou-chtaridis (roj. 1935), grški državljan, je v desnem preglednem ovinku zapeljal v levo na levi vozni pas in pri tem oplazil tri avtomobile in sicer Franca Srekarja iz Ljubljane. Klausa Sehoenemanna in avto Alojza Dežmana iz Kranja. V nesreči ni bil nihče ranjen, škode na vozilih pa je za 50.000 din. NEPREVIDNO PREHITEVANJE Kranj - V petek, 29. avgusta, oh 18. uri se je na magistralni cesti med Kranjem in Jeprco pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Neznani voznik zastave 101 ljubljanske registracije je vozil proti Kranju in v desnem preglednem ovinku prehiteval kolono vozil. Prav tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila nemške registracije Elmar Mortiz Rischbeck (roj. 1951) iz Munchna. ki je zapeljal v desno s ceste, da bi preprečil čelno trčenje. Voznik stoenke pa ni ustavil, pač pa je pospešeno odpeljal naprej proti Kranju. Na vozilu nemške registracije je za 5000 din škode, vozniku pa se ni zgodilo nič. j j^j Nadležno vasovanje JESENICE - V četrtek, 28. avgusta, zvečer je Johann Woer-le (roj. 1898) iz Žirovnice s pištolo še iz prve svetovne vojne streljal na Milana Jekovca (roj. 1947) z Jesenic. Jekovec je tega večera vznemirjal stanovalce hiše št. 2 v Žirovnici in obmetaval okno sobe, kjer spi Woerletova hči. Jekovec je skušal priti v hišo, potem ko ni bilo nobenega odziva, kar skozi okno spalnice staršev. Woerle jc zato streljal in krogla je zadela Jekovca v roko in v stegno. Po nuđenju zdravniške pomoči so Jekovca odpustili v domačo oskrbo. Vlom v avtomobil V petek, 29. avgusta, je zahodno nemški državljan Giinter Opat z prijavil na oddelku milice Bled, da Zabodel ga je z nožem Skorja Loka - V četrtek. 28. avgusta, nekaj pred 22. uro je Janez Šiftar (roj. 1948) iz Škofje Loke na Titovem trgu poleg avtobusne postaje z nožem večkrat zabodel Berndarda Grbavca (roj. 1941) iz Frankovega naselja. Šiftar in Grbavec sta se opoldne bila sprla v stanovanju Luce Pejić. s katero ima Šiftar dva otroka, malo sta se tudi stepla. Ko pa se je Grbavec zvečer vračal z dela. ga je Šiftar počakal na avtobusni postaji in večkrat zabodel. mu je nekdo vlomil v osebni avtomobil parkiran ob cesti Bled-Bohinj v Naklovi glavi. Medtem ko je lastnik ribaril v Savi. je neznanec razbil steklo na obeh straneh s pred metom, ki je šel skozi oba stekla in vzel iz avtomobila japonsko filmsko kamero. Steklo je bilo razbito podobno kot pri strelu, vendar pa tulca niso našli. Gorela hiša Tržič - V petek, 29. avgusta, zjutraj je nastal požar na nedograjeni hisi Antona Ceglarja v Zvirčah. Zagorelo je na podstrešju v prostoru, ki je služil za shrambo. Med drugim sta bili v shrambi tudi dve kovinski posodi nitrolaka in prav tu je nastal požar. Na podlagi sledov in izjav občanov, ki so prvi prihiteli gasit, ostaja sum, da je nekdo ogenj podtaknil, ali pa je nastal požar iz malomarnosti. Ogenj so gasilci omejili, da se ni razširil na celotno ostrešje. Škode je zn 100.000 din. Varnejše križišče — Pred kratkim je bilo urejeno križišče regionalne ceste Kranj—Brnik s cesto za Voglje in Šenčur; v tem križišču se je na sicer preglednem in ravnem terenu pripetilo že več zelo hudih nesreč. Foto: F. Perdan j 1 Sporočamo žalostno vest. da je po hudi bolezni dotrpelfl našo draga mama. stara mama. sestra in tet;i MARIJA ROVTAR roj. Sušnik Pogreb drage pokojnice bo v sredo, .i. septembra 1980. oh 15.30 izpred hiše žalosti v Britofu št. 17 na pokopališče v Pred os I je. Žalujoči vsi njeni! Britof, Castrop - Ravxel. 31. avgusta 1980 v spomin 2. septembra mineva leto dni odkar iia> je tiho. i ga vedno zapustila naša ljuba žena in mama KAROLINA JEGLIČ /V krii svojo p0t a fttt ika oolecino \ sr.jh ostaja. Vsem. / obiskujete njen grob. ji vri na ,■//,- „. prižigate svečk <>. iskrena :ah"ala ■ta V«i njen»' Pifitru-:*, 2 *♦ jftemhrn 1980 GLASIO.STRAN TOREK, 2 SEPTEMBRA m Veletrgovina SPECERIJA Bled, n. sol. o. K a juhova 3 Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja razpisuje prosta dela in naloge vodje gostinske enote Pogoji: poklicna šola gostinske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj, samsko stanovanje zagotovljeno. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina Specerija Bled TOZD Maloprodaja Bled, Kajuhova 3. Komisija za delovna razmerja TOZD Veleprodaja razpisuje prosta dela in naloge vodje proizvodne enote klavnica Pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, oziroma štiriletna srednja šolska izobrazba ekonomske ali živilske smeri mesarske stroke in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Veletrgovina Specerija Bled TOZD Veletrgovina, Kajuhova 3. ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko fn elektromehaniko Kranj, n sol. Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge v kadrovski službi: 1. samostojnega strokovnega sodelavca za varstvo pri delu Pogoj: visokošolska izobrazba strojne smeri. 4-letne ustrezne delovne izkušnje: 2. vodje odseka za stanovanja Pogoji: višješolska izobrazba ekonomske, upravne ali tehniške smeri. 4-letne ustrezne delovne izkušnje; 3. socialnega delavca Pogoj: višješolska izobrazba socialne smeri. zaželene so ustrezne delovne izkušnje. Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna števcev Kranj objavlja prosta dela in naloge 1. vodje planiranja v gospodarski pripre gospodarski pripravi proizvodnje Pogoj: visokošolska izobrazba tehnične ali ekonomske smeri. 4-letne ustrezne delovne izkušnje. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati s kombinirano ekonomsko tehnično izobrazbo. Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. POLIKS Žiri Razpisna komisija pri delavskem svetu DO razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije za dobo štirih let Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne, strojne ali druge splošne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega I leta na vodilnih oziroma vodstvenih delih. srednja strokovna izobrazba ekonomske, strojne ali čevljarske smeri, in najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delih. da izpolnjuje pogoje, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o enotnih merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka. da je gospodarsko razgledan. da je aktiven družbeno-političn i delavec. da ima vodilne sposobnosti. Kandidati za razpisana dela in naloge naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Poliks, Splošni sektor. Stara vas 37, Ziri, s pripisom za razpisno komisijo. Kandidate homo o izbiri obvestili s 30dneh po razpisnem roku. AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ PRIREDI NA ŠUŠTARSKO NEDELJO V TRŽIČU NA PROSTORU MOTO CROSSA V PODLJUBELJU, 7.9.1980,ob 15.uri veliko tombolo GLAVNI DOBITKI: * OSEBNI AVTO GOLF * OSEBNI AVTO Z-101CONFORT * PET OSEBNIH AVTOMOBILOV 126 P * BARVNI TELEVIZOR * ŽAGA MOTORNA ALPINA * 5 TON CEMENTA * POSTELJA LIP BLED * MOŠKO ŠPORTNO KOLO ROG * 3 TONE PREMOGA * VRTALNI STROJ ISKRA * 2 BRIVSKA APARATA ISKRA BRAUN IN VEČ STO DRUGIH DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 600.000^ DIN VLJUDNO VABLJENI V P0DLJUBELJSK0 DOLINO! Osnovna šola CVETKO GOLAR Skorja Loka Komisija za medsebojna delovna razmerja osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge računovodje Razpisni pogoji: višja izobrazba, ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj ali srednja izobrazba ekonomske smeri. 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Osnovna šola Cvetko Golar, Skorja Loka v 15 dneh po objavi. OZD nima stanovanj. AVTO MOTO DRUŠTVO Tržič razpisuje po sklepu Izvršilnega odbora javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev osebnega avtomobila zastava 750 letnik 1977, izklicna cena 18.000 din. Vozilo j«« v voznem Klanju. Javna licitacija bo v aredo, 3. aeptembra 1980, ob 16. uri. na upravi Avto-moto društvo Tržič, ulica heroja Brstiča 4. Na licitaciji enakopravno sodelujem fizične in pravne osebe Prometrn davek v izklicni ceni ni zaračunan Ogled avtomobila je eno uro pred licitacijo Vse informacije dobite po telefonu 50-045. MALI telefon 23-341 OGLASI = PRODAM ==^EZ? Prodam nov globok OTROSK VOZIČEK, STAJICO, HOJC0 t športni VOZIČEK. Informacije- t rih, Hrastje 32, tel. 24-013 Prodam PUJSKE, težke od H* 25 kg. Mežnarec, Selo 22, ti___tf Prodam PEC kuppersbusrfc * etažno ogrevanje — novo, KOT* za žganjekuho in PRESO ter P§ EMO kuppersbusch in 50 m ser* veče ŽICE za vrtno ograjo. Oj možen vsak dan. Žitnik I vas* Gorenjesavska c. 62, Kranj Prodam BETONSKO ZEL© premera 10 in 7 mm. Pangerc t vester, Sp. Otok 1, Radovijic Ugodno prodam električno a* KITARO. Telefon 064-61-809 Prodam 140 kv. m NAPI (obžagane deske). Hafnarieva r selje 94, Skofja Loka Prodam KUHINJSKE B, MENTE, oranžne barve ŠTEDi NIK in HLADILNIK. Telefon* 75-045 zvečer Prodam 12. g ZLATA Kavčič, Gradnikova 119> f^J Prodam 100 GAJBIC z« K Zalokar, Spodnje Gorje 10_ Zelo ugodno prodamo dva TELJA, MIZICO, DIVAN in RE. Oglasite se pri TLsak 4, Kranj Prodam 10 m dolge »LANTEV nekaj rezanega lesa preostal«** gradnje, VRATA in ostanke S ZA ter stoječo LIPO, ki ^ t bližno 4 kub. m lesa. K ran lenčeva ul.) Krašnova 12 — ftd Šolski center za blagovni promet Kranj Zupančičeva 22 Šola za prodajalce, p^slinv ska šola in komercialnVšoEi Razpisna komisija Dri ^ razpisuje prosta del* £ učitelja biologije (P) za nedoločen čas z zmt+t kom zaposlitve od i* — ve m bra 1980 dalje Razpis velja 14 dni Po obwvif Prodam lipove PLOHP Pi4^ ko, Tenetiše 22, Golnik 1 Prodam trajnožarečo ptf i persbusch. Britof 93, Kranj I Poceni prodam ČOLN matn z motorjem TOMOS 4. rabi««* 10 dni. Ogled možen vsak dat *v do 16. ure. Zore Marjan ^»r*'<* 28,Stražišče - Kranj Prodam OPEKO manta Mf kub. m PESKA. Naslov voit oddelku. Prodam skoraj novi termit lacijski PEČI: 2 in 4 kVV talcev 33. Kranj Prodam 5 kv. m hrastove* * KETA. Pogačar Anica. BegijB* na Gorenjskem Za traktor ferguson IMT KOMPRESOR in komplet »* I javo za zrak. Še ne rabljena, v oglasnem oddelku. Prodam nekaj SPIROVCJJV r g,h 7 m. KLEŠČE in fiAV Golnik 19 Ugodno prodam STEDILM* renje (4 elektrika. 2 plin) les«'' njen. Telefon 22-991 Prodam 150 kosov SIPORP' (5 cm). Naslov v oglasnem sn Prodam 1000 kosov SIPOJM - 7,5 cm, 50 kv m STlROPOv 100 k v. m STIROPOlMi Bajt. Zasavska 39/«, (• 2 cm 1 cm Izdaja Čl» <•!•■. Kranj, Stavit renjaki tink Kreaj. ttak: Zp pravica. Ljubljana. Naatav ■ n uprave liata: Kranj. Ma*» . _ Tekoči račun pri SDK v K._ vilka .M»00-W3-ll»»» - THefaac 2.1-.14 I. prlavnl urednik. uda»tMW nik in uprava 21*35. r*da*rva -komerciala - propaganda. M mali ojlani in rarunovod«tv« OproAr.-no prom^ajeaja priHiojn.mmn.-iHU 1*1-1 71. J Kupim VRATA za peč, katera se hermetično zapirajo, lahko enokril-na, vifine 50, širine 40 cm, ali dvo-krilna, višine 50, širine 50 cm. Pišite na naslov: Dolhar, Golniška 23. KranJ 7152 VOZILA Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Kmetec, Golnik 86 »Malitri-gltvf 6969 Prodam nov, še ne registriran WARTBURG limuzina standard. Telefon 23-807 - Kranj od 18. do 20. ure. 7128 Prodam FIAT 125 PZ, letnik 1972, z novim motorjem, cena 1.500 din. Kokrfki log 14, Primskovo — Kranj 7129 Ugjbdno prodam avto ŠKODA lrflO, letnik 1972, generalno popravljen. Mencinger Anton, Ribno 100/c, fcied 7130 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do avgusta 1981. P*Vc, Mandeljčeva 7/a, Kranj, telefon 26-303 popoldan 7131 Prodam ZASTAVO 750 lux, letali 1977, registrirano do aprila 1981. Ogled možen vsak dan od 15. do Iftore. Logar Boris, Gubčeva 6, krmj 7132 MOTOR, potreben generalne, za SIMCO 1000 GLS, ugodno prodam. Ribnika r. Breg 9. Preddvor 7133 Po zelo ugodni ceni prodam SPAČKA, letnik 1974. Sr. vas 23, Šenčur 7134 Kupim dela za FIAT 132 (prednjo steno, pokrov, hladilnik). Omejc Hinko, Kidričeva 13, Kranj 7135 Prodam SPAČKA, letnik 1972. In-fomracije po telefonu 064-28-921 7136 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, registrirano do 2.10.1980, za 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 7137 VVartburg DE LUX, letnik 1975. prodam. Informacije tel. 22-194 — dopoldan 7161 Prodam AUSTINA 1300 - brezhiben. Informacije po tel. 28-295 dopoldan 7138 Prodam ZASTAVO 750, letnik oktober 1972. Gorica 3, Radovljica 7139 Prodam AUDI 100 LS. Vidmar Pavel, Jesenice, Murova 6 7140 Po delih prodam ŠKODO 1000 MB in ZASTAVO 750. Naslov v oglasnem oddelku. 7142 Prodam avto NSU 1200. Ogled možen vsak dan popoldan v Logu Ivana Krivca 12 (pri balinarskem klubu) Jesenice 7143 Prodam NSU 1200, letnik 1971. Telefon 064-27-705 7148 Prodam ŠKODO 1000-L po delih m 400 kosov cementne STRESNE OPEKE. Krek Janez, Barbara 15, Škofja Loka 7149 Ugodno prodam ZASTAVO 750 letnik 1972. Po delih. Ogled dopoldne, Tupaiiče 50, Preddvor 7154 STANOVANJA Zakonski par, brez otrok, išče SOBO. Ponudbe pod: Kranj aH okolica 7144 Dva «M»rn«k». oficirja, iščeta dvoposteljno, opremljeno SOBO v Kranju. Takoj sporočite na naslov: V. P. 1096/40 A, Kranj 7145 Oddam enosobno STANOVANJE v Skofji Loki - Sv Duh. Kušar, Tacen 79, Šmartno 7146 Mlad par s 7-letnim mirnim otrokom, išče SOBO ali manjše STA NO VANJE, lahko tudi v starejši hiši, na območju Jesenic, Radovljice ali okolici. Šifra: Reden in dober plačnik 7147 1POSESTI Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na območju Škofje Loka ali bližnje okolice. Ponudbe pod šifro: Devize 7089 ^ZAPOSLITVE Gorenjski sejem Kranj NA 30. GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SO BILE V PONEDE LJEK, 25. AVGUSTA 1980 IZŽRE BANE NASLEDNJE VSTOPNI-CE: 07271 V 28177 V 56954 V 32729 V 60753 V 008729 V 68992 V 002610 V 91124 V 84144 V 54131 V 90598 V 52805 V 27998 V 56949 V 54440 V 32005 V 30002 V 03028 R 009925 V 82534 V 26226 V 007789 V 007071 V 38376 V 28370 V 29048 V 32587 V 87044 V 89321 V 26405 V 91645 V 93454 V 51905 V 000025 V 72878 V Dobitke dvignete lahko na upravi Gorenjskega sejma v Kranju, Staneta Žagarja 27, in sicer najkasneje do 3. oktobra 1980. CZ-AA/ TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA w w BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Trgovina in DS Skupne službe in sklepov ko-misij za delovna razmerja objavljamo dela in naloge v TOZD TRGOVINA 1. POMOČNIKA POSLOVODJE 2. ADMINISTRATORJA EVIDENTICARJA vDSSKUPNESLUŽBE 3 REFERENTA ZA LO in DS P°d tc. L: srednja šola komercialne smeri ali poslovodska šola trgovske smeri, 1 leto prakse na istih delih v prodajalni s tehničnim blagom, pasivno znanje 1 tujega jezika in poskusno delo 3 mesece; P°d tč. 2.: upravno administrativna šola, 3 mesece prakse na administrativnih delih in poskusno delo 3 mesece ali 2-letna administrativna šola, 6 mesecev prakse in poskusno delo 3 mesece; P°d tč. 3.: višja šolska izobrazba organizacijske smeri oz. ustrezne vojaške smeri, 1 leto delovnih izkušenj na istih ali podobnih delih in 2 meseca poskusno delo ali srednja izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na istih ali podobnih delih in poskusno delo 2 meseca. Poleg tega mora obvladati osnovne pojme s področja vojaških veščin in organiziranje obrambe in izpolnjevati pogoje po odloku o delovnih mestih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Pi«mene prijave sprejema kadrovska služba Elan tovarna šport-*i*f« orodja Begunje na Gorenjskem 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku objave. in-tu Delavska univerza Škofja Loka vpisuje v oddelke za odrasle (izobraževanje ob delu) do 10. septembra 1980 v: 1. I. letnik tehniške šole za strojništvo 2. I. letnik delovodske dole za avtomehanske in »trojne delovodje 3. III. letnik upravno administrativne šole 4. I. letnik ekonomske srednje šole 5. I. letnik poklicne administrativne šole Bjrrue <* lahko \\sak dan-jMipoldm*-. razen sobote. ' v pisarni. Delavske univerze Škofja Loka na Ostj<»\m *Mi t^^K^v'^^^<^ylM,lf.i;nirt"i'a!i po tejefVmH (»!.#&"»:' Sprejem KV KLJUČAVNIČARJA Ključavničarstvo PEKLAJ, Pušta! 46/a, Škofja Loka, stanovanje Puštalll 7091 Sprejmem KLJUČAVNIČARJA ali priučenega VARILCA in delavca z veseljem do ključavničarske dejavnosti. Ključavničarstvo JALEN, Huje 23, Kranj 7092 Redno zaposlitev dobi NATAKARICA. OD po dogovoru. Ostala pojasnila dobite po telefonu 23-484 ali osebno v GOSTILNI »PRI VIK TORJU«, Partizanska 17 7155 Takoj sprejmem FRIZERSKO VAJENKO. FRIZERSKI SALON - Dreca Cilka, Britof 181, Kranj 7156 11. STRAN O Ali poznamo našo obalo? To je nagradna uganka za vas, dragi bralec. Še posebno sedaj v času po dopustih, ko smo kar precej potovali na Jadranu in ob njem, mislimo, da ne bo pretežka. .. , r Vprašujemo po imenu o točne skupine v Jadranskem morju, v kateri je 125 otokov, otočkov in grebenov. Da boste lažje in točneje uganili, navajamo še nekaj podatkov. Skupna površina meri 320 km2, ime so dobili po glavnem in največjem otoku, ki meri skoraj 33 km2 in je visok 235 m, Žf*:;~ med NOB pomembna baza. — i Otočje stalno ni naseljeno, kljub temu so manjše površine posejane z vinsko trto, oljko in smokvo. Jadra, Vela, Levrnatka, Lavsa pa so imena nekih večjih otokov, med temi stopetindvajsetimi. Pravilno rešitev napišite na kupon, pripišite svoj poln naslov in pošljite na naše uredništvo pod oznako »brezplačni izlet«. Vse prispele rešitve bomo izžrebali 12. septembra, prva dva pravilna odgovora pa nagradili s tridnevnim oziroma enodnevnim izletom. —to vam veliko uspeha pri reševanju in sreče pri •_. CPGlas Želim žrebu! OSTALO Opozarjam opazovano osebo, ki je dne, 28.8.1960, odpeljala iz hodnika v ZD - Kranj ideče PONY KOLO, naj ga takoj vrne na odpeljano mesto. 7157 Opozarjam Andreja Gabra iz Drage št. 5 in vaški vodovodni odbor v Dragi, da bom vsakogar, ki mi bo poskušal zapirati vodo sodnijsko pregnjal. Kušar Pavel, Draga 6, Škofja Loka 7158 Potrebujem osebo za pomoč v GOSPODINJSTVU (3 ure dnevno). Telefon 25-010 7159 Dobrim ljudem podarimo mladega K U ZA, dve prijazni MUCKI. Te- 7160 V naši prodajalni so vam na razpolago ploščice kerub iz Beograda. Ploščice so zelo primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad... Velikost 20 x 20 cm, kvaliteta VS. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic: 178 81 din metalka prodajalna kamnih Prodajalna je odprta vsak dan od 7 do 19 ure, ob sobotah od 7. do 13 ure lefon 23-838 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete IVANE MALI iz Križev se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam priskočili na pomoč. ji darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice na Golniku za njihov trud. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam: Gorenjska oblačila Kranj, Iskra — Oddelek orodjarna, DO — Creina Kranj in Peko Tržič za podarjene vence in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se predstavnikom KS — Križe za poslovilni govor, pevcem za ganljive žalostinke ter g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre JERICE BEGUŠ Vozvove mame z Bohinjske Bele se iskreno zahvaljujem«) vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje, izrečena sožalja in tako številno spremstvo na njeni zadnj poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Albini UIčar-Aljeski za dolgoletno zdravljenje .\, ter g. županu za lep pogrebni obred. Prav-'posebna zahvala pa velja sosedom za izkazano nesebično pomoč v teh težkih dneh. Žalujoči vsi njeni! jftohinjskB iiela*. ttled. Zasip, Lesce, Jesenice, Ljubljana, 12. avgusta^ 1980 V Radovni ne bo pregrade Zdaj, ko je jasno, da bo reka Radovna ostala zavarovana in nedotaknjena, se bo treba temeljito pogovoriti o zajezitvi Save pod Radovljico - Občinska skupščina zajezitev odklanja RADOVLJICA - Julija letos je izvršni svet skupščine Slovenije sklenil, da reki Soča in Radovna do leta 2000 ne bodo uporabili kot hidroenergetski vir. Dolina reke Radovne tako torej ne bo vodni zbiralnik za vodnogospodarske ureditve v Sloveniji. Dolgoletnih razprav o smiselnosti in utemeljenosti izgradnje energetskih in vodnogospodarskih objektov je vsaj za zdaj konec. Dolina Radovna predstavlja namreč izjemen kulturni, ekoloiki, rekreacijski in krajinski prostor, ki ga je treba zavarovati, čuvati in tako ohraniti. Vendar to Ae ne pomeni, da se bomo v Sloveniji odpovedali lastni hidroenergiji in bo treba prostor za zajezitve rek iskati drugje. V Sloveniji smo doslej zgradili 41 zadrževalnikov, ki pa lahko zadržijo le 0,18 odstotkov vseh iz Slovenije odtekajočih voda. Ti zadrževalniki torej ne vplivajo na vodni režim, pomembni ao le za lokalno in regionalno reševanje vodnogospodarske problematike. Možnosti za gradnjo novih zadrževalnikov pa je v Sloveniji še vedno precej, medtem ko je manj možnosti za gradnjo srednje velikih zadrževalnikov, s katerimi pa bi že lahko pomembno vplivali na gospodarjenje z vodo. Veliki zadrževalniki pa so v Sloveniji silno redki: lahko bi jih zgradili le se na območju Save in Soče. Danes predstavlja proizvodnja električne energije iz vodnih akumulacij okoli tretjino vse proizvedene električne energije v Sloveniji. Po izgradnji nuklearne elektrarne se bo delež zmanjšal in znašal okoli 20 odstotkov vse doma proizvedene energije. Vendar pa bomo morali v Sloveniji še vedno načrtovati in iskati vodne vire ter zagotoviti dovolj zmogljivosti. Ugotavljajo, Tržiški šuštarski sejem »Freišprehunga«, razstava in modna revija obutve Peko bodo tudi letos spremljale tradicionalno šuštarsko nedeljo v Tržiču — Semenj se bo začel ob osmih, na bogato založenih stojnicah pa bodo kupci med različnim blagom lahko posegli po obutvi za jesen in zimo, cenejši za deset do dvajset in tudi več odstotkov — Misli ob šuštarski nedelji da je v Sloveniji še vedno okoli 60 odstotkov neizkoriščene hidroenergetske zmogljivosti. Območje Drave je že povsem izkoriščeno, več možnosti se ponuja za nove hidroenergetske objekte na Savi in drugod. V prihodnje bo treba temeljito presoditi, kje naj bi gradili najbolj koristne zbiralnike, takšne, ki bi bili smotrni in ne bi vplivali na neposredno okolico. Tako se že nekaj časa predvideva, da bi pod Radovljico zajezili Savo s pregrado s potopljeno površino okoli 650 hektarov. Vendar pa je takšen poseg treba temeljito in strokovno utemeljiti in presoditi. Občinska skupščina Radovljica je v smernicah sprejela stališče, da v nobenem primeru ni sprejemljiva zajezitev Save pod Radovljico, saj bi bile posledice preveč vsestranske in neugodne. Predvsem bi bilo prizadeto turistično gospodarstvo, kmetijstvo, infrastruktura. Člani izvršnega sveta skupščine občine so bili zato mnenja, da je treba v prihodnje ovrednotiti vse večje posege v radovljiški prostor, saj se poleg zajezitve Save pod Radovljico načrtuje za prihodnja leta še gradnja hitre ceste, železnice ter daljnovodov za predvideno jeklarno na Jesenicah. V vseh teh projektih pa bi morali posebej natančno opredeliti vse posledice, še posebej pa prikazati vrednost naravne in kulturne dediščine. D. Sede j Oktobra vrtine v Karavani Predvidoma letos oktobra naj bi začeli i gradnjo predora Karavanke na Belem pri Hrušici — Na naši strani tudi avst firma Gradnja cestnega predora »kozi Karavanke, na Bek pri Hrušici, kjer že gradijo tudi most čez Savo in se dogova* o nadaljnjem poteku gorenjske avtoceste, se bo pi— začela čez mesec dni, 1. oktobra. Predor, ki bo dolg kot sedem kilometrov in bo pomembna povezava ji skega cestnega omrežja, ceste Bratstva in enotnosti, ie\ mi cestnimi prometnimi žilami, naj bi gradili pet prihodi Jugoslovanska stran je z avstrijsko stranjo že "HtoMi državno pogodbo, ki pa so jo letos, ko so se že domenili vajalce del. nekoliko spremenili. Nova ali spremenjena «1 meddržavne pogodbe z republiko Avstrijo so za j "grala i stran celo ugodnejša in zato ne bo nobenih ovir, da potekala po predvidenem programu. S prejšnjo mrddi in i godbo so določili, da Avstrija in Jugoslavija nevraejivo vata po 20 odstotkov od skupne investicije, druga sredstva" pa bi Jugoslavija morala zagotoviti s krediti. At«| odplačali svoj dolg s svojim delom cestnine. Tri leta od pogodbe pa je dolga doba, vrednost gradnje je visoko dela pri gradnji predora naj bi veljala že okoli 6 milijard^ gov. Zato so se zdaj dokončno domenili, da vsaka stran me svoj del stroškov gradnje, vzdrževanja, pa polovico^ delili le stroške projektiranja. Cestnino bi obdržala vsaka atrat zase. Vendar pa je avstrijska stran vztrajala, da delitve stroškov na jugoslovanski strani gradi predor atrijski izvajalec, ki bi z jugoslovanskim delal skupno. I naii strani predora bo po uspešni licitaciji prevzela ljobKaaafc Slovenija Ceste-Tehnika ter avstrijski konzorcij n^-BainJTa*-naj bi prispeval najmanj 30 odstotkov izvoznega kredita Jm* slovanski del predora bodo zgradili za 2,2 milijarde a--šilingov, pomembno pa je, da se cena na naii stmni spreminjala. V času gradnje, v času petih let, ne bodo nikakršnih podražitev, avstrijska firma IL-Bau pa je odplačevanje kredita za dobo petnajst let z ugodnimi Republiška skupnost za ceste bo za gradnjo pri Karavankami zagotovila 2.105 milijard dinarjev, m« banka za obnovo in razvoj bo kreditirala predor s 3q dolarjev, pomemben prispevek pa bodo dale tudi domač* banke. Na naii strani naj bi predor tako veljal okoli 6 622 milijonov dinarjev. Tržič — Ze dobro desetletje Tržič vsako prvo nedeljo septembra privablja tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Tako bo tudi letos. Tovarna obutve Peko in Turistično društvo Tržič pripravljata tradicionalno šuštarsko nedeljo, dvanajsto po vrsti, ki pa ne bo privlačna samo zaradi semnja. Prireditev se namreč začenja že v petek ob šestih popoldne s »freišprehungo« v Peku, starim šuštarskim običajem, ko so vajence sprejemali med pomočnike. V soboto ob 10. uri bodo v paviljonu NOB odprili razstavo Pekove obutve, na kateri bodo prikazani najnovejši modeli za prihodnje sezone. Odprta bo do 20. ure, v nedeljo pa od 8. do 17. Šuštarsko nedeljo bo popestrila tudi modna revija obutve Peko. V soboto jo bodo pred paviljonom pripravili ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 10., 12. in 14. uri. Največ gneče bo v nedeljo, ko se bo na Trgu svobode ob 8. uri začel Šuštarski semenj. V Peku so se potrudili in .pripravili bogato izbiro obutve po dokaj ugodnih cenah, v poprečju nižjih za deset do dvajset odstotkov in tudi več. Pomembno je. da ne gre za stare modele, pač pa za obutev, ki jo bomo nosili to jesen in zimo. Na Trgu svobode bo okrog devetdeset stojnic z najrazličnejšim blagom. ftuštarskemu semnju se bo popoldne pridružila še velika tombola, ki jo bo ob 15. uri v Podljubelju pripravilo Avtomoto društvo Tržič. Dobitki so privlačni, skupaj vredni več kot 600.000 dinarjev. Program letošnje šuštarske nedelje je podoben lanskemu, zato se utegne tako kot lani spet pojaviti nekaj kritik na račun prireditve, češ da je komercialna, ne pa tudi kultur-noetnografska. To je res. Zato je prav, da skušamo osvetliti, zakaj. Včasih sta bila prireditelja šuštarske nedelje tovarna Peko in Turistično društvo Tržič. Tudi letos sta, vendar drugi le na papirju. Turistično društvo namreč že dve leti ne dela kljub številnim poskusom, tudi Socialistične zveze Tržič ima možnosti za razvoj turizma Manjka le vnetih ljudi, ki bi za malo denarja ali celo zastonj hoteli poprijeti za delo. Veliko bi lahko ponudili obiskovalcem Šuštarske nedelje izvirne spominke, ki jih ima Tržič menda kar dvanajst, etnografske zanimivosti v zvezi s stoletno čevljarsko tradicijo in življenjem Tržičanov sploh, pa kulturne prireditve. Zato Peka kot glavnega organizatorja šuštarske nedelje in nosilca stroškov ne gre kritizirati. Prireditev ni samo Pekova; svoj prispevek k njej bi morala dati vsaka tržiška organizacija. Dokler pa bodo vsi drugi spali in breme prepuščali tovarni, bo zamisel o etnografskokul-turni prireditvi neuresničena. To, da bo v nedeljo ob 8. uri koncert godbe na pihala, da bo ves dan odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva v tržiškem muzeju in da bodo gostinci ponujali tržiške specialitete, je le skromen prispevek tistemu, kar bi Tržič tisočem obiskovalcev lahko ponudil. H. Jelovčan Zbiralnice mleka še neustrez Veterinarski inšpektor ugotavlja, da je v jeseniški in v radovljiški občini le 30 odstotkov zbiralnic mleka primerno opremljenih — Kar polovica mleka je higiensko oporečna — Za novo sirarno tudi več kvalitetnega mleka Radovljica — V radovljiški in v jeseniški občini odkupujejo mleko Kmetijsko živilski kombinat Kranj — kooperacija Radovljica z devetimi mesti zbiranja v občini Radovljica in devetimi mesti zbiranja mleka v občini Jesenice ter dvema lastnima zbiralnicama v živinorejskih obratih; Kmetijska zadruga Bled z enajstimi zbiralnimi mesti in Goz-darsko-kmetijska zadruga Srednja vas s štirinajstimi zbiralnimi mesti. Na teh zbiralnih mestih bi morale vedno in povsod stati urejene zbiralnice mleka, kjer se mleko poleg zbiranja tudi hladi do odpreme. Zbiralnice mleka so v Sloveniji več kategorij. Ze pred osmimi leti so v Sloveniji ugotovili, da se zbira le okoli 30 odstotkov mleka v skladu z določili pravilnika, ko se mora na mestu zbiranja mleko ohladiti do 12 stopinj Celzija. V občini Jesenice in Radovljica pa se ob ugotovitvah veterinarske inšpekcije še vedno zbere v skladu s pravilnikom le 30 odstotkov mleka oziroma, da je le okoli 36 odstotkov zbranega mleka ohlajenega na temperaturo vode, skoraj dve tretjini mleka pa je neohlajenega. V zbiralnicah mleka živinorejskih obratov Poljče in Bled je dnevna količina mleka okoli 8.000 litrov, ti dve zbiralnici pa sta najboljši, vendar še vedno pomanjkljivo opremljeni in vzdrževani. Slabše je pri ostalih kooperantih, ki jih je okoli tisoč — pri tem pa je v radovljiški občini le 80 proizvajalcev mleka, ki oddajajo nad 10.000 litrov letno in v jeseniški občini je večjih proizvajalcev le 30. Veterinarski inšpektor je pregledal vse tiste hleve, za katere so menili, da so manj primerni za mlečno proizvodnjo. Pri tem je ugotovil, da bi večina hlevov lahko bila primerna, če bi bilo čiščenje in vzdrževanje redno. Nekaj hlevov pa je bilo takšnih, da nikakor niso bila primerni. To so bili predvsem hlevi ostarelih lastnikov. Vendar pa je primerjava higienske kakovosti mleka iz teh gospodarstev in iz gospodarstev, ki naj bi imela hleve primerne za mlečno proizvodnjo, pokazala, da skorajda ni bistvene razlike. Večina starejših proizvajalcev je z večjo pozornostjo do živila nadomestila tehnološko pomanjkljivost proizvodnje. Ko so pregledovali mleka se je lani izkazakV kot 30 odstotkov^pt^J^. ustreza predpisom, kar7^2r proizvodnje pa je bilo « desetkrat bolj kot je dovol Inšpektorji tudi ugotavlia za slabšo kvaliteto mlekV^ krivo vnetje vimena km« izkazuje v prevelikem atmfe v mleku. Zato naj bi skupaj z ostalimi pre«j molznice po hitri metodi - I naj bi ozdravili ali i*Jo*j|i"V izvodnje. Pregledali molznice vseh tistih oddajo letno več kot mleka. aaj ki 10.0»» Veterinarski inšpektor zat* J roča, naj bi organizatorji -poskrbeli za modernejše da*-saj je od njih še kako f kvaliteta mleka, še p run bal * kjer se dnevno zbira več tastf * Smokuč, H rase, Otok, Gorja* privnik, Cešnjica, Stara rHa* Bohinjska Bistrica. S tem 1» * lahko 70 odstotkov mleka ▼ no opremljenih zbiralnicah, 1*9 zbralo okoli 60 odstotkov k*af* tov. Premija, ki jo mlekarna r 1 ti P organizatorjem odkupa tom, obsega le 3 odstotke « in je tako povsem "~p-,^ hi premija dosegla ceno ene 0* bi bili proizvajalci mleka «H zainteresirani in bi bi| kakovost mleka najbrž vetfelBa Prav tako bi bili lahko fcS** NJj pogoji zbiranja in prevoza rak* * no okoli 80.000 litrov mleka, njo nove sirarne bodo mleku v tej mlekarni J večje; zato ukrepi xa neoporečnega mleka ne na zmanjšanje odkupne mleka, temveč bi se zaradi mtif izvodnje in višje stimulacije!*^ Kvalitetno mleko bo še kako svo/e zmogljn osti Kmetom bt prem t,o . . . treba zagotoviti višjo m biti, samrt